Poštnir Trebnje S 908 TR KRAJAN WLAGI ,NJE 2008 352.9(497 4 Mirna Informator Krajevne skupnosti Mirna • letnik XIII • št. 2/2008 • september 0094784.2 Wtiu:i S a po po CflBISS 6 Podjetje MONTtim je med največjimi podjetji v Sloveniji, ki se ukvarjajo s krovstvom, kleparstvom in montažo lahkih gradbenih plošč. Jevzasebnilasti,njegovlast-nik je Peter Smole iz Migoli-ce pri Mirni. Po večletnem delovanju v Trebnjem in okolici je podjetje zgradilo lastne poslovne prostore in delavnico na Dolenjih Ponikvah pri Trebnjem, kjer je sedaj približno dve leti tudi uradni sedež podjetja. Trenutno je redno zaposlenih nekaj manj kot 80 delavcev. Med njimi je veliko izkušenih in preverjenih mojstrov kleparske, strojne in gradbene stroke. Za optimalno načrtovanje, spremljanje in predajo del naročnikom pa skrbijo tehnologi, projektanti in inženirji, ki operativno vodijo dela na posameznih projektih. Podjetje redno sodeluje še z nekaj več kot 20 delavci na osnovi raznih drugih pogodbenih razmerij. Predvsem v poletnem času nudi možnost sezonskega dela dijakom in študentom. Tistim, ki se šolajo na področjih gradbene in strojne stroke, pa omogoča opravljanje obvezne šolske prakse pod ustreznim mentorstvom. -•sr Poslovni objekt v Ljubljani ^ri svojem delu podjetje uporablja najsodobnejšo strojno opremo in najkvalitetnejše materiale. V dveh desetletjih dela si je pridobilo veliko znanja in izkušenj, ki jih s pridom uporablja pri svojem delu. Ena glavnih usmeritev podjetja je delovati učinkovito in se prilagajati zahtevam sodobnih naročnikov. Prevzeta dela opravijo kvalitetno in v dogovorjenih rokih. Za opravljena dela podjetje jamči z ustreznimi garancijami, Podjetje izvaja na stanovanjskih, kulturnih, šolskih in poslovnih objektih vse vrste krovsko-kleparskih del oziroma montažo vseh vrst strešnih kritin s pripadajočimi zaključnimi elementi, Glede na načrtali želje investitorjev vgrajujetudi strešna okna, izhode na streho, zračnike in druge elemente, ki objektom omogočajo kar največjo funkcionalno izkoriščenost. Na strehah proizvodnih in drugih poslovnih objektih podjetje MONTtim vgrajuje največ lahkih izolacijskih gradbenih plošč proizvajalca Trimo, ki je eden najkvalitetnejših proizvajalcev te vrste gradbenih elementov v Evropi, V zadnjih letih se je podjetje specializiralo za izvedbo ravnih streh v različnih sestavah, kijih pogojuje podkonstrukcija in zahtevana moč toplotne izolacije strehe, Pri tem uporabljajo najkvalitetnejše elemente priznanih evropskih proizvajalcev. V vse vrste streh proizvodnih, poslovnih in drugih objektov vgrajujejo elemente, ki notranjosti omogočajo kvalitetno osvetlitev in prezračevanje. Ti elementi pa imajo lahko tudi posebno funkcijo v sistemu požarnega varstva. Na veliko poslovnih predvsem pa trgovskih objektih po vsej Sloveniji se je podjetje izkazaloz vrhunsko izdelanimi fasadami iz izolacijskih panelov prvenstveno proizvajalca Trimo. Uresničujejo se vse zamisli sodobnih arhitektov in želje investitorjev po estetsko dovršenih in funkcionalno optimalnih fasadah. Posebno pozornost namenjajo zaključnim elementom, ki objekte naredijo privlačne za oko, ob tem pa preprečujejo toplotne mostove, Večinoteh elementov podjetje izdeluje v lastni delavnici, kije opremljena z najsodobnejšimi stroji za preoblikovanje in razrez pločevine. Podjetje MONTtim projektira, izdeluje in montira jeklene konstrukcije za objekte različnih vrst, kot so na primer industrijsko poslovni in športni, razni