&y>/+

t>0
0020°
OSREOnJ«'

PRI.«.w»kSKI dnevnik
Cena 400 lir
Leto XXXVI. Št. 261 (10.781)
TRST, torek, 11. novembra 1980
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. uovembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 ,seJ®	v tiskarn'
* Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski dnevnik v zasuzni n p .
OB 5-LETNICI PODPISA (10, NOVEMBRA 1975)
Colombo in Vrhovec ocenjujeta veljavnosti osimskih sporazumov
Ob včerajšnji peti obletnici podpisa osimskih sporazumov med Italijo in Jugosla-v,i° sta zunanja ministra obeh držav posl. Emilio Colombo in Josip Vrhovec dala, P^i glavnemu uredniku tržaške agencije Alpe - Adria, drugi pa uredniku Televizije Koper - Capodistria, izjavi, v katerih zelo pozitivno ocenjujeta tako sam pomen sporazumov, sklenjenih v Osimu 10. novembra 1975, kot klimo v kateri se po sporazumu odvija sodelovanje med sosednima državama. Njuni izjavi objavljamo v celoti.
Emilio Colombo Josip Vrhovec
nap	i
VPR.: v teh dneh je minilo pet let od podpisa jamskih sporazumov med Italijo in Jugoslavijo, akšen je njih dvostranski pomen v širšem merilu Prispevek za mir v svetu?
. ČOLOMBO: Pet let, ki so pretekla od podpisa o-S:jnskih sporazumov, nam ponuja priložnost za prvi °bračun uresničenih pobud po tem zgodovinskem “teftmu. Premostitev povojnih pretresov, prepriča-nje o nujnosti prizadevanj za popuščanje mednarod-7,6 napetosti, ki preveva zaključno listino konference ° varnosti in sodelovanju v Evropi, znane kot Helsin-*ka listina, so dobili svoj najsrečnejši in značilen re-ztiltat v italijansko-jugoslavanskih sporazumih, podtonih v Osimu, 10. novembra 197a.
. ? temi sporazumi sta deželi, ki sta vsled celo-*** zgodovinskih dogajanj dosegli narodnostno zdru-
Žttcv nn. nninnnnietičnih stnlizrih. in Jci sta Sl VO VOlTit
Žetev na antagonističnih stališčih in ki sta si po vojni 'zbrali sistema, osnovana na različnih političnih dok-t7}nah, uspeli s pomočjo ne vedno enostavnih odločitev,	....... ............. -
j ev, premostiti občutljivo dediščino preteklosti in aati svojim odnosom stabilen in miroljuben značaj,
bo lahko zagotovil njunim narodom večje blago-ztanje v vzdušju medsebojnega razumevanja in
*aupanja.
Z ozirom na te predpostavke je razumljivo, da je p ovita bilanca teh pet let zelo pozitivna. Kljub te-77171 • da' še obstajajo obrobne težave, ki pa jih je vsekakor mogoče premostiti s prizadevanjem obeh ®tram, so se politični, gospodarski, socialni in kultni odnosi razvili v zelo intenzivni meri. Obiski na Visoki ravni (naj spomnim na obisk gospoda pred-sfunilca republike v Beogradu, julijski obisk jugo-V°vanskega zunanjega ministra Vrhovca v Rimu 7v na načrtovani obisk predsednika SFRJ še pred “■tefcom letošnjega leta), so tako rezultat kot' zna-jienje visoke ravni naših odnosov. Zavest', da v vtonašnjem svetu dobrobit katerekoli dežele ne more mimo dobrobiti vseh ostalih in da miru in popuščava napetosti ni mogoče braniti samo sektorialno, temneč na globalni ravni, je našla pri italijanskih 71 jugoslovanskih voditeljih priznanje, ki je postalo °snovno pravilo, na katero so se sklicevali in se Vse bolj sklicujejo naši odnosi.	. .
VPR.; Osimski sporazumi so odprli tudi nove IJtežnosti gospodarskega sodelovanja med Italijo in “Pgoslavijo. Kakšna je raven in perspektiva dvoranskega sodelovanja na vseh področjih?
, COLOMBO: Gospodarske odnose med Italijo in (VBoslavijo že dolgo opredeljuje serija sporazumov, Z1 urejajo trgovsko izmenjavo in gospodarsko ter ehnično kooperacijo med obema državama, V okvi-u teh sporazumov zavzema poseben pomen spora-zum podpisan v Osimu, ki ima za prvenstven namen ,°lSoročen razvoj gospodarskih odnosov s skupnimi 1vdustrijskimi pobudami, izmenjavo tehnologij in ?*uPmm izkoriščanjem osnovnih gospodarskih zmog-Uuosti in energetskih virov (elektrika, nafta in na-Tavni plin).
Občuten napredek je že uresničen na področju in aUstrijske kooperacije ne samo na ravni velikih Podjetij, kot je Fiat, temveč tudi majhnih in sred-V-th podjetij, katerih iniciative je treba spodbujati, ?a bi jih v večji meri vključili v sklop izmenjav in roperacije med obema deželama. Druge pobude na Področjih, ki zanimajo obe strani, proučujejo izvedenci.
Izmenjava med Italijo in Jugoslavijo je v neneh-j oi porastu in sedaj precej priipeva tudi obmejna *menjava, ki predstavlja koristen inštrument za za-rotovitev tesnejšega sodelovanja med deželo Furlani-■P JulijsIco krajino in socialističnima republikama 'Vvatsko in Slovenijo, v korist obmejnega prebivalstva.
. VPR.; v Italiji živi sloveaska, v Jugoslaviji pa 'ftlljanska narodnostna skupnost, katerima osimski "Porazumi v preambuli zagotavljajo maksimalno P^no zaščito. Zanima nas odnos italijanske drža V' do narodnostnih skupnosti in ukrepi za globalno ršcito Slovencev v Italiji?
COLOMBO: Menimo, da prisotnost slovenske na odnostne skupnosti v Italiji in italijanske v Jugo-*Iaviji, predstavlja spodbudo za vedno bolj prisrčnej-e odnose med deželama in obogatitev obeh kultur.
Zdi se nam primerno razvijati to funkcijo sporazu Pteoanja med obema kulturama, ki jo lahko izvaja » manjšine in vrednostimo kot predpogoj za ta na-"ten zaščito kulturnega bogastva obeh, v okviru stavnih ureditev obeh dežel.	, .
T tem duhu potekajo tudi dela posebne medmmi '"Osice komisije, ki s sodelovanjem predstavnikov s7°venske narodnostne skupnosti v Italiji pripravlja
(Nadaljevanje na zadnji strani)
VPR.: Kako ocenjujete osimske sporazume za razvoj odnosov med obema državama?
VRHOVEC: Menim, da predstavlja sporazum, podpisan v Osimu, enega od najpomembnejših in trajnih dokumentov v Evropi po vojni. Nedavno sem bil na uradnem in prijateljskem obisku v Italiji in ob tej priložnosti je minister Colombo podčrtal predvsem dejstvo, da nam po zaslugi Osima ob naših srečanjih ni treba več reševati odprtih vprašanj, temveč govorimo predvsem o nadaljnjem utrjevanju in razširjanju sodelovanja. Osimo je pomemben ne samo zato, ker je dokončno razrešil star spor med državama, ki nas je privedel skoraj na. rob spopada, terkveč zato, ker- je ustvaril novega duha in dal istočasno učinkovito spodbudo za odkrivanje vedno novih možnosti sodelovanja. Istočasno je Osimo potrdil, da ne obstajajo nasprotja, ki jih ne bi bilo mogoče pozitivno razrešiti, če sta obe strani trdno odločeni, da jih razrešita. Trdno sem prepričan, da je Osimo potrdil predvsem ta duh in istočasno postavil trdno'osnovo za učvrstitev načel in medsebojnih odnosov, načel, ki slonijo no popolnem spoštovanju suverenosti, neodvisnosti, ozemeljske nedotakljivosti in nevmešavanja. Gre za načela, ki ustvarjajo in nenehno pospešujejo odnose dobrega sosestva.
Prav.gotovo ti sporazumi usmerjajo in učrvščujejo gospodarsko sodelovanje s tem, da pomenijo spodbudo ne samo za napredovanje odnosov izključno na ravni nakupov in prodaj, temveč tudi in predvsem v drugih oblikah sodelovanja med našima gospodarstvoma. Z drugimi besedami, to predstavlja tudi znaten prispevek k povezovanju življenjskih intere-■ sov obeh dežel. Gospodarski del teh sporazumov je zelo jasno nakazal, na katerih sektorjih se mora razvijati to sodelovanje za ustvarjanje skupnih proizvodov: Posebej bi se rad zadržal na tistih delih gospodarskega protokola sporazumov v Osimu, ki stimulirajo nadaljnji razvoj maloobmejnega prometa, razvoj v mnogo širšem smislu, ki mirno svoje gospodarske specifičnosti zadobiva še drugo važno vrednoto, ki jo predstavljajo človeški spleti med ljudmi, med prebivalstvom z ene in druge strani meje. Namen teh sporazumov je namreč tudi v tem, da ustvarjajo harmonijo interesov teh ljudi. V tem kontekstu in spoštujoč ozemeljsko nedotakljivost o-beh dežel, lahko z zadovoljstvom ugotavljamo, da se meje in pregrade, pojmovane kot element ločevanja, praktično izničujejo in se, nasprotno, spreminjajo v sredstvo zbliževanja in integriranja medsebojnih interesov, usmerjenih v prihodnost.
VPR.: Omenili ste maloobmejni promet in posebej- človeško prepletanje, ki iz njega izvira. Znano je, da na obeh straneh meje živita narodnostni skupnosti. Kakšni so po vašem mnenju odsevi osimskih sporazumov na ti skupnosti?
VRHOVEC: Ti narodnosti, italijanska v Jugoslaviji in slovenska v Italiji, ne živita samo v pasu vzdolž meje, temveč na mnogo širšem področju in se zato vključujeta globlje v ozemlje obeh držav. Želel bi podčrtati, da predstavlja položaj narodnosti danes enega od največjih aktualnih vprašanj ne samo v Evropi temveč tudi v svetu. Še so države, ki nočejo priznati specifičnih pravic narodnosti: rekel bi, da gre za hegemonistično politiko, za zatiranje manjšin. Prav gotovo je to zelo slaba usmeritev. Mislim, da dajeta Jugoslavija in Italija v tem smislu povsem drugačno podobo, novo kvaliteto v ravnanju z narodnostnimi skupnostmi. Obe državi sta razumeli, da se z ustvarjanjem najboljših pogojev za razvoj kulture in na splošno za priznavanje in kre pitev narodnostne identitete, gradijo pravi mostovi za bolj trdno in dejavno povezavo: Če hočeta obe državi dejansko razvijati odnose dobrega sosedstva, potem morata narediti vse za odstranitev katerekoli ovire v razvoju teh odnosov. Mislim, da mi in sosedna Italija delamo v tem smislu. S tem nočem reči, da ne bi imeli še problemov, ki jih je treba razrešiti na tem specifičnem področju in da je bilo vse rešeno na idealen način. Problemi se pojavljajo vsak dan, sproti, so bistvena komponenta dinamičnega razvoja in samih odnosov, mislim pa, da smo izdelali dokaj natančno usmeritev, po kateri se moramo ravnati Obstala aktivna volja v tem smislu in zato smo tudi dosegli rezultate. Tudi v tem smislu je Osimo dal pomembne spodbude.
Znano je, da je na delu posebna komisija pri predsedstvu vlade z nalogo, da čimprej pripravi in da nato v odobritev zakon za globalno zaščito Sloven cev v Italiji. S tem normativnim aktom ne bo rešei izključno položaj slovenske narodnosti v Italiji, tem več bo rešeno eno od ključnih vprašanj za nadaljnja
(Nadaljevanje na zadnji strani)
OB ROBU MINICE VEGA OBISKA V RIMU
Poudarjena potreba po večjem sodelovanju med Italijo in SFRJ
Minica bo danes sprejel predsednik vlade Ferlani
RIM — Obisk Miloša Minica in Borisa šnuderla v Rimu je bil tudi priložnost za številna srečanja na politični ravni. Miloša Minica je tako sprejel podtajnik v zunanjem ministrstvu Belluscio: sestanku sta prisostvovala tudi ambasador Toma Granfil in ambasador SFRJ v Rimu Marko Kosin. Ob koncu so izdali kratko poročilo, v katerem je poudarjena «skupna volja obeh vlad, da se premostijo preostale težave v duhu medsebojnega zaupanja in prijateljstva med obema narodoma.* Belluscio je tudi izrazil razumevanje za potrebe Jugoslavije na finančnem sektorju. Poleg tega je podtajnik v ministrstvu za zunanje zadeve poudaril, da v Italiji z veseljem pričakujejo skorajšen obisk predsednika predsedstva SFRJ Cvi-jetina Mi jato vica.
Miloš Mirtič se je sestal tudi s članom vodstva KPI Giancarlotn Pajetto. Prisotni so bili še pomočnik izvršnega sekretarja ZKJ Bora Miloševič ter predstavnika urada KPI za mednarodna vprašanja Antonio Rubbi in Rodolfo Mechini. Na sestanku so izmenjali mnenja o aktualnih mednarodnih vprašanjih in pri tem ugotovili soglasje stališč obeh strani. Poleg tega so razpravljali tudi o dejavnosti KPI in ZKJ ter soglašali pri nujnosti nadaljnjega poglabljanja medsebojnih odnosov.
Član ZIS Boris Šnuderl pa se je sestal z ministrom za trgovino s tujimo Manco. Govorila sta o najaktualnejših vprašanjih italijansko-jugoslovanskega trgovskega sodelovanja, s posebnim poudarkom na izmenjavali v okviru avtonomnih računov za obmejno trgovino. Govor je bil tudi o mešani industrijski prosti coni. šnuderl in Manca sta soglašala, da bo morala mešana ita-lijansko-jugoslovanska komisija na prihodnjem zasedanju poglobiti nekatera vprašanja, predvsem kar zadeva sezname blaga, ki sodi v okvir maloobmejnih sporazumov.
Danes dopoldne pa bo Miloša Minica sprejel ministrski predsednik Amaldo Forlani. (BBr)
Uradni razgovori Colomba v Moskvi
MOSKVA — Obnovitev procesa popuščanja napetosti in v tem okviru napori za uspešen potek madridske konference o sodelovanju in varnosti v Evropi ter za sprejemljivo rešitev vprašanja Afganistana so bile glavne teme razgovora med zunanjima ministroma Ita-
lije Emilijom Colombom in SZ Andrejem Gromikom. Med srečanjem, ki je trajalo skoraj 6 ur, sta najvišja zastopnika diplomacije obeh držav opravila «odkrito in koristno* izmenjavo mnenj.
Srečanje Giseard- Schmidt
PARIZ — Nemški kancler Helmut Schmidt se je sinoči srečal s predsednikom republike Valervjem Giscardom d’Estaingom, da izmenjata mnenja o posledicah izvolitve Ronalda Reagana za novega predsednika ZDA ter o bližnjem zasedanju Evropskega sveta
PEKING — Generalni sekretar španske komunistične partije San-tiago Carrillo je včeraj popoldan dopotoval v kitajsko prestolnico na uradni obisk.
Zfl ZASLUGE PRI KREPITVI ODNOSOV MED ITALIJO IN SFRJ
V RIMU PRVIČ POBELJENA PRIZNANJA -ZLATI OSIMO»
Priznanja sta izročila nekdanja zunanja ministra Medici in Minic
(Od našega poročevalca)
RIM — Uveljaviti vsebino osim skih sporazumov in utrditi nrija-teljstvo in sodelovanje med Italijo in Jugoslavijo: to je osnovna misel, ki izhaja iz slovesnosti ob po delitvi priznanj «zlati Osimo* štirinajstim osebnostim, ki so s svojo prizadevnostjo na raznih sektorjih pripomogle h krepitvi odnosov med Italijo in Jugoslavijo. Priznanja podeljuje revija «Italjug» in jih bodo odslej podeljevali vsako leto ob obletnici podpisa sporazumov.
Zavzetost za krepitev odnosov med državama je jasno razvidna že iz dejstva, da se je včerajšnje slovesnosti udeležila vrsta pred stavnikov italijanskih« "oblasti;' političnih strank in raznih organizacij. Nagradi sta podelila Miloš Minič, ki je pred petimi leti kot sekretar za zunanje zadeve podpisal spora zum in senator Giuseppe Medici,
ki je kot zunanji minister ob za četku pogovorov med državama pri speval k sestavljanju sporazuma; med številnim občinstvom, ki se je udeležilo slovesnosti v palači Bar-berini, so bili tudi podtajnika Ban-diera in Corti, podpredsednik ev ropskega parlamenta Mario Zaga-ri, številni senatorji in poslanci, predsednik italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, ambasador SFRJ v Rimu Marko Kosin in drugi.
Slovesnost je odprl predsednik centra za italijansko - jugoslovansko sodelovanje ambasador Gasto-ne Guidotti, ki je na kratko orisal potek pogovorov pred podpisom sporazuma in med drugim omenil poseg Alda Mora v razpravi ob ratifikaciji sporazumov. V zastopstvu zunanjega ministra Colomba, ki se mudi na uradnem obisku v Moskvi, je spregovoril podtajnik v zunanjem ministrstvu posl. Costantino Bellu-
V ŠPANSKEM GLAVNEM MESTU NAJ BI SE DANES ZAČEL GLAVNI SESTANEK
Pred začetkom madridskega zasedanja konference o varnosti in sodelovanju
Pripravljalni del konference še vedno v zastoju - Prizadevanja za obnovitev procesa, ki se je začel v Helsinkih in nadaljeval v Beogradu
f
**ki
MADRID — Danes naj bi se v španskem glavnem mestu začela konferenca o evropski varnosti in sodelovanju, letos prav gotovo najpomembnejše mednarodno politično zborovanje 35 držav stare celine (razen Albanije) ter ZDA in Ka nade.
Glede na to, v kakšnem vzdušju je potekal pripravljalni sestanek, sc je začel že 9. septembra, v času, ko poročamo, seveda še ni jasno, kako, ngi, bi zgledni dnevni red oziroma5 vsa potrebna organizacijska procedura, kajti zavoljo odločnih stališč Vzhoda in Zahoda vse do poslednjega trenutka ni Dri-šlo do usklajenosti. Delegacije se neprestano sestajajo in dogovarjajo. Sicer pa tukaj prevladuje mnenje. da bo konferenca vseeno začela z delom, četudi do dogovora ne bo prišlo, vendar bi to za seboj potegnilo novo proceduralno smer.
Devet tednov dolgi pripravljalni sestanek v madridski kongresni palači. katera na svojem pročelju
nosi kar nekam simbolične freske tukajšnjega slikarja Jeana Miroja
0	slogi in sodelovanju, ne samo, da je do tega trenutka obstal na mrtvi točki, ampak je znotraj nje nih sten prišlo tudi do zelo ostrih polemik med predstavniki obeh velesil, ki stojita na čelu antagonističnih vojaško-političnih blokov. Nekdo je dejal, da je bil doseda nji dialog, četudi. se je nanašal ga čista organizacijska vprašanja, bd-raz razmer, ki vladajo v Evropi pa tudi širše. Zaradi rezultatov, ki jih za zdaj ni, je še včeraj dopoldne vladal nekakšen pesimizem, a ven*, darle tudi optimizem, če izvzamemo željo vseh za napredek v evropskem sodelovanju, krepitvi varnosti in, seveda, nadaljevanju procesa, ki se je začel v Helsinkih, nadaljeval v Beogradu, medtem ko so o nekaterih specialnih temah razpravljali tudi v drugih evropskih mestih.
1	Resnost blokovske konfrontacije na madridskem pripravljalnem se-
Miloš Minič je med drugim podelil »dati Osimo* tudi predsedniku Furlanije - Julijske krajine Comelliju
Stanku blažijo neuvrščene in nevtralne države, ki s številnimi predlogi poskušajo zavreti mrtvi tek in tako odločilno prispevati k uspehu konference o evropski varnosti hi sodelovanju. V zvezi s tem je vsekakor zanimiv predlog, ki ga je konec prejšnjega tedna sprožil predstavnik nevtralne Švedske — hi ki ga je v imenu jugoslovanske delegacije. podprl tudi jugoslovanski ve-' ieposlanik.
švedski predlog ne zadeva sporne tako imenovane «Četrte točke* torej, ali jasno razmejiti dve fazi glavnega sestanka, s tem da bi v prvi zaključili razpravo, o uresni čevanju zaključnega dokumenta iz Helsinkov, medtem ko bi v drugi razpravljali samo o novih predlogih in idejah, ampak se predvsem loteva časgvne delitve za razpravo o dveh fazah sestanka, prav tako pa tudi začrtuje nadaljevanje pro česa KVSE. Švedski predlog je torej pomemben zaradi kontinuitete KVSE, premagovanja blokovskega rivalstva ter zagotovitve normalnega dela glavneea sestanka, ki se začenja danes.
Vodja jugoslovanske delegacije Miroslav Zotovič je takrat v razpravi dejal, da švedski predlog ne predstavlja kompromisa, temveč da je dobra osnova, da do njega pride
Če na kratko samo obudimo polemiko obeh velesil, oziroma njuna nasprotujoča si stališča o poteku glavnega madridskega sestanka vidimo, da Američani ne odstopajo od beograjske «rumene knjige*, v kateri je rečeno, da se mora razpravljati o vseh temah brez izjeme in brez omejitve, medtem ko so Sovjeti to odklonili in zahtevali strogo razmejitev debate: na razpravo o helsinškem zaključnem dokumentu ter razpravo o novih pred logih, brez povratka na prvotno razpravo.
V Madridu je bil včeraj lep in topel dan, pa tako večina delegacij, ki iz znanih razlogov ne želijo, da bi prišlo do kakršnega zastoja v dosedanjih splošnih prizadevanjih za ohranitev miru in prekinitve sodelovanja, upa, da bo son ce danes posijajo tudi v kongresni palači sredi madridskih stolpnic.
VAŠO GASAR
■iiiiiiiHiiuiiiiiiiiiiiiHiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiuiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiiiiiiHiiiuiiiiiiiiiiiniitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiimiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiimi
Ameriški odgovor na iranske pogoje
ALŽIR, TEHERAN - Namestnik ameriškega državnega tajnika Chri-stopher Warren je včeraj prispel v Alžir, da bi zunanjemu ministru Benjahiju izročil pismo z ameriškim odgovorom iranskim voditeljem na njihove pogoje za izpustitev ameriških talcev. Warrenova prisotnost dokazuje po mnenju političnih opazovalcev, da hočejo ZDA «dp potankosti in brez dvoumnosti* obrazložiti alžirskim posredovalcem bistvo ameriškega odgovora na iranske pogoje.
Washington bi torej rad rešil talce pred umestitvijo novega predsednika Reagana, a po mnenju predsednika iranskega parlamenta Rafsandžanija bo to neizvedljivo, če se ne bodo demokrati in republikanci sporazumeli. Iranski predsednik Banisadr pa je včeraj izjavil, da bi pozitivna rešitev problema talcev ugedno potekala tudi na sam iransko - iraški spopad. Banisadr namreč upa, da bi s prekinitvijo
ameriškega embarga lahko v kratkem usposobili iransko vojsko za odločilen protinapad.
Medtem so sinoči v Teheranu o-svobodili bivšega iranskega zunanjega ministra Ghotbzadeba, ki so ga v petek aretirali pod obtožbo «provokatorskih izjav*. Islamski in-tegralisti so se kot kaže tokrat ušteli, Ghotbzadehova aretacija ni dvignila ogromno prahu samo med Banisadrovimi privrženci temveč tudi v vrstah šiitske duhovščine. Ghotbzadeha so izpustili, potem ko ga je obiskal Homeinijev sin hodža-toleslam Ahmad Homeini.
Tokrat so islamski integralisti izgubili prvo bitko, a njihova ofenziva proti zmernim silam predsednika Banisadra se bo v prihodnjih dneh nadaljevala. Prav zato je baje iranska vojska prvič poskusila streti iraški obroč pred Abadanom, da bi s prebojem odvrgla obtožbe islamskih integralistov.
Sodišče sprejelo priziv sindikata Solidarnost
VARŠAVA — Poljsko vrhovno sodišče je včeraj sprejelo priziv sindikata Solidarnost proti spremembam njegovega statuta, ki jih je samovoljno uvedlo varšavsko sodišče. Tokrat je sodišče sprejelo statut brez spreminjanja teksta in je le dodalo,- po predlogu samih sindikalnih voditeljev, del gdanskega sporazuma, v katerem sindikat priznava vodilno vlogo Enotne poljske delavske partije.
Vrhovno sodišče in predstavniki novega sindikata so torej le dosegli kompromis in s tem preprečili že napovedane stavke, ki bi nedvomno še zaostrile politični ih gospodarski položaj v tej državi. K resnemu gospodarskemu položaju bo letos prispeval tudi slab pridelek. Prav včeraj je poljski minister za kmetijstvo sporočil, da zaradi obilnega deževja kmetje niso utegnili pobrati približno polovico pridelanega krompirja in tretjino sladkorne pese. Zato bo morala Poljska prihodnje leto še okrepiti uvoz živil za približno pol milijarde dolarjev.
Po sklepu vrhovnega sodišča je voditelja koordinacijskega odbora in 38 predstavnikov «MKZ» iz vse Poljske sprejel tudi kardinal Wy-szynski. V pogovoru z delavskimi voditelji je dejal, da mu je Gierek med zadnjim srečanjem obljubil, da država ne bo postavila nobenih ovir pri ustanavljanju novih sindikatov.
Poljske oblasti so včeraj tudi odklonile gostoljubje 30 novinarjem iz zahodnih držav, ki niso uradno akreditirani na Poljskem, med temi je tudi več Italijanov in komentator italijanske televizije Mitja Volčič. Predstavniki italijanskega zunanjega ministrstva so že posredovali pri poljskih oblasteh, ki so nato odložile izgon nekaterih italijanskih novinarjev.
scio, ki je naglasil, da podelitev -(zlatega Osima* med drugim opozarja na izredno aktualnost sporazuma, ki je odprl novo pomembno stran v odnosih med obema državama. V okviru katerih je bilo mnogo narejenega, a je še vedno prostora za nove pobude. Tajnik centra za italijansko - jugoslovansko sodelovanje Luigi Saporito jč nato orisal potek izbiranja nagrajencev in je dejal, da so nagrajence izbrali čitatelji revije Tanjug s posebnimi glasovnicami.
Zgodovinar Aldo Garosci je nato v daljšem referatu poudaril pomen osimskega sporazuma, o katerem je dejal, da je glavna zasluga v tem, da je dokončno začrtal mejo med o-bema državama. To je velika prednost za obe državi, katerih zgodovina je polna invazij in Mtk med velesilami.
Vendar, je nadaljeval prof. Garosci, mora sporazum živeti In da bo živel ga je treba spoštovati. Oba naroda se morata predvsem spoznavati, s kulturnimi srečanji, ki ne smejo biti samo na ravni delegacij, ampak živa inteleftualna dejanja, z gospodarskimi odnosi, ki se razvijajo ob stalnih spremembah stvarnosti, političnih in gospodarskih ravnovesij v svetu in ki jih je treba torej stalno prirejati. Ob koncu je Garosci še poudaril pomen orizadevanj za mir, ki ne smejo potekati le na diplomatski ravni, ampak morajo zrasti v zavesti ljudstva.
Sledila je podelitev priznanj, ki jih je bilo letos, kot že rečeno, štirinajst. Na italijanski strani so prejeli czlati Osimo* bivši predsednik republike Giuseppe Saragat kot prvi italijanski predsednik na obisku v Beogradu, evropski poslanec, predsednik delegacije evropskeea parlamenta za odn-se z Jugoslavijo Enzo Bettizza, bivši italijanski ambasador v Beogradu Roberto Duc-ci, predsednik deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Antonio Comelli, bivši ravnatelj ministrstva za industrijo in trgovino d. Eugenio Carbone, ld je vodil italijansko delegacijo pri pogajanjih za sklenitev sporazuma in bivši poveljnik italijanske partizanske divizije «Italia* v Jugoslaviji Giuseppe Maraš.
Na jugoslovanski strani pa so prejeli priznanje član ZIS Boris Šnuderl, ki je vodil jugoslovansk- delegacijo pri pogajanjih, ambasadorja Toma Granfil in Ante Drndič, profesor italijanskega slovstva na zagrebški umverzi Frano Čale, ravnatelj Radia Koper Miro Kocjan in prof. Asim Kuriak kot pobudnik italijansko-jugoslovanskih zdravniških dnevov. Končno sta prejela prizna-
PETROLEJSKI ŠKANDAL
Nalog za aretacijo gen. Lo Preteja
iREVlSO - Preiskovalni u rad sodišča v Trcvisu je izdal nalog za aretacijo generala finančnih stražnikov Donata Lo Preteja, ki ga policija vztrajno išče. Za generalom Giudi-cejem je tako Lo Prete druga vidna osebnost finančnih častnikov, ki je padla v past sodnikov iz Tre viša, ki se še od vsega začetka petrolejskega škandala odlikujejo po prizadevnosti in trdovratnosti. Lo Prete, ki so ga leta 1979 začasno suspendirali, je baje pravočasno obvestil industrijca Bruna Mnsellija o bližnji pre iskavi, le temu pa je tako u-spelo izbrisati več dokazov.
V	Turinu pa, kjer je prizivno sodišče odbilo predlog polkovnika Vincenza Gissija po zavrnitvi preiskovalnega sodnika Vaudana, bodo jutri sporočili imena oseb, proti katerim nameravajo uvesti sodni postopek.
V	Rimu je medtem namesti nik državnega pravdnika Infe-iisl sklenil ponovno odpreti preiskavo v zvezi s skrivnostnim umorom časnikarja tednika «O.P.» Mina Pecorellija, ki je bil deležen številnih informacij bivšega SID, katere so med drugim omenjale nekatera imena industrijcev (in politikov?), ki so vpleteni v afero o naftnem prekupčevanju.
nje tudi oba sopredsednika italijan-sko-jugoslovanskega društva zgodovinarjev Franco Valsecchi in Rade Petrovič.
Ob koncu slovesnosti je na kratko spregovoril član ZIS Boris šnuderl, ki se .je v imenu predstavnikov Jugoslavije zahvalil za pomembna priznanja in izrazil prepričanje, da se bo čez dve leti podobna svečanost odvijala v Beogradu. Dejal je, da ostaja osimski sporazum še vedno nadvse aktualen, predvsem kot primer mirnega reševanja medsebojnih vprašanj. Pri tem je omenil govor predsednika Tita na helsinški konferenci, ki Jt bila osnova za sklenitev sDorazu-ma Poudaril pa je, da so potrebni novi napori, da se osimski duh re« uveljavi v skupno korist obeh narodov, za mii' in sodelovanje v Evropi.
BOJAN BREZIGAR
VAS JE BILA V NEDELJO VSA PRAZNIČNA
Prenovljena srenjska hiša v Mačkoljah središče kulturnega in prosvetnega dela
Uradmmu odprtju je prisostvovala velika množita domačinov - Bogat kulturni program z uspelim partizanskim mitingom - Prenovitev občinske hiše je terjala eno leto dela in naložbo 150 milgonov lir
Mačkolje so bile v nedeljo v sre- dobrem in nadarjenem glasovnem
dišču pozornosti slovenskega Brega. Odprtje novega doma, v katerem, se bo odslej izživljalo kulturno ip prosvetno delovanje Mačkolja-nov, je privabilo v vas številne go$te iz vseh vasi dolinske občine. Vzdušje v‘vasi je bilo nadvse praznično, saj je odprtje srenjske hiše važen mejnik za preporod kulturnega življenja v Mačkoljah in zgodovinski dogodek, ki je preobrazil tudi zunanje lice vasi. Na strmi vzpetini ob glavni cesti za Križpot, se v starodavno vaško arhitekturo prijetno vklaplja nova stavba, ki je kljub novi preobleki ohranila vse nekdanje značilnosti in plemeniti idiliko vaškega središča. Načrt za obnovo srenjske hiše je izdelal geometer Idle Tul, ki je doma iz Mač-kolj in ki je hišo tudi zgradil. To je lepo priznanje domačinu, ki je za rojstno vas delal z dodatno skrbjo: in budnostjo. Gradnjo hiše je vodil inženir Adolf Močnik: graditi pa so začeli septembra 1979: Hiša je bila dograjena letos avgusta, nakar jo je bilo potrebno opremiti, kar je tudi zahtevalo svoj čas. V dapašnji objekt je načrtovalec vključil staro srenjsko hišo in torklo, vaško pralnico pa so premestili nižje v vas. V trenutku, ko je dolinski župan Edvin Švab odprl nove prostore, je občinska uprava že potrošila 150 milijonov lir.
Mačkoljansko kulturno svetišče se nam danes predstavlja kot lep, prostoren, topel in funkcionalen am-bient, v katerem bo prijetno delati ih vanj zahajati.