nadstreški pri stanovanjskih objektih in podobno. Jeklena konstrukcija lahko sestavlja tudi samo del objekta, kot je na primer strešna konstrukcija, nosilni stebri, nosilci etažnih plošč in drugo. Predvsem vzadnjih letih se je podjetje usmerilo vdejavnostgradbene-ga inženiringa. Investitorjem oziroma graditeljem pomaga ssvetovanjem glede primernega načina gradnje, pri iskanju ustrezne lokacije,sodeluje pri izdelavi projektne dokumentacije, pomaga pri pridobitvi dovoljenj za gradnjo, nato pa skupaj z ustreznimi podizvajalci objekt zgradi od prve do zaključne gradbene faze. Podjetje vabi vse bodoče graditelje in tudi druge, kijih zanima ta dejavnost z vidika nove zaposlitve, da ga ob predhodni najavi obiščejo. Lahko se boste posvetovali z inženirji in pa tudi opravili ogled delavniško proizvodnih prostorovinteh-ničnega sektorja. Prepričali se boste o naših proizvodnih kapacitetah, opremljenosti in pogojih dela, Dodatne informacije pa lahko dobite tudi na spletni strani podjetja. Telefonska številka podjetja: 07 3460 690, naslov E-pošte: info@monttim.si, spletni naslov: www.monttim.si Boštjan Kolenc, direktor podjetja IZ DELA SVETA KS IN NJENIH ORGANOV 4. redna seja sveta KS Mirna je bila 29. 04. 2008 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 3. redne seje Sveta KS Mirna; 2. Priznanja občine Trebnje in KS Mirna; 3. Komunalna dela; 4. Poroštvo KS Mirna za nabavo vozila; 5. Prošnje za finančno pomoč; 6. Vračanjesredstevvtelefonijo; 7. Aktualnosti (Debenec - vabilo, požarna varnost, pobude občinskih svetnikov, očiščevalna akcija). Ktč. 1. Pregledali smo zapisnikS. redne seje in ugotovili, da so bili vsi sklepi realizirani. Ktč. 2. Obravnavali smo predloge za podelitev priznanj občine Trebnje, Za predlagane dobitnike priznanj so bile podane pisne utemeljitve. Sklep: Svet KS Mirna je sklenil, da predlaga za dobitnike priznanj občine Trebnje: - Jožeta Mandlja, Brezovica pri Mirni 34, 8233 Mirna, - Dragico Hazdovac, Gubčeva ulica 1, 8233 Mirna ter Za priznanja KS Mirna pa predlagamo Franca Jevnikarja, TOM Mokronog in PGD Mirna. Ktč.3. Komunalna dela - Preplastitvena dela na občinski cesti Mirna-Volčje Njive bodo kmalu zaključena, v programu je obnova ceste na Trbincu, izgradnja pločnika in JR proti bazenu ob cesti na Fužine. JR bomo dogradili tudi na Lunačkovi ter v Podlogu do Jakopinove hiše. V pripravi je dokumentacija za varno pot od brvi do pošte ter za obnovo strehe doma Partizan. Skupaj z gradnjo pločnika in JR proti Sv. Heleni se bo reševal tudi problem kanalizacije od Šepčeve hiše do priklopa na Mirni. Zg. Borisom Jezernikom smo sklenili pogodbo o uporabi parkirišča na njegovi parceli za potrebe KS, UE Trebnje, trgovine Novoteks in Frizerskega salona Romana, Asfaltirali bomo dvorišče za zgradbo KS. Sklep: Svet KS Mirna soglaša, da se naroči izdelava PZI dokumentacije: za varno pot od brvi do pošte, za pločnika in za obnovo strehe doma Partizan pri trenutno najugodnejšemu ponudniku Gradbeno projektiranje Robert Gazvoda s. p., Glavna cesta 9,8233 Mirna. K tč. 4. Sklep: Svet KS je sklenil, da KS Mirna sprejme poroštvo pri SKB banki Trebnje za nakup gasilskega vozila PGD Mirna za dobo enega leta. Ktč. 5. Obravnavali smo prispele prošnje za finančno pomoč in se odločili, da odobrimo: ZSSS za prvomajsko srečanje na Debencu 400 EUR, Občinskemu pihalnemu orkestru za kritje stroškov ob igranju budnice 200 EUR, RK - KO Mirna za pomoč pri organizaciji srečanja starejših krajanov 500 EUR, društvu upokojencev Mirna bomo pomagali kriti del stroškov na srečanju članov DU ob krajevnem prazniku glede na udeležbo. K tč. 6. Podano je bilo poročilo o vračanju dela sredstev vloženih v telefonijo in sprejeti so bili sledeči sklepi: - Z vračanjem upravičencem do izplačila dela vlaganj v telekomunikacijo, ki nam jih ni uspelo najti, počakamo do konca leta 2008, pozneje ni več izplačil. - S sezna mov za Mi rno so do vrača nja u pravičen! krajani, ki so vlagali v telefonijo v letih 1983, 1984 in v prvi polovici 1985, po vaseh pa tisti, ki so bili na seznamih gradbenih odborov in so z njimi tudi sodelovali odleta 1985 do 1988. - Glede na to, da nam je bila priznana le dobra polovica zahtevkov, se ne strinjamo s pravobranilstvom, ki sedaj na nas naslavlja nekatere zamudnike, češ da je KS dolžna vračati vložena sredstva do leta 1990, saj so bile pri nas gradbene akcije po vaseh zaključene že veliko prej, naročniki pa so pogodbe v nadaljevanju sklepali s pošto. Skladno s tem smo zbirali tudi vloge v letu 2004, ostale pa obveščali, da morajo zahtevke vložiti sami, Ktč. 7. Aktualnosti: Obravnavali smo pobudo skupine podjetnikov z Mirne, ki so zainteresirani za odkup zemljišča Podradovnicoza izgradnjo obrtno industrijske cone. Svet KS Mirna podpira njihove predloge in se strinja, da s to pobudo seznanimotudi občino in občinski svet. PGD Volčje Njive potrebuje finančno pomoč za nadgradnjo gasilskega vozila in adaptacijo garaže, Člani sveta sklenemo, da se planirana sredstva za gasilsko dejavnost v letu 2008 takole razdelijo: PGD Volčje Njive se nameni 2ooo EUR, Sevnici in Selu po 500 EUR, Mirni pa 1000 EUR. Zavarovalno vsoto za kočo Debenec povečamo na 250.000 EUR, s tem se poveča premija na 300 EUR letno. Očiščevalna akcija je klub slabemu vremenu uspela. Vsem udeležencem se lepo zahvaljujemo, vse krajane (zlasti nekatere mlajše) pa prosimo, da skrbimo za čistočo našega okolja! 5. redna seja sveta KS Mirna je bila 19. 06. 2008 Dnevni red: 1. Pregled zapisnika 4. seje 2. Cestna dela 3. Pregled osnutkov pogodb 4. Poročilo o pokopališki dejavnosti 5. Prošnje Ktč. 1. Pregledali smo realizacijo sklepov 4, seje in ugotovili, da so bili v celoti realizirani. Ktč. 2. Ga. predsednica sveta KS je predstavila cestna dela, ki se končujejo, in poudarila, da bo komisija za ceste še ta mesec odšla na ogled cest in pripravila plan popravil. Sklepi: Podali bomojavno naročilo zasklenitevdirekt-ne pogodbe z najugodnejšim cestnim podjetjem za asfaltiranje lokalnih cest v naši KS. Pridobiti moramo ponudbe vsaj treh cestnih podjetij. Komisijo za odprtje prispelih ponudb sestavljajo: E. Novak, T. Starič, B. Kraljevski in I. Kovačič. Ktč.3. Pregledali smo osnutke pogodb in določili podpisnike. Sklepi: - Pogodbo za kočo Debenec morata skleniti najprej Društvo Partizan Mirna in občina, nato pa sledi podpis pogodbe med »PARTIZANOM« in Stanetom Bukovcem. Za podpis teh pogodb sta zadolžena Zoran Remic in Franc Jevnikar. - Pogodbo z Borisom Jezernikom in ostalimi uporabniki parkirišča pred stavbo naše KS bo sklenila ga. B. Kraljevski. - Za pogodbo z ribiči o najemu »bazena » bo vimenu KS poskrbel Tone Starič. K tč. 4. Predsednica Sveta KS je podala poročilo o pokopališki dejavnosti za leto 2007 Na prošnjo Župnijskega urada Mirna smo ga posredovali tudi njim. V letu 2007 smo imeli 20 pokopov. Stroški vzdrževanja pokopališča se vveliki meri pokrivajo s prejemki. Ostanek bo namenjen širitvi pokopališča, za katero bo potrebno pridobiti še dodatna sredstva. K tč. 5. Pregledali smo prispele prošnje in sprejeli naslednje sklepe: - Krajanom vasi Selo bomo plačali račun avtobusnega prevoza nasrečanje »Selanov«, ki bo letos v Žirovnici. - Vodovodnemu odboru TRBINC bomo za nakup nove vodne črpalke prispevali SooEUR. - Društvu za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna odobrimo za nakup novega ozvočenja 500 EUR. - KrajaniSokolskeuliceprosijozapopravilo igral in nasipanje mivke v peskovnik. Člani sveta smo mnenja, da je treba popraviti igrala in nasipati mivko tudi pri blokih na Rojah in Glavni cesti. Poskrbimo za nakup mivke, Komunalo Trebnje pa prosimo, da vokviru javnih del popravijo igrala. - Društvo vinogradnikov Šentrupert bo ob prireditvi »CVIČEK 2008» izdalo bilten, kjer bomo objavili reklamni oglas na 1 /3 strani. - Vojku Strmoletu Cesta na Fužine 2 bomo za posipceste v Kozjeku izročili naročilnico za dva kamiona gramoza. - Vlogi štirih krajanov z Migolice za napeljavo vodovodnega omrežja na tej seji ne moremo ugoditi, ker še nismo dobili od Komunale načrta povezovanja vodovodnega omrežja na tem področju. Bojimo se, da se trasi ne bosta pokrivali, kar podvaja stroške. - Za prevzem stanovanja v domu Partizan se imenuje komisija - en predstavnik iz OŠ Mirna in D. Skerbiš ter Z. Remic kot predstavnika društva Partizan. - Od Komunale bomo pridobili pravilnik in cenikplakatiranja na javnih oglasnih mestih. Z njim bomo seznanili najpogostejše uporabnike naših reklamnih panojev. 6. redna seja sveta KS Mirna je bila 08. 08. 2008 Dnevni red: 1. Pregled in potrditev zapisnika 5. seje; 2. Cestna dela - informacija; 3. Pokopališče-cenik, predvidene dejavnosti, nabava kontejnerja za sveče; 4. Zloženka o Mirni II., Grad Mirna 4. knjiga; 5. Pomoč društvom 6. Prošnje(kontejnerpriribnikuPGDŠevnica - okna, obrez lipe pri pokopališču, oratorij, vodovod Migolica...) 7. Razno: Idejni projektza večnamenski dom, vrtina naSajenicah, anonimka, prošnja ga. Rajar, informacija o koči Debenec, nezadovoljstvo krajanov zaradi železniškega prehoda in gradbišča na Rojah IV, most pod Migolico, dvorišče pri gostilni Kolar... Ktč. 1. Pregledali smo zapisnik 5. seje in ugotovili, da je bilo večina sklepov realiziranih, vpripra-vi sta ostali le pogodbi »Partizan - Bukovec« in »Ribiška družina - KS«. Ktč. 2. Podana je bila informacija o prispelih ponudbah za izvajanje cestnih del v naši KS. Sprejeli smo najugodnejšo ponudbo, ki jo je podalo cestno podjetje CGP Novo mesto. Podan je bil program gradbenih del: - preplastitev ceste na Trbincu - gradnja pločnikov proti Sv. Heleni in obce-sti na Fužine do mostu - gradnja varne poti od brvi do šole. Za te projekte bo treba pridobiti še vso potrebno dokumentacijo in verjetno z rebalansom proračuna KS zagotoviti potrebna sredstva. Ktč. 3. Sklepa: Cenik pokopaliških dejavnosti ostaja za leto 2008 nespremenjen. Zakon nas zavezuje, da ob pokopališču namestimo dva dodatna kontejnerja, v katera bomo odlagali odpadne sveče. Širitev pokopališča zaradi počasnih postopkov pridobivanja dovoljenj to jesen verjetno še ne bo možna. K tč. 4. Sklep: Sprejeli smo ponudbo STUDIA 5 - g. M. Kapusa za izdelavo ZLOŽENKE O MIRNI II. v nakladi 5000 izvodov. Sredstva za izdajo bi pridobili z oglaševanjem reklam, KS bo prispevala sorazmerni delež za pokritje tekstualnega dela. Oglaševalce bi pomagali pridobivati tudi člani sveta - F. Štepic, T. Popit in D. Skerbiš. V digitalni obliki