Nedeljsko slavje se je pričelo že v dopoldanskih urah. Ob napovedani uri so hišo napolnili domačini, kulturni delavci obeh domačih društev, občinski upravitelji, predstavniki SKGZ in ZSKD, predstavniki konzulata SF’RJ, Slovenske prosvete, okoliških občin in pobratene občine Milje, predstavniki kra-ške gorske skupnosti, slovenskih študentov z Dunaja, katere so Mač-koljani toplo in prisrčno sprejeli, predstavniki prefekture ter vojaških oblasti, političnih strank in številnih kulturnih društev iz dolinske občine in drugod s Tržaškega.
Hišo je blagoslovil mačkoljanski župnik Vončina. Nato je povzel besedo župan Edvin Švab; uvodoma je spbmnil prisotne na: čas, ko so Mačkolje dvakrat postale živa bakla trpljenja v krempljih «zverinskega nemškega nacizma in puhlega, do skrajnosti šovinistično našopirjenega italijanskega fašizma*. »Vaščani Mačkolj, je dejal župan, ste kot velika večina naših občanov, prepojili svoj kraj, svojo zemljo s krvjo, z znojem, prepojili ste jo s kulturo in ljubeznijo. Ta vaški družbeni center, ta prenovljena in povečana občinska hiša, ki jo danes izročamo, naj predstavlja praktično in simbolično skupen dom vseh vaščanov, prav tako kot nam je, vsakemu izmed nas, drago domače o-gnjišče.*
Ob koncu se je Edvin Švab v imenu občinske uprave zahvalil vsem, ki so sodelovali pri gradnji hiše in pa vaščanom, posebno članom KD Primorsko, za večkratne in prostovoljne delovne akcije. Nato sta predsednik PD Mačkolje Zorko Gorjan in predsednik KD Pri morsko Robert Smotlak prejela od župana ključe in s tem tudi hišo v varstvo. Prisotne so nato pozdravili Danijel Novak in Zorko Gorjan za PD Mačkolje ter Robert Smotlak za KD Primorsko.
Nato sta domači mešani pevski zbor. ki ga vodi Cveto Man in godba na pihala Breg izvedla kratek ku'tumi program.
Veselo razpoloženje je v Mačkoljah doseglo višek v popoldanskih urah. Pred nabito polno dvorano so se predstavili člani obeh društev z bogatim kulturnim programom. Resnici na ljubo moramo povedati, da se je predstav® zavlekla nekoliko predolgo in da bi bili krajši vložki bolj učinkoviti. Res pa je tudi, da vsakdo želi prikazati od svojega delovanja kar največ.
Uvodna beseda je pripadla naj mlajšim. Slovenski šopek je pod vodstvom Ljube Smotlnknve zapel tri pesmi. Nakar so prinesli pozdrave podpredsednik ZSKD Niko Sirk, Zorko Harej v imenu Zveze cerkvenih pevskih zborov in Boris Pangerc v imenu koordinacijskega odbora kulturnih društev iz dolin ske oti)čin£-
Sledil je satirični prizor z našlo vom Pod lipo, ki so ga izvedli člani dramskega odseka PD Mačkolje. V narodnih nošah so zaplesale članice Slovenskega šopka, katere je na harmoniko spremljala Marina šturman.
Posebno pozornost pa je vzbudil partizanski miting, ki so ga izvedli člani KD Primorsko, pripravila pa režiser Sergij Verč in Nadja Kri-ščak. Partizanski miting je starejšim ljudem, bivšim borcem in aktivistom, pričaral nekdanje vzdušje partizanskih predstav, ko so partizanske dramske skupine zahajale v naše vasi in med borce ter jim blažile hude ure s petjem, recitaci jami in šaljivimi prizori. Nastopa joči so dostojno izpeljali zamisel Sergija Verča in večkrat so s svojo sproščeno in doživeto igro segli prisotnim globoko v ganjeno dušo. V naslednji točki se je javnosti prvič predstavil dekliški zbor Sloven ski šopek. Zbor sestavljajo bivše članice istoimenskega mladinskega zbora, ki je lani slavil 10-letnico delovanja, in katerega že presegajo po starosti in glasovni dozorelosti. Dekleta vodi Ljuba Smotlak. Zapele pa so čisto in ubrano, kar priča o
materialu, s katerim razpolaga di rigentka. S trdim in vztrajnim delom se bo zboru odprla široka pot v poustvarjalni zborovski dejavnosti in prav kmalu bo lahko segel (in bo tudi moral seči) po zahtevnejših partiturah.
Mačkoljanska skavtska družina je prikazala niz diapozitivov z naslovom Življenje v naravi.
Nato je mešani zbor PD Mačkolje pod vodstvom Cveta Marca zapel pet pesmi slovenskih skladateljev. Dolgo kulturno predstavo pa je zaključil kvintet KD Primorsko z nekaj poskočnimi vižami.
Posamezne točke so napovedovale Darja Smotlak, Otilija Štranj in Nevenka Tul. Po končani predstavi so se Mačkoljani razšli zadovoljni in z zadoščenjem v srcu, da je vas tako polno in množično oživela. Predsednika obeh društev sta si segla v roko kar je izzvenelo kot dokaz, da je svetla bodočnost te žilave in razgibane vasice v slogi, enotnosti in medsebojnem sodelovanju. Kdor zaničuje se sam, je napisal Prešernov sodobnik Koseski, podlaga je tujčevi peti.
(ris)
Zaradi naravnega rezervata pri Trbižu
Priziv dežeie na ustavno sodišče
Deželna uprava bo vložila priziv na ustavno sodišče zaradi spora o pristojnosti v zvezi z odlokom ministrstva za kmetijstvo o ustanovitvi naravnega rezervata v gozdovih okrog Trbiža. Vladni odlok poverja namreč odgovornost za ustanovitev in upravljanje rezervata ministrstvu za kmetijstvo, kar pa je v nasprotju z deže'nim statutom, ki med drugim določa pristojnost dežele glede problemov lova in zaščitene favne. Vladni odlok prav tako krši — po mnenju deželne uprave — deželne pristojnosti na področju flore, gozdov in teritorialnega načrtovanja. Sklep o prizivu na ustavno sodišče je sprejel deželni odbor na svoji zadnji seji.
Novoizvoljeni odbor Zveze kronistov Furlanije - julijske krajine je bil v nedeljo na Vljudnostnem obisku pri tržaškem kvestorju dr. Bar-toliniju. Med dolgim in sproščenim razgovorom Sb predstavniki Ifroni1 stov seznanili kvestorja z raznimi vprašanji, s katerim se srečujejo pri svojem vsakdanjem delu zlasti tisti, ki se ukvarjajo s črno kroniko. Kvestor jim je ob tem obljubil vso podporo pri boljšem in točnej-šem obveščanju javnosti.
PREDSEDNIK CARBONE 0 PETI OBLETNICI SPORAZUMA
Potrjena važnost osimskih sporazumov na sinočnji seji pokrajinskega sveta
Skupščina odobrila tudi tri resolucije • Ustanovljena bo komisija, ki bo koordinirala pobude za razmah krajevnega gospodarstva
Pogled v dvorano med slavnostjo v Mačkoljah
Pred petimi leti na včerajšnji dan sta Italija in Jugoslavija v Osimu podpisali sporazum, ki je dokončno uredil vprašanje meje med obema državama in postavil temelje za utrditev medsebojnih prijateljskih vezi in sodelovanja. Peta obletnica dogodka, ki so ga demokratične sile že od samega začetka pozitivno ocenile, je odjeknila tudi v tržaškem pokrajinskem svetu, ko je predsednik Carbone na začetku sinočnje seje še j enkrat poudaril važnost tega bilateralnega sporazuma.
V kratkih obrisih je obudil vzdušje in reakcije, ki so jih osimski sporazumi povzročili v našem mestu, ko se del mesta nikakor ni mogel sprijazniti z dejstvom, da so bile meje dokončno začrtane ter da se je med obema državama odprlo novo plodnejše poglavje v medsebojnih odnosih. Ob tej priložnosti je predsednik Carbone še enkrat poudaril važnost sporazuma in se ob tem na-
■iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
GIANCARLO PAJETTA V AVDITORIJU
Utrjevanje miru in sodelovanja glavno vodilo za obmejne kraje
Pred nabito polno dvorano sta govorila tudi deželni tajnik KPI Giorgio Rossetti in v slovenščini videmski pokrajinski svetovalec Pavel Petričič

Predsedstvo manifestacije med govorom G. Pajette
stavlja izvolitev Reagana za novega predsednika ZDA. Pri tem je poudaril neprecenljivo vlogo dejavnika miru neuvrščenih držav in zlasti Titove Jugoslavije. Prav za- .	,	,	,
radi tega je ocenil za nespametno PIP	končno besedilo pa je
in šknHHivn nnliKi™ HnW„nih	bilo odobreno z nekaterim! amand-
maji Liste za Trst. Resolucija izha-
vezal na vprašanje slovenske narodnostne skupnosti, ki še čaka na zaščitni zakon Poudaril je, da je zaščita stvar italijanske ustave in pojmovanje demokracije, vsekakor pa je izrazil prepričanje, da je že skrajni čas za izglasovanje takega zakona, zaradi česar bi moral italijanski parlament vzeti v pretres obstoječe zakonske osnutke o zaščiti manjšin in čim prej odobriti ustrezen zaščitni zakon.
Po pričakovanju se je na obletnico osimskega sporazuma spomnila tudi svetovalska skupina Liste za Trst, ki je s svetovalcema Melonijem in Venturo še enkrat povedala, kaj misli — ceveda v običajnem tonu in s temu primernimi besedami — o tem sporazumu.
Sicer pa je pokrajinski svet na sinočnji seji posvetil glavno pozornost razpravi o nekaterih resolucijah. Najprej je soglasno odobril dokument, na osnovi katerega bo pokrajinski odbor najprej preveril pogoje in nato v sodelovanju s tržaško in ostalimi okoliškimi občinami, s sindikalnimi, stanovskimi in gospodarskimi organizacijami ustanovil posebno komisijo, ki bo proučila kompleksno gospodarsko problematiko na krajevni ravni, ki preživlja hudo krizo. Glavna naloga komisije pa bo koordiniranje vseh pobud, ki prihajajo iz različnih družbenih, gospodarskih komponent krajevnega življenja za razmah tržaškega gospodarstva. Vse pobude, ki gredo od davčnih do drugih olajšav, bo komisija združila v enoten organski »paket* in ga nato predložila italijanskemu parlamentu in pristojnim ministrom.
Tudi resolucija, ki je obravnavala vprašanje ladjedelstva v naši pokrajini, je bila soglasno sprejeta. Predložili so jo — kot sicer tudi prvo — načelniki svetovalskih sku-
»Predvsem mir — Furlanija - Julijska krajina za popuščanje napetosti, za mir za zmanjšanje vojaških služnosti in za sodelovanje*. V skladu s tem geslom je bila v nedeljo dopoldne v Avditoriju zelo obiskana manifestacija KPI, na kateri so govorili deželni tajnik G. Rossetti, videmski pokrajinski
tlttlllltllllllltltlltlltlllllll II lltllll tlllllltllllllllHIHiHIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIM III lllllltlllllllllllllllllf Milili
PRED TRŽAŠKIM KAZENSKIM SODIŠČEM
Začetek sodne obravnave proti dvema psihiatroma
Obtožena sta nenamernega umora in prikrivanja uradnih aktov
Pred kazenskim sodiščem, ki mu predseduje dr. Brenči, se je začel včeraj zjutraj proces proti psihiatroma Vincenzu Pastore.iu in Lorenzu Toresiniju, ki sta obtožena nenamernega umora in prikrivanja uradnih aktov.
Tragični dogodek, zaradi katerega sta se zdravnika psihiatrične bolnice znašla pred sodiščem, se je pripetil pred približno tremi leti, in sicer 29. junija 1977. Tistega dne je Maria Letizia Miche-lazzi poročena Trani, utopila , v kopalni kadi svojega štiri leta in pol starega sinčka Fabia, nato pa je šla sama prijaviti umor na tržaško kvesturo.
Sodniki so detomirilko spoznali za neuravnovešeno osebnost — žensko so namreč zdravili v psihiatričnem centru — in so jo obsodili na 10 let sodne umobolnice. Miche-lazzijeva je bila na zdravljenju pri zgoraj navedenima zdravnikoma, ki sta jo prav tri dni pred trgedijo spustila domov.
Včerajšnja obravnava se je za čela okrog 10. ure v polni sodni dvorani in na zasedanje je iz u-mobolnice Castiglione dello Stivie-re prišla tudi Michelazzijeva
Pastore in Toresini, ki ju branijo advokati De Luca iz Verone. Battollo iz Gorice. Sergio Kostoris in Gregori iz Trsta, sta na zasliševanju izjavila, da sta žensko spu stila iz centra, potem ko sta jo pregledala in sta se posvetovala. Iz.ročila pa sta jo sorodnikom, ki naj bi zanjo vnaprej skrbeli. Pa store in Toresini sta tako odbila utemel'enost vsake obtožbe.
Polog zdravnikov so včeraj za slišali tudi nekaj prič. Obravnava sr bo nadaljevala v sredo, 19. t.m.
V	stanovanju izdihnila.
prlie na ženska
V	nedeljo popoldne, okrog 13. ure so agenti letečega oddelka na šli mrtvo 82 letno Mario Gerolami vdovo Maraspin. Poklicala jih jc hči pokojnice, 53-letna Nivea Ma rasi ji por. Ugo, ki se je kot vsa ko nedeljo odpravila k materi na obisk. Ker na večkratno zvonjenje ni dobila odgovora, je zaskrbljena poklicala agente, ki so vdrli v bivališče.
Zdravnik Rdečega križa. dr. Rus si je ugotovil, da .je smrt nasto pila kakih 12 ali 15 ur prej, to
pa zaradi vzrokov, ki jih morajo še ugotoviti.
Trčenje v Ul. Revoltella
Ob 12.10 so včeraj sprejeli na ortopedski oddelek glavne bolnice 16-letnega delavca Luciana Albanese-ja iz Ulice Valentini 40, ki si je v trčenju potolkel levo koleno in je zadobil še nekaj drugih udarcev.
Albanese se je ponesrečil s svojo vespo 50, ko se .je vozil po Ul. Revoltella proti središču mesta in je v višini lekarne Busolini trčil v peugeot, ki ga je upravljal 46-letni Alberto Coretti. Okreval bo v dvajsetih dneh.
spetovajep f. Retričičv slovenščini — in član osrednjega vodstva stranke G. Pajetta.
Rossetti in Petričič sta v svojih posegih obravnavala predvsem položaj in probleme v naši deželi: vprašanje miru je namreč toliko bolj pereče v Furlaniji - Julijski krajini, ki je okusila grozote dveh vojn in obdobje hladne vojne in kjer je zbrana tretjina vse italijanske vojske, pa ji vojaške oblasti grozijo še z novimi raketnimi o-porišči. Proti povečanju vojaških služnosti so vse prebivalstvo in vse krajevne uprave, deželni odbor pa kaže vse preveč popustljivosti do zahtev obrambnega ministra Lago-ria. Prisotnost takšnega vojaškega aparata v naših krajih je v ostrem nasprotju s politiko sožitja in sodelovanja s sosednima državama. Prebivalstvo v naši deželi se zavzema le za mir, za poglobitev sodelovanja in za politiko odprte meje, za izvajanje osimskega sporazuma. Samo v duhu takšnega sožitja — je še posebej pristavil Petričič — se bo slovenska manjšina v deželi lahko primerno razvijala in zato tudi sama manjšina odločno zahteva izglasovanje globalnega zaščitnega zakona.
Glavni predavatelj Pajetta pa je v svojem govoru zajel problem miru v širšem okviru mednarodnih odnosov ter italijanske notranje in zunanje politike. Opozoril je na nevarnost najnovejših teženj po povečanju oboroževanja v svetu in politični preokret na desno, ki ga pred-
MMMMMMHM»*MIHMMM«MIMIMM»lllMMMMM«MmM#MI»MMMMIMMIMIMMM|IHMI»»l»»MM»MMIlMMIMM»H«MMHM
OB TRADICIONALNEM PRAZNIKU
Na proseškem martinovanju bomo pokušali domače vino
Že zjutraj bo sejem prašičev • Tudi Slovenski klub pripravil martinovanje, na katerem bo nastopil Sovodenjski nonet
Danes je Martinovo, ki sc ga na ši predniki še pred časom slovesno praznovali, kot se pač Slovencem spodobi, na dokaj slovesen, obenem pi tudi razposajen način. Na Marti novo je vezanih tudi veliko ljudskih pregovorov in rekov, med katerimi je nemara najbolj znan ta, da se iz moštva dela vino, kar pomeni, da lahko kmet in ljubitelj dobre kaplji ce pokušata nov vinski izdelek. Seveda to drži do določene mere, ampak brez dvoma je. da ima vino že sedaj svojo značilnost, barvo in okus. Martinovanja so bila, skratka, veliki prazniki, od katerih je danes le še malo ostalo, mogoče samo priokus pristne tradicije, ki tone v pozabo in ni več taka. kakršne na primer poznamo iz Levstikovega Popotovanja od Litije do Čateža.
Martinovanja so bila v naših krajih vedno povezana tui - z najra zličnejšimi sejmi. Taka oblika je ostala najbrž še samo na Proseku, kjer bodo tudi danes poznavalci in ljubitelji dnbre kapljice prišli na svoj račun in izrekli mnenje o pridelku, ki jim bo vlažil grla skozi
vse leto. Odprli bodo namreč nekaj tradicionalnih osmič, nekatere so že odprte, zjutraj pa bo sejem, na katerem bodo prodajali prašiče, da bi si lahko kak naš kmetovalec priskrbel poznejšo zajetno nalogo domačega pršuta. Pa tudi krošnjarji brdo napolnili proseške ulice in ponujali svoje blago. Skratka, Prosek bo danes v znamenju novega vina in veselja, pa tudi drugod ne bodo ostali dolžni tej kraški vasi. Tudi nekatera naša društva pripravljajo martinovanja in vabijo v svojo sredo vse tiste, ki bi želeli splakniti grlo z dobro kapljico.
Tako martinovanje bo nocoj tudi v Slovenskem klubu, kjer bedo obiskovalci pokušali letošnji domači pridelek klubskih članov, za dobro razpoloženje pa bo s pesmijo poskrbel Sovodenjski nonet.
• V krožku «Che Guevara* v Ul. Madonnina 19 bo v petek, 14. novembra, predavanje na temo »Kdo in kako pripravlja novo svetovno vojno?* Predaval bo gen. N. Pasti, senator KPI. Predavanje se bo začelo ob 19. uri.
Razprava v tržaškem občinskem svetu o problemih okrog variante 25 splošnega regulacijskega načrta je še enkrat pokazala na zaprta in konservativna stališča Liste za Trst, Cecovinijevega odbora in njunih improviziranih ter bolj ali manj začasnih zaveznikov. To je ocena tržaške federacije KPI o petkovi občinski seji, na kateri so glasovi LpT, KD, PSDI, PRI in MSI — predstavniki KPI in SSk so se vzdržali glasovanja, proti pa so glasovali socialisti in radikalci — odobrili protiugovore občine na predloge dežele o varianti 25.
V posegih župana in odbornika za urbanistiko ni bilo zaslediti — meni KPI — obveze in prepričanja, da bi Trst lahko postal mesto, v katerem bi se dalo živeti, v katerem bi se lajiko poleg stanovanj, industrij 'Ih ‘ prištamsčr rHzvile 'tiste prepotrebne strukture skupnega interesa za zdravstvo, skrbstva šolstvo, javno zelenje. Glede Krasa, kjer prebiva tolikšen del del slovenske manjšine, pa je LpT mnenja, da bi ga bilo treba upravljati v funkciji potreb mesta. Za sedaj — ugotavlja nota KPI —■ je nemogoče izboljšati hiše, niti iz higienskega vidika, vsak razvoj pa je u-
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiuiiaiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiitiiiiiiiifmtHiiiimmiiijiiiiiiiHiiiHnunuuiiMHntHHiinuKm,!
in škodljivo politiko določenih trža ških krogov, ki se zaganjajo proti osimskemu sporazumu, s katerim je bil uresničen bistven dejavnik miru v Evropi.
Italijanska vlada — je še dejal Pajetta — se v svoji zunanji politiki vse preveč udinja interesom Atlantske zveze. Prav zaradi tega se morajo prebivalstvo in demokratične ustanove v državi toliko bolj zavzemati za mir in popuščanje napetosti, kar velja še posebej za prebivalstvo in ustanove na najbolj ogroženih območjih,'Med katere nedvomno sodi tudi Furlanija - Julijska krajina.
• Na pobudo združenja »Appunta-menti mušicah* bo v četrtek, 14. novembra, ob 18.30 v cerkvi Sv. Silvestra recital pianistke Marie Gra-zie Fabris. Pianistka bo izvajala Scarlattijeve, Schubertove, Debus-syjeve in Chopinove skladbe.
ja iz vrste ugotovitev in dejstev, ki so krajevno ladjedelstvo privedli v hudo krizo. Pokrajinski svet se zato zavzema za čimprejšnjo uresničitev številnih pobud, s katerimi premostiti tako krizno stanje. Z resolucijo se predvsem zahteva uresničitev obvez, ki jih je poslanska zbornica sprejela oktobra lanskega leta Malo pred polnočjo je pokrajinski svet odobril še tretjo resolucijo, v kateri se zavzema za ohranitev kar-diokirurškega oddelka v tržaški splošni bolnišnici.
Zastoj blagovnega prometa pri Fernetičih
Na tovornem postajališč i pri Fernetičih je bilo včeraj ustavljenih okrog dvestopetdeset tovornjakov, ker je carinsko osebje pričelo s
stavkovnim gibanjem. Stanje na tovornem postajališču se bo verjetno prihodnje dni še poslabšalo, ker so cariniki sklenili, da ne bodo delali nadur in to dokler ne bo krajevno ravnateljstvo izpolnilo obljub, ki jih je izrekel marca meseca minister Reviglio.
Danes se bodo uslužbenci carine sestali na pomorski postaji in govorili o stanju na njihovem področju ter odločali o morebitnih radikalnejših oblikah boja. Sindikati so v svoji noti izjavili, da so s stavko začeli, ker ravnateljstvo ni storilo ničesar, da bi uresničilo obljube ministra Reviglia. Obenem je Računski dvor pred kratkim sprejelo nekatere odločitve,-ki ne upoštevajo težkega dela carinikov; vsemu temu se je pridružila še okrožnica ministrstva, ki carinskim uslužbencem jemlje pravico do doklade za uporabo lastnega vozila v primerih, ko se jim priznavajo dnevnice.
V DEŽELNEM SVETU
Daiifs razprava o* zakonskih osnutkih za zaščito manjšin
Danes zjutraj se bo ponovno sestal deželni svet, ki ima na dnevnem redu tudi razpravo o zaščitnem zakonu za slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
Razprava o tem vprašanju je bila že večkrat odložena, tokrat pa kaže, da se bodo deželni svetovalci vendarle spoprijeli s to problematiko. Najprej bodo v deželnem svetu razpravljali o državnem zakonskem osnutku za zaščito manj; šin v severovzhodni Italiji (slovenske, nemške in furlanske), in sicer na pobudo deželnih svetovalcev MF De A-gostinija in Puppinijeve ter predstavnika DP Cavalla. Drugi zakonski osnutek zadeva zaščito slovenske narodnostne skupnosti, razprava pa bo tekla na pobudo svetovalca SSk Štoke. Nazadnje bodo vzeli v pretres tudi resolucijo komunističnih svetovalcev Battella, Iskre, Pascolata, Rossettija in Proserpija, ki se nanaša na zaščito narodnostnih in etnično lingvističnih manjšin v Furlaniji - Julijski krajini.
KPI 0 VARIANTI 25
ZGREŠEN ODNOS ODBORA Lpf DO PROBLEMOV NAŠEGA KRASA
Razprava v občinskem svetu še enkrat pokazala na zaprtost in konservativna stališča liste in Cecovinijeve uprave
OB VSELITVI V NOVE PROSTORE
Novi šolski center v Miljah pridobitev za našo skupnost
Včeraj prvi dan v novih učilnicah * Že v soboto pa so imeli vsi, ki so prispevali k uresničitvi pobude, svoj praznik s krajšim spore dem
Za slovenske otroke in njihove starše iz miljske občine je bil vče raj prav poseben dan, kot da bi šlo za prvi dan pouka, ki .je za vsakogar zares nepozabno dožive tje. In v nekem smislu je bil včerajšnji zares prvi dan pouka, in sicer v novih prostorih šolskega centra v središču Milj, točneje v Ul. D’Annunzio.
Vselitev v nove prostore je postala torej realnost in vsi, ki so k temu pripomogli, so lahko ponosni na svoje delo, ki je bilo v teh letih polno težav, polemik in tudi deležno določenega nerazume vanja. Novi šolski center pomeni tudi obogatitev celotne miljske slovenske skupnosti, ki lahko sedaj z večjim optimizmom gleda v bodoč nost. V novih prostorih je sedai dobilo domovanje 45 otrok šol s celodnevnim poukom iz žavelj ozi roma od Korošcev, obenem oa obi skuje šolo še naprej 33 otrok otro škega vrtca.
Učitelji, starši, otroci in vsi ti sti, ki so prispevali k uresničitvi šolskega centra, so ta dogodek proslavili s prazničnim srečanjem v novih prostorih. Združenje staršev Celodnevne šole, Društvo Slovencev miljske občine sta namreč v sode lovanju z učitelji, občino in sloven sko sekcijo otroškega vrtca pripra vili kratek interni praznik vselitve, o čemer smo na kratko poročali že v nedeljski številki. Na prazniku so bili prisotni vsi, ki so se za slo venski šolski center borili, na čelu z miljskim županom Bordonom, ob činskimi odborniki in svetovalci Liste Frausin, prisotni pa so bili tu di predstavniki rajonskega sveta ki so tudi pripomogli k tej prido bitvi.
Po krajšem sporedu, v katerem so najprej nastopili malčki iz otroškega vrtca, nato osnovnošolski o troci z recitacijami in skupno nes-mijo. je pod vodstvom dirigenta Cveta Marca zapel tudi domači pev ski zbor «Jadran». V imenu Dru štva Slovencev je nato prisotne po zdravil Kiljan Ferluga, ki se je zahvalil vsem, ki so pomagali v tej dveinpolletni borbi, v kateri so morali premagati še mnoge
predsodke in veliko nesmiselnih birokratskih paragrafov. Kiljan Ferluga je tudi poudaril, da bodo sedaj Slovenci na tem delu tržaškega ozemlja bolje delovali in se tudi zahvalil prijateljem italijanske narodnosti, ki so ta pravični boj podpirali. Tudi župan Bordon .je naglasil velik pomen skupno izbojevane zmage ter potrdil, da bo miljska občinska uprava še naprej spremljala in podpirala boj Slovencev za uresničitev vseh njihovih pravic in zaščitnega zakona. Nazadnje je spregovoril še miljski občinski odbornik Vodopivec, ki je orisal še zadnje podrobnosti v zvezi z začetkom pouka in prevozom v šolo.
Prisotni so se nato zadržali še v prijetnem pogovoru na zakuski, ki so jo pripravili domače društvo in prizadevni starši, za kar iim gre res lepa zahvala. Praznik se je za ključil z ogledom prostorov in nove opreme v razredih in jedilnici.
Slabo vreme zavira delo v pristanišču
Dež in burja sta puv., čila za stoje v pristaniškem delu Dvanajst ladij čaka v zalivu, da bodo lahko priplule v pristanišče. V pristanišču je tudi šest petrolejskih la dij, ki čakajo na raztovor različ nih vrst petroleja.
Trenutno je v luki triindvaiset ladij, raztovarjati pa so jih začeli šele osemnajst, ker za ostalih pet pomorski agenti niso izdali dovoljenja, ker bi se lahko blago zaradi slabega vremena med manipulacijo pokvarilo. Zastoji in nevšečnosti se bodo verjetno v prihodnjih dneh še povečali, saj vremenoslovci napovedujejo nadaljevan,je slabega vremena, pristaniške oblasti pa pričakuiejo prihod še števil nih drugih ladij.
Madžar prebil mejno zaporo
pri Fernetičih
Madžarski taksist, 26-letni Samuel Racz, je včeraj zjutraj, okrog 9,30, nezakonito prešel jugoslovansko-ita-
lijansko mejo pri Fernetičih. Ma džar je s svojim avtom prebil jugoslovansko mejno zaporo, potem pa je naglo zavozil še čez italijanski del prehoda.
Na cesti med Fernetiči in Opčinami so ga kasneje ustavili karabinjerji. Racz je imel s sabo 2-ietno hčerko Borbalo, izjavil pa je, da je njegova žena ostala na Madžarskem.
stavljen v pričakovanju novih sp«" kulacij.
Komunisti očitajo občinski upraj1; da je njen poseg še poslabšal d«0' čila dežele, ker je favoriziral spekulacije, še bolj emarginiral P®rl' ferična področja in ošibil možnos resnih posegov s strani gradben industrije. KPub temu pa obsta. varianta 25 instrument, ki g? v treba braniti, ne pa izprazniti ** dokončno izbrisati. Prav zato so s® komunisti vzdržali glasovanja.
Na koncu KPI še ugotavlja, ^ je bil edini pozitiven element P*:' kove razprave odobritev komuniš‘,c' nega popravka, ki bo omogočil re; šitev problemov razširitve posl°™ slovenskih šolskih zavodov v ParK bivše psihiatrične bolnišnice.
V	soboto na Pomorski postaji
II, konferenca o tržaški luki
V	soboto, 15. novembra, bo v n*' šem mestu 2. konferenca o prisl3' niških dejavnostih, na katero organizatorji — konkretno Neodvi*" na ustanova za tržaško pristanišč* — povabili predstavnike jjoliticnin strank, sindikalnih organizacij in gospodarskih krogov iz Trsta in xl drugih središč naše dežele. Konfe' renca bo v glavni dvorani Pomor' ske postaje in se bo začela z uvod' nim poročilom predsednika prišla' niške ustanove Zanettija. Konferenca se bo nadaljevala naslednji Pe' tek, 21. ter se zaključila v soboto. 22. novembra.
Rajonski sveti
Drevi ob 20. uri se sestane ra; jonski svet za Kjadin - Rocol. Jutri ob 18. uri se sestane rajonski svet za zahodni Kras, ob 19.30 bo zasedal rajonski svet za Korošce - Fon-derio - Grižo - Farnci, ob 19. uri Pa svet za Zindis - čampore - Lazaret • Sv. Kok, v četrtek ob 19.30 pa b° na vrsti seja rajonskega sveta *a Milje - center.
Dne 19. novembra se bo sestal rajonski svet za Sv. Vid - Staro mesto. Na dnevnem redu bo razpra' va o prošnji za podelitev stanovanja za handikapirance iz bolnice Burlo Garofolo.
■HIIHIIH.IIII.I.I.Iii.I.iiiiih...................
OBVESTILO KMEČKE ZVEZE
Vinogradniki naj pravočasno prijavijo letošnji pridelek
Kako sprejemajo prijave v okoliških občinah
Kmečka zveza opozarja vse vino gradnike, da morajo prijaviti količino pridelka v i. 1980. Prijave vina sprejemajo pristojni občinski uradi, za tržaško občino pa tudi občin ske izpostave. Pridelek vina lahko vinogradniki prijavijo tudi v uradih Kmečke zveze ob uradnili urah.
Za dolinsko občino sprejemajo prijave vina na županstvu od 10. novembra dalje, od 8. do 11 ure, v sobi štev. 5. Kdor bi ne mogei na županstvo, lahko prravi pridelek vina v naslednjih krajih, kjpr mu bosta na razpolago uradnik občin ske uprave ter uradnik Kmečke zveze:
Boršt — občinska hDa: v pone deljek, 17. novembra, ter v torek,
18.	novembra, od 17. do 19- ure. Ricmanje — občinska hiš-a: v
sredo,	19.	novembra,	od	17.	do
19 ure.
Prebeneg	— občinska	hiša: v	če
trtek,	20.	novembra,	od	17.	do
19,	ure.
Mačkolje — ohr,,n"ba 1 i'i: y
petek.	21.	novembra,	od	17.	do
19. ure.
Obenem bodo vinogradniki lahko vpisovati tudi osmice za leto 1980 81. Za nabrežinsko občino sprejemajo
prijave vina na županstvu, soba štpv. 16. od 9. do 11.30. Kmečka zveza bo tudi v nabrežinski občini organizirala službo izpolnjevanj« pri.iav po vaseh in sicer:
V	šempoleju, v starem otroškem vrtcu: v ponedeljek, 24. novembra, od 16.30 do 18.30.
V	Nabrežini, v prostorih občinske kn i'nice: v torek, 25. novembra, od 16.30 do 18.30.
V	Cerovi jah »pri Antoničevih» (štpv. 34): v sredo, 26. novembra, od 16 30 do 18.30.
V	Mavhinjah, v prostorih občinske izpostave: v četrtek, 27. novembra, od 16.30 do 18.30.
Za zgoni.ško občino sprejemajo prijave vsak dan v občinskem tajništvu od 9. do 12. ure.
Za repentabrsko občino sprejemajo prijave ravno tako vsak dan v občinskem tajništvu od 9. do 12. ure.
V	prijavi je treba med drugim navesti tudi davčno številko.
Godbeno društvo Prosek izreka sodelavki Egidiji Starc globoko »*' žalje ob smrti očeta.

NA ZADNJI SEJ!
Deželni odbor odobril proračun 1981 in večletni načrt za obdobje 1981-83
Triletni načrt predvideva 3.438 milijard in 728 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov ■ Deželna vlada odobrila programski in finančni dokument razvojnega načrta
Na svoji zadnji seji je deželni odbor Furlanije - Julijske krajine o-iqi» ve^*€tn* načrt za obdobje itS .. proračun za finančno leto 1981 in dokumenta (programskega w finančnega), ki sta sestavna dela oezelnega razvojnega načrta. V pričakovanju na odobritev zakonskega osnutka o procedurah načrtovanja, je deželni odbor izročil gornja dva dokumenta deželni skupščini kot spremni predhodni listini finančne-Proračuna za leto 1981.
Večletni načrt, ki predvideva 3 tisoč 438 milijard in 728 milijonov hr dohodkov in ravno toliko izdatkov, sta predložila odbornik za finance Zanfagnini in odbornik -a Proračun Coloni. Poleg rednih dohodkov, ki znašajo 926 milijard lir, •k) v deželne blagajne priteklo 1.500 halijard lir iz državnega bolnišnična sklada, 500 milijard lir na osnovi državnega zakona 546 o obnovi Potresnega območja Furlanije (glede tega zakona je treba poudariti,
......Mimi..........
Gledališča
: VERDI
Danes, 11. t.m., bo ob 20. uri premera Rossinijeve opere «Pepelka». V 'glavnih vlogah Lucia Valentini *Cfrani, Silvana Moyso, Milly Ma-scaro, Dalmacio Gonzales, Claudio Dcsideri, Enzo Dara in Alfredo Giacomotti. Orkester in zbor gle oališča Verdi vodi Andrea Giorgi.
Rossetti
Od danes, 11. l.m., ob 20.30 bo na sporedu Shakespearjevo delo «Ro-h|eo in Julija* v izvedbi Stalnega gledališča iz Bočna.
. Rezervacije pri blagajni v Pasa 21 Protti
AVDITORIJ
Danes ob 10. uri predstava Mace-doniovega dela «Starka in luna* s skupino «La Contrada*. Predstava šole.
SSG
Slovensko stalno gledališče iz Tr-
gostuje z Albeejevo «Kdo se h°ji Virginije Woolf?s> do 15. no-vembra v PDG v Novi Gorici.
da so finančni prispevki predvideni še za prihodnje leto) ter redni letni prispevek v višini 120 milijard lir, ki jih dežela prejema za obnovo Furlanije. V poglavje dohodkov je treba tudi vpisati 90 milijard lir, ki jih bo dežela najela s posojilom, da bi krila investicije, ki jih predvideva razvojni načrt.
V poglavju izdatkov pa je treba predvsem omeniti 270 milijard lir, ki jih bo dežela v treh letih uporabila za osebje in razne stroške njene redne dejavnosti; vsota odgovarja 30 odstotkom rednih dohodkov dežele. 50 milijard lir letno bo de-
žela podelila javnim ustanovam; občinam in pokrajinam na osnovi člena 54 deželnega statuta, avtonomni pristaniški ustanovi iz Trsta, deželni ustanovi za razvoj kmetijstva, ustanovi za razvoj obrtništva, deželnemu zavodu za poklicno izobraževanje, univerzi in še drugim u-stanovam. 60 milijard letno je predvidenih za razne posege na socialnem področju: za skrbstvo, zdravstvo, pravico do študija, prevoze, kulturne dejavnosti itd. V večletnem načrtu je nadalje predvidenih 250 milijard lir za programe novih investicij.
Kino
Ariston 16.30—22.00 «Gigolo». David Uowie, Sydne Rome, Marlene Die-trich, Kim Novak.
Nazionale 16.00 «Un caldo deside-No erotico*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18; • letom. tu'e« 16.30 «Pole position*, Barvni Rim za vsakogar.
"R* 16.30 «Odio le bionde». E. Mon-tesano.
®xcelsior 15.30 «Lo spettacolo inco-mincia*. Barvni film za vsakogar.
Grattacielo 16.30 «Mia moglie e una strega*. Renato Pozzetto, Eleono-ra Giorgi. Barvni film.
**oice 16.00 «Cruising». Prepove-_ dan mladini pod 18. letom. ?’*gnon 16.30 «Kagemusha». *'l|odrammatico 15 30 - 22.00 «Le duattro porno amiche*. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Aurora 16.00 «1 due superpiedi qua-r si piatti*. T. Hill, B. Spencer, k-ristallo 16.00 «Blue nude». Sledi re vija «Donne, donne e strip*. Pre-Povedano mladini pod 18. letom, •ittorio Veneto 16.30 «Labirinto». Liha Ventura, Angie Dickinson.
■ Barvni film.
k-aoitol 16.30 iBranco selvaggio*. » Burt Lancaster. Barvni film. Moderno 16.30 «Easy rider». Peter -. Fonda. Prepovedan mladini pod ,, letom. v°lta Zaprto do petka.
SLOVENSKI KLUB v Trstu UL. SV. FRANČIŠKA 20/n
priredi danes, 11. novembra, ob 20.30
MARTINOV TOREK
Nastop Sovodenjskega noneta pod vodstvom Zdravka Petejana. Pokušnja in uživanje ob letošnjih domačih pridelkih članov kluba.
^SLOVENSKO
GLEDAUŠČE V TRSTU
EPHRAIM KISHON
BIL JE ŠKRJANEC
vesela žaloigra v dveh delih Režija MIRAN HERZOG
Ponovitve: jutri, 12. t.m.,
ob 20.30 ABONMA RED D — mladinski v sredo; v petek, 14. t.m.. ob 16. uri ABONMA RED I — mladinski; v soboto, 15. t.m., ob 20.30 ABONMA RED F — druga sobota po premieri; v nedeljo, 16. t.m., ob 16. uri ABONMA RED G — popoldan na dan praznika.
Rezervacija vstopnic vsak delavnik od 10. do 12. ure in eno uro pred pričetkom predstave pri blagajni Kulturnega doma, UL Petronio 4, tel. 734 265. Lepo prosimo vse tiste, ki še niso dvignili izkaznic, da to storijo čffrtpčejC'' •uTla'w - T •
Razna obvestila
Društvo slovenskih upokojencev
vabi na predavanje Maria Magajne, ki bo tudi predvajal diapozitive z Daljnega vzhoda in sicer iz Manile, Bangkoka, Hongkonga, Singapura in drugod.
Predavanje bo v Gregorčičevi dvorani. Ul. sv. Frančiška 20. v četrtek, 13. t.m.. ob 16.30.
Fotografski tečaj v Zgoniku se bo pričel v četrtek, 13. t.m., ob 20. uri. Vodil ga bo priznani strokovnjak Marjan Terpin. Za prijave in potrebna nojasnila, naj zainteresirani telefonirajo na štev. 229-389.
PD Kolonkovec organizira v društvenih prostorih Ženjan 4r tečaj slovenščine. Kdor se želi tečaja udeležiti, naj za vpis in druge informacije telefonira na št. 813716 od
20.	do 21. ure.
L Čestitke
Danes praznuje rojstni dan MILKA BRČIC. Vse najboljše ji želijo vanka, Marta, Igor in mala Nataša. Danes praznuje v Mačkoljah roj-'hi dan BERNARDA OLENIK. Vse ajboljše, predvsem pa zdravja, ji ehjo družine Zonta, Tul in Smo-*ak.
Danes praznuje rojstni dan BERNARDA OLENIK. Obilo sreče, ”ravja in veselja ji iz srca želijo a°ž, hči z družino ter svak. Maja j* Mauro pa pošiljata noni koš po-
Predavanja
SPDT prireja v okviru svoje predavateljske sezone v četrtek, 13. novembra, v Gregorčičevi dvorani v Trstu (Ul. sv. Frančiška 20/2), s pričetkom ob 20.30, predavanje z naslovom: «Amerika, dežela kontradikcij*. Predavanje odbornika SPDT bo opremljeno z barvnimi diapozitivi. Vabljeni!
Razstave
V občinski galeriji na Trgu Unita je odprl razstavo svojih del slikar Ercole Colautti. Razstava bo trajala do 16. novembra.
*>u»iin>,„„l^llll,lnullllllllllll„IIIIMI,„uli„li,iiii,lmiimimHiimiiiinnmm.....
Včeraj - danes
Danes, TOREK, 11. novembra «,	MARTIN
??hce vzide ob 6.59 in zatone ob 6.39 — Dolžina dneva 9.40 — Lu-vzide ob 10.02 in zatone ob 19.26. Jutri, SREDA 12. novembra EMIL
J^feme včeraj: najvišja temperatu-12 stopinj, najnižja 7, ob 18. uri fopinj, zračni tlak 1004,1 mb na-®ača, veter vzhodnik - severovzhod-h*k 35 km na uro s posameznimi “hhki do 60 km na uro, vlaga 52-/hstotna, nebo oblačno, morje moč-razgibano, temperatura morja “t1® stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
^BODILI SO SE: Luca Maggi. rancesco Nardini, Marco Oblati, assimiliano Cernecca.
.UMRLI SO: 66-letni Carlo Zo , c> 86 letni Giulio Rovattini, 59-,etna Dragica Wrulich vd. Tschin-f°witz, 53-letni Corino Gratton, 71-!?thi Stanislao Palci, 74-letna Maria ‘jPonza vd. Veggian, 86-letni Guido {'dotto, 91-letna Lucia Cekovin vd, w°rdio, 76-letni Rodolfo RodeUa,
75 letna Elisabetta Lojk, 69-letna Vanda Kirgin vd. Versa, 73 letna Maria Rihter vd. Bordon, 70-letni Giovanni Zecchini, 78-letni Guido Millo, 83-letni Giuseppe Pregl.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.3« do 20.30)
Corso ItaUa 14, Ul. Giulia 14, Erta di S. Anna 10, Lonjerska cesta 172.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30) Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6. NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA
Nočna služba od '1. do 8. ure tel. 73267, predpraznična od 14. do 21. ure in praznična od 8. do 20. ure, tel. 68441.
LEKARNE V OKOLICI
Boljunec: tel. 228 124; Bazovica, tel. 226-165, Opčine:’ tel 211001: Prosek: tel. 225141; Božje polje Zgonik: tel 225 596; Nabrežina: tel 200 121. Sesljan: tel. 209197; Žavlje tel. 213-137; Milje: tel. 271-124.
Prosveta
V Prosvetnem domu na Opčinah
bo do 16. novembra razstava Milka Bambiča «Slike, risbe in povojni lepaki*. Razstava je odprta vsak dan od 17. do 19. ure, v nedeljo pa od 10. do 12. in od 16. do 19. ure.
PD Rdeča zvezda obvešča, da bodo vaje otroške folklore v osnovni šoli v Zgoniku vsak torek od
16.30	do 17.30 za I. skupino in od 18. do 19. ure za II. skupino.
Potovalni urad AURORA
vabi na naslednje izlete:
V nedeljo, 30. novembra, avtobusni izlet v Ljubljano, kjer gostuje sloviti MOSKOVSKI CIRKUS. Cena izleta (kosilo in vstopnica vključena) 20.000 lir.
Na voljo so tudi novoletni programi za potovanja v Pariz, Palmo de Mallorca, Tenerife in Zagreb.
Vpisovanja in informacije pri potovalnem unadu Aurora, UL Cicerone 4, tel. 60261,
SKLENILI SO NA SOBOTNEM SESTANKU V ČEDADU
Videmski in tolminski komunisti za konkretno gospodarsko sodelovanje
Izbrali so nosilce gospodarskih pobud ter bodo v encim mesecu pregledali, koliko skupno dogovorjenega so izvedli
Mali oglasi
telefon (040) 79 46 72
UGODNO prodam diane 6 letnik 1967 v dobrem stanju. Telefonirati vsak dan od 19. do 20. ure na št. 213233.
PRODAM velike poslovne prostore v Trstu brez posrednikov. Ponudbe poslati na naslov: Fattori — Ul. Manzoni 24 - tel. 34138 — Trst.
MLADINSKI krožek Prosek - Kon-tovel obvešča, da je odprl osmi-co v prostorih Soščeve hiše na Proseku. Toči belo domače vino ter nudi el je in klobase.
23-LETNA knjigovodkinja s prakso dvojnega kniženja išče kakršnokoli zaposlitev. Telefon št. 213392.
V PETEK se je med ulicama Loc-chi in Bellosguardo izgubil maček rjave, barve s temnejšimi lisami. Kdor ga najde naj telefonira na tel. št. 751796
FIAT 131 S mirafiori letnik 77 v zelo dobrem stanju z avtoradiom in priključkom za prikolico prodam takoj. Telefonirati od 16. ure dalje, št. 212-723.
MILKO BAMBIČ naproša morebitnega lastnika njegovega prvomajskega letaka za leto 1947, naj mu ga posodi ali proda. Javiti se čimprej na telefonsko številko 572734.
DRUŠTVENA gostilna v Gabrovcu išče gostilničarja. Telefonirati na tel. štev. 229244.
BERITE REVIJO
iSffllŠ,
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
S. P. A.
TRST - LJLICA F riLZI 1Q -	35? 61-riri6
10. 11. 1980
Ameriški dolar Funt šterling Irski funt šterling Švicarski frank Francoski frank Belgijski frank Nemška marka Avstrijski šiling Kanadski dola-Holandski liorinf Danska krona švedska krona Norveška krona Drahma Mali dinar Veliki dinar
915.—
2230.—
1760—
522.-
202—
28.50 468—
65.50 770— 431— 150— 209— 176.—
17.—
26,75
27—
MENJALNICA
vseh tujih valut
Kaj so doslej storili v korist izvajanja gospodarskega dela osimskega sporazuma in kakšne so možnosti, da se v prihodnje ta sporazum uresničuje v vsakodnevni praksi, to je bil predmet pogovora med videmskimi in tolminskimi komunisti, ki so se v soboto sestali v Čedadu. Sestanka sta se udeležili delegaciji videmske federacije KPI. ki jo .ie vodil pokrajinski tajnik Renzo Toschi, ter občinske konference Zveze komunistov občine Tolmin na čelu s sekretarjem Dušanom Jugom. V delegacijah sta bila tudi Angelo De Piero in Rok Uršič: prvi je v pokrajinskem odboru KPI odgovoren za mednarodne odnose, drugi pa je predsednik komisije za mednarodne odnose pri občinski konferenci ZKS Tolmin.
Po svoji pomembnosti je sestanek prerasel okvir dvostranskih odnosov med dvema partijama ter s prisotnostjo predstavnika občine in PSI zadobil širše pomenske razsežnosti.
Župan Pascolini (KD) je poudaril potrebo po širjenju sodelovanja dveh obmejnih skupnosti, član pokrajinskega vodstva PSI Pasta pa je navedel obveze, ki jih je glede sodelovanja s sosednjo občino in Slovenijo njegova stranka sprejela že pred časom in jih tudi uresničuje.
V	nadaljevanju seje je Angelo De Piero v kratkem pregledu ob prvi okrogli obletnici osimskega sporazuma (prejšnji dan je minilo pet let) navedel nekatere ugotovitve, potem pa prešel na možne oblike sodelovania ob severnem delu italijansko - jugoslovanske meie na področju gospodarstva, industrije, krepitvi stikov med krajevnimi u-stanovami obmejnega področja, da bi le te postale protagonist najra-zlične sih oblik sodelovanja. Ob tem je kritično ocenil vlogo deželne u-prave.
Predsednik komisije za mednarodne odnose iz Tolmina Rok Uršič je nato izpostavil svoj pogled na obmejno gospodarsko sodelovanje, nakar se .je razvila živahna razprava, v kateri sta obe strani predlagali čimprejšnje izvajan.je osimskega sporazuma v praksi ter sta sklenili spodbuditi gospodarske nosilce, da pripravijo konkretne predloge medsebojnega sodelovanja. Obe strani sta ocenili, kateri so možni nosilci teh pobud, ter z italijanske strani navedli občine, gorske skupnosti in nekatere delovne organizacije, z jugoslovanske strani pa upravne organe. gospodarsko zbornico ter gospodarske organizacije.
V	sklepnem delu so se domenili, da se bosta v enem mesecu sestali komisiji za mednarodne odnose pn
obeh partijskih komitejih in poročali, kolikšno delo sta opravili na osnovi dogovorjenih izhodišč.
V tem okviru je pred dnevi-delegacija- komunistov kovinarskega o-brata Danieli iz Manzana obiskala delovno organizacijo Gostol v Tolminu, ,kjer se je pogovarjala p jugoslovanskem sapnoupravnem sistemu in ,si. ogledala proizvodnjo.
Čudno je govoriti o vinski krizi!
! O letošnji trgatvi, o; čudnih stva1 reh v zvezi s ceno in odkupom grozdja in yina smo v prejšnjih tednih kar precej pisali. Te dni pa smo prejeli, s prošnjo za objavo, daljše pismo, iz katerega izhaja, da so izgovori o nekakšni krizi ne-
niimiMiiiiiiimiiiiiiiiiiiiMiilfiilimiiiiiiiiiiimitiiiiiiriimiiimminliiiiiimiiijiiiiimiiiiiiHiiiMillliifiiiiiii
utemeljeni, saj je vino v predaji, posebej če gre za prvovrstno briško vino, doseglo neverjetno visoke cene.
Avtor pisma, ..ki ga žal ne moremo, ob javiti v celoti, piše, da se je pred kratkim Ustavil v znani šte-verjanski • gostilni, kjer je z začudenjem ' (in ogorčenjem) ugotovil, da stane kozarec vina (približno 1 osminka litra) celih 600 lir. 'znatno več torej od cbhe; po kateri so letos kupovali kakovostno briško grozdje Z' zaščitenim poreklom. Kje je torej kriza? Avtor .pisma ima tudi določene pomisleke glede ka kovosti. vendar je ta zadeva pred vsem stvar vsakega posameznika saj vemo, kako je z .okusom, če ti določena vrsta vina. ne paše; ga pač ne piješ!
Pismo .je poslal Graziano Grazia-ni iz Moša.
DEVETA BRIGA OBČINE
Protest staršev otrok osnovne šole v Ul. Veneto
V soboto starši otrok niso poslali v šolo Že mesec in pol dni .brez postreznika na šoli v
Kar na tihem je potekla stavka staršev na slovenski osnovni šoli v Ulici Vittorio Veneto (zavod Lenas-si), ki je bila v soboto. V tej šoli kjer imajo šest razredov, morali pa bi jih imeti sedem, so že več kot poldrugi mesec brez posfrežnika. Prejšnja postrežnica je bila odsotna zaradi bolezni ves oktober, s T. novembrom pa je bila upokojena. Goriška občinska uprava pa ni poskrbela, da bi jo zamenjala niti v času, ko je bila bolna, še manj pa sedaj, ko se je detovno mesto izpraznilo in ko bi bili morali po zakonskih predpisih poskrbeti za novo namestitev. Položaj je na šoli nevzdržen. Učiteljice mora'o same (e-dine na Goriškem in najbrž v vsej državi!) zjutraj odklepati vstopna vrata v šolo. šola ni očiščena. Stvar je razkačila starše, ki so konec prejšnjega tedna odločili, da ne bodo v soboto poslali otrok v šolo, Ko so za to njihovo namero izvedeli, so iz Ulice Brolo poslali v šolsko poslopje v Ulico Randaccio tamkajšnjo potrežnico, ki je vsaj enkratno ’poskAe!& za čiščenje prostorov (edinikrat v prejšnjem tednu!).
V soboto so bile učiteljice v šoli, otrok pa ni bilo. Na šolo so prišli
uiiiiiimiMiuiiiiiiitiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiifiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiinitftHi
PO VLOMU V AVTOBUSNO PODJETJE
POLICIJA IZSLEDILA TATOVA KI STA ODNESLA BLAGAJNO
Goriška policija je odkrila lopova, ki sta pred nekaj tedni okradla pokrajinsko avtoprevozno podjetje za približno milijon lir in sta z majhnim avtomobilom odnesla iz pisarne podjetja v Ulici 9. avgusta železno blagajno, težko skoro sto kilogramov. Kot se naši bralci spominjajo, je dogodek vzbudil precej začudenja, saj ni običaj, da bi tatovi odnašali iz pisarn kar cele blagajne. Poberejo enostavno iz nje denar, potem pa jo odkurijo. Tatova pa sta tokrat ukradla blagajno, avtomobil in odšla z denarjem in blagajno. Morda sta jo potrebovala za domači muzej.
Pa jima ni bila sreča mila. Pred dnevi je policija našla zapuščen avto, s katerim sta doslej javnosti še neznana človeka odnesla blagajno. V nedeljo popoldne pa so policijski agenti našli nekje na robu Gorice še ukradeno blagajno. Včeraj zjutraj so zaslišali neko osebo, ki je baje, tako se šušlja v krogih letečega oddelka, priznal krajo ter povedal tudi za ime prijatelja, ki je bil tistega dne z njim v uradu go-riškega avtoprevoznega podjetja.
Policija ni hotela doslej povedati imen tatov, niti kraja, kjer so našli blagajno. Ker je dogodek že mimo. so baje zaslišanega krivca izpustili na svobodo, niso ga še prijavili sodišču, zaslišali ga bodo še enkrat čez nekai dni, tokrat ob prisotnosti odvetnika.
Trčenje brez
hujših posledic
Na križišču Ulice Brigata Campo-basso sta trčila fiat 126 in fulvia. Poškodovali so se trije priletni Vi-demčani, ki so se vozili v fiatu, in sicer Alda Ripetti, Lino Piccoli in Casimiro Rossi. Vse tri so pridržali na zdravljenju za nekaj dni, ker so se udarili v glavo in v roke. Najhuje se jp ponesrečil Lino Piccoli, ki si je zlomil levo roko.
Huda prometna nesreča pri Angorisu
V bližini kmetijskega posestva SATCA — Angoris (cesta Marjan -Videm) se je v nedeljo ob 23.30 pripetila prometna nesreča, v kateri so se tri osebe hudo ranile; dve sta v življenjski nevarnosti ter so ju odpeljali v videmsko bolnišnico. Kot vse kaže, se je nesreča pripetila zaradi izsiljevanja prednosti.
Hudo so se ranili trije fantje iz
Palmanove, stari od 19 do 21 let. Alessia Bertona in Daniela Muzzo so iz krminske bolnišnice, kamor so ju najprej pripeljali, poslali na zdravljenje v Videm, Francesca Do-nata pa so pridržali v Krminu.
Mladeniči so se s fordom zaleteli v fiat 124. ki ga je vozil 27-let-ni Aldo Vuattolo. Trčenje jp bilo tako silovito, da se je fiat vžgal, vendar se je Vuattolu uspelo rešiti. Poškodoval si je glavo in si zlomil koleno. Vzrok nesreče raziskujejo karabinjerji iz Gradišča.
nekateri starši in zaprosili nekaj u-čiteljic, da gredo z njimi na županstvo. Tam niso našli nobenega odbornika. pogovorili so se le z občinskim zdravnikom dr. Gregorigom in mu orisali položaj.
Včeraj je bil v šoli pouk normalen, učilnice pa niso očiščene, po-strežnika ali postrežnice ni.
Položaj je na tej šoli nevzdržen tudi zato. ker ni pristojna šolska oblast dovolila paralelke v prvem razredu, do katere bi moralo po zakonu priti, niti ni občina, kljub o-bljubara, poskrbela za očiščenje prostorov v poletnih mesecih. O-bljubili so namreč, da bodo prepleskali učilnice, pa niso obljube držali.
V zvezi s tem vprašanjem je včeraj občinski svetovalec Marko Wal-tritsch poslal županu Scaranu pismo, v katerem" zahteva takojšnjo namestitev šolske postrežnice in ponovno zahteva, da pobelijo šolske prostore.
Streha šole v Rupi terja temeljito popravilo
Prenovitvena dela v šolskem poslopju v Rupi so zaključena, vendar bo na odprtje šole treba počakati še nekaj časa. Izkazalo se je namreč, da je streha potrebna temeljitega popravila in občinska uprava namerava to storiti čim-prpj, sicer bi bila brez pomena vsa dela, ki so jih do.slej napravili v notranjosti poslopja. M^d zadnjim deževjem je voda skozi podstrešje vdrla celo v pritljičje in pokvarila del. stropnega ometa, ki ga bo treba zdaj ponovno prepleskati.
O tem je poročal župan Primožič na zadnji seji občinskega sveta v Sovodnjah, ter pojasnil, da bi bili manjši posegi, tako da bi prekrili samo nekatere dele strehe, kjer pušča, neučinkoviti.
Dela bodo po vsej verjetnosti stekla že v kratkem, čim bo sklenjena pogodba s podjetjem.
GORIŠKA KRONIKA V SLIKI IN BESEDI
Martinovo so včeraj proslavili v več krajih na Goriškem kmetje in nekdanji kmetje, saj je ljudi, ki se neposredno ukvarjajo s kmetijstvom vedno manj, so pa radi blizu pri takih tradicionalnih prireditvah. Te so bile v Pevmi, v Ločnikti in v Štandrežu. Tu smo tudi fotografirali bogato ckinčan voz z najrazličnejšimi dobrotami štandreških vrtov. njiv, vinogradov in tudi doma napitanih živali. Na glavnem va-
škem trgu so se ljudje zbrali in'pokusili' domač sirkov kruh in vino domačih kmetov. Zatem so predstavniki Kmečkega društva povabili domače kmete' in goste, med temi goriškega nadškofa msgr. CoedUna, ki je imel ta dan birmo v štandre-ški cerkvj, predsednika TO SKGZ Jr. Primožiča, občinske svetovalce in druge, v Turijevo gostilno na prigrizek.
Kot smo že v nedeljo poročali, je bil goriški nadškof msgr. Pietro Cpcolin v petek popoldne na obisku v štandreškem domu Andreja
Budala. Sprejeli so ga predstavniki domske skupnosti in društev, ki imajo sedež v domu ter ga searanili z dejavnostjo v njem.
V Katoliškem' domu v Gorici je bila v nedeljo popoldne svojevrstna glasbena kulturna prireditev, kakršne v Gorici še nismo imeli. Mešani pevski zbor SPD «Rož» iz Šentjakoba v Rožu in- plesalci ter godci Akademske folklorne skupine «Fran-ce Marolt* iz Ljubljane so predstavili Ziljsko svatbo v pesmi, besedi, plesu in glasbi.
S tem programom so Korošci nastopili letos tudi na ljubljanski televiziji. Valicet pr Žile obsega splet 23, ljudskih pesmi, plesne vložke (poročni sprevod, šranganje, nekaj
svatbenih plesov). Obojte povezuje spremna beseda z natančnim opisom posameznih opravil, običajev in noš. Pesmi še izvajajo v narečju, zato je besedilo tudi precej nerazumljivo in je skoraj obvezna uporaba knjižice, kjer najdemo celoten program.
Prireditev je privabila v Katoliški dom množico cbčinstva, ob koncu pa je nastopajoče, v imenu go-riške pokrajinske uprave pozdravila odbornica Marija Ferletičeva ter izročila knjižna darila.

Olivija Bregant v goriškem avditoriju
Letošnja razstavna sezona v razstavni dvorani goriškega avditorija se odvija v «znamenjm nepretrganega zaporedja domačih in tujih umetnikov. Ob razstavi Oli-vije Bregant smo zasumili, da jo ime izdaja za domačinko: njenega pa nismo do danes pri ms še ničesar videli, pa tudi o njej smo presneto malo vedeli. Izkazalo se je. da je doma iz Solkam. da je študirala v Rimu. da tam biva in tam slika in da ima za sabo več samostojnih razstav v Italiji in drugod po svetu (celo v Mehiki in v Avstraliji), nekaj teh je bilo organiziranih celo pod pokroviteljstvom Italijanskega kulturnega inštituta. Pred dobrim desetletjem je bila slikarka počaščem tudi s tem, da je njeno samostojno razstavo v Rimu predstavil sam tedanji predsednik poslanske zbornice in sedanji predsednik republike Alessandro Pertini.
Pri vsem tem pa kaže, da je Bregantova pustila v Solkam še
precejšnje «odlomke» svoje duše, zato se vsako leto mesec dni prikrade tja nekam za «palač», tam ima svoj skriti «solkanski» atelje in tam kaže, da se vsaj na tiho čuti še člana solkanske skupnosti.
V pritljičnem razstavnem prostoru nam je slikarka razobesila u-vodoma tri prereze svojega snovanja v raznih tehnikah:	trije
večji ženski akti pomzorujejo njeno vrisarskov pot v prvi dobi njenega snovanja: v elementarnih o-brisih je Bregantova tu definirala pač žensko postavo, a predvsem njeno ženskost.
Na treh oljih smo se znašli pred barvno ekspresionistično pokrajino. In prav ta barvnost kaže biti izhodišče vsega njenega poznejšega razvoja. Na treh freskah pa smo se uvedli pravzaprav v osnovni motiv njene razstave, kakršna se obširno razvija v zgornjem razstavnem prostoru: cvetice so tu izhodišče in cilj. Razstavljenih je tu kakih 50 akrilov iz njenih zadnjih
treh let. V smotrnem zaporedju razvrščenih del se razpreda na cvetličnem motivu dejansko pravd vsebina njenega snovanja, se pravi njeno utapljanje v barvno melodiko: melodija se nepretrgoma preliva in valovi med svetlejšo, toplješo in hladnjgšo intonacijo. Večinoma prevladuje lirično občutje, vendar se kdaj pa kdaj kompozicija razburi in toni naostrijo v dramatično razpoloženje. Lahna poteza in pretanjena barvnost spletata tu svojsko realnost barvnega dogajanja in presnavljanja, Raznoliko svetlobno o-zračje odmerja snovnosti različno prozornino. Slikarka je predmetno stvarnost' preobrazila v toliko, da je zaživela v barvni in svetlobpi sublimaciji. Pri tem je Bregantova pokazgla, da mojstrsko obvlada barvno tehniko, saj je njena barvna govorica prepojena z najrazličnejšimi odtenki. V iskanju vedno novega žarišča nas slikarka uvaja m spremlja v neko realnost, ki se še ni uresničila, pa verujemo, da se bo. .	m.r.
Uspeh mladih goriških glasbenikov
Na glasbeni šoli rJ. Tomadini* v Vidmu sta z odliko djplomirali dve mladi pianistki iz Gorice, Pa-trizia Mazzolini in Maria Luisa Riavis, na tržaškem konservatoriju pa Patrizia Nicoletti ’ in Licio Bregant (klavir), Lorenzo Qualli (violina in viola). Vsi so glasbeno u-dejstvovanje pričeli pri goriški glasbeni šoli «Rodolfo Lipizer*. ki jo je dvajset let vodil Giuseppe Bradaschia, zdaj pa je to odgovorno mesto prevzel Daniele Zane-tovicli.
Razna obvestila
Slovensko planinsko društvo Gorica sporoča, da je zaključilo vpisovanje udeležencev smučarskega tečaja, ki se bo pričel 30. novembra na Nevejskem sedlu. Prijavljen-cev je za dva polna avtobusa.
Slovensko planinsko društvo obvešča vse zainteresirane, da bo v nedeljo, 16. novembra, avtobus odpeljal ljudi na martinovanje v Novo Gorico po naslednjem umiku: ia Gorice (Travnik) ob 15. uri, iz PeV-me ob 15 05, iz Štandreža ob 15.10, iz Sovodenj ob • 15.15. Postajališča na običajnih mestih. Bodite točni!
Kino
Gorica
VERDI 17.30-22,00 «Agente 007 — missione Goldfinger*. S. Connery. Barvni film.
CORSO 17.00—22.00 «Zucchero, mie-le e peperoncino*. Barvni film.
VTTTORIA Danes zaprto.
Iršič
EXCELSIOR 16.00: 22.00 ril muO-chio segreto*.	/ ,
PRINCIPE 17.30- 22.00 tAction*. .
Nova G oči ca in okolica
SOČA 18.00—-20.00 «Potepanje pod soncem*. Švedski film.	-L
SVOBODA 18.00-20.00 izgubljeni dom*. Jugoslpvanski film. '
DESKLE 19.30 «Arestanski blues*. Ameriški film.	■ * ‘
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes * ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna Centrale, Trg Republike, tel. 72-341.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI Danes ves dan in ponoči je v Gorici dežurna lekarna Marzini, Kor-zo Italija 89, tel. 24-43.
IZLETNIŠKA DEJAVNOST
Člani openske hranilnice po Furlaniji in Venetu
Z veliko zaskrbljenostjo in s skremžerumi obrazi so člani Hranilnice in posojilnice na Opčinah v nedeljo navsezgodaj gledali črne in preteče oblake, ko so se zbirali pred banko m se odpravljali na celodnevni izlet po Furlaniji in Venetu ob priliki praznika članov.
Pet avtobusov jih je že čakalo. Le največji in zakrknjeni optimisti niso prišli v dežnih plaščih in z dežnikom v roki.
Vendar so imeli prav ti slednji. Precej hitro, že po nekaj kilometrih se je zjasnilo in z avtobusov smo z zadovoljstvom in z nasmehom na ustnicah zrli zasnežene hribe, ki jih je obsijalo prvo sonce. Redki oblaki pa niso bili več tako strašni. Organizatorji so se res izkazali: poskrbeli so nam čudovit in sončen dan. Obeti so bili najboljši.
Prvi postanek je bil predviden v Martignaccu. Dospeli smo dobre pol ure pred predvidenim časom. V petih skupinah, kolikor je bilo avtobusov, smo si ogledali prostore nove hranilnice. Vsa hiša je zglodala kakor ogromna zakladnica, ki jt močno spominjala, vsaj po varnostnih napravah na tisto strica Paperoneja. Za vse, ki nismo bogvekako podkovani v bančnih poslih, so nas očarala pred-vesm ogromna 7 ton težka vrata železne blagajne v Caveauju. S presenečenjem smo otipavali tudi cela 2 eni debela stekla, ki so ločevala publiko od uradniškega o-sebja. Upravitelji in ravnatelj so nam natančno nakazali poslopje in dali vsa pojasnila o poslovanju. Odhajali smo s prepričanjem, da bi tatovi in roparji imeli res težko življenje, če bi bile vse tako zaščitene.
Naslednja etapa je bil muzej kmetijskega življenja v Susegani, ki je v deželi Veneto. Čudovito je urejen v dvonadstropni hiši. Pritličje muzeja zaobjema celotno nekdanje (tri ali štiri stoletja nazaj) življenje na kmetih: od kuhinje z vsemi posodami, priborom in raznim orodjem do spalnice z vsemi mogočimi pečmi in lučmi.
Celotno prvo nadstropje je namenjeno tipičnim kmetijskim pridelkom Veneta- od svile in sena, do žita in kruha, do koruze in polente. Posebna soba je bila namenjena raznim kmetijskim meram in utežem, ena pa gozdu. Celo drugo nadstropje pa ponazarja opravila, ki jih še danes kmet opravlja z domačimi živalmi. Takoj pri vhodu pa je bila vsem dana možnost, da pokusijo in si nabavijo čudovita vina te pokrajine po ne preveč visoki ceni.	•Mav,;
Človek se je nehote spomnil na našo Kraško hišo in na ogromno stvari, ki bi se jih dalo v njej še realizirati. Prenekateri izletnik je s ponosom ugotavljal koliko stvari, ki jih je videl v muzeju, jih ima doma tudi on, čeprav so že neuporabne.
Pokrajina je tu že gričevnata in je zelo vabljiva. §vet je rodoviten in trta kraljuje vsepovsod. Ljudje pa so doma v ličnih enonadstropnih hišicah. Začudilo pa nas je, da ponekod še niso potrgali grozdja, čeprav so bili vidni znaki zgodnje jeseni.
Za kosilo smo se razdelili v dve skupini: eno je kosilo čakalo v Coneglianu v restavraciji San
Piero vecio, druga skupina pa se je z dvema avtobusoma povzpela v Valdobbiadene.
Zbudili bi preveč zavisti in požel jivosti tistih, ki niso bili na izletu, če bi hoteli opisati dobrote in specialitete, ki so nam jih postregli pri kosilu. Vse skupaj pa smo nujno še zalili z domačim vinom.
Kosilo se je vsekakor zavleklo preko predvidenega časa, zato smo krenili nazaj proti domu, ko se je že temnilo.
Čakal pa nas je še zelo zanimiv ogled vinske kleti, kjer so nam zelo prijazni uslužbenci razložili ves potek pridelovanja žlahtne kapljice po najsodobnejših postopkih.
Po tem ogledu pa so avtobusi že odbrzeli proti Opčinam. Nekateri so bili precej utrujeni, drugi pa so še kar naprej prepevali. Oboji pa so že mislili na prihodnji izlet.
Tokrat je bilo vse tako zanimivo in predvsem tako prijetno, da bo vsem članom openske hranilnice ostalo dolgo v najlepšem spominu.
Izlet je res uspel v vseh ozirih:	zaradi popolne organiza-
cije, zaradi lepote krajev, ki smo jih obiskali in ne nazadnje zaradi vseskozi vedrega razpoloženja, ki je vladalo med izletniki.
Takih izletov in take družbe si še želimo. LIVIO VALENČIČ
SPODBUDNI STIKI Z MATIČNO DOMOVINO
Zbor «Slovenec» iz Boršta gostoval v Taboru pri Celju
Pestro in prisrčno kulturno srečanje s tamkajšnjim društvom Ivan Cankar
V nedeljo, 26. oktobra sta o-troški in mešani pevski zbor «Slo-venec» iz Boršta in Zabrežca gostovala v Taboril pri Celju pri tamkajšnjem prosvetnem društvu «Ivan Cankar». Ob tej priložnosti je prosvetno društvo «Slovenec» priredilo tudi izlet. Na povabilo občinske skupščine Žalec sta se srečanja udeležila tudi dolinski župan Edvin Švab in tajnik dolinske sekcije KPI Germano Švara.
Odpotovali smo približno ob 6. uri s Križišča z dvema avtobusoma in nekaj osebnimi avtomobili. Po ne prav hitrem prehodu čez mejo in po kratkem okrepče-valnem postanku na avtocesti, smo ob 10.15 prispeli v Tabor, kjer so nas pričakali predstavniki pobratenega društva, krajevnih oblasti in še precej veliko število krajanov. Taborčani so nam pripravili res topel sprejem. Najprej je vse prisotne pozdravil predsednik krajevne skupnosti Tabor inž. Lojze Rolz, nakar so učenci tamkajšnje osnovne šole pripravil: kratek kulturni program, katerega smo vsi skupaj zaključili s pesmijo «Jugo-slavija». Spregovoril je nato še predstavnik občinske skupščine Žalec, ki je dolinskemu županu Edvnu Švabu izročil zbirko grafik z naslovom «Hmeljarjh. Slednji se je zahvalil za vabilo in prejeto darilo, ki ga je nato poklo-
fiiiiiitiiiiiiiiiimimiiuiiiiiiiiiMiiiiiimtimmjiftiiiiitHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHHiiimmiiiMiiiiiiiiiiiHiimminiiiiii
Pismo uredništvu
Naši koledarji in slovenska imena
Iz naših slovenskih koledarjev v zamejstvu kopnijo počasi in sko-ro neopazno lepa slovenska imena in na njihovo mesto stopajo tuja, povečini stara hebrejska imena.
Naš Jadranski koledar ima za vsak mesec povprečno po štiri do pet slovenskih imen ter je v tem pogledu jako pcdoben starim koledarjem Mohorjeve družbe, ki ni poznala slovenskih imen, marveč povečini stara imena svetnikov; ker pa mi Slovenci nimamo svetnikov, najdete v teh koledarjih ponekod le še Cirila in Metoda ter Stanislava.
Koledar Dijaške matice je imel še pred desetletjem skoro sama lepa slovenska imena, zato našim mladim ripvoporočencem ni' bilo težko pri izbiri slovenskega imena svojim novorojencem. Danes ima tudi ta koledar že skoro dve tretjini tujih imen ter leze počasi v družbo koledarjev, ki ne bodo več poznali slovenskih imen.
Tak odnos in brezbrižnost do naših imen je nezdrav pojav, kajti na tak način bomo kaj kmalu zgubili svojo identiteto in tudi zavednost. Ta mlačnost postaja nalezljiva ter se je že pretihotapila preko meje, saj danes v Kopršči-ni in spodnji Vipavski dolini vse preveč pogosto srečujemo mlade domače Fulvije, Loredane, Jolande in Patricije.
Nemcem in Italijanom ne pride na misel, da bi uporabljali naša slovenska imena, zato se tudi mi otresimo hlapčevstva in pokažimo
tudi na zunaj, da smo Slovenci. Težko je to v Beneški Sloveniji in še slabše na Koroškem, kjer so naši ljudje pod surovim pritiskom Nemcev in imajo na splošno nemška imena in popačene priimke z nemškim črkopisom, toda mladi rod ni več v strahu, je borben in se tudi tam nekaj premika.
Pri nas v zamejstvu je precej ljudi, ki imajo slovenska imena, a italijanske priimke: Milan Martini, Boris Coretti, Mirko Oppelli, Branko Graccogna, in še in še bi jih lahko našteli. Nepoučen tujec bi si lahko mislil, da dajejo Italijani iz simpatije do nas Slovencev, slovenska imena svojim otrokom, mi jih pa imamo za mlačneže.
Tam doli bolj na ono stran v Italijo je prišel iz Jugoslavije na italijansko univerzo za lektorja slovenščine prof. Benko. Ko se je maM razgledal, so fnu svetovali naj se poveže z italijanskimi ko-?&9ke,W!je spričo tega želel spoznati kolego Tieraz-zija na univerzi v Trstu in kolegico Bodini z univerze v Vidmu, oba ugledna profesorja. Na sestanek je šel z mešanimi občutki, saj bo imel opravka z dvema Italijanoma, ali začuda se mu je zgodilo tako kot prijazni gostilničarki na Krasu.
V gostilno je vstopila gosposko oblečena družba. «Bongiomo» jih je prijazno, kot se to sp:dobi, pozdravila gostilničarka, a oni: «Dober dan, gospa». «Jejhata jej-hata,» je rekla veselo gostilničarka, «mislila sem, da ste Šjori, pa ste navadni Ljudje.»
In tudi tista dva profesorja sta bila navadna Slovenca. B. R*.
nil našpmu prosvetnemu društvu.
Sledilo je polaganje venca ' h krajevnemu spomeniku padlim .v NOB. Po enominutnem molku je mešani zbor «Slovenec» zapel dve pesmi in po obilni malici, ki so nam jo Taborčani pripravili, smo šli v Šentjur pri Celju, kjer smo si ogledali jamo kraškega izvora Pekel.
Ob 13. uri je bilo kosilo v hotelu Prebold, nakar smo krenili znova proti Taboru na kulturno srečanje. Občinstvu se je najprej predstavil naš mešani pevski zbor, ki je pod vodstvom Draga Petarosa zapel osem pesmi, vmes pa je domačinka Marjana Lesjak v jedrnatem sestavku prikazala Boršt in Zabrežec. V imenu PD *Slovenec» je prisotne pozdravil Emil Petaros, se jim zahvalil za izkazano gostoljubje in izrazil željo, da bi se obojestranski stiki še nadaljevali. Nato je •predstavnikom PD «Ivan Cankar» podaril darilo, ki ponazarja naš društveni grb. Tudi predsednik tamkajšnjega društva Mile Gržina je v imenu Taborčanov poudaril, da se morajo pred devetimi leti sklenjene kulturne vezi še popestriti, ter izročil našemu društvu lepo izdelano vazo. Sledil je nastop otroškega pevskega zbora «Slove-venec», ki je pod vodstvom Bože Hrvatič, navdušil poslušalce. Kulturni spored pa je zaključil moški pevski zbor «1. Cankan, ki je pod veščo roko Milana Lesjaka še enkrat dokazal, da sodi med boljše krajevne tovarstne skupine.
Uradnemu delu srečanja je sledil neuradni del s petjem, plesom in družabnimi igrami. Na žalost pa nam je bil čas skopo odmerjen, tako da smo se približno ob
21.	uri poslovili od priljubljenih Taborčanov s trdno obvezo, da se bomo še srečali.	(p.e.)
Dogodki v slikah
V soboto so v domu France Prešeren v Boljuncu proslavljali obletnico oktobrske revolucije. Na proslavi je govorila tudi sen. Jelka Gerbec
.................................. ....M..........
Na proslavi v Boljuncu so nastopili člani Kluba slovenskih študentov na Dunaju z uprizoritvijo niza «Prizorov iz nemških noči«
• Izšla je nova številka časnika «n lavoratore», ki objavlja med drugim besedilo zakonskega predloga sen. Gruber Bencove o zaščiti manjšin v naši deželi ter članka o kardiokirurgiji ter o problemih U-lice Don Bosco.
V Bazovici sta v soboto nastopila SPD Rož iz avstrijsk- Koroške in folklorna skupina »France Marolt« iz Ljubljane
Darovi in prispevki
Izletniki openske hranilnice
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
V	RICMANJEH
Ob 36. obletnici smrti nepozabnega očeta Ivana Krajja darujeta Sanja in Anita ŽO.OOO lir.
ZA SPOMENIK-PADLIM V NOR
V	KRIŽU
Nada Smerdelj daruje 10.000 lir. Nini, Marička in Pietrina (Kocjanovi) 15.000 lir.
V	spomin na brata Maria in Dra-gota daruje Alojz z ženo Ardemio
10.000	lir.
ZA SPOMENIK PADLIM V NOB
NA OPČINAH
V	počastitev spomina strica Giu-liota Hrovatina darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 25.000 lir.
Ernesta Ključar daruje 30.000 lir.
V	počastitev spomina Giuliota Hrovatina daruje Francka Peršič
10.000	lir.
ZA POIMENOVANJE OSNOVNE
ŠOLE V BARKOVUAH PO F.
S.	FINŽGARJU
Ob prvi obletnici mamine smrti darujeta Mirijana in Nino 20.000 lir.
Radijski kolegi Danila Pertota darujejo v spomin na njegovega očeta 192.000 lir.
ZA SKUPNOST DRUŽINA
OPČINE
V	spomin na Josipa Miliča daruje žena Olga 10.000 lir.
V	spomin na Emilija Rioso daruje družina Albin Škabar (Veliki Repen) 10.000 lir.
Marija Bizjak daruje 10.000 lir.
Licej France Prešeren — pati razred — daruje 54.000 lir.
Namesto cvetja na grob Edota Guština daruje osebje Otroškega vrtca Repentabor 10.000 lir.
V	spomin na Edija Guština daruje balinarska sekcija »Kraški dem« 50.000 lir.
V	spomin na Emilija Rioso daruje Danijela z družino 30.000 lir.
V	spomin na Emilija Rioso daru-
je družina Pahor 10.000 lir.
OB LETNI NABIRKI ZA ŠZ SLOGA so darovali: Opčine: Trgovina z jestvinami Ukmar 10.000., drogerija Nini Škabar; 1,0.000, drogerija Carli 5.0CO, salon,, Majda l(),gj)0, trgovina z avto-motb deli Simič 5.000, trgovina z jestvinami Despar - Pon-tari 20.000, mesnica Danieli 40.000, mesnica Pino Hrovatin 20.000, bar Centrale 10.000, trge,vina s čevlji -čevljar Bruno Cazzador 5.000, trgovina z električnimi pripomočki Bre-sciani 10.000, trgovina z delikatesami Sergio Hrovatin 5:000, hotel - restavracija Valerija 20.000, urama in zlatarna Sosič 10.000 lir.
J • -
V	spomin na dragega Draga Zobca darujejo sestra Mila ter sestrični Lea in Sonja 40.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	spomin na učiteljico Ano Jast daruje Lida Turk 10.000 lir za Mladinski pevski zbor Glasbene matice.
V	sprmin na Marijo Abram daruje brat Mirko Z ženo Nado 10.000 lir' za Glasbeno matico.
V	spomin na .Josipa Miliča daru: je žena Olga 20.000 lir za Center za rakasta obolenja.
V	počastitev spomina strica Giuliota Hrovatina darujeta Stanka in Ivanka Hrovatin 25.000 lir za ŠD Polet.
V	spomin na Giuliota' Hrovatina darujeta Irma in Lojzka Škabar
20.000	lir za ŠD Polet.
Cb 8. obletnici smrti Josipa Sancina darujejo žena Pavla, sin Sergij in hči Divna z družinama 10.000 za PD France Prešeren, 10.000 za TFS Stu ledi in 10.000 lir za ŠD Breg.
iNemesto cvetja na grob Edija Guština daruje Ludvik Purič 20.000 lir za Atletsko sekcijo ŠZ Bor.
Ob 6. obletnici smrti nepozabnega moža in očeta Alojzija Škerka darujejo žena Ivanka, hči Marta ter
sinova Boris in Bruno z družinami 20.000 lir za SK Devin.
Namesto cvetja na grob Helenine mame iz Brestoyice dapije družina iMaks Kralj 10.000’Ur za RK'Devin:
■ Ob priliki poroke' "hčerke Mariže (darujeta Pino in Cilka Blažič 100.000 lir ža PD Slavec.
Ob priliki poroke hčerke Sonje darujeta Silvester in Beta Komar 15 tisoč lir za PD Slavec
Dema in Franc Maligoj darujeta
12.000	lir za godbeno društvo Nabrežina.
Namesto cvetja na grob Marije Abram darujeta brat Mirko in žena Nada 10.000 lir za Pevski zbor Igo Gruden.	'	, ■ * , J
V	sprmin na Lizeto Bogateč da-
rujeta Vanka Ferfolja in Dora Nabergoj 10 030 lir za Pevski , zbor Vasilij Mirk..	' . .	'
Stanko Lupine daruje 50.000 lir za SPD Tabor.
Namesto cvetja na greb Mike Rešeta daruj= družina Kodrič 10.000 lir za KD'Rovte - Kolpnkovec,
Ob priliki praznika peric je bilo nabranih 82.000 lir za KD Rovte -Kolonkovec.
Za praznik iriric darujejo Kristina Maser 5p00, Alfreda Grzanč;č 5 000, Maks Slavec 10 000 in Mariia Kette'7.COO lir za KD Rovte - Kolonkovec.
Vesela družba zbrana pri Budi-novih v Saležu daruje 5 00" lil za ŠK K-as.
Justina Stubelj daruje 5.000 lir za nakup oblek pevskemu zboru Rd^ča zvezda.
V	spomin n« Marčeto Malalan daruje Wal.ter Walderstein 10 000 lir za TPPZ.
Josip Milič (Repnič) daruje 20.000 Ilir za ŠK Kras.
Avgust Dcbrila (Pulje) daruje 10 odo br’ za KD Slavec.
Ob priliki d’,uštven°ga izleta darujeta Ivan Komar 5 0O0 in Livij Pregare 5.000 lir za KD Slavec.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Šolska vzgoja
13.00	Dan za dnem
Posebna oddaja Dnevnika 1
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Punčke, 1. del
15.15	Družina Partridge:
Veš zadnjo vest?
15.45	Ogledalo v svet Informativna oddaja Dnevnika 1
16.10	Los Angeles: Ospedale nord Beg, TV film
17.00	DNEVNIK 1 — Flash
17.05	3, 2, 1. . . stik!
18.00	Šolska vzgoja
18.30	Kulturne aktualnosti Dnevnika 1
19.05	Programi pristopanja
19.20	Zefir in jeklo Oktobrska cvetlica, 8. in zadnji del
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Ruote, 3. del
21.45	Preko 80 televizij, 5. del
22.45	Nezmagljivi
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu, Vremenska slika, Ogledalo v svet.
Drugi kanal
12.30	Dragi oče:
Piše v knjigi, TV film
13.00	DNEVNIK 2 - OB 13. URI
13.30	Šolska vzgoja
14.00	- 18.00 Popoldan 14.-10 V Lawrencejevi hiši
15.00	Atlas Ufo Robot, TV risani film
15.25	Šolska vzgoja
16.30	Program za najmlajše
17.00	DNEVNIK 2 — Flash
17.05	Popoldan
18.00	Šolska vzgoja
18.30	Iz parlamenta DNEVNIK 2 športne vesti
18.50 Ma che storia e questa. 7. del
Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 — Odprti studio
20.40	Oddaja o potrošništvu
21.30	Di pari passo con 1’amore e la morte, film
Režija: John Huston Igrajo: Anjelica Huston, Robert Lang, Anthony Cor-lan . ..
Ob koncu DNEVNIK — Zad-. nje vesti
Tretji kanal
19.00	DNEVNIK 3	<	,
20.00	Giarjni in Pinotto
20.05	šolska vzgoja
20.35	Gianni in Pinotto
20.40	Due quarantenni alla ricer-ca del pianeta giovani
21.30	Živali govorijo, 7. del
22.00	DNEVNIK 3
JUGOSLOVANSKA TV
Ljubljana]''! J- uroobomu
9.00	- 10.00 TV v šoli
16.20	Šolska TV
17.10	Poročila
17.15	Dimni kar ček se potepa po svetu
17.25	Poletsvček, otroška oddaja
17.55	Praznični dnevi slovenske folklore, II. del
18.25	Obzornik
18.35	Mostovi
19.26	Zrno do zrna
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Mednarodna obzorja
20.55	B. Ibanez: Trsje ni blato, nad.
21.45	V znamenju
22.00	Iz koncertnih dvoran
Koper
17.25 Film (ponovitev)
19.00	Odprta meja — oddaja v .slovenskem jeziku
19.30	Otroški kotiček:	začarani
prijatelji
20.00	Risanke Dve minuti
20.15	TVD Stičišče
20.30	KONJUNKTURA - Celovečerni film. Režija:	Et-
tore Scola. Igrajo: Vittorio Gassman, Joan Collins
22.00	TVD - Danes
22.10	Lokandina Flash
22.15	Narodna glasba — Bolgarija
22.45	Pota Poljsk- - TV nad.
Zagreb
18.15	Življenje knjige
20.00	Aktualnosti
22.55	Butley, film
22.15	Narodna glasba
22.45	Pota Poljske, film
ŠVICA
18.00	Za najmlajše 18.50 That's Hol!ywood
, 20.40 Candidato al matrimonio | 21.45 Orsa Maggiore
TRST A
7.00,	8.00, 10.00, 13.00, 14.00,
17.00,	19.00 Poročila: 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji alma-nah: Primorska duhovščina pod fašizmom; 9.00 Glasbena matineja; 10.10 Radijski koncert komorne glasbe; 11.30 Beležka; 12.00 Četrtkova srečanja (ponovitev);
12.30	Kulturne rubrike naših ted-
nikov (ponovitev); 13.20 Glasba po željah; 14.10 Odraslim prepovedano, pripravlja Maja Lapornik:	15.00 Sodobni sound; 16.00
«Mal’ položi dar domu na oltar«, poslanstvo Ciril-Metodove šole (ponovitev); 17.10 Mi in glasba: Nove plošče, predstavlja Tomaž Simčič; 18.00 Sodobni italijanski de želni dramatiki: Furio Bordon »Roke«; 18.45 Priljubljeni motivi.
KOPER
(Italijanski program)
7.30,	8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30,
14.30,	15.30, 16.30, 17.30, 18.30,
19.30	Poročila: 7.00 Glasbeno prebujanje; 9.15 Knjiga po radiu; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.32 Mozaik; 11.00 Kirn; 11.32 Horoskop;
Srednji val 277,8 metra ali 1080 kilohertzov in 255,4 metra ali 1170 kilohertzov UKW - Beli križ 97,7 MHz UKW - Koper 89,3 MHz UKW - Nanos 101,0 MHz
12.05	Glasba po željah: 14.00 Pri' jetno popoldne; 15.00 Mladi preo mikrofonom; 15.45 Poje dekliški zbor iz Kopra; 16.00 Glasovi našega časa; 16.32 Crash; 17.00 Glasbena fantazija; 17.45 Radijski oder; 19.00 Zbori v večeru.
KOPER
(Slovenski program)
6.30,	7.25, 13.30, 14.30 Poročila;
6.00	- 7.30 Glasba za dobro jutro;
6.05	Jutranji koledar: 6.37 Kino-spored; 7.15 Najava sporeda; 19.<W Pregled dogodkov; 13.05 Domači pevci zabavne glasbe: 13.40 Male skladbe velikih mojstrov; 14.00 Mladim poslušalcem: 14.37 Glasbeni notes — objave in reklame;
15.00	Dogodki in odmevi: 15.30
Glasba po željah; 16.00 Iz zborovskega arhiva:	mešani zbor
Postojna in moški zbor Valentin Stanič - Avče; 16.30 Primorski dnevnik; 16.45 Zabavna glasba:
17.00	Sotočje; 17.45 Ansambel Igo Radovič iz Nabrežine.
RADIO 1
7.00,	8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 14.00,
15.00,	17.00. 19.00 Poročila; 6.00
Glasbeno prebujanje; 9.00 Radio anch’io:	11.00 Quattro Quarti;
12.03 Vi in jaz; 13.25 La diligen-za; 13.30 Glasbene - govorni program; 14.03 Glasba: 15.03 Rally; 15.3(S! Errepi 1: 16.30 11 rumore del teatro;, 17.03 Patchvvork; 19.25 Prisluhni, večeri se; 21.03 Check-up; 21.30 Folklorna glasba; 22.30 Včerajšnja in današnja glasba.
RADIO 2
7.30,	9.30, 11.30, 12.30, 13.30,
16.30,	17.30, 18.30, 19.30 Poročila;
6.00	- 8.45 Dnevi; 9.05 Tusitala;
9.32	Radio 2 - 3131; 11.56 Tisoč pesmi; 13.41 Sound - Track; 15.00 Radio 2 - 3131; 16.32 Disco club;
17.32	Skupina MM; 1950 Prostor X; 22.00 Nottetempo.
LJUBLJANA
7.00,	8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00,
14.00,	15.00, 19.00 Poročila; 6.10 Prometne informacije; 6.50 Dobro jutro, otroci!; 7.30 Iz naših sporedov; 8.08 Z glasbo v dober dan;
8.30	Iz glasbenih šol — Glasbena šola Celje; 9.05 Z radiom na poti; 10.05 Rezervirano za...;
11.35	Znano in priljubljeno; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače;
13.00	Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam. . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Zabavna glasba; 15 50 Radio danes, radio jutri!;
16.00	Vrtiljak; 17.00 Studio ob 17.00: 18.00 Operne arije in monologi; 18.30 Amaterski zbori pred mikrofonom; 19.35 Lahko noč, o-troci!; 19.45 Minute z ansamblom Franca Puharja; 20.00 Slovenska zemlja v pasmi in besedi; 20.30 S solisti in ansambli JRT; 21.05 Od premiere do premiere; 22.15 Informativna oddaja v nemščini in angleščini: 22.25 Iz naših sporedov: 22.30 Tipke in godala: 23.05 Lirični utrinki; 23.10 S popevkami pa Jugoslaviji.
Vladimir Gradnik
Primorski prostovoljci v obrambi severne meje 10	1918-1919
Ker pa so prebivalci Radelj bili v večini Nemci ali priseljeni nemškutarji - poturice, smo bili oprezni in v stalni pripravljenosti za primer morebitnega sovražnega napada domačih šovinistov in tudi morebitnega napada Avstrijcev iez demarkacijsko črto. Nemškutarsko prebivalstvo je namreč tak napad pričakovalo. (To je že prej omenjena namera avstrijskega prodora v Podravje in Maribor). Naše izvidnice so nenehno opazovale okolico in načrtovale postojanke, ki bi prišle v poštev v primeru sovražnega napada. Prepričani smo bili o dvolični naravi nemškutar-skega dela prebivalstva in smo sklenili to tudi nedvomno in praktično javno dokazati.
Nekega zgodnjega in še mračnega jutra se je blisko vito razširila vest, da Nemci napadajo čez mejo proti Radljam. Četa je vzdignila preplah. Prebivalci so s skrbjo in skrivoma opazovali, kaj se dogaja, nemčurji so si s pritajenim zadovoljstvom že meli roke in iz skrivališč vlačili skrite nemške zastave. Četa je zasedla trg in najbližjo okolico. Eksplozije bomb in petard, občasno streljanje strojnic ter prasketanje pušk, je dajalo vtis napada sovražnih enot. Začelo se je daniti. Naši borci se v neredu umikajo
iz Radelj proti Vuhredu oziroma Dravi, kakor da bi bežali pred napadalcem. Nemčurji odpirajo okna in iz njih že molijo nemške zastave, oči upirajo proti hribovju nad vasjo, da bi opazili zmagoslavni prihod z avstrijske strani. Medtem se je četa Primorcev zbrala pod drevjem nad Dravo, odkoder je skrivaj obšla trg s severozahodne strani tako, da je prispela nad Radlje, odkoder so pričakovali avstrijsko vojsko. Tu so se zvrstili, odkorakali proti trgu in peli slovenske koračnice. Ko so nemčurji spoznali, da to ni avstrijska vojska, so v paničnem preplahu snemali avstrijske zastave in jih zamenjali z belimi. Z razočaranjem so spet skozi špranje na oknih spoznali slovensko četo, ki je zapustila Radlje v prebrisano načrtovanem slepilnem begu. Nazadnje so spoznali ukano; javno so se pokazali za zagrizene in zahrbtne sovražnike. To smo tudi hoteli in pričakovali, kar je nam prihranilo negotovost, saj sovražnik ni več tako nevaren, če ga poznaš in veš kje te čaka.
IZJAVA RUDIJA FAJGLJA
Nekatere razprave o bojih na severni meji v letih 1918 -1919 z manjšo pozornostjo in bolj mimogrede omenjajo delež primorskih prostovoljcev.
Ta nezasluženo skromen podatek me je — čeravno nisem Primorec — neprijetno ganil, ker sem osebno kot do-brovoljec v prvi svetovni vojni in od decembra 1918, bil kot prostovoljec - borec na severni meji in tudi v uprav-nopolitični službi na obmejnem pasu od Kranjske gore do Lendave. Povsod sem naletel na zavedne in borbene Primorce. V sestavi takratnih bojnih enot slovenske vojske je bilo po moji sodbi občasno 800 do 1000 primorskih prostovoljcev borcev in njihovih sodelavcev. Tudi v pomož-
nih, varnostniji, prometnih in administrativno oskrbovalnih službah vojnega zaledja, so zasedli delovna mesta na celotnem obmejnem pasu, ki so jih Zapustili Nemci. Bili so tam že od prvega dne našega boja, pa vse do plebiscita na Koroškem. Ne bi bilo daleč od resnice, če sodim, da je bilo v celotnem sklopu in času bojev za severno mejo 1918/19 okoli 2000 Primorcev obeh spolov.
Patriotska zavednost Primorcev se je jasno izkazala že v legendarnih bojih in žrtvah za nacionalni obstoj Slovencev v času italijanske zasedbe 1918 - 1943 in v osvobodilnih bojih NOB. Korenine zavednosti segajo daleč v zgodovino. Naj omenimo samo zadnje obdobje v avstro-ogrski državi, kjer so predvsem Sokoli, preporodovci in drugi ter prostovoljci v, Rusiji in v Srbiji, rušili avstronemško imperialistično državo. Naj temu dodamo še upor tržaškega 97. polka v Radgoni maja 1918 in upor istega polka v Ukrajini, kjer je nastal prvi slovenski polk Nanos, ki so ga sestavljali sami Slovenci - Primorci. Po vrnitvi v domovino leta 1918, so sestavili v Mariboru Tržaški polk primorskih prostovoljcev. Ti zavedni Primorci zaslužijo vsestransko priznanje in je prav, da o tem zve širša javnost.
To vam pišem ob vesti, da pripravljate izdajo Zbornika o primorskih prostovoljcih na severni meji 1918 - lp, z željo, da bi se tem vašim borcem vsaj v pismeni obliki ohranil spomin.
Celje, januarja 1980
VOJNE AKCIJE NA KOROŠKEM
Na Koroško v začetku ni bila poslana še nobena vc jaška enota in tudi slovenski Korošci sami niso nič ukr« nili za kakršno bilo odporniško, delovanje.
Novembra 1918 je celotna slovenska vojska v raznih garnizijah in službah Slovenije štela okrog 8000 vojakov, a je bila polovica teh le na papirju. V vojaških enotah j® bilo le okrog 2500 borcev in to samo prostovoljcev. Tržaški bataljon, Celjski in Mariborski polk so bili določeni z* varovanje severne meje na štajerskem področju od Radgone do Dravograda ter v samem Mariboru in bližnjem Podravju. Zahtevi ljubljanske vlade, da bi srbska vrhovna komanda dodelila potrebne srbske enote, ni bilo ustreženo.
Poleg vseh težav vojaško-politične in organizacijsko-ma-terialne narave, s katerimi se je borila slovenska vlada* in slovenski narodni odbor v Mariboru na čelu z generalom Maistrom, je prišlo še obvestilo zavezniške vrhovne, komande — 25. 12. 1918 — da se obstoj slovenske in tydi, jugoslovanske vojske sploh ne priznava, temveč samo eno-j te stare srbske vojske. Po tej razlagi naj bi bili slovenski” polki in prostovoljci nezakoniti, kar pomeni, da tudi nji'! hove — na podlagi VVilsonovih mirovnih načel — obrambne, in osvobodilne akcije ne bi priznavali. Istočasno pa je mo-; gla obraniti v vojni premagana Avstrija (po pogodbi o1 premirju) vojaške enote. Pravico, da zasedejo kateri koli del bivše Avstrije, imajo samo enote zavezniške vojske kot zmagovalke, torej teoretično tudi srbska vojska.
ZAČETNE AKCIJE
Maršbataljon celjskega 87. pešpolka se je 27. oktobra 1918 uprl povelju za odhod na italijansko fronto. Poveljstvo kadra tega polka so prevzeli slovenski rezervni oficirji. Tako imenovana »nemška trdnjava« Celje, se je zrušila pod udarci zavednega slovenskega ljudstva. Celje j® prenehalo biti Cilli.
PRED JUTRIŠNJO 60-LETNICO PODPISA USODNE POGODBE V RAPALLU (12. NOVEMBRA 1920}
Kako je okrog 500 tisoč Slovencev in Hrvatov prišlo po koncu prve svetovne vojne pod italijansko državo
Pred šestdesetimi leti — 12. novembra 1920 — sta Italija in Jugoslavija — tedaj Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev — v Rapallu podpisali pogodbo o razmejitvi med državama. Z Rapalsko pogodbo je bilo prepuščenih na milost in nemilost tuji državi okrog pol milijona Slovencev in Hrvatov. Ta država je postala povrhu še fašistična, kar je za njene nacionalne manjšine pomenilo nacionalno smrt.
Mejna črta, sprejeta v Rapal-. • Je potekala od severa proti JJJgu po vrhovih Peč - Jalovec -Možic - Porezen - Blegoš - Bevki, W tu mimo Hotedršice in Planine 08 vrhove Javornika - Biška goji? ' Snežnik, med Matuljami in Kastavom do meje svobodne re-države. Ozemlje zapadno od je obsegalo dotedanje av-*troogrske dežele Goriško - Gradiščansko. Trst, Istro z otokoma >*esom in Lošinjem, od dežele Koroške okraj Trbiž, od Notranjske pa postojnski okraj in 0el idrijskega. Z Rapalsko pogodbo *° Pripadli Italiji še mesto Zadar ? oližnjo okolico ter otoka Lastovo * Palagruž. Reki je pogodba pridala status samostojne neodvisne države, Italija in Jugoslavija sta se obvezali, da bosta to «večno spoštovali*, vendar je bila Reka v JanuarJU 1924 z' novo rimsko porabo tnai priključena Italiji. Na jtuketiranem ozemlju na severu — rez Zadra in Reke — imenovanem Venezia Giulia — Julij->ka krajina — je po zadnjem av-trijskem štetju iz leta 1910 predalo 466.730 Slovencev in Hr-atov, kar pomeni 5'0,2 odst. vsesa prebivalstva, 354.908 Italijanov ®n J8,2 odst. prebivalstva, 39.798 Prebivalcev drugih narodnosti ter Sl'®. ? tujih državljanov. Slovenci rj "jli strnjeno naseljeni vzhodno d črte, ki ločuje Furlansko ni-**]o od kraške planote in julij-"sni Alp. Ta črta je bila etnič-??. meja med furlanskim sloven-kjrn agrarnim prebivalstvom, z hod n o odtod so Italijani prebi-V Dorici in v Trstu, v me-bn na zapadni obali Istre, na eki in deloma v notranjosti Istr-kega polotoka.
Ob teh splošnih podatkih, vzetih z avstrijskih statistik, se zastav-Ja vprašanje, kako je prjšlo (do 5a?mejitve, ki je bila popolnoma J nasprotju z etnično strukturo ^P°rnega ozemlja, in kako, “aa'o-J rablje, kompaktno naseljeno s SIo-,.enci in Hrvati, ni pripadlo Kra-bevini Srbov, Hrvatov in Sloven-ki se je 1. decembra 1918 »rt novila prav z r.amenom, da druži jugoslovanske narode v eno 5*®vo. Po odgovor moramo se-1 nazaj, v začetek prve svetovne °jne, ko je primorsko vprašanje ■? notranjih narodnostnih konflik-5 v Preraslo v mednarodno vpra-sanje,
• • •
Italija je bila pred prvo sve-mvno vojno zaveznica Nemčije in Kvstro-Ogrske, vendar je ob iz-nruhu vojne proglasila nevtralnost J yidika, da bi morebitna zmaga Centralnih sil utrdila nemštvo na »ddfanu in preprečila priključitev •mlijanov v Avstro-Ogrski k italijanski državi. Nevtralnost ni bi-*a Po volji italijanski javnosti. Ra-Vilo se je močno gibanje, ki je •ahtevalo intervencijo Italije v voj-1 za ceno habsburškega ozemlja n® severovzhodu. Demokratična truja je zahtevala ozemlje, kjer prebivali «neodrešeni» Italijani, acionahstična z vladnimi krogi pa j? težila čim globlje na Balkan. Julijanska diplomacija se je taj-Pogajala z vojujočimi se sidrni, tehtajoč, katera stran ji bi Ponudila več. Avstro-Ogrska je bila opravljena odstopiti trentinsko o-fmlje, ne pa Trsta in pokrajin ob ®dranu. Antantne sile — Anglija, rančija in carska Rusija — so , vojaških porazih v začetku Ota 1915 pristale na italijanske maksimalne zahteve in z Italijo Ppdpisale 26. aprila 1915 london-ff? Pakt. Italiji so odstopale av-jfo-ogrsko ozemlje Trentina z Gor-/J'm Poadižjem, naseljenim pre-mzn° s prebivalstvom nemške narodnosti, osrednjo Dalmacijo z o-mjd ter ozemlje Julijske krajine Po razvodju med Črnim in Jadranjem morjem. Ta meja, ki je j°ono odstopala od etnične meje, £ imela izrazit strateški značaj jh J« bila posledica italijanskih mperialističnih teženj, njenih aspi-doij po hegemoniji na Jadranu in P® Prodoru na Balkan, ne pa poledica teženj za osvoboditev ne-
j"
Ante Trumbii
kaj stotisočev Italijanov izpod habsburškega žezla. Njen tvorec je bil italijanski zunanji minister Giorgio Sidney Sonnino. Ker ob podpisu pakta nihče ni računal z razpadom Avstro-Ogrske in z u-stanovitvijo jugoslovanske države, je pogodba predvidevala, da ostane Reka v madžarski polovici habsburške monarhije. Pakt je o-stal v tajnosti, Italija ni dovolila, da bi z njim seznanili Srbijo, članico antante.
Z vstopom Italije v vojno, 23. maja 1915 na strani antante je bila ustvarjena soška fronta, ki je močno prizadela primorsko pre-
Carlo Sforza
bivalstvo. Čeprav je bil Londonski pakt tajen, so se na tej fronti srdito borili vojaki jugoslovanskih narodnosti v skloporavstf&ogrske armade, prav z zavestjp, da branijo svojo zemljo. Na drugi strani pa se je za to zemljo prizadeval Jugoslovanski odbor, ki so ga sestavljali Hrvati in Slovenci Avstro-Ogrske, v emigraciji. Zavzemali so se za združitev vseh avstro-ogr-skih Jugoslovanov s Srbijo v enotno jugoslovansko državo. Na čelu odbora je bil Hrvat Ante Trum-bič, njegov član pa tudi Tržačan Gustav Gregorin. V juliju 1917 sta Trumbič in predsednik srbkke vlade Nikola Pašič podpisala Krfsko deklaracijo o združitvi jugoslovanskih narodov v enotno neodvisno državo pod žezlom dinastije Karadjordjevič. Ta država naj bi obsegala vse ozemlje naseljeno s Srbi, Hrvati in Slovenci.
Propad avstro-ogrske armade pri Kobaridu, 24. oktobra 1917 je potisnil italijansko vojsko do reke Piave in povzročil težko krizo v Italiji. Prisilil je vlado, da je za trenutek potisnila vstran imperialistične tendence: saj ta čas je bilo pomembneje podpreti nacionalna gibanja zatiranih narodov Avsiro-Ogrske, torej tudi jugoslovanskih, ki naj bi znotraj monarhije rušila njeno moč. V ta namen je aprila 1918 v Rimu kongres zatiranih narodov Avstro-Ogrski, na katerem sta jugoslovanski odbor in italijanski odbor za sporazum med zatiranimi narodi proglasila, da je «združitev in neodvisnost jugoslovanskega naroda življenjski interes Italije, tako, kakor je izpolnitev italijanske nacionalne združitve življenjski interes jugoslovanskega naroda*. Glede o-zemeljske razmejitve pa je ta sporazum — imenovan Rimski — predvideval, da jo bosta oba naroda reševala sporazumno «na o-snovi narodnostnega načela in narodne samoodločbe*. Nacionalnim manjšinam, ki bi pripadle eni ali drugi državi, je sporazum jamčil spoštovanje njihovega jezika, kulture in gospodarskih interesov. Zavzeto je bilo torej zgolj načelno stališče glede razmejitve, ki nikogar ni obvezovalo, obe strani sta se obvezali le za protiavstrijsko akcijo. Sporazum tudi ni imel mednarodnopravne veljave, saj ga niso podpisale vlade. Zato je za italijansko vlado, dasi je pozdravila kongres zatiranih narodov, še vedno veljal Londonski pakt. Na podlagi tega je bilo sklenjeno 3. novembra 1918 premirje med av stro-ogrsko vojsko in antanto v Villa Giusti ori Padovi.
Premirje so v imenu antante podpisali italijanski vojaški poveljniki z načelnikom generalnega štaba P. Badogliom. Med drugim je določalo, da se avstro-ogrska armada umakne vzhodno od črte Londonskega pakta in da to ozemlje zasedejo antantne sile. Dejansko pa ga je v imenu antante zasedla italijanska vojska, ki je pri Postojni londonsko črto celo prekoračila. Le Reko so zasedle čete antante. V Julijski krajini je bil uveden italijanski vojaški okupacijski režim z guvernerjem generalom Pettitijem di Roreto. Z zatiranjem slovensko - hrvaškega nacionalnega gibanja so okupacijske oblasti nameravale ustvariti pogoje za priključitev tega ozemlja k Italiji.
Medtem je bila 1. decembra 1918 ustanovljena Kraljevina Srbov, Hrvatov in Slovencev. Slovenci, Hrvati in Srbi Avstro-Ogrske so se zedinili s Srbijo in Črno goro v jugoslovansko državo, tudi zaradi nevarnosti, ki je grozila z zapada in severa. V novi močni državni tvorbi — s Srbijo kot zmagovalko na strani antante, so videli jamstvo za učinkovito zastopanje nacionalnih interesov na mirovni konferenci.
Mirovna konferenca se je začela v Parizu 18. januarja 1919. Že od vsega začetka je bilo jasno, da bodo na njej imele glavno besedo štiri velike sile: Velika Britanija, Francija, Združene države Amerike in Italija — Rusija je po ok: tobrski revoluciji odpadla — katerih predsedniki, so tvorili svet četverice. V jugoslovanski delegaciji so bili predsednik vlade Nikola Pašič, zunanji minister A. Trumbič, M. R. Vesnič in Slovenec I. Žplger. V drugi skupini, med vladnimi delegati, je bil tudi Tržačan Otokar Rybar. Stališče jugoslovanske oelegacije je bilo: Italiji se priznava pravica do furlanskega ozemlja do črte Krmin - Gradišče - Tržič. Ozemlje Beneške Slovenije, ki je bila v sestavu Italije že od leta 1866, ni omenjeno. Za Trst in zapadno obalo Istre, kjer so bili Italijani v večini, je predlagala arbitražo, preostali del Istre, Goriško — brez Furlanije — ter celo jadransko obalo z otoki je zahtevala za novo državo Kraljevino SHS. ki je nastala na ruševinah premagane Avstro-Ogrske. Predlog je bil torej: razmejitev po etnični liniji — brez Beneške Slovenije — podobno, kakor jo je Jugoslavija zastopala po drugi svetovni vojni. Na tej črti je Jugoslavija vztrajala do leta 1920 in odbijala vse druge predloge, zlasti mejo po Londonskem paktu, pa tudi kompromisne rešitve, ki so jih predlagali veliki zavezniki in Italija. Za arbitra med Italijo in Jugoslavijo je jugoslovanska delegacija predlagala predsednika ZDA Woodrowa Wilsona. ZDA namreč niso bile vezane z Londonskim paktom in njihov predsednik je v štirinajstih programskih točkah v januarju 1918 med drugim zastopal načelo razmejitve «po jasno začrtanih etničnih mejah*. Dasi je tedaj dejansko predvideval le najširšo avtononjijo. ^tlačenim narodom Avstro-Ogrške, so njegove programske tcčke vzbujale upanje po' pravičnih mejah zlasti pri primorskih Slovencih in Hrvatih, podvrženih italijanskemu okupacijskemu režimu.
Italijanska delegacija z vladnim predsednikom Orlandom je zahte-
vala uresničitev Londonskega pakta, pa še Reko povrhu. Tej zahtevi je nasprotoval Wilson, zato so se ta čas pogajanja o rešitvi ja- -dranskega vprašanja spremenila v nasprotovanja med Italijo in ZDA. Wilsonovo stališče je bilo, da postane Reka svobodna in neodvisna država, mejo med Italijo in Jugoslavijo pa je začrtal zapadno od črte Londonskega pakta. Na severu se je skladala s to črto — po vrhovih Alp do Porezna — od tu pa je tekla na Čepovan -Nanos zapadno od Senožeč na Učko do izliva reke Raše. Jugoslaviji je torej puščala območje Cerkna, I-drije, Postojne, Pivke, Ilirske Bi-, strice in pretežen del vzhodne i-strske obale z otoki ter vso Dalmacijo. To sicer ni bila etnična meja, še vedno bi velika večina slovensko - hrvaškega prebivalstva Julijske krajine pripadla Italiji, vendar je bila za Jugoslavijo glede na njen podrejen položaj na mi-
rovni konferenci najugodnejša. In vendar v tej dobi — v prvi polovici leta 1919 — Wilsonove linije ni odklanjala samo Italija, pač pa tudi Jugoslavija. Odklanjali pa sta tudi vse druge zavezniške predloge.
Dno 18. junija 1919 je v Italiji padla vlada Orlanda, njegovo mesto je prevzel F. S. Nitti z zunanjim ministrom Tittonijem. Nova italijanska delegacija na mirovni konferenci je na pritisk Velike Britanije in Francije sicer odstopila od Londonskega pakta, pristala je tudi na svobodno reško državo, vendar pod pogojem, da bo imela Italija s to državo teritorialno zvezo. Na severu je torej zahtevala mejo po Londonskem paktu, le Dalmaciji se je odpovedala, razen Zadru, za katerega je zahtevala italijansko suvereniteto. Italijanskih predlogov z različnimi mejnimi rešitvami je bilo sicer več, med drugim tudi zahte-
BEVKOVO PISMO FINŽGARJU:
DA NARIŠEM HUDIČA TAKEGA KAKOR V RESNICI JE...
Iz prispevka, ki nam ga je poslal prof. Bogo Jakopič iz Ljubljane za 60-letnico rapalske pogodbe, in ki je sestavljen na podlagi virov iz Finžgarjeve zapuščine, objavljamo za tisti čas zelo značilno Bevkovo pismo Finžgarju, ki je datirano z dne 28. oktobra 1929.
«Prečastiti gospod Finžgar.
Posebej Vam pošiljam rokopis 15 črtic pod skupnim naslovom *Naša beseda». Nelcalere teh črtic so Vam že znane iz Mladike, druge so raztresene po raznih listkih. Vse so prežete z vzdihi našega trpljenja in življenja. Po svoji vsebini spadajo tesno skupaj, zato bi jih rxd izdal v skupni zbirki. Ko sem zadnjič naletel na dr. Gradnika v Gorici, sem mu že govoril o tem, da jih ponudim J. M., da jih založi; ona je najbolj poklicana, da zalaga take spise. Oprostite pa, da rokopis pošiljam na Vas, ker se zdi iz dveh ozirov najbolj varno, in Vas prosim, da ga izročite na mesto, kamor po Vašem mnenju gre, ko ga morda Vi prej enkrat pregledati. Čez par dni bom pisal še komu, da pride rokopis čimprej v pretres, če pa zato poskrbite Vi, Vam bom' iz srca hvaležen. Za Mladiko sem pričel nekaj pisati in Vam bom poslal par krajših stvari v kratkem. Ptiččlsem se v prvi vrsti zanimati samo za naše življenje na tej strani meje. Preštudirati in orisati ga meram v vseh dobah in položajih. Samo, če bodo tudi založbe imele toliko smisla za to delo kot jaz, da bom lahko spravil spise na knjižni trg. Zdi se mi, da sem obilo zamudil in me obilna snov kar plaši. To bo moja glavna naloga, čp bom le (drugače mogel zadovoljivo urediti svojo eksistenco, a upam, da bo to šlo.
, Trdno ne obljubim, a upam, da bom lahko tudi Mohorjevi družbi ponudil v nedolgem času povest iz našega :življenja,: ki ga, mo-, , ramo naslikati najširšim plastem našega naroda. Če drugih ne, to posledico mi je zapustil moj štirimesečni zapor, da narišem hudiča takega, kakor je v resnici, ter poprej ne mirujem.
Upam, da se bom zopet oglasil v kratkem,
Vas pozdravljam Vaš
FRANC BEVK
Obmejna stražnika Kraljevine SHS in Kraljevine Italije na cesti Žiri - Idrija (Iz knjige M. Kacin - Wohinz)
va po Boki Kotorski in pristanek na Wilsonovo linijo, toda jugoslovanska delegacija je vse odklonila.
Medtem so reško vprašanje, ki je bilo najbolj sporno, poskušali rešiti italijanski nacionalisti na svojo roko. Pesnik Gabrielle D’An-nunzio je zbral prostovoljce - legionarje, z njimi odkorakal iz Ronk in 12. septembra 1919 zasedel Reko. Italijanski vojaški poveljnik Reke je pozval prebivalstvo, da sprejme izvršeno dejstvo, zavezniške čete so mesto zapustile, italijanski narodni svet na Reki je izročil oblast D'Annunziu. S tem je Italija na mirovni konferenci dobila v roke nov inštrument za izsiljevanje. Toda konferenca je januarja 1920 formalno prenehala, potem ko so bile podpisane vse mirovne pogodbe s premaganimi državami. Pogajanja o jadranskem vprašanju so se ustavila, na tihem in po pristanku beograjske vlade so bila prepuščena neposredno I-taliji in Jugoslaviji.
Neposredni razgovori med dvema državama so se začeli 11. maja 1920 v Pallanzi. Tedaj je jugoslovanska delegacija pristala na Wilsonovo črto, zahtevala pa je Zadar in vse kvarnerske otoke, I-talija pa je vztrajala na teritorialni zvezi z Reko Medtem je junija 1920 padla Nittijeva vlada, sledila ji je vlada G. Giolittija z zunanjim ministrom C. Sforzo in pogajanja so prešla v zadnjo fazo, ki je vodila neposredno k Rapalski pogodbi. Obnovitev pogajanj je nova italijanska vlada odlagala zaradi notranje krize, ki so jo obeleževali revolucionarni dogodki v Anconi — vojaštvo se je uprlo odhodu v Albanijo — in krvavi incidenti v Splitu in Trstu. V Trstu so fašisti zažgali slovenski narodni dom. kot odgovor na napad jugoslovanskih nacionalistov v Splitu. Vendar so nameravali tudi sabotirati pogajanja med državama in prisiliti italijansko vlado, da doseže uresničitev maksimalnih ozemeljskih zahtev. Enak učinek naj bi imela D’Annunziova proglasitev italijanske regencije nad Kvamerom. Italijanska skrajna desnica je torej poskušala postaviti svet pred izvršena delanja, kar ni bilo brez pomena za konč: ni izid pogajanj.
Osnovno stališče nove italijam ske vlade je bilo: 1. Italiji je potrebna varna in dobra meja na kopnem, ki ne more biti enostavna korektura Wilsonove črte. zato mora dobiti Snežnik oziroma na severu mejo po londonskem paktu. 2. Reka naj bo neodvisna država, toda teritorialno vezana z Italijo. 3. Otoka Cres in Lošinj naj pripadata Italiji. 4. Dalmacija, razen Zadra, in vsi dalmatinski otoki, naj pripadejo Jugoslaviji pod pogojem, da bodo Italijanom na tem ozemlju zajamčene manjšinske pravice, če Jugoslavija teh predlogov ne bi sprejela, je bil Giolitti pripravljen enostavno priključiti vse zahtevano ozemlje, v Dalmaciji pa obdržati vojaško o-kupaeijo v skladu z določili premirja, do novih pogajanj z Jugoslavijo.
• » •
Jugoslovanska delegacija je prišla na pogajanja v Rapallo 7. novembra 1820 v skrajno neugodnih okoliščinah. Jugoslovanski zaščitnik Wilson je bil poražen na volitvah v ZDA, ki so se izolirale od evropskih problemov; francoska in britanska vlada sta pritiskali na vodilne beograjske kroge, da pristanejo na pogodbo z I-talijo, kajti Francija in Anglija Jugoslaviji ne moreta pomagati, ker sta vezani z Londonskim paktom. Na Koroškem je plebiscit 20. oktobra 1920 izpadel v korist Avstrije in Jugoslavija je izgubila možnost, da priključi južni del dežele, naseljene s Slovenci. Vprašanje Črne gore še ni bilo dokončno rešeno, najbolj pa je bre-
Zemljevid z vrisanimi variantami za meje med Italijo in Jugoslavijo po prvi svetovni vojni. Kaj pomenijo posamezne črte je razvidno iz legende, ki je iz tehničnih razlogov nismo utegnili prevesti v slovenščino
menila vlado notranjepolitična situacija, razdor med komaj združenimi narodi in revolucionarno razpoloženje množic. Vse to je sililo kroge okrog kralja Aleksandra, da hitro rešijo vsaj jadransko vprašanje.
Pogajanja v Rapallu so se začela 8. novembra. Predsednik jugoslovanske vlade Vesnič in zunanji minister Trumbič sta odklanjala mejo na Snežniku z utemeljitvijo, da je to ofenzivna linija, ki odpira Italiji vrata na Balkan. Končno sta morala popustiti in že čez štiri dni, 12. novembra, sta podpisa’a pogodbo, ki je dala vse’ k,aC zahtevala. Vesnič je poročal v Beograd: «Ker ni nikakršnega izgleda, da bi dobili ugodnejšo pogodbo, sporazum pa je nujen, tako zaradi zunanjih kakor zaradi notranjih razmer, smo se odločili soglasno in s polno solidarnostjo naše odgovornosti, da po dolgi borbi sprejmemo tisto, kar nismo mogli spremeniti.* Obenem je bila podpisana še protihabsburška konvencija, v kateri sta se državi obvezali, da bosta storili vse, da preprečita povratek habsburške dinastije na avstrijski prestol.
Z Rapalsko pogodbo je Italija dobila več kot je predvidela med pogajanji na mirovni konferenci. Italijani, ki so pripadli Jugoslaviji, so dobili pravico opcije za Italijo, ne da bi se morali tudi izseliti. Zagotovljene so jim bile tudi vse pravice nacionalnih manjšin, glede jezika, vere, šolstva itd. Nič podobnega pogodba ni zagotavljala Slovencem in Hrvatom, ki so pripadli Italiji. Velike države niso bile obvezane v mednarodnih pogodbah zagotoviti pravice nacionalnim manjšinam, pač pa so to morale storiti šibke države, med njimi tudi Jugoslavija. Jugoslovanska manjšina v Italiji se je morala zadovoljiti z naslednjimi visokodonečimi obljubami i-talijanskih državnikov:- Italija je spričo svoje liberalne tradicije vezana, da upošteva obveznosti za varstvo narodnih manjšin, čeprav ji teh obveznosti ne nalaga nikakršna mednarodna pogodba. Prebivalci drugih narodnosti morajo
vedeti, da je Italiji tuja vsaka misel o zatiranju in raznarodovanju, vedeti morajo, <-da bomo spoštovali njihov jezik' in njihove kulturne ustanove ter da bodo uživali vse pravice naše liberalne in demokratične zakonodaje. Naša liberalna tradicija nam bo pokazala pot do tiste rešitve, ki bo čimbolj varovala avtonomne institucije in lokalne običaje.* Grof Sforza je po aneksiji Julijske krajine v rimskem parlamentu takole odgovarjal socialističnim poslancem, ki so zahtevali pravice za manjšine: Italija je morala sprejeti v svojo državo nekaj sto tisoč Jugoslovanov, če si je hotela zagotoviti strateške meje.* — Z drugimi besedami, nismo mi krivi, če so se na naši strani znašli prebivalci drugih narodnosti. — «Te-mu prebivalstvu bo zajamčena najširša svoboda uporabe lastnega jezika in kulturnega razvoja, ker gre pri tem za vprašanje italijanske časti in politične modrosti.* Izrazil je prepričanje, da bodo ti novi državljani «v tem pogledu zadovoljni, saj pripadajo veliki državi, ki bo s svojo edinstveno civilizacijo ljubosumno ščitila njihovo lokalno življenje.* Kako je italijanska država izpolnila obljube, je znano. O tem priča celotni zgodovinski razvoj jugoslovanske nacionalne manjšine v obdobju do druge svetovne vojne, ki je bil pogojen z nepremakljivim imperativom: raznaroditev.
Z Rapalsko pogodbo in s plebiscitom na Koroškem je bila odtrgana od slovenskega narodnega telesa skoraj tretjina prebivalstva. Slovenski narod je bil raztelešen in rr-zdeljen med tri države: Jugoslavijo, Avstrijo in Italijo in v nobeni ni imel nacionalne enakopravnosti. Tistemu delil, ki je pripadel Italiji — okrog 300.000 Slovencev in okrog 200.000 Hrvatov — je grozila nacionalna smrt, ki jo je primorsko ljudstvo samo preprečilo, najprej s samoobrambnim protifašističnem odporom in krnčno z oboroženim narodnoosvobodilnim bojem, v katerem je s krvavim plebiscitom poravnalo Krivico storjeno v Rapallu.
MILICA KACIN - VVOHINZ
APEL POLITIČNEGA DRUŠTVA EDINOST NA ROJAKE V ITALIJI
JUGOSLOVENI PODVRŽENI ITALIJI!
BRATJE IN SESTRE!
Z aneksijo je to ozemlje postalo del italijanske kraljevine in Vi ste postali italijanski državljani. Ko je tako prehod od stare vladavine k novi izvršen, Vam pravimo predvsem; Sebi ostanite zvesti!
Od Avstrije se je bilo pač lahko ločiti: tuja Vam je bila; če je kdaj le —- komaj zadostila, še če je le prizanašala Vašim najskromnejšim potrebam, je bilo dobrote dovolj; več niso dajali narodni nasprotniki, v tem enako složni kakor nepomirljivi. Ne hrepenenje po preteklosti, le primerjanje s sedanjostjo bi utegnilo oživljati spomine na Avstrijo. Da bi le nova vladavina — to bojazen je potrdila žalostno, okupacijska doba — ne prekašala stare v slabem, ne zaostajala z njo v dobrem! Drugače naj je le zatonil ta spomin!
Ali Avstrija ni bila vsa Vaša preteklost? V vaši preteklosti je bilo nekaj večjega in boljšega, nekaj ni bilo tuje, nego Vaše, čisto Vaše, od česar se ne smete ločiti, če naj se ne izneverite svojemu lastnemu bistvu. Vse v drugo smer. od Avstrije proč, so Vaši predniki in ste Vi, rod za rodom, obračali poglede, odkar se je prebudila narodna zavest in zablestel ideal svobode in edin-stva. V tej luči je vse drugo bilo le častnega pomena, koristno ali škodljivo po razmerah, le pripomoček ali ovira na poti k cilju.
In ko je izbruhnila evropska vojna, so pa mo-
gli poedinci dvomiti: narod ni dvomil. Ko so kakor pomladanska sapa prihajali v deželo glasovi in obljube o zaščiti malih narodov, o odrešenju tlačenih, o preosnovi držav in preureditvi mej na podlagi narodnostni in samoodločbe, je narod vzdignil glavo in se osrčil, sredi trpljenja in gorja: Tista, ki je edirta mogla biti njegova prava domovina, kako razločno, kako blizu mu je stopila pred očmi! Poln upov in zaupanja je iztegnil roko bratom in odrešenikom nasproti.
Pa je prišla, bratje in sestre, po lepih sanjah kruta resničnost, prej okupacija, potem rapalska pogodba, sedaj — aneksija.
Na narodnostno načelo se sklicujete? Saj so Vam res radi Vaše narodnosti požigali Narodne domove, Vas podili iz javnih služb, Vam jemali obrtne pravice, Vam zapirali šole, Vam zatirali jezik in Vas pošiljali iz rodne dežele iskat zavetje v Jugoslaviji. Povprašujete po pravici do samoodločbe? Saj ste imeli res prilike, plebiscitarno, v tisočih izplačati svojo narodno zvestobo v prog-nanstvu, v internaciji in v ječah!
Ne, od te preteklosti starih idealov se ne ločite, novega razočaran%i in trpljenja ne zabite! Ideali in upi so se pregloboko ukoreninili, razočaranje in trpljenje sta pregloboko ranili. Korenine bodo naprej poganjale, rane naprej krvavele: glas protesta v Vaših srcih ne vtihne nikdar. Naj Vam mari to brani, ali le zameri tista Italija, ki se je pred komaj 60 leti rodila iz istega ideala svobode
in edifistva, na podlagi istega narodnega načela in iste pravice do samoodločbe, potem plebiscitov, ki ni po njih takrat nihče tako željno, tako obupno klical kakor sedaj Vi? Ne, te žrtve Vam ne morejo in ne smejo naložiti, zakaj mera Vaših žrtev je polna. Sedaj so drugi na vrsti, če ne za žrtvovanje, vsaj zato. da lajšajo Vašo žrtev.
Zvesti svojemu narodu, a pokorni državnim zakonom, boste bratje in sestre, zahtevali od Italije spoštovanje, zaščito, gojitev svoje narodnosti! Boste terjali, da nehajo preganjati i Vaš jezik v šoli in cerkvi, uradih in v javnem življenju, pačiti in brisati osebam in krajem imena, ki so posvečena po davni tradiciji, zatirati Vašo trobojnico in Vaše narodne znake, teptati Vaše šege in navade, boste vztrajali pri tem, da se Vam da svoboda narodnega, političnega, kulturnega in gospodarskega razvoja in da ne mesto lepih besed in praznih obljub naposled stopi odkrito, pošteno ravnanje z našim trpinčenim ljudstvom.
Bratje in sestre, priznavajoč, da Vas je na stotisoče, so priklopili to ozemlje k tuji državi in so pomaknili njene meje do Triglava in Snežnika, češ, da ste Vi na tej zemlji tujci in da se država mora zavarovati proti sosedom, grozečim onstran Alp. Proti tej zmoti ali pretvezi, kakorkoli se imenuj, govori zgodovinska resnica in se o-glaša čista narodova vest. Pred najmanj več kot trinajstimi stoletji, ko se je bila rimska okupacija že davno umaknila, so se Vaši predniki na-
selili na tem ozemlju med Alpami in morjem, od takrat ga držali in obdelovali v nepretrgani t>rs/i neštetih rodov, segajoč do današnjega dne, a nikdar niso Vaši predniki in niste Vi ogrožali tuje narodnosti, sami siljeni v obrambo proti prodirajočim močnejšim sosedom. Predstraža barbarov, kakor Vas od gotove strani nazivajo, boste pač morali skazovati svoje barbarstvo in osvojevalne nagone s tem, da se boste na svojem zvesto in vztrajno bojevali proti nasilnim raznarodovalcem in potuhnjenim asimilantom za svoje: za svoj jezik, za čistost svoje krvi, za poštenje svojega doma, za svojo jugoslovansko narodnost in kulturo.
V	tem boju Vas bo krepila zavest, da po krvnem, jezikovnem, kulturnem edinstvu, po skupnosti najdražjih spominov, ostanite eno z brati in sestrami onkraj državnih mej.
V	tem boju naj Vas vodi geslo: «V edinosti je moč!* družite vse sile v složni in disciplinirani organizaciji, brez strankarstva, brez razlike stanu in poklica, delajte premišljeno, vztrajno, požrtvovalno za našo stvar, za popolno samoupravo našega ozemlja, za socialno povzdigo, za gospodarstve-ni in kulturni napredek našega ljudstva.
Bratje in sestre! Zvesti sebi, zvesti narodnim idealom, udani ožji domovini, pokorni zakonom, nastopite težko pot! Ne udajte se! Kvišku srca! Na delo!
V	Trstu, januarja 1921.
Politično društvo «Edinost»
KRASNODAR RO RA ZA NAŠE ČITATELJE
Reprezentanti dobro igrali
Beograjska C. zvezda je s prepričljivo zmago še bolj utrdila svoje prvo mesto m lestvici; oba derbija kola, na Poljudu in za Bežigradom, sta se končala brez zmagovalca; skupno je padlo 22 ža-
go zagrebškega Dinama, sicer nad poprečnim Borcem.
Sedaj pa «jugoslovanska nogometna javnost» z zaskrbljeno-
detkov; sodniki so pokazali le šest rumenih kar- stj0 čaka na sobotni nastop re-
tonov; na vseh igriščih je bilo izredno malo gledalcev. Toliko torej za uvod.
Pri uvodu pa gre tudi omeniti, da so v tem, 14. kolu dokaj dobro igrali predvsem novi Milja-ničevi izbranci, kar je pred sobotnim kvalifikacijskim srečanjem v Turinu z Italijo še kako ohrabrujoče, saj ima jugoslovanski zvezni trener Mi-Ijanič izredne težave pri sestavi moštva. Ostal je namreč brez nekaterih ključnih igralcev, kot sta Sušič in Vladimir Petrovič, poleg tega pa se je v angleškem prvenstvu poškodoval Jovanovič. Toda to še ni vse: zahodnonemški klub Hamburger se v soboto noče odpovedati Buljanu za prvenstveni nastop, tako da bodo «plavi» v Turinu igrali še brez Buljana. Kot smo dejali, na srečo, da so v 14.■ kolu dobro igrali prav nekateri novi Miljani-,čevi izbranci. To velja predvsem za Simonoviča (Radnički), za Pasica (Sarajevo) in za šalova (Hajduk).
Pa vrnimo se k prvenstvu. Cr- ^ ^
prezentance v Turinu. Zdesetkana postava «plavih» bo gotovo pred izredno težko nalogo.
IZIDI 14. KOLA
Hajduk - Partizan	1:1
Dinamo - Borac	1:0
C. zvezda - Željezničar	4:0
Napredak - Zagreb	0:1
Budučnost - Rijeka	3:0
Velež - Vardar	2:1
Sarajevo - Beograd	4:2
Vojvodina - Sloboda	1:1
Olimpija - Radnički	0:0
LESTVICA Crvena zvezda 20;	Olimpija
vena zvezda je« zopet potrdila svojo premoč in je zanesljivo na vrhu lestvice. Ljubljanska Olimpija je še naprej nepremagana. Ha blatnem igrišču za Bežigradom so Ljubljančani igrali neodločeno z Radničkim.
Obe moštvi sta «specialista» za remiie. to pa še posebno velja za Olimpijo, ki je igrala kar desetkrat neodločeno.
Brez zmagovalca se je končalo tudi srečanje v Splitu med Haj-
in Partizanom. Splitčani bi lahko tudi zmagali, saj so po kazali nekaj več od gostov, izkušeni Beograjčani pa so izenačili s kapetanom Vukotičem.
Če Zagreb naprej ugodno preseneča (Zagrebčani so tokrat zmagali v gosteh), pa dalje preseneča vrsta slabih nastopov resice enajsterice, ki je v Titogradu izgubila kar z 0:3.
Po vrsti poprečnih tekem pa velja tudi omeniti ponovno zma-
18: Hajduk in Radnički 17: Slo-boda 15; Partizan, Dinamo in Zagreb 14: Rijeka, Velež, Budučnost, Sarajevo in Vojvodina 13; Napredak 12; Vardar in Bo-rac 11; Beograd 10.
PRIHODNJE KOLO (23. 11.)
Beograd - Crvena zvezda; Partizan - Sarajevo; Zagreb - Hajduk; Rijeka - Napredak: Radnički - Budučnost; Sloboda -Olimpija; Borac - Vojvodina; Vardar - Dinamo; Željezničar -Velež.
NAMIZNI TENIS
V ZENSKI A LIGI
STRAH PRED ZMAGO USODEN POŽRTVOVALNIM KR AS OVKAM
49-letna Santifallerjeva osvojila dve točki - Sonja Milič: «Srečanje zelo izenačeno in škoda za zelo pomembni izgubljeni točki»
Kakšna škoda! Mladim Krasovim igralkam ni uspelo v nedeljo v Nabrežini v tretjem kolu ženske namiznoteniške A lige osvojiti drugi prvenstveni par točk, ki bi bil še kako dragocen v težkem boju pred izpadom. «Strah pred zmago*, verjetno prevelika temperamentnost obeh Krasovih igralk v igri posameznic ter v določenih trenutkih tudi malo smole so preprečili, da bi Kras v nedeljskem izredno izenačenem boju premagal neposrednega nasprotnika za izpad, moštvo Recoara iz Bočna.
Končni izid s 3:2 v korist Reco ara in končna razlika 13 točk v vseh srečanjih jasno kažeta o izredno izenačenem boju v nedeljo v Nabrežini.
Novincu v ligi. Recoaru iz Bočna je v Nabrežini uspel podvig zlasti po zaslugi 49-letne Edit San-tifaller, ki je s svojo veliko izkušenostjo uspela ugnati Vesno in Sonjo Doljakovo, ki nista uspeli vsiliti ^veterank; iz Bocna» svoje napadalne igre. Vesni je sicer le za las
			
NOGOMET
2. JUGOSLOVANSKA LIGA
Slovenski predstavniki tokrat praznih rok
V 13. kolu 2. zvezne nogometne li^e so ostali praznih rok vsi trije slovenski zastopniki.
Za največje razočaranje je nedvomno poskrbela ljubljanska Svoboda. ki je igrala doma z Jedin-slvom iz Bihača.
Po teh porazih so slovenski dru goligaši tudi poslabšali položaj na lestvici.
IZIDI 13. KOLA
Vrbas - Spartak	1:2
AIK - Bosna	2:1
Osriek - Rudar	3:1
Svoboda - Jedinstvo (Bi)	0:1
Leotar - GOŠK Jug	2:0
Jedinstvo (Br) - Maribor	1:0
Iskra - Dinamo	0:0
Čelik - Proleter	2:1
LESTVICA
Jedinstvo (Bi) 17, Iskra 16, Dinamo. Proleter in Osijek 15, Maribor in AIK 14, Jedinstvo (Br), Čelik in Leotar 13, Rudar 12, Svoboda, GOSK - Jug ,in' Spartak 1), Vrba| in Bi-
PRLHODNJE KOLO (16. 11.)
Spartak - Proleter, Dinamo ,- Čelik, Maribor - Iskra, GOŠK - Jedin stvo (Br), Jedinstvo (Bi) -Rudar - Svoboda, Bosna -Vrbas - AIK.
Leotar,
Osijek.
NOGOMET
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Tokrat le sedem zadetkov
Videmčaai zopet praznih rok ■ Roma še naprej v vodstvu • Inter zmagal
TENIS
Ivan Lendl zopet zmagal
HONGKONG - Ivan Lendl je osvojil že svoj četrti turnir v teku enega meseca.
Češkoslovaški as je v finalu premagal Američana Teacherja s 5:7; 7:6, 6:3.
Med moškimi dvojicami sta Fleming in Taygan premagala Teacherja in Mansona s 7:5, 6:2, v finalu ženskih posameznic pa je Avstralka Turnbull Američanko Louie.
Najboljši italijanski nogometaši so odigrali 7. kolo. Razpleti na igriščih v nedeljo niso bili kaj prida zanimivi, saj so gledalci v 8 tekmah videli samo sedem golov. To pa prav gotovo ni najboljše spričevalo pred izredno važnim nastopom v soboto, ko se bo italijanska reprezentanca pomerila v Turinu z Jugoslavijo. Taki razpleti na igriščih ne pritegnejo gledalcev, kar je seveda naj bolj zgovoren dokaz srečanja med Torinom in Comom. Po drugi strani pa so pokasirali rekordno vsoto za nogometne stave.
V nedeljo so se kar tri tekme končale brez zadetkov. S točko se je morala zadovoliti Roma, ki je gostila Catanzaro, nastop Juventusa s Perugio je spet potrdil, da so nekdanji prvaki v krizj, pa čeprav imajo tolfratH>pr«vfei'tft. -ker »irtob’ 'rali na-dgrišče močno okrnjeni. Ce-' prav je Fiorentina na samem vrhu lestvice,. nima kaj* prida dobrih* strelcev;
Prihod novega trenerja k Videm-čanom ni še prinesel tako težko | pričakovanega preporoda. Omeniti velja, da Giagnoni želi v teku enega meseca spremeniti igro in s tem tudi dosedanji slab uspeh enajsterice. Za največje presenečenje pa je prav gotovo poskrbela ekipa Brescie, ki je premagala v gosteh letos solidno Bologno. Inter je odpravil s klasičnim 2:0 Pistoiese, toda niti njegova igra ni bila najbolj blesteča. Zahvaliti se mora samo iznajdljivemu Altobelliju. ki je v sedmih nastopih dosegel prav toliko golov, •oda kot kaže, v reprezentanci nima mesta. Bivšemu trenerju Napo-liju Viniciu ni uspelo presenečenje, saj je njegov Avellino ostal praznih rok. Tudi tekma v Turinu je bila poprečna in domačin-' so zopet razočarali
IZIDI 7. KOLA
Ascoli - Udinese	1:0
Bologna - Brescia	0:1
Fiorentina - Cagliari	0:0
Inter - Pistoiese	2:0
Napoli - Avellino	1:0
Perugia - Juventus	0:0
Roma - Catanzaro	0:0
Torino - Como	1:1
LESTVICA
Roma 10, Inter in Fiorentina 9. Napoli in Catanzaro 8, Torino, Ca-gliari in Ascoli 7, Juventus 6, Brescia in Como 5, Bologna in Udi-nese 4, Perugia in Pistoiese 3, A-vellino 2.
PRIHODNJE KOLO (23. 11.) Avellino - Ascoli, Bologna - Napoli, Brescia - Torino, Cagliari -Roma, Como - BTorentina, Juventus -Inter, Pistoiese - Perugia, Udinese
* fi^aro.,,
2. ITALIJANSKA LIGA
Lazio in Milan zopet na vrhu
Zastopniki Lazia so ostali na vrhu lestvice samo teden dni. Tako sta spet skupaj Lazio in Milan.
Medtem ko so morali Rimljani prepustili točko nevarnemu Spalu, je Milan po domačem delnem spodrsljaju prepričljivo zmagal sredi Bergama.
V prvenstvu B lige niti v tem kolu ni manjkalo presenečenj, za razliko od A lige, niti ena od desetih tekem se namreč ni končala brez zadetkov.
IZID 9. KOLA
Pro Gorizii je končno uspelo zmagati na lastnem igrišču' in s tem spreobrniti tradicijo, po kateri so Goričani na lastnem igrišču beležili le poraze in remije. Zanimivo pa je, da so zmago izbojevali prav proti Pro Tolmezzu, ki je do nedelje bila še neporažena enajsterica na tujih igriščih.
Goričani so si zmago zaslužili, vsaj že po tem, kar so pokazali v prvih 20. minutah igre, ko so dobesedno oblegali nasprotno obrambo in iz vseh krajev skušali premagati pazljivega Puntela.
S časom pa se je pritisk domačinov ublažil, tako da je skoraj ves drugi del srečanja potekal na sredini igrišča z redkimi napadalni-
mi akcijami, tako na eni kot na
bolj'
bi izvedli kako posebno in nevarno akcijo. *
Zmagoviti gol je padel 7. minut pred koncem, ko je Colombo, s prostega strela, ukanil gostujočega vratarja.
(pr)
Kras — Recoaro
2:3
Izidi: V. Doljak - Santifaller 1:2 (14:21; 21:18; 22:24); S. Doljak Putzer 2:1 (21:15; 18:21; 21:18); S. Doljak, D. Sedmak - Santifaller, Putzer 2:1 (21:15; 13:21; 21:17); S. Doljak Santifaller 1:2 (21:18, 9:21; 18:21); V. Doljak - Putzer 0:2 (19:21; 19:21).
ušla zmaga v prvi tekmi, saj je v tretjem setu izgubila po izredni borbi in z izidom 22:24.
Ko je nato Sonja Doljak premagala Putzerjevo in ko sta S. Doljak in D. Sedmak po zelo lepi igri za služeno premagali bocenski par, je torej Krasu v preostalih dveh tekmah zadostovala ena zmaga za končni uspeh. Izkušena Santifaller jeva pa se ni dala presenetiti od Sonje Doljak. O končni zmagi je tako odločal zadnji dvoboj med Vesno Doljak in Putzerjevo.
Doljakova je gotovo preveč "ču tila» odgovornost te tekme, saj je, po našem mnenju, boljša od Putzer je ve, ki pa je tokrat imela mir nejše živce od naše predstavnice, ki je obakrat izgubila ž 19:21. Re coaro je tako osvojil prvi prven stveni točki, Kras pa je izgubil lepo priložnost, da bi osvojil izredno dragoceno zmago.
Kljub porazu pa gre naše igralke j pohvaliti. Dale so vse od sebe. Kra-sova trenerka Sonja Milič je bila po srečanju seveda nekoliko potrta. Nedeljsko srečanje je. bilo zelo zelo važno. «Z igro svojih igralk pa nisem razočarana. Potrudile so se. Posebno pa sem zadovoljna z igro dvojic. Srečanje je bile izenačeno in bi lahko tudi mi zrna gale. Naše pa so igrale prehitro,* je rekla Miličeva.
Edit Santifaller, 49 let, trenerka italijanske državne reprezentance (prevzela je Miličevo mesto), je dokaj simpatična ženska.
«Gospa, oprostite, kljub letom, ste še vedno v zelo dobri formi. Katera je vaša skrivnost, da ste še vedno strah in trepet v A ligi?t>
«Ljubim namizni tenis. Vodim vsakodnevne tečaje, ki se jih u-deležuje kar 53 deklic. Z njimi stalno igram. To pa je zame najboljši trening.*
sKaj menite o tem prvenstvenem srečanju?* ,. ,	. . .
«Vidite, po mojem, so krasovke igrale preveč hitro, preveč napadalno. kar pa je sicer, značilno za tako mlade igralke. In poglejte tudi tale lopar. Prinesla sem ga neposredno iz Kitajske. Ta lopar ima posebno oblogo in daje žogici posebne efekte, ki so spravili v težave Rrasove igralke.*
«Menite, da je p Krasovi ekipi kaka bodoča Miličeva?* , «Krasove igralke so zelo dobre, perspektivne, mislim pa, da bodo težko ponovile uspehe, ki jih je dosegla Sonja Milič.*
«Kaj pa o tem meniš ti, Sonja?* «Lahko rečem le to, da so naše igralke še zelo mlade. Sonja Doljak ima na primer le 16 let. Kje sem jaz v tistih letih igrala tako kot ona?»
In še to: Sonja Doljak je prav včeraj dopolnila 16. leto. Vse najboljše, Sonja.	B. Lakovič
OLIMPIJSKE IGRE
V Lausannu bedo 28. novembra predložili mednarodnemu olimpijskemu odboru uradno kandidaturo japonskega mesta Nagoya za organizacijo letnih olimpijskih iger leta 1988. Delegacija tega mesta, katero bo vodil župan Masao Mo-toyama, bo prispela 24. t.m. v Švico. kjer bo predložila MOO pismeno prošnjo za izvedbo te prireditve.
Posnetek s prvenstvene košarkarske tekme drugega kola naraščajnikov Ferroviario - Sokol
iiitiiiiiniiiiiiitiiiimHiinmnmmffiiifMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinmiMniiMiiiHiiMiiiliiiiiiuiiiiimimmmiimiiHtHiimnMniiiiinitmiiiiiiiuitiiniHiiK’*)1111*
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
Kontovel — Ferroviario 66:74 (27:2«)
KONTOVEL: Ukmar, Ravber 6, Pupis 1, Perini 7, Ban 30, Emili, Vassallo 10, Kojanec, Velussi 6, Praselj 7.
Kontovelci so odigrali v nedeljo proti Ferroviariu svojo krstno tekmo v promocijskem prvenstvu. Na prvenstvo so se že dolgo časa pripravljali in pred tem so odigrali veliko število prijateljskih tekem. Kon-tovelska ekipa je sestavljena pretežno iz mladih in še neizkušenih igralcev, saj je srednja starost ekipe pod 19. letom.
Nedeljsko tekmo so Kontovelci začeli zelo slabo, igeali «• vse.preveč zaspano, izgubili so veliko število žog, le obramba je bila zadovoljiva, če izvzamemo Ravber ja, ki je že v 8. minuti prvega polčasa zagrešil štiri osebne napake.
Ferroviario pa je izredno solidna ekipa, ki je letos ojačena z novimi kakovostnimi igralci, kot so Gri-
Konto velu usoden prvi polčas
V drugem delu pa so naši košarkarji povsem zadovoljili ■ Valter Ban dosegel kar 30 točk - Vseeno pa so Kontovelci izgubili s Ferroviariom
KOŠARKA
V PRVI ITALIJANSKI LIGI
Komentar Mirka Novosela
12.000 gledalcev v Zagrebu
Kakšno je letos zanimanje za košarko v Za grebu, zgovorno kaže nedeljsko srečanje med Ci-bono in Zadrom, za katero se je zbralo več kot 12.000 gledalcev, kar je tudi novi rekord za jugoslovanska košarkarska igrišča. V tem iz rednem ambientu sta Cibona in Zadar tudi pri kazala primerno košarkarsko predstavo. V prvem polčasu so bili boljši Zadrčani, med katerimi sta se zlasti odlikovala Skroče, ki je dosegel kar 42 točk, in Sunara. V nadaljevanju pa je Cibona' le uveljavila svojo premoč in tudi zanesljivo zmagala Zagrebški košarkarji pa vseeno v tej tekmi niso pokazali dobre igre iz prejšnjih dveh kol Vseeno pa so premagali uigrano zadrsko moštvo in tako zopet upravičili vlogo favorita.
Tretje kolo prve jugoslovanske lige pa je prineslo tudi veliko presenečenje. Rabotnički je namreč prvič v medsebojnih prvenstvenih srečanjih izbojeval zmago v Splitu proti Jugoplastiki. te smo zapisali v tej rubriki, da se bo morala letos Jugoplastika krepko borili za obstanek. Sobotni izid pa je le potrdil to našo ugotovitev. Splitčanom se nedvomno pišejo še črni dnevi. Jerkova, Kr-stuloviča in drugih se ne da tako zlahka zamenjati in sedaj je na dlani, da se bodo morali Spličani skupno s Kvarnerom in Bu dučnnstjo borili na vse kriplje. da se rešijo najhujšega.
To prvenstveno kolo pa je tudi pokazalo, da marsikateremu favoritu ne bo šlo tako lahko. Vsa moštva so se namreč že ob samem začetku krčevito vrgla v borbo in to je na «lastni koži* najbolj okusil beograjski Partizan, ki je doma premagal Šibenko dokaj tesne in šele potem, ko je moral zaradi petih osebnih napak iz igrišča najboljši košarkar Šibenke Zoran Slavnič.
Tudi na Reki se je odvijala prava drama in le naivnosti nekaterih reških košarkarjev gre pripisati poraz Kvarnera v tekmi s favorizirano Crveng zvezdo. Dramatičnemu razpletu so bili priča tudi ljubljanski navijači, saj je Iskra Olimpija le v poslednjih sekundah strla odpor beograjskega Radničkega LUK.
IZIDI 3. KOLA
V	LJUBLJANI: Iskra Olimpija - Radnički LMK Beograd 73:70
V	ZAGREBU: Cibona Zadar	98:86
V	SPLITU: Jugoplastika Rabotnički Skopje	91'95
NA REKI- Kvarner Crvena zvezda Beograd	92:93
V	BEOGRADU: Partizan Šibenka Šibenik	94:91
V	SARAJEVU- Bosna - Budučnost Titograd	90:67
LESTVICA
Cibona, Partizan in Crvena zvezda 6; Zadar, Iskra Olimpija in Rabotnički 4; Jugoplastika. Radnički LMK in Bosna 2; Šibenka, Kvarnei in Budučnost 0.
PRIHODNJE KOLO (15. II.)
Radnički LMK Budučnost; šibenka Bosna; Zadar - Partizan; Rabotnički Cibona; Crvena zvezda - Jugoplastika; Iskra Olimpija - Kvarner.
Atalanta - Milan	1:3
Bari - Genoa	2:0
Monza - LR Vicenza	2:2
Palermo - Piša	0:1
Rimini - Lecce	4:0
Sampdoria - Foggia	0:1
Spal - Lazio	1:1
Taranto - Cesena	1:2
Varese - Catania	1:1
Verona - Pescara	2:0
LESTVICA
Lazio in Milan 14, Piša 12, Spal 11, Bari, Česen a, Genoa, Foggia in' Sampdoria 10, Pescara 9, Vare-se, Rimini in Atalanta 8, Catania in Lecce 6, LR Vicenza in Monza 5, Taranto 4, Palermo 2.
PRIHODNJE KOLO (16. 11.)
Atalanta - Piša, Catania - Taranto, Cesena - Monza, Foggia - Rimini, Genoa - Varese, Lazio - Bari, Lee Sampdoria, Milan - Spal,
scara - Palermo, LR Vicenza rona.
Pe-
Ve-
PRVENSTVO D LIGE
Goričani uspešni
Pro Gorizia — Pro Tolmezzo 1:0 (0:0)
PRO GORIZIA: Calligaris, Ranoc chi, Marassi, Bartolini, Beltramini, Lazzara, Bertoia (Interbartolo), Za-netti, Masutti (Della Rovere), Sar-tori, Colombo.
PRO TOLMEZZO: Puntel, Comis-so, Jesse„ Menegon. Zearo, Coda-rin. Urban, D’Orlando (Maisano), Frucco, Fanutti, Rainis.
SODNIK: Predieri iz Vareseja. STRELEC: Colombo v 83. minuti.
Tesen poraz goriškega Tai Ginsenga
Goričani so izgubili le s točko razlike proti moštvu Squibb - Američan Hayes odličen * Kljub porazu Tržačani zadovoljili v Milanu
Tai Ginseng — Squibb 79:81 (44:41)
TAI GINSENG: Puntin, Valentin-sic 2. Turel, Pondexter 29, Premier 11, Ardessi 8, Pieric 4, Hayes 25, Antonucci, Campestrini.
SQUIBB: Innocentin, Cattini 16, Cappelletti, Flovvers 8, Tombolato 16, Bosvvell 17, Masolo, Riva 2, Mar-zorati 14, Bariviera 8.
SODNIKA: Bianchi in Rosi iz Rima.
PON: Bosvvell v 40. min.
Kljub prihodu novega Američana, Tai Ginsengu ni uspelo iztrgati prvih dveh točk na domačem igrišču. Prihod 213 cm visokega centra Ste-va Hayesa je sicer ojačil goriško ekipo, zlasti v igri pod košema, kjer se je doslej poznala odsotnost pravega centra. Obramba je bila končno na zadovoljivi ravni za prvenstvo A-lige (vsaj dokler niso sodniki takoj v začetku drugega polčasa žvižgali Hayesu četrte osebne napake, kar je precej ohromilo njegov doprinos v boju pod košema), v napadu pa je uporaba centra, kakršen je Hayes, omogočila razbremenitev Pondexterja, ki je bil bolj prost in seveda tudi točnejši v metu z vsakršne razdalje.
Te so bile glavne značilnosti igre Tai Ginsenga v prvem polčasu, ki so omogočile domačim, da so bili stalno enakovredni, če ne celo za spoznanje boljši od gostov. Žal pa so nas goriški košarkarji navadili na izredno slab začetek druge-
•lllllllllfMIIIIIIIIIIIMIMIIIIIIIIIIItlllflllHIimilimilllUlllllimillllMIHIliaillltlliniHIIIIIIHIHIItllliflllHIIMIMI
Ascoli - Udinese	1
Bologna - Brescia	2
Fiorentina Cagliari	X
Inter - Pistoiese	1
Napoli - Avellino	1
Perugia - Juventus	X
Roma - Catanzaro	X
Torino - Como	X
Atalanta - Milan	2
Bari - Genoa	1
Spal Lazio	X
Prato Triestina	X
4 vezzano Casertana	1
KVOTE
13 - 44.339 90« lir 12 - 1.205.70« Ur
1.	— L	Duca D’este	2
2.	Jeserul	1
2.	— 1.	Freeport	X
2.	Ciaina	1
3.	— L	Urano	2
2.	Nogia	1
4.	— L	Rasty	1
2.	Pao Pop	X
5.	— L	Codiverno	1
2.	Ncisiang	2
6.	— 1.	Realista	X
2.	Pearl Model	1
KVOTE 12 - 5.353 705 lir 11 —	290 000 lir
10 —	28.000	Ur
ga polčasa in so tudi v tej tekmi potrdili to svojo značilnost. Ekipa je nenadoma popustila in je s treh košev prednosti zdrknila v nekaj minutah na devet točk zaostanka. Morda gre za neizkušenost igralcev, ki ne znajo pravilno dozirati svojih moči, morda za napake trenerja, ki je tudi v tekmi s Squibbom opravil nekaj ne preveč posrečenih menjav. Dejstvo je, da je ekipa tedaj reagirala, predvsem s koši Pon-dexterja, znova povedla s tremi koši prednosti (3’40” pred koncem), nato pa zopet popustila in nerodno izgubila tudi to tekmo.
M. M.
Bil ly — Hurlingham 85:79 (42:37)
BILLY: F. Boselli 12. D'Antoni 15, Ferracini 20, Cerioni 16, Gia-nelli 14, D. Boselli 8. Mossali, Bat-tisti. Biaggi, Innocenti.
HURLINGHAM: Baiguera 2, To-nut 16, Meneghel 4, Laurel 32, Mina 10, Ritossa 13, Scolini 2, Jacuz-zo. Čuk, Prodan.
SODNIKA: Montella in Pallonet-to iz Neaplja.
PM: Billy 15:20, Hurlingham 11:15. PON: Tonut (33).
Kljub temu da je Hurlingham nastopil z enim samim tujcem (Bar-nesa je, kot znano, tržaški klub odslovil prejšnji teden), je v Milanu prijetno presenetil. Laurel in tovariši so bili stalno za petami bolj renomiranemu nasprotniku, ki si je zagotovil zmago šele v poslednjih trenutkih tekme. Milančani se za zmago morajo zahvaliti 'predvsem svojima veteranoma Ferraciniju in Cerioniju ter Američanoma Gianel-liju in D'Antoniju.
V tržaških vrstah sta se tokrat poleg Laurela izkazala še Ritossa in Tonut, ki je končno zaigral, kot je trener Lombardi pričakoval.
IZIDI 9. KOLA
I&B - Sinudyne	100:102
Billy - Hurlingham	85:79
Turisanda - Scavolini	115:106
Recoaro - Grimaldi	64:73
Ferrarelle - Antonini	89:76
Tai Ginseng - Sguibb	79:81
Bancoroma - Pintinox	87:81
LESTVICI
Turisanda 18, Grimaldi 16. Billy 14, Sinudyne 12. Squibb, Scavolini in Pintinox 10, Antonini 8, Ferrarelle, I&B in Hurlingham 6, Recoaro in Bancoroma 4, Tai Ginseng 2.
PRIHODNJE KOLO (16. 11.)
Hurlingham - Recoaro; Scavolini - I&B; Sinudyne - Grimaldi; Antonini Bancoroma; Pintinox - Turisanda; Ferrarelle - Tai Ginseng; Squibb - Billy.
V PRVENSTVU A-2 LIGE
Dalipagic 43 točk
V A-2 ligi se nadaljuje zmagoviti pohod beneške Carrere, ki jo mnogi izvedenci že prištevajo med glavne kandidat« za državni naslov.
Tokrat so Benečani nasuli Hon-kyju kar 127 košev, Dražen Dali-pagič pa je s 43 pikami še bolj u-trdil svoje prvo mesto na lestvici strelcev. Dalipagič je doslej v devetih tekmah dosegel kar 312 košev, drugouvrščena Jur> in Grocho-walski pa le 169, tretjeuvrščeni Ma-lagoli 266 itd.
IZIDI 9. KOLA
Fabia - Eldorado	92:87
Carrera - Honky	127:102
Liberti - Superga	81:72
Magnadyne - Tropic	75:83
Mecap - Rodrigo	74:73
Brindisi - Matese	83:76
Štern - Sacramora	85:86
LESTVICA
Carrera 18, Brindisi 16, Superga 12, Honky, Eldorado, Sacramora in Matese 10, ■ Tropic, Liberti in Fa-bia 8, Mecap 6, Magnadyne in Rodrigo 4, Štern 2.
PRIHODNJE KOLO (16. 11.)
Magnadyne Štern; Rodrigo -Honky; Superga - Carrera; Eldorado - Matese; Brindisi MeCap; Sacramora - Fabia; Tropic Liberti.
Marko
SMUČANJE
MILAN — Pred dnevi sov 1 ilanu predstavili svetovno smučarsko prvenstvo «meščanov», ki bo od 2. do 7. februarja 1981 v Caspoggiu (Sop-drio).
V tej smučarski kategoriji lahko nastopajo tekmovalci obeh spolov in vseh starosti, ki pa morajo imeti stalno bivališče v krajih pod 500 metrov nadmorske višine. Na sve tovnem prvenstvu »meščanov* običajno ne nastopajo v smuku, vendar pa bodo letos izvedli tudi to tekmovanje, ker imajo v Caspoggiu tudi odlično in varno progo za smuk.
soni, Comar ter Saverio in seveda startajo poleg Don Bosca na vrh lestvice.
Le v drugem polčasu so Kontovelci nekoliko boljše zaigrali predvsem v napadu, kjer je Ban posebno blestel, saj je dal kar 24 točk od svojega celotnega izkupička nrav v drugem polčasu.
Lahko rečemo, da je bila slaba igra prvega polčasa usodna za mlade Kontovelce, saj je Ferroviario le s težavo obdržal prednost 11 točk iz prvega polčasa. Verjetno če bi Kontovelovi košarkarji v prvem polčasu bolje zaigrali, bi lahko bil končni izid drugačen.
,	Luxa
’• - • | Edera - Scoglietto	93:73
Grandi Motcri - Don Bosco 53:73 SGT - Polet	69:54
: Stella Azzurra -"Bor '	'62:64
Barcolana - CHS *	74:'67
Kontovel - Ferroviario	66:74
Počitek: La Talpa.
LESTVICA
Edera, SGT, Bor, Barcolana, Don Bosco In Ferroviario 2, Grandi Materi, La Talpa, Stella Azzurra, Scoglietto, Kontovel, CUS in Pplet 0.
La Talpa ima tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Bor - Barcolana (15.11. ob 20.30 na stadionu «1. maj*); Don Bosco -La Talpa; Scoglietto - Stella Azzurra; Kontovel - SGT (16.11. ob 11.00 na Kontovelu); Polet - Grandi Mo tori (16.11. ob 11.00 na Opčinah); Ferroviario - CUS. Počitek: Edera.
V PRVENSTVU C-2 LIGE
Jadran tretji
San Bonifacio je z zmago nad Jadranom še bolj utrdil svoje prvo mesto na lestvici. Spilimbergo pa je s sicer težavno zmago nad Pagnos-sinom ostal edini zasledovalec, Jadran pa je kljub porazu ohranil tretje mesto, ob ugodnem razpletu pa utegne ob koncu prvega dela doseči celo drugo mesto. V nedeljo odhajajo namreč jadranovri v Tre-viso, nato pa se bodo naslednjo soboto doma spoprijeli s Spilimber-gom.
IZIDI 5. KOLA SpilimbergO - Pagnossin San Bonifacio - Jadran 3 G Padova - Favaro Alabarda - Gabrielli LESTVICA
Son Bonifacio 10, Vis Spilimbergo 8, Jadran 6, Cittadella, Favaro Me stre in Alabarda Trst 4, Pagnossin Treviso in 3 G Padova 2.
PRIHODNJE KOLO Favaro - Alabarda; Gabrielli -Spilimbergo; 3 G Padova - San Bonifacio; Pagnossin - Jadran (16. 11. Ob 11.00 v Trevisu).
Marko
89:85
85:83
73:61
74:66
NARAŠČAJNIŠKO PRVENSTVO
Društveni derbi Boru A
Bor B — Bor A 31:136 (15:56)
BOR B: Tavčar 9 (1:3), Vertovec, F. Žerjul, G. Žerjul 3 (1:3), Paoli 11 (1:2), Vecchiet 6. Šik, Polojac, Jogan 2.
BOR A: Tavčar 14, Vascotto 19 (1:4). Volk 23 (5:14), Zacčaria 12, Bradašsi 10, Civardi 14 (2:2), Jagodic 4 (0:2), Krevatin 23, Tremul 16 (0:1).
Tekma med prvo in drugo postavo Bora je potekala,, kot je bilo predvideti: v eno smer.
Mlajši in manj izkušeni «bejevci* se nikakor niso mogli zoperstaviti bolj izkušenim klubskim soigralcem.
Kljub temu gre omenili dober na predek v napadu, kjer so dosegli zanje rekordno število košev.
SABA — Sokol 48:46 (29:24)
SOKOL: Marko Pahor, Fabio Pahor 3, Bandelj 13, Gruden, Busan,
Devetak 7, Pertot, Ušaj 23.
Ponoven poraz Sokola in to P1'0^ vse prej kot nepremagljivi peterki Sabe. Tekma je bila vseskozi izenačena in tudi borbena. Žal, pa s9 imeli po prvem polčasu Ušaj, Per" tot in Bandelj po štiri osebne na" pake.
V nadaljevanju je to seveda močno vplivalo na Sokolovo igro. Vseeno pa bi lahko Nabrežinci to tekmo osvojili. Tokrat je odpovedal napad, saj je le deloma zadovolji* Ušaj.
Mitja
79:65
53:127
31:136
48:46
in Saba
IZIDI 4. KOLA Don Bosco - Ferroviario Ricreatori - Alabarda Bor B - Bor A Saba - Sokol ■	>■«	LESTVICA
Don Bosco 8, Alabarda -6, Ferroviario, Inter 1964 in Bor A 4, Sokol. Ricreatori in Bor B0.-‘ Alabarda, Ferroviario, Inter 1904 in Bor A imajo tekmo manj.
PRIHODNJE KOLO Sokol - Bor B (15. 11. od 16-00 v Nabrežini); Alabarda - Don Bosco; Ferroviario - Saba; Bor A Inter 1904 (16. 11. ob 10.00 na stadionu «1. maj*).
Počitek: Ricreatori.
N090MET
3. ITALIJANSKA LIGA
Triestina osvojila točko v Pratu
Prato — Triestina 1:1 (1;®)
PRATO: Cecconi, Colombo, Bat-tiston, Guasti, Scannerini. Signorini. Bucciarelli (Quarella), Bertocco, B** Ioni, Bertoiucci, Fantozži (Maran-goni), (Romani, Caledron in Ta-racchi).
TRIESTINA: Bartolini. Lombardo. Magnocavallo, Di Risio, Prevedim. Mascheroni, Mariani, Amato, M itn. Franca (Coletta), Zandegu (Di Croce), (Torresin, Giglio in Scarel).
STRELCA: Fantozzi v 38. mim. ter Coletta v 69. min.
SODNIK: Rufo iz Rima.
Triestina se je vrnila iz Prata z dragoceno točko. Glede na mesto, ki ga ima ekipa Prata na lestvici, je bilo pričakovati še nekoliko več, toda točka na gostovanju je vedno uspeh. Poleg tega pa je potrebno omeniti, da so po prvi polovici srečanja vodili domačini z golom Fan-tozzija. Tudi tokrat je Triestina zaigrala veliko boljše v drugem del«* in prav temu gre pripisati v največji meri, da so se varovanci Bian-chija rešili hujšega, saj so uvideli, da morajo zaigrati veliko bolj prizadevno in agresivno. Vsekakor pa napad ni bil boljži de! ekipe pri gostih. To pa še toliko bolj, ker & bramba Prata ni najbolj zanesljiva. Tako je gostom le uspelo izenačiti po zaslugi Colette.
Po tem remiju drži Triestina še naprej korak z najboljšimi, pa čeprav sta se Cremonese in Fano oddaljila za točko.
~-;iDI 7. KOLA Cremonese - Casale Empoli - Spezia Fano - Piacenza Prato - Triestina Reggiana >. Mantova S.A. Lodigiano - Modena Trento - Sanremese Treviso - Parma
LESTVICA
Cremonese in Fano 10, Triestina. Forli in Empoli 9, S. Angelo Lodigiano, Parma, Mantova in Treviso 8, Reggiana 7, Sanremese, Modena. Piacenza in Trento 6, Prato in Casale 5. Novara 4, Spezia 2.
PRIHODNJE KOLO (16. 11.) Casale - Fano, Mantova - Empoli, Modena - Prato, Novara - Treviso, Parma - Reggiana, Piacenza J Trento, Spezia, - Cremonese. S. Angelo Lodigiano - Sanremese, Trie-otrina - Forli.
2:0
1:0
2:0
1:1
0:0
3:1
2:1
0:0
ŠPORT ŠPORT ŠPORT
NOGOMET
V OSMEM KOLU DRUGE AMATERSKE LIGE
Kras- Vesna: z neodločenim izidom oboji zadovoljni
Kraševci še vedno brez poraza, Vesna ohranila prvo mesto - Tudi Zarja in Breg s celotnim izkupičkom
l' as - Vesna 1:1 (1:0)
KRAS: Paulin, Škabar, Šegina.. (v min. Guljan), M. Milič, Dilič, fUntar, L. Milič, Terčon, Ferfolja, ™*lta, Lanza,-
^ VESNA: Košuta, Purich, Perisut-Acquavita, Pribaz, Veechio, Bor-»lotti, Pipan, Starc, Candotli, Zuc-08 (v 65. min. Dcljak).
SODNIK: Merlino iz Vidma. GLEDALCEV: približno 500; RU-M™A KARTONA: Starc in Puntar. STRELCA: Starc v 25. min. in v 80. min.
Tekma se j? že prevesila proti
Blatna in razmočena igrišča so Precej ovirala reden potek nedeljskega, 8. kola nogometnega Prvenstva 2. AL. Tekmo Giqriz-z°te - S. Marco so morali prenesti. Zavrtljaj je bil povsem Vspešen za gostujoče ekipe, saj re,710 domačih tleh zmagal le htbertas, ki je prekinil sedemtedensko nepremagljivost ekipe ■ Čampi .Elisi. Gostujoče ekipe *° namreč tokrat odnesle kar * od 14 točk na razpolago.
Nedeljski zavrtljaj je bil povsem uspešen tudi za naše e-najsterice. Derbi med Krasom ,n Vesno se je končal brez zmagovalca, Breg in Zarja pa sta si priborile zmago v gosteh.
Številni navijači, ki so se zbrali ob robu repenskega igri-5™> so zadovoljni odšli domov; dkipi Krasa in Vesne sta odnesli vsaka po eno točko, igra % bila z agoni,stičnega vidika dobra, škoda le, da jo je ovt-ralo težko igrišče. Skratka, re-n‘ je zadovoljil obe strani, posebno Ekipo Krasa, ki nadaljuje s serijo pozitivnih nastopov m je, edina, ki še ni doživela Poraza. Križani pa so po šestih zmagah in enem porazu ® nedeljo izbojevali prvi neodločeni izid v letošnjem prvenstvu.
Srednji napadalec bazoviške oarje Lenarduzzi se je ponovno izkazal z dvema zadetkoma kot v prvem kolu (CGS) in v četrtem (Domio). Zarja je nam-Teč z zadetkoma svojega sred-Pjega napadalca, ki je s tem Podvigom s sedmimi goli spet Prevzel prvo mesto na lestvici najboljših strelcev, spravila na kolena Op. Supercaffe in sedaj deli drugo mesto na lestvici skupno s Krasom in Staranza-nom.
Prijetno je presenetil tudi Preg, ki je v občinskem derbiju premagal Rosandro. S to zmag0 so Brežani jasno potrdili, da so preboleli krizo, v katero so zašli v začetku prvenstva. V zadnjih treh nastopih je namreč ekipa Brega o-svojila kar pet točk in s tem se je položaj ekipe dolinske občine znatno izboljšal.
Op Supercaffe - Zarja 0:2 Costalunga - Baxter 1:1 CGS - Staranzano 1:1 Kras - Vesna	1:1
Domio - Campanclle 0:2 Rosandra - Breg	1:2
, Giarizzele - S. Marco (necd ) Libertas - Čampi Elisi 1:0
LESTVICA
Vesna 13. Staranzano, Kras in Zarja 10, Rosandra in Čampi EUsi 9, Costalunga. Campanel-‘0 in Libertas 8, Baxter 7, S. Marco, Breg in Op. Supercaf-J8 6, Giarizzole in CGS 5, Domio 4.
PRIHODNJE KOLO (16. 11. 80) Op. Supercaffe - CGS. Baxter ■ Staranzano. Kras - Costalon-Sa, Domio - Rosandra, Zarja -vesna, S. Marco - Campanelle. weg - Čampi Elisi, Libertas -Giarizzole.
B. R. * v
V	prvih 30 minutah je bilo srečanje izredno napeto, tehnično na pre-icej visoki ravni, kljub blatnemu in spolzkemu terenu, ki je zelo oviral igralce. Domačini so si z dobro skupinsko igro ustvarili nekaj izredno lepih priložnosti. Tako je Gabrijel Ferfolja že v 15. minuti zadel zgornji levi kot vrat. Nato pa hladna prha: po podaji v kazenski prostor je vratar Paulin izredno slabo posredoval,, tako da je Starc brez težav poslal žogo v nezavarovano mrežo. Po lepi priložnosti, ki jo je imel Ljubo Milič, ko je žogo dobil nekaj čez sredino igrišča in sam stekel proti vratom, kjer pa je zaradi obotavljanja zamudil priložnost (gostje so za trenutek obstali, ker so mislili, da je bil v nedovoljenem položaju), je domača enajsterica precej popustila, še zlasti na sredini igrišča.
V	drugem polčasu je tehnična raven igre obeh ekip na splošno precej padla, zato pa je bilo veliko več borbenosti. Ekipi sta bili na splošno precej enakovredni, čeprav bi Vesna z nekoliko večjo napadalnostjo lahko izkoristila vrzeli domače e-najsterice zlasti na sredini igrišča, tega pa ni r.torila in ni niti enkrat nevarneje streljala na vrata.
Kljub pomanjkljivostim pa si je s požrtvovalnostjo Kras izenačenje zaslužil. Do gola pa je prišel deset minut pred končnim žvižgom, ko je Gabrijel Ferfolja lepo podal Lanzi, ki je streljal neubranljivo.
D.B.
Op. Supercaffe — Zarja 0:2
(0:1)
OPICINA SUPERCAFFE: Ferfo-glia, Lombardo, Porro, Castro, Mezzalira, Maranzana, Scaniperle, Scamperle, Spangaro, Manzin, Ru-miz, Palermo (v d.p. Carta).
ZARJA: Puzzer, Križmančič, Ivo Grgič, Franco, Macor, Mosetti, Fa-bio Ražem (v 70. min. Darko Grgič), Samese, Lenarduzzi, Cecchi, Vojko Ražem.
SODNIK: Deredita iz Krmina.
STRELEC: v 33. min. in v 81. min. Lenarduzzi.
Po bledi in neuspešni predstavi v prejšnjem kolu je Zarja ponovno zmagala kljub temu, da je igrala brez treh standardnih igralcev. Ba-
zovci so stopili na igrišče trdno pre-
..............................■■■imiiiniimmnii.....................................................................................im................................................................................................................iiiiiiiiiiiitiiiMniiiiiiiitiiiiiiiiiMiliiUHiiiiiiiuiiiimiHiMiiuuiiiiMMmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiMMMiiiimiiiniiiiiniiiii.....
“icu, gostje iz Križa pa so bili še
v vodstvu z golom prednosti, domačimi, repenskimi navijači ® je že marsikdo sprijaznil z dej-LV°m, da je pač tudi do prvega '8r8za moralo vendarle priti, ko je '“činstvo skrčilo na noge: eden naj-*°*jših na igrišču, požrtvovalni Lan-?> je z lepim strelom (po podaji »abrijela Ferfolje) izenačil.
Neodločen izid je zadovoljil obe *’Pi, kar je priznal tudi trener Ve-n.e Mandanicci: »Prišli smo po reli' 'n ga tudi dosegli. Rezuhat tu-‘i od.............................
«U zapravil nekaj priložnosti. Srenje je bilo lepo, kljub slabemu in 1 zmočenemu terenu. Zadovoljni *o tudi s sojenjem, saj videmski *lnik v glavnem ni vplival na re-“tat. Izmed svojih igralcev bi zla-•' pohvalil Acquavito, Perisuttija 1 Bribaca.* Tudi predsednik Vesne 8gelo Bogateč je priznal, da na *ko težkem igrišču ni bilo mogoče Nčakovati kaj več: »Mislili smo si-er. da bo šlo bolje, ker smo upali, a igrišče ne bo tako blatno.*
V domačem taboru je vladalr veko veselje. »Izredno smo zadovolj ! z igro obojih*, je dejal predsed *k Krasa Vojko Kocman, »kot dru-Jvo pa smo še zlasti zadovoljni z “iskom, saj se je občinstvo polno-kvilno odzvalo, kljub hladnemu in Cevnemu vremenu.*
»Kras je udi po osmem kolu o-nepremagan*, , smo se obrnili lo domačega trenerja Manzulta. Res je,» je odvrnil, »ostali smo ^Premagani, poleg tega pa smo o-Vpjili točko v izredno napetem derbiju, katerega pomembnost so igral-•f zelo občutili. Mislim, da je bil G-a.s sicer boljši v prvem polčasu, smo si zapravili nekaj priLžno ‘d- Potem k' smo prejeli gol, pa ‘mo nekoliko popustili, odkrilo pa ^am priznati, da se je Vesna izkazala kot trdna ekipa.*
pričani, da ne smejo izgubiti ter so po začetnih napadih domačinov z dobro igro v obrambi in na sredini prevzeli pobudo. Prvi nevarnejši strel proti vratom domačih je izvedel Samese, vendar je Ferfoglia Iz lepim posegom rešil v kot. Le nekaj minut nato je imel izredno lepo priložnost Ivo Grgič, toda v gneči je bil njegov strel netočen.
Domačini so se po teh začetnih napadih Zarje organizirali in sprožili nekaj protinapadov, ki pa so jih Bazovci s Puzzerjem na čelu z lahkoto odbili. V 20. min. zasledimo lep I.Iacorjev strel z glavo, vendar je bil tudi tokrat domači vratar na mestu. V 26. minuti pa je moral branilec rešiti domačine, potem ko je Grgič v gneči poslal žogo proti vratom. Zarja je povedla v 33. min. ko je Lenarduzzi izkoristil veliko napako v domači obrambi, preigral še vratarja in neovirano potisnil usnje v mrežo.
V nadaljevanju je Zarja nekoliko popustila. Pobudo so prevzeli domačini in stalno napadali, toda brez resnejših priložnosti do 61. minute, ko je moral Puzzer z drznim posegom rešiti svoja vrata. Kmalu nato je srednji napadalec Bazovcev Lenarduzzi za las zgrešil cilj. Domačini so še naprej napadali, toda pri končnih strelih so bili vedno netočni. Prav ko so Openci najbolj pritiskali, pa so Bazovci po lepi akciji Same-seja ih Darka Gbgiča ter s končnim strelom Lenarduzzija podvojili in spravili rezultat na varno. Do konca tekme so se Zarjani z lahkoto in uspešno branili. Najboljša v vrstah Zarje sta bila tokrat Cecchi in Vojko Ražem.
BIG
Rosandra — Breg 1:2 (1:1)
BREG:	Micor, Pinzin, Tritta,
Dazzara, Dagri, Klun, Cigui, Azzo-lin, Jež, Peroša, Strnad, 12 Ghersi-nich, 14 Albertini.
ROSANDRA:	Somma, Schettini,
Gulič, Tadeo, Collavecchi, Kirkma-yer (v 31. min. d.p. Pichierri), So-domaco, Cichese, Piccinino, Tomasi, 12 Steffe, 14 Codarin.
STRELCI: v 27. min. p.p. Dazzara, v 34. min. p.p. Cichese, v 24. min. d.p. Strnad.
Veliko pričakovanja je vladalo za domači derbi med Bregom in
Rosandro. Breg ni razočaral ter je dosegel prvo letošnjo zmago na domačih tleh in je prvič dobro zaigral. Kljub zelo blatnemu igrišču so »plavi* takoj začeli napadati. Bili so praktično neustavljivi in Jež je bil za nasprotnikovo obrambo prava uganka. V 7. min. je prodrl po levi ter streljal v vrata, vratar je z dobrim posegom za las ubranil strel. Brežani so še naprej napadali. V 21. min. je Cigui z glavo, sam pred vratarjem, zgrešil zadetek. Končno je v 27. min. Dazzara z izrednim strelom premagal vratarja. Sedem minut, pozneje je nasprotnikov srednji napadalec Cichese povsem nepričakovano remiziral.
V drugem polčasu so Brežani i-grali dobro, čeprav ne tako borbeno kot v prvem polčasu, kajti zelo blatno igrišče (in utrujenost) je precej vplivalo na igro. V 24. min. pa je po skupni akciji Strnad streljal v vrata, vratar ni zadržal žoge, ki se je počasi skotalila čez belo črto.
Veliko zadovoljstvo je vladalo v taboru Brega po prvi letošnji zmagi, predvsem, ker je ta prišla v tem tradicionalnem derbiju. Po tekmi smo vprašali Bregovega trenerja Softiča za mnenje o tekmi: »Danes smo kljub slabemu igrišču odigrali najboljšo letošnjo tekmo. Predvsem v prvih 30. minutah smo igrali tako, kot smo si zamislili. Škoda za napako pri prejetem zadetku. Čestitam ekipi Rosandre, bila je dober nasprotnik, igralci so vsi dobro igrali in so se tudi športna vedli. Sodnik je bil zelo dober in pohvaliti je treba Dazzaro, za zelo lep zadetek.*
Predsednik Brega Klabjan pa je o tekmi izjavil: «Počasi se sheme Softiča uveljavljajo, igralci so igrali zelo temperamentno in pokazali vse svoje zmožnosti, kajti imeli so trden namen zmagati.*
Kapetan «plavih» Strnad je še povedal:	«Zaslužili smo si zmago,
kajti borili smo se vso tekmo. Pohvaliti moram tudi publiko.*
F. K.
nogomet
Za tekmo proti Jugoslaviji
Bcarzot izbral 18 «azzurrov»
MILAN — Za sobotno kvalifikacijsko tekmo za SP proti Jugoslaviji je včeraj italijanski zvezni trener Enzo Bearzot objavil seznam 18 kandidatov za državni dres. Le-ti so:
VRATARJA: Zoff (Juventus) in Bordon (Inter).
BRANILCI:	Gentile (Juventus),
Cabrini (Juventus), Collovati (Milan) in Scirea (Juventus)).
VEZNI IGRALCI: Oriali (Inter), Tardelli (Juventus), Marini (Inter), Antognoni (Fiorentina), Zaccarelli (Torino), Pecci (Torino), Patrizio Sala (Torino), Bruno Conti (Roma).
NAPADALCI:	Altobelli (Inter),
Bettega (Juventus), Graziani (Torino), Pruzzo (Roma).
V Trstu bodo na pomolu št. 3 u-stanovili vsedržavno veslaško središče, ki bo skrbelo za vrhunsko specializacijo italijanskih veslačev. Delovati bo začelo februarja, v njem pa bodo potekale tudi vse priprave italijanskih državnih reprezentantov. Trenutno prenavljajo stavbo, v kateri bo sedež središča, to pa bo upravljal športni krožek tržaških gasilcev.
........................■■■■•-.............................................................................................................. ■ ■ ...........................................................-■ ~
OBVESTILA
ŠZ Bor
sklicuje v četrtek, 13. t.m., sejo glavnega odbora na stadionu «1. maj*. Začetek ob 20. uri.
* * *
Atletski odsek ŠZ Bor
sporoča, da bo jutri, v sredo ob
20.15	na stadionu «1. maj* seja odbora sekcije.
# * *
Športno društvo Mladina organizira drugi sejem smučarske opreme (nove in rabljene), ki bo prostorih bivšega slovenskega
otroškega vrtca, v in 16. novembra.
dneh 14., 15.
Po razburljivem prvem polčasu, v katerem je Vesna povedla z golom Starca, je v nedeljskem derbiju domači Kras izenačil šele nekaj minut pred koncem
ŠD Mladina
organizira predsmučarsko telovadbo. Telovadba bo v občinskem rekreatoriju v Križu vsak četrtek,
od 20.30 do 22.00.
• • •
. D «Dom» v Gorici
obvešča, da je prostih še nrkaj mest v sekciji moderne ritmične gimnastike in orodne telovadbe. Zato prosi vse deklice, ki obiskujejo 2., 3., 4. in 5. razred osnovne šole, da se javijo 'rar na treningu in to ob sredah s pričetkom ob
15. uri v telovadnici v Ul. Brass. • • *
ŠK Kras
sporoča, da se nadaljuje vpisovanje otrok za letošnji te- otroške telovadbe v Repnu.
Vpisuje Nadja Škabar, telefon 22-73-59.
« « «
V ponedeljek, 17. novembra 1980, sklicuje Športna šola Trst občni zbor ob 19.30 v prvem In ob 20.00 v drugem roku z naslednjim dnevnim redom:
1.	Pozdrav in izvolitev delovnega predsedstva
2.	Predsedniško poročilo
3.	Tajniško poročilo
4.	Blagajniško poročilo
5.	Razprave o poročilih
6.	Razrešnica staremu odbori
7.	Volitve glavnega in nadzornega odbora.
Občni zbor bo v Gregorčičevi dvorani v Trstu, Ul. sv. Frančiška 20/11.
• # *
KD Oton Župančič Pri Kotalkarskem društvu Oton Župančič v Štandrežu sprejemajo v tem času nove člane. Starši, ki bi svoje otroke radi prijavili k rednemu treninga kotalkanja, lahko to storijo ob sredah in sobotah
med prvo uro vadbe. Podrobna pojasnila prejmejo ob vpisu.
Športna šola Trst Sv.Ivan
obvešča, da redno poteka vadba za predšolske otroke m stadionu «1. maj*. Urnik: torek 16.30 do
17.15	(starejša skupina od 3 do 5 let); od 17.15 do '8 (mlajša skupina od 2 do 3 tet. Skupna vadba starši in otroci). Petek od 16.00 do 16.45 (starejša skupina od 3 do 5 let); od 16.45 do 17.30 ■(mlajša skupina od 2 do 3 let. Skupna vadba starši in otroci).
« ti •
ŠD Dom
iz Gorice obvešča, da bo vsak torek in petek od 16. do 17. ure vadba orodne telovadbe za dečke.
Delovanja ZSŠDI
Sestal se je goriški del
V petek se je v Gorici sestal goriški del Združenja slovenskih šnort-nih društev v Italiji ter razpravljal o raznih pdbudah, ki bodo (oziroma so že) vpeljane do konca leta.
Najprej so odborniki pregledali delovanje posameznih komisij in stikov s posameznimi športnimi društvi z Goriškega (Naš prapor, O. Župančič in Iskra). Pri delovanju posameznih ^omisij naj omenimo, da se je pred tednom dni sestala nogometna komisija na svojem prvem sestanku, kjer so se vsa tri goriška nogometna društva zedinila o potrebi take komisije ter tudi na-črtala skupen program dela same komisije. Pri delu komisije za otroško telovadbo pa je že več tednov na sporedu seminar za vaditeljice otroške telovadbe, na katerega zahaja okrog petnajst deklet iz celotne goriške pokrajine. Seminar, gre k zaključku in odborniki ZSŠDI so se domenili, da se na primeren način organizira podelitev diplom dekletom, po možnosti v okviru ene izmed športnih manifestacij, ki bo v Gorici v novembru, oziroma decembru. Nato so se dotaknili še vprašanja odbojke in namiznega tenisa, kjer je dejavnost zadnje čase na Goriškem d oljila novi elan
Posebno pozornost pa so odborniki posvetili tečaju plavanja, ki ga namerava ZSŠDI organizirati v bazenu- v Novi Gorici, po zgledu tečaja, ki jc v Lipici. Tečaj pa naj bi se začel čimprej po evidentiranju zainteresirani otrok, oziroma njihovih staršev.
V OKVIRU PRIZADEVANJ ZA NASE NAJMLAJSE
Pobuda vzhodnokraških športnih delavcev za ustanovitev otroških športnih centrov
Za pobudo so se zavzeli Polet, Čaja, Primorec, Sloga in starši sami ■ Težave zaradi pomanjkanja prostorov - Izredno visoko število vpisanih - Vzhodnokraško področje sedaj popolnoma krito
Z letošnjim šolskim letom je prišlo tudi na področju vzhodnega Krasa do prijetne novosti v svetu telesne kulture. Veliko več pažnje sredstev bodo namreč odslej vzhodnokraški športni delavci posvečali najmlajšim, to se pravi vsem otrokom, ki zahajajo v osnovno šolo. Sicer moramo takoj poudariti, da na tem delu s‘oven'kega področja vse do danes ni vladalo mrtvilo, nasprotno. Na Opčinah je po zaslugi osnovnošolskega združe nja staršev že vrsto let notekal ce loietni telovadni tečaj, na katerega so masovno zahajali otroci osnovne šole France Bevk z Opčin. Prvih korakov v športnem svetu so bili deležni tudi ctroci, ki so obiskovali otroški vrte.’. Občasne manifestacije, razni tekmovalni _ poligoni so dokazali, da vlada za šport no udejstvovanje veliko zanimanje tako med otroki kot pri starših. Padla je torej zamisel, in to že v poletnih mesecih, da bi na tem delu Krasa ustvarili prave otroški športne centre, ki naj bi delovali v skladu in po enotnih programskih smernicah. Nuditi abecedo telesne kulture vsem našim najmlajšim je bilo vodilo nove akcije, ki je prešla v realizacijo prav v teh dneh.
V stik so stopila vsa športna dru «tva, ki delujejo na tem delu na šega ozemlia. Vsi so namreč mne nja. da šola nudi našim otrokom, kar se telesne vzgoje tiče. abso-lutno premalo, to pa .ie negativna stran, ki se potem odraža na sa mem zdravju otrok, negativne nos-ledice pa začuti tudi športno dru štvo, v katerega nato otrok zahaja. Takrat je namreč treba de a a ' malim športnikom pravzapraY od začetka. Povsem jasno je torej, da si bili Polet. Gaja. Primorec, in Sloga edini, da je tovrstna akrila še kako potrebna. Do organi zarile same pa so pristopih tud' starši sami. oziroma posamezni so ški odbori staršev. Organizacija teh športnih centrov za nase naimiajsc ie bila s tehničnega vidika oover iena Slogi, ki skrbi v glavnem za koordinacijo teča-ev, za program ske osnove ter nudi ustrezne vadi telje. Seveda je pri tem nastal ve lik problem zaradi pomamkama vadbenih prostorov. Razen openski. osnovnošolcev in najmlatsih iz vr ca. ki zahajajo na vadbo v onen skn nižiešolsko telovadnico, na Pa dričali in v Trebčah m telovadnic v pravem smislu besede. Orgamza torii pa so bili mnenja, naj lečai poteka v kraju, kjer otroci obisku jejo šolo. to pa zato. da bi bil pri stop čimbolj masiven in da ne bi bilo morebitnih problemov z daljšimi prevozi. Tako padriško-gropaj ski otroci telovadijo z veliko vne mo kar na šoli v večji učilnici prav tako pa tudi trebenski rtinlč ki. Naj povemo, da je odstotek vpisanih otrok izredno visok, v Treb-
čah in Padričah-Gropadi pa skoraj stoodstoten.
Planinska sekcija Sloge, ki je tudi del organizacije, pa bo nudila otrokom občasne poldnevne izlete v bližnjo okolico, program pa predvideva tudi dva večja celodnevna družinska izleta, kjer bodo na svoj račun prišli ne samo otroci, ampak tudi njihovi starši, saj je navsezadnje prav, da se tudi starejši čimbolj razgibajo. Ob koncu leta pa bo na sporedu velika športna manifestacija, na kateri bodo nastopili v medsebojnih bojih vsi tečajniki. Z organizacijo teh športnih centrov je tudi na vzhodnem Krasu prišlo do pomembne prelomnice. Okoli 200 naših najmlajših ima končno možnost, da pride do tistega, kar jim šola ne zna in ne more nuditi. Ne smemo namreč pozabiti, da deluje podoben športni center prav z letošniim šolskim letom tudi v Bazovici v organizaciji ŠD Zarja. Z veseljem lahko torej ugotovimo, da je področje vzhod nega Krasa popolnoma pokrito kar
Ob osemnajstem rojstnem dnevu iskreno čestitajo MASSIMU RASENIJU mama, oče in brat
Košarkarska sekcija SZ Bor iskreno čestita svojemu trenerju
MASSIMU RASENIJU ob 18. rojstnem dnevu.
se športne aktivnosti najmlajših tiče.
Naj ob koncu še povemo, da učijo v športnih centrih prof. Dragica Hrovatin, Mira Grgič, Ticijana Križmančič ter prof. Ivan Peterlin, ki celotno delovanje športnih centrov na Opčinah, Trebčah in Gro-padi tudi tehnično vodi
INKA
KOŠARKA
PRIJATELJSKA TEKMA Bor (dečki) — Scoglietto (deklice) 91:49
BOR: Kovačič 10, Krapež 10, Pie-ri 12, Korošec 10, Brandolin 18, Gruden 8, Pisani 2, Žnidarčič 2, Jogan 2, Tavčar 6, Pupulin 7, Žerjal 2.
V novi dvorani ŠZ Bor sta se v prijateljskem srečanju pomerili postavi Borovih dečkov in deklic športnega društva St. John (Scoglietto), ki so se lani uvrstile na drugo mesto v italijanskem državnem prvenstv i propagande in ki jim je za las ušel državni naslov.
Po predvidevanju so zmagali predstavniki moškega spola, vsekakor pa so tudi deklice prikazale lepo košarko.
Cancia
NOGOMET
V 3. AMATERSKI LIGI
PRIMOREC (PO TREH PORAZIH) KONČNO ZMAGAL
Juventina je prinesla iz Rom jana točko - Derbi na Padričah odpadel (zaradi blatnega igrišča) - Sovodnje in Mladost tokrat praznih rok
Sistiana — Primorec 0:2 (0:0)
SISTIANA:	Dambrogio, Pertot,
Villanovich, Husu, Endreini, Braico, Ulcigrai, Delpiano, Raseni, Rosset-ti, Chivella.
PRIMOREC: Maglica, Štoka, Valter Milkovič, Čuk, Angel Milkovič, Finessi (v 60. min. Pavel Kralj), Edvin Kralj, Franko Milkovič, Franko Kralj, Mauro Kralj, Boris Kralj.
STRELCA: v 65. min. iz enajstmetrovke Mauro Kralj, v 80. min. Franko Kralj.
IZKLJUČENA: v 81. min. Franko Kralj, v 86. min. Valter Milkovič.
Po treh zaporednih porazih je trebenski Primorec končno prišel do
Nenavadna zmaga
V meddržavnem prijateljskem nogometnem srečanju v La Pazu je Urugvaj na nekoliko nenavaden način premagal Bolivijo: kar dva gola je namreč dal v podaljšku tekme (v 90. in 92. min.).
3. AL NA GORIŠKEM IZIDI 6. KOLA Vermegliano - Juventina	1:1
Isonzo - Poggio	0:0
Brazzanese - Piedimonte	0:0
Adria - Italcantieri	0:2
Sovodnje - Farra	0:2
Azzurra - San Lorenzo	0:0
Capriva - Mladost	2:0
Fogliano - Audax	2:3
LESTVICA
Audax 10; Farra 9; Isonzo, Piedimonte, Poggio 8; Juventina, Mladost, Azzurra, San Lorenzo 7; Sovodnje, Fogliano 5; Brazzanese, Capriva, Italcan tieri 4; Vermegliano 3;	A
dria 0.
PRIHODNJE KOLO (16.11.)
Audax - Sovodnje, Juventina - Brazzanese, Vermegliano Poggio, Piedimonte - Adria. San Lorenzo - Isonzo, Mladost - Azzurra, Farra - Capriva, Fogliano - Italcantieri.
niiMminiiiiiimiiiiiimiimiimiinMimiiiiiiiiiiiuiiiHniiiinMiiiimiiiiiMiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiinimiimiiiiiiiiiiiia
ODBOJKA
V MOŠKI B LIGI
Bur JIK Banka ostal brez tačk
«Plavi» so v Legnagu predvajali dobro igro, naleteli na premočnega nasprotnika
a so
Pallavolo Legnago — Bor JIK
Banka 3:1 (7, 9, -11, 10)
PALLAVOLO LEGNAGO: Boriot, Graziani, Bomalrio, Roman, Pado-van, Quag!ia, Dal Mas, Bertoldo, Cottarelli in Do Veis.
BOR JIK BANKA: Zadnik, Ugrin, Neubauer, Fučka, Kralj, Veljak, špacapi n in Orel.
SODNIK:	Panzarella, stranski:
Raffrele, zapisnikar: Samccs.
Odbojkarji Bora JIK Banke letošnjega prvenstva niso pričeli slabo, toda presenečenja v Legnagu le niso uspeli pripraviti. Glede sojenja se to pot ni potrebno pritoževati, toda
poudariti moramo, da je šesterka Legnaga letos precej okrepljena in mnogo boljša kot v lanskem pr venstvu.
Po ne preveč zanesljivi igri v prvem nizu so gostje zaigrali na začetku drugega izjemno dobro. Pri stanju 9:4 pa je prišlo do nepričakovanega preobrata, saj so domačini izbojevali še potrebnih 11 točk, slovenski odbojkarji pa nobene. Tržačani so nadaljevali z dobro igro v tretjem setu od začetka do konca in samo v končnici so domačini nekoliko ublažili poraz. Zadnji del i-gre je bil izenačen vse do desetice.
V odločilnih posegih pa so bili spet domačini nekoliko bolj prisebni.
Za Tržačane lahko rečemo, da v prvem letošnjem prvenstvenu nastopu niso pokazali slabe odbojka, a kaj ko ni bilo prave kontinuitete. Po seriji lepih in učinkovitih akcij so sledile nedopustne praznine, kar je nasprotnik zelo dobro izkoristil.
OSTALI IZIDI 1. KOLA Volley Videm - Pall. Mantova Solaris Trst - S. Giorgio Mestre Apies triurne V. - Calzat. Verona Montecchio - Olimpia Bergamo Pall. Isola Scala - Redentore Este 3:1
G. F.
1:3
0-’
0:3
0:3
zmage. Igra obe ekip je bila precej razgibana, čeprav je bilo igrišče prečej blatno. V uvodnih minutah prvega polčasa se je odvijala pretežno na sredini igrišča, proti koncu polčasa oa se je trebenska enajsterica podala v napad. V 35. min. je Mauro Kralj s silovitim strelom resno zaposlil nasprotnikovega vratarja. Do konca polčasa je imel Primorec še nekaj priložnosti, vendar jih ni znal izkoristiti.
V	drugem delu srečanja je bila tekma privlačnejša. V 16. min. je i-mela Sistiana možnost, da povede, toda Angel Milkovič je na sami gol črti strel zaustavil. Čez nekaj minut so nasprotnikovi branilci v kazenskem prostoru zrušili Edvina Kralja. Sodnik je brez pomislekov dosodil enajstmetrovko, s katero je Mauro Kralj povedel v vodstvo svojo ekipo. Kmalu zatem je prišlo tudi do drugega zadetka, ko je mladi Franko Kralj z dokaj nenavadnim strelom ukanil nasprotnikovega vratarja. Upajmo, da bo ta prepričljiva zmaga opogumila trebenske nogo-metrše, ki v zadnjih časih niso izpolnili pričakovanj.
N AL
Sovodnje — Pro Farra 0:2
(0:2)
SOVODNJE: Uršič, Florenin. A. Kovic, Tomšič (F. Kovic), Vižintin. E. Petejan, Butkovič, Sambo, Šili-goj, Milloch (Tomažič). Gomišček.
Sovodnje so v nedeljo doživele drugi zaporedni poraz v tem prvenstvu. Pred domačim občinstvom jih je premahala ekipa iz Fare, ki se je (s prikazano igro)_ izkazala za enega izmed najresnejših kandida tov za napredovanje v tej ligi.
Sovodenjci so začeli tekmo z dobrim tempom in so bili v prvi po lovici prvega polčasa enakovreden nasprotnik gostom. V tem delu igre se je izkazal Sambo, ki je cdlično igral na sredini igrišča, medtem ko je Gomišček spet oblekel enajstino Tako razporejena ekipa je za dobre pol ure zaigrala kar zadovoljivo, ko pa je kondicija veznih igrajcev začela popuščati so gosrie popolnoma zagospodarili na sredi ni igrišča. Od tedaj naprej so imeli gostje možnost izvajati akcije po lastni želji in večkrat jim je uspelo spraviti sovodenisko obrambo v težave. Dva gola sta padla prav pred koncem prvega polčasa Dotem ko je že kazalo, da bo rezultat v prvem-delu igre ostal 0:0.
V	drugem polčasu se igra ni bi stveno spremenila. Rezultat ie ostal do konca tekme nespremenjen, čeprav so imeli Sovodenici v 10 mi-nutu priliko zmanjšati razliko na 2:1. vendar je tudi to priložnost Flcrenin zanravil ko .je zgrešil e najstmetrovko.
P. M.
Capriva — Mladost 2:0 (1:0)
MLADOST: A. Gergolet, Gerin, L. Frandolič, Šuligoj, D. Frandolič, E. Gergolet, Lavrenčič (Z. Frandolič), Nardon, Ferfolja, Ballaminut, Kobal.
Mladost je na Koprivnem doživela svoj letošnji prvi prvenstveni poraz. Kraševci so igrali nekoliko boljše kot v zadnjih nastopih, predvsem y drugem polčasu, vendar jim tokrat sreča ni bila naklonjena.
V prvem delu srečanja je bila igra obeh ekip precej živahna; gro ba igra je prevladala bodisi v e nem kot v drugem taboru. Gosti telji so izkoriščali predvsem mno žične napake naših fantov in sku šali tako ukaniti Gergoleta, kar jim je tudi uspelo v 18. minuti. Po vodstvu domačinov so Kraševci skušali priti do izenačenja, napadalne akcije pa so se zgubljale v
V šestem kolu nogometnega prvenstva 3, AL so osrednjo tekmo dneva, derbi nc. Padričah med Gajo in Primorjem, odložili zaradi blatnega igrišča. To je izkoristila Olimpia, ki je s prepričljivo zmago pro ti S. Luigiju ostala sama na vrhu lestvice z dvema točkama prednosti pred Primorjem, katerega je dohitel tudi S■ Andr ea, ki je proti Aurisini za streljal 11-metrovko in se je moral zadovoliti s polovičnim izkupičkom.
Po treh zaporednih porazih pa je do zmage prišel tudi trebenski Primorec, ki si je tako popravil položaj na lestvici.
IZDI 6. KOLA
Gaja - Primorje	(neod.)
Inter TS - Ca ve	4:2
Olimpia - S. Luigi	3:0
S. Andrea - Aurisina 1:1 Sistiana - Primorec	0:2
LESTVICA
Olimpia 9; Primorje in S. Andrea 7; Gaja in Primorec 6; Inter TS in Aurisina 5; Sistiana 4; S. Luigi 2: Ca ve L S. Luigi in Gaja imata dve tekmi v zaostanku, Aurisina, S, Andrea, Inter TS in Primorje pa eno.
PRIHODNJE KOLO (16.11.)
Aurisina - Primorec, Ca ve -Sistiana. Inter TS - Gaja. O-limpia - S. Andrea, Primor': -S. Luigi.
B. R.
kazenskem prostoru. Napadalci so tedaj s streli izven kazenskega prostora skušali ukaniti domačega vratarja, vendar se je strel Nardona v 32. min. odbil od vratnice.
V drugem polčasu pa so gostje potisnili domačine na njihovo polovico in jih tako prisilili k obrambni igri. Obrambni zid pa je Ura-ničevin varovancem delal prave preglavice, množične napadalne ak cije so se zgubljale v gnečah. V tem delu srečanja je domači vratar imel polne roke dela, posebno pri strelih Nardona, slednji je po množičnih strelih zadel zopet vratnico. Da je bil za Mladost črn dan je dokazal tudi drugi gol domačinov v zadnji minuti in je tako zapečatil
izid na 2:0, kar je prestroga kazen za Mladost Tokrat sta -bila najboljša v vrstah Mladosti Nardon (v napadu) in v obrambni vrsti Darjo Frandolič.
D. Gergolet
Zakonski osnutek za reorganizacijo športnih dejavnosti
V kongresni dvorani hotela Excel-sior je sinoči tržaška pokrajinska federacija, ki združuje italijanske športne, kulturne in rekreativne krožke (Feciscurj, organizirala srečanje na temo «Mladina - šport -življenje v sodobni . družbi*. To je bila priložnost za predstavitev zakonskega osnutka, ki ga je KD predstavila pred kratkim v parlamentu za reorganizacijo športnega življenja v Italiji.
Poslanec Brocca je v predstavitvi osnutka poudaril, da je italijanski šport preveč prežet z nasiljem in korupcijo. To po njegovem izhaja predvsem iz načina vodenja športne politike tistih krogov, ki imajo 'dejansko vso oblast (beri finančna sredstva) za športno usmerjanje. Tudi drugi govorniki, med katerimi deželni odbornik za turizem in šport Adriano Bonben, predsednik Fecis-curja Manzin ter olimpijska tekmovalca Berruti in Simeon, so poudarili, da mora italijanski šport postati javna storitev, h kateri lahko pristopijo vsi državljani. Obenem naj tudi pridobi na množičnosti in na igrivosti, ki vedno bolj izgubljata teren na račun tehničnih rezultatov in vrhunskih dosežkov. Pobuda je seveda hvalevredna, čeprav ni za naše razmere nova. saj temelji na načelih, ki jih je zamejski šport vedno uresničeval.
Strgal je listek z «dvanajstico»
GENOVA — Drugi spored italijanske televizije jo je v nedeljo pošteno zagodel nekemu Genoveža-nu; pomotoma je namreč objavil, da je Triestina zgubila (v resnici je izenačila 1:1), tako da je možokar svoj listek s športno stavo Totocal-cia raztrgal meneč, da je uganil le enajst rezultatov. Včeraj zjutraj, ko je prebral časopis, pa se je zavedel napake. Takoj je šel na urad Totocalria in zahteval, da preverijo, da je pisava na odrezku, ki o-stane v uradu, res njegova. Odvrnili so mu, da bodo primer proučili
Born zmagal v Stockholmu
STOCKHOLM — Na mednai nem teniškem turnirju v Stockl mu je Šved Bjom Borg v fin premagal Američana Johna Mc roeja v dveh setih z izidom 6:3, <
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Montecchi 6, PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 linije)
Podružnica Gorica, Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 • 57 23 Naročnina
Mesečno 5.000 lir — vnaprej plačana celotna 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir, za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 5.50 din, ob nedeljah 6,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650,00 din. za organizacije in podjetja mesečno 80,00, letno 800,00 din.
Poštni tekoči račun za Italijo
Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 «ADIT» DZS 61000 Ljubljano Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
22.600 lir. Finančni 800, legalni 700, osmrtnice 300. sozaiia 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije-Juh|Sk« krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi, iz vseh drugih a v Italiji pri SPI.
Stran 8
11. novembra 1980 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdajaj in tiska I
im
Ilrst
Član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG
DELEGACIJO KOMISIJE EGS VODI PODPREDSEDNIK HAFERKAMP
VPRAŠANJE JUGOSLOVANSKEGA IZVOZA V EGS NA DNEVNEM REDU SESTANKA MEŠANE KOMISIJE
Jugoslovanski primanjkljaj se je zadnje čase znižal - Govorili bodo tudi o vprašanjih, ki bodo nastala po priključitvi Grčije gospodarski skupnosti
Zemeljski usadi v Neaplju
Dopisnik DELA Primorski dnevnik
BRUSELJ — Beograjskemu srečanju mešane komisije za gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo in Evropsko skupnostjo v tukajšnjih krogih pripisujejo izjemen pomen. Gre namreč za prvi sestanek mešane komisije na ministrski ravni po podpisu sporazuma z EGS (v začetku aprila Mos) ter po uveljavitvi novega trgovinskega režima, ki od prvega julija dalje jugoslovanskim izvoznikom omogoča večji prostor na skupnem trgu. Poudariti tudi velja, tla je mešana komisija, ki jo je sicer vzpostavil že iztekli trgovinski dogovor z deveterico, dobila vrsto pri stojnosti, ki jih bo ro ratifikaciji
gospodarskega sporazuma imel «svet spodarsko sodelovanje med Jugosla-
za kooperacijo*.
Delegacijo komisije EGS, ki je danes popoldne odpotovala .z bruseljskega letališča Zaventem, vodi podpredsednik Wilhelm Haferkamp, ki bo v pogovorih s predsednikom Z1S Veselinom Djuranovičem in zveznim sekretarjem za zunanje zadeve Josipom Vrhovcem poleg dvostranskega sodelovanja omenil še vrsto drugih vprašanj, denimo bližnjo konferenco podpisnic helsinške listine v Madridu ali pa «dialog Sever-Jug*. Poleg njega so v Beograd odpotovali še generalni direktor za zunanje zadeve Rop Denman, direktor za sodelovanje s severno in srednjo Evropo Pierre Duchateau, vrsta izvedencev ter predstavniki devetih članic skupnosti.
Sodeč po predlogu dnevnega reda bodo v Beogradu skušali oceniti go-
tHiifmiHiMiiHittHiiiitmimiiminiiiiiiimmimmnifitiMiiiiuiiiiiiiiuiiiitiiiiiitiiMiitMiiiiiiiiimiiiiimitiii
PREVRNIL SE JE BRZEC STOCKHOLM ■ MALM0E
Krvavi tiri na Švedskem
mmmM
vijo in članicami deveterice, upoštevaje novi sporazum, od katerega sta za sedaj v veljavi trgovinski dogovor in finačni protokol. Ratifikacijski proces, ki bo stike razširil še na skoraj ducat področij, po oči-čaju poteka dokaj počasi in doslej je aprilski sporazum potrdil le danski parlament.
Štirimesečno obdobje od pričetka delovanja novega trgovinskega režima je sicer prekratko za celovitejšo oceno trendov v blagovni menjavi, Podatki od začetka leta pa kažejo, da se je stopnja pokritosti u-voza z izvozom sicer izboljšala, kljub temu pa bo v prihodnjem obdobju potrebno povečati prisotnost jugoslovanskega blaga na zahodnoevropskem trgu, če želijo uresničiti okvirni cilj prvega petletnega obdobja, torej dobre tri milijarde primanjkljaja (kolikor so ga Jugoslovani imeli lani) znižali na manj kot milijardo (torej na raven iz leta 1975. V tem kontekstu je pričakovati, da se bodo predstavniki SFRJ v pogovorih z odposlanstvom EGS osredotočili na specifične trgovinske probleme kot je tempo izvoza na posameznih področjih ali pa izkoriščanje kontingentov, ki jih za nekatere izdelke vpeljujejo nova trgovinska pravila.
Beograjsko srečanje ima na dnevnem redu tudi pogovore o prilagajanju novega gospodarskega sporazuma vstopu Grčije v EGS (prvega januarja 1981). Jugoslovanski predstavniki, ki jih je vodila pomočnica zveznega sekretarja za zunanjo trgovino Milica Žiberna, so v preteklih mesecih že dvakrat obiskali sedež komisije EGS, ta uvodna faza pa se bo nadaljevala s pogajanji, na katerih se bodo sogovorniki osredotočili predvsem na dve točki. Najpomembnejša je prihodnost jugoslovanskega izvoza v Grčijo, ki se bo kot članica EGS marala podrejati skupnim pravilom trgovanja, to pa bo pomenilo negotovost za prodajo kmetijskih, pridelkov na grškem trpa, posebej gobedine. Jugoslovanski izvoz *baby-beef» v Grčijo letno doseže 30.000 ton. gospodarski sporazum z EGS pa omogoča le 34,800 ton govedine za celotno skupnost.
Priključitev Grčije evropski deveterici bo sprožila tudi problem transporta, kajti po jugoslovanskih cestah bo potekalo približno tri četrtine kopenskega prometa med EGS in
njeno novo članico. V krogih komisije sodijo, da je deveterica že izpolnila svoje obveznosti s podpisom finančnega protokola, po katerem bo SFRJ v naslednjih petih letih od evropske investicijske banke dobi la približno 280 milijonov dolarjev posojila, toda ta vsota je pičla, če jo primerjamo s celotno vrednostjo novih cestnih povezav. Poleg tega je zahtevo za finančno par-tecipacijo EGS pri gradnji nove tranzitne avtomobilske ceste na bruseljsko komisijo naslovila tudi Avstrija in videti je, da so pritiski z Dunaja učinkovali.
Med bivanjem delegacije komisije EGS v Beogradu bodo podpisali tudi sporazum o otvoritvi predstavništva deveterice, ki ga bo od 1. januarja 1981 dalje vodil nizozemec Herman De Lange.
BOŽO MAŠANOVIČ
V	Neaplju so se
V	četrti Afragola
mu ni uspelo pravočasno zbežati.
včeraj kot ponavadi po nekoliko daljšem deževnem obdobju ponovili zemeljski usadi, se je zrušila dvonadstropna hiša. Pod ruševinami je umrl 16-letni Pietro D’Aniello, ki
(Telefoto AP)
iiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiniiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiijiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiuiiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiniiiiiiniiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimuiiiiiiiK
CARTER BO 20. JANUARJA PREPUSTIL BELO HIŠO REAGANU
V PREHODNEM OBDOBJU BO AMERIŠKA VLADA PRELOŽILA PEREČA MEDNARODNA VPRAŠANJA
Carter ne namerava sprejemati dolgoročnih odločitev - Reagan pa se ne namerava vmešavati v odločitve sedanjega predsednika - Ameriški odgovor iranskemu parlamentu
Dopisnik DELA za Primorski dnevnik
NEW YORK — Američani, ki so se celo leto pritoževali, da nimajo pravega sogovornika v Teneranu, ker je nejasno, kdo v Iranu dejan sko vlada, sedaj pričakujejo, da se bodo Iranci prav tako pritoževali, da se nimajo s kom pogajati ker je nejasno, kdo je na oblasti v Wa-shingtonu.
Na papirju je seveda vse jasno: predsednik, ki je bil poražen na vo litvah ostane na tem mestu do 20. januarja, ko bo zmagovalec vstopil v Belo hišo. To je dejal tudi Ronald Reagan prejšnji teden, ko
STOCKHOLM — Iztirjenje urzca Stockholm - Malmoe, nekaj kilometrov od linkoepingske postaje, ki leži 220 kilometrov jugozahodno od švedske prestolnice, je terjalo smrt enega potnika, ranjenih pd je bilo 20 oseb.
Po prvih vesteh, naj bi strojevodja verjetno zaradi neprespanosti izgubil nadzorstvo nad vlakom in na ovinku, kjer je največja dovoljena hitrost 60 km na uro, vozil kar z dvakratno hitrostjo. To je povzročilo iztirjenje vseh 11 vozov, ki so peljali skupno 220 potnikov. Na tirjjicah je ostala le nepoškodovana lokomotiva.
V zadnjih štirih mesecih se je na Švedskem pripetilo že šest železniških nesreč. Najhuj.ši, ki sta bili junija in avgusta sta terjali smrt 11 oziroma 9 potnikov.
PORDENON — Na železniški postaji v tem mestu .je policija aretirala 21 letnega Carla Scarela. ki je tik pred tem izstopil iz vlaka, ki je prihajal iz Rima. Scarel je s seboj imel šest gramov heroina.
je izjavil: «Predsednik Carter je
iiiiiiiiiiiiiiiMrtiiimiinaiiiuiiimiiiiiiiiitiiiiiiiuiiiiuHiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiniimiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiHiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMaina
PREDSEDNIK VLADE SFRJ SE JE ŽE VRNIL V BEOGRAD
»
Zadovoljstvo nad uspešnim razvojem jugoslovansko-kitajskih odnosov
PEKING — Po štiridnevnem u-radnem in prijateljskem obisku na Kitajskem je predsednik ZB Vese-lin Djuranovič sinoči odpotova' iz Pekinga v Beograd. F*red odhodom je v posebni izjavi izrazil zadovoljstvo glede rezultatov obiska. Po njegovih besedah je obisk potrdil. da se odnosi med državama v zadnjih letih dobro razvijajo na te ineljih, ki sta .jih določila predsed nika Tito in Hua. Pogovori so pokazali, je nadaljeval Djuranovič, da sta Jugoslavija in Kitajska zaskrbljena zaradi razvoja položaja v svetu in sta izrazili interes, naj
si mednarodna skupnost prizadeva za čimprejšnjo ustavitev sedanjih kriz, predvsem med Irakom in Iranom. Djuranovič je govoril tudi o vlogi neuvrščenih držav in ob tem povedal, da so kitajski voditelji poudarili veliko vlogo neuvrščenega gibanja v sedanjem položaju kot neodvisnega mednarodnega dejavnika.
Djuranovič je tudi povedal, da se dvostransko sodelovanje na vseh področjih dobro razvija, vendar pa zaostaja razvoj ekonomskih odno-sov.
Pred odhodom iz Šanghaja je Dju-
.      ...M.MIHI.Hill.     ...»      
• Colombo in Vrhovec ocenjujeta
COLOMBO
(Nadaljevanje s prve strani)
opredelitev cele serije zakonskih odlokov, namenjenih polni uresničitvi, na praktični ravni, zaščite pravic manjšin, kot jo zagotavlja naša ustava. Ne da bi hoteli dajati prednost eni skupini pred drugo, gre še posebej za zaščito kulturnega bogastva slovenske narodnostne skupnosti, katere vloga je že itak cenjena in bo tako še nadalje ovrednotena.
Ne dvomimo, da je z enakimi načeli navdihnjena tudi zaščita italijanske narodnostne skupine v Jugoslaviji.
VPR.: Ob zaključku razgovora, vas prosimo gospod minister še za želje in oris perspektiv osim skega sodelovanja v prihodnjih petih letih?
COLOMBO: Želje? Želim, da bi vse tisto, kar smo zgradili v petih letih, ostalo trdno, brez razpok, nobenega razloga pa ni, da bi o tem dvomili; prav abrgtno, vse govori zato, da se bodo odnosi še utrdili. Ne obstaja namreč samo interes za dobre tostran ske odnose, temveč imamo v Sredozemlju skupno nalogo. Dve veliki deželi, kot sta Jugoslavija in Italija, se ne moreta otresti odgovornosti za mirno sožitje na področju Sredozemskega morja. Prepričan sem, da ta skupna dolžnost terja krepitev odnosov ki smo jih tako dobro vzpostavili v teh petih letih.
VRHOVEC
(Nadaljevanje s prve strani)
utrditev zaupanja in zato za še večje uspehe v so delovanju med našima državama.
VPR.: V zadnjem času smo priče določene upo časnitve procesa popuščanja napetosti v Evropi. Smo pred konferenco o varnosti in sodelovanju v
Evropi. Kako ocenjujete sporazume v Osimu v kontekstu procesa popuščanja napetosti v Evropi in v svetu?
VRHOVEC: Mislim, da so sporazumi v Osimu najpomembnejši sad helsinške konference o varnosti in sodelovanju v Evropi. Rekel bi še več da predstavljajo ti dokumenti enega najznačilnejših primerov praktičnega izvajanja duha Helsinkov. V tem kontekstu govorimo o konkretnem prispevku Osima k u-stvaranju nove klime v Evropi in v svetu. Naše področje predstavlja nedvomno eno od kritičnih in nevralgičnih točk Evrope. Italija je zainteresiram za razvijanje stalnega sodelovanja z Jugoslavijo. Zainteresirana je, da je naša država močna, stabil-m .neodvisna. Prav tako smo mi zainteresirani, da je Italija stabilna, da je dejavnik stabilnosti v tem delu sveta. Seveda je treba upoštevati, da pripada Italija specifičnemu gospodarskemu in vojaškemu zavezništvu in da je Jugoslavija neuvrščem država z jasnim konceptom svoje neodvisnosti, da ni vezana ma noben blok in da predstavlja pristen zgled neuvrščenosti. Vsekakor pa je te razlike mogoče pre mostiti. to je tudi duh in poslanica Helsinkov, u smerjena v prihodmst, gledana in amlizirana skozi prizmo jutrišnje Evrope. Kot sredozemski državi smo v nevralgični coni, kjer obstajajo potencialne sile spopada, mi pa smo zainteresirani, da se Sredozemlje spremeni v področje miru. To je mš velik skupni interes, kajti varnost v Sredozemlju je tesno povezam z varnostjo z Evropi in torej z sodelovanjem m celini.
Za konec bi rad še poudaril, da so osimski sporazumi dvostranski sporazumi med Italijo in Jugosla vijo, sporazumi, ki so nesporno razrešili velik in dotlej nerešen problem me dobema državama, toda njihova važnost in njihove specifične zmčilnosti je treba videti iz širših vidikov. Osimo je ustvaril nove pogoje, je predstavljal in predstavlja spodbudo in pomemben prispevek za boljšb in varnejšo Evropo.
ranovič obiskal tudi neko kmetijsko zadrugo, kjer se je seznanil z načinom organiziranja kmetijske proizvodnje ter z rezultati in problemi, s katerimi se srečujejo v zadrugi. (dd)
Zapleten umor
VIDEM — Za smrtjo 51-letne Ma rije Venturini se skriva zapleteno in še nepojasnjeno ozadje. Najprej je namreč kazalo, da je bila smrt nesrečenke naključno. Tik pred pokopom pa so na truplu našli kar šestnajst ran, tilnik pa je bil hujše poškodovan. Preiskovalci se sedaj sprašujejo, kdo in zakaj je izdal te.ko »površno* zdravniško dovoljenje za pokop.
MILAN — V noči iz nedelje na ponedeljek so neznani ugrabitelji izpustili 21-letno Simonetto Lorini, ki so jo ugrabili 9. oktobra lani. Mlada Simonetta je časnikarjem izjavila, da je bilo njeno dolgo jet-ništvo kolikor toliko strpno. Starši so za njeno osvoboditev iztržili približno 200 milijonov lir.
Zanimive spremembe v prehrani Italijanov
RIM — Spremembe v načinu življenja se seveda odražajo tudi pri prehrani, ki postaja hkrati bogatejša in pestrejša, kot dokazujejo podatki državnega statističnega zavoda, ki jih je objavil v publikaciji »Računi Ttalijanov». V zadnjem de setletju so na italijanskih mi zah začela cenejša svinina, pe rutnina, sir in jajca polagoma nadomestovati predrage telečje zrezke, katerih poraba se je zmanjšala za 4 odstotke. Za ce lih 27 odstotkov se je tudi zmanjšala poraba olivnega o-lja, ki ga gospodinje čedalje bolj nadomeščajo z maslom in svinjsko mastjo. Občutno se je v tem času znižala potrošnje vina (za 17%) in sadja, med tem ko so zabeležili močan po rast porabe paradižnika, krom pirja in sladkorja v povpreč nem italijanskem gospodinjstvu.
še naprej predsednik.* Dejansko pa je sedaj Washington v obdobju, ki ga nekateri komentatorji označujejo za «ustavno praznino enajstih tednov*. Sedanji predsednik namreč ni pripravljen sprejeti odločitev, ki bi imele posledice po kon cu njegovega mandata, novoizvoljeni predsednik pa ni pripravljen, da bi se takoj lotil najbolj zapletenih vprašanj. Tudi vlade drugih držav ne pričakujejo, da se lahko pogajajo z ameriško administracijo v tem obdobju o resnejših proble mih. Položaj je, kot trdi neki ameriški strokovnjak za ustavna vprašanja — cinherentno nerešljiv*.
To se lahko vidi pri več perečih vprašanjih. Iz VVashingtona so da nes odposlali v Teheran odgovor, kaj lahko in česa ne morejo ZDA sprejeti kot (pogoj za osvoboditev talcev. Politični opazovalci so prepričani, da bi bila vsebina tega odgovora pred nekaj tedni gotovo drugačna, čeprav vsebina odgovora ni znana, tudi menijo, da Wa-shington ne le da ni «dobesedno» sprejel pogojev kot jih je postavil iranski parlament, ampak tudi predlogov, ki jih je pred nekaj dnevi dala iranska banka. Le ta je namreč bolje obveščena o ameriških pravnih vrzelih glede zamrznjenega iranskega bogastva in prelom ljenih pogodb. Funkcionarji v Wa shingtonu z vdanostjo in optimizmom ponavljajo, da se mora Teheran odločiti. Aretacija bivšega zunanjega ministra v Iranu pa je še okrepila bojazen, da bodo osta li ameriški talci figure v boju za oblast med predsednikom Banisa-drom in islamsko stranko.
Zato je možno, da bo sedanja Carterjeva administracija prenesla iransko-ameriško krizo nespremenjeno na novo administracijo.
Očitno je, da »brezvladje* v Wa-shiingtonu vpliva tudi na druga vprašanja ameriških odnosov s svetom
Menahem Begin, ki je pred kratkim dopotoval na desetdnevni obisk v ZDA je večkrat izjavil, da se želi srečati tudi z bodočim predsed nikom. Izraelci so zelo ugodno sprejeli izvolitev Reagana, ker je namreč vladalo prepričanje, da bo Carter, če bo ostal v Beli hiši, pritisnil na Izrael, naj vsaj delno popusti Palestincem. Ronald Reagan pa vidi v Palestincih samo «begun ce» in ne narod, v volilni kampanji je govoril o Izraelu kot najpomembnejšem ameriškem strateškem orožju za protisovjetske operacije na Bližnjem vzhodu. Kljub (emu ne se Reagan ne namerava srečati z Beginom. Izjavil je, da se ne namerava vmešavati v zadeve, s katerimi se še vedno ukvarja Jimmy Carter. Komentatorji, ki so anali zirali zadnje izjave novega predsednika menijo, da Ronald Reagan ne daje posebne pozornosti izrael-sko-arabskemu konfliktu: enostavno ga ne moti. če bo položaj na tem območju ostal tak kot je sedaj.
S tem pa je takoj odprl nov problem. Carterjeva administracija si je prizadevala, da bi olajšala pri bliževanje »konservativnih* režimov v Perzijskem zalivu Wastiing tonu. Zato je tudi obljubljala, da bo v prihodnjem mandatu pritisnila na Izrael gleda palestinskega vprašanja. Tako jo Saudski Arabiji in drugim državam ob Zalivu olajšala težave pri sprejemanju a meriške vojaške pomoči in pri po večanju proizvodnje nafte zaradi iransko-iraške vojne. Sedaj prav iz tega dela sveta prihajajo ogorčene
izjave
Med drugim tudi ni jasno kak šnih stališč bodo ZDA zagovarjale na madridski konferenci o var nosti in sodelovanju v Evropi. Na tej konferenci med drugim niso
sprejeli niti dnevnega reda. Sedaj pa nekateri postavljajo vprašanje ali bo nova administracija zagovarjala še bolj odklonilna stališča. Ronald Reagan je med volilno kam pan jo obtoževal Carterja, da ne dovoli športnikom, da bi sodelovali na olimpijskih igrah v Moskvi zaradi Afganistana, obenem pa pošilja ameriške diplomate na razgovore s sovjetskimi v Madrid. Dokler ne bo jasno, kaj namerava napraviti nova administracija, se vodja ameriške delegacije na tej konferenci, bivši pravosodni minister Griffin Bell, ne bo udeležil zasedanj in bo prisoten samo na otvoritvi.
V »brezvladju* ali kot ga že nekateri zlobni pisci imenujejo «in-terreaganumu*, sedanja administra
cija opravlja le tekoče zadeve in dnevno nabira nova nerešena vprašanja. Vendar nekateri komentatorji že opozarjajo, čemu bo dala nova administracija prednost v zunanji politiki. Republikanski režim, naj bi že posredoval Moskvi prva znamenja, da želi «začasni spora zum» o jedrskem orožju, da bi se tako preprečila oboroževalna, tekma. medtem ko bi potekali nagovori o novem sporazumu namesto o SALT 2. Reagan je posredno tudi opozoril Moskvo, da se morata velesili sporazumeti za bolj dopust ne oblike bojev za vpliv v tretjem svetu, kar .je omiljena tema Kis-singerjevega prizadevanja v zadnjih letih. Ostalo pa naj bi počakalo.
DRAGIŠA BOŠKOVIČ
Primorska srečanja posvečena Francetu Bevku
KOPER — Zadnja številka revije Primorska srečanja je skoraj v celoti posvečena pisatelju Francetu Bevku ob 90-letnici njegovega rojstva. V uvodnem članku osvetljuje Jože Vilfan Franceta Bevka kot družbenega delavca, France Bernik piše o Bevkovi družbeno angažirani prozi po drugi svetovni vojni, Franc Zadravec o Bevkovem umetnostnem nazoru, Jože Šifrer pa o motivih v Bevkovih mladinskih P°" vestih. Zanimiv je nadalje prispevek Denisa Poniža o socialni razsežnosti mita o lepi Vidi v Bevkovih Žerjavih, sestavek Mateja Ro-deta o Bevkovih literarnih stikih z Bolgari in prispevek Marjana Breclja o še neobl javi jenih Drenkonje-vih pismih Bevku.
V raznih razpravah, esejih in zapisih so zastopani avtorji Marjan Tavčar, Janez Tomšič. Elvino Korelič, Jaka Miiller, Silvo Kovač, Franc Žle, Tomaž Pavšič, Franca Buttolo in Janez Roter
Leposlovni del revije pa so tokrat oblikovali Mirko, France Magajna, Boris Jukič, Rado Stres in Nevin Birsa.
L. 0.
KOPER — Čeprav je bilo zaradi slabega vremena precej nevšečnosti, so delavci koprske luke preto vorili v oktobru okrog 185 tisoč ton ladijskega blaga, kar pomeni, da so za 35 tisoč ton presegli plan. V desetih letošnjih mesecih so pretovorili blizu milijon 700 tisoč ton blaga, kar je za 360 tisoč ton več kot lani v enakem razdobju in pa 278 tisoč ton več. kot je predvideno V letošnjem planu.
Etnološka razstava o vasi Raven
KOPER — V prastarih Pokrajin; skega muzeja v Kopru so odprli razstavo o načinu življenja prebivalcev istrske vasice Raven nad Piranom. Razstavo so pripravili sodelavci Etnološkega instituta iz Ljubljane, koprskega in piranskega muzeja, člani kulturnega umetniškega društva Karol Pahor iz Pirana, sodelovali pa so tudi piranski gimnazijci. Bogato slikovno gradivo in predmete dopolnjujejo številni tekstovni zapisi.
Ob otvoritvi razstave so organizirali tudi pogovor za okroglo mizo o sodelvanju mladih pri etnoloških raziskovanjih. Ugodno so ocenili vsa prizadevanja V tej smeri in priporočili, naj bi to delo nesporedno povezali s šolskim poukom. Na raznih etnoloških akcijah mladi namreč podrobno spoznavajo okolje. v katerem živijo, in njegovo kulturno dediščino.
L. O.

ZALOŽNIŠTVO TRŽAŠKEGA TISKA
9
si ze naročen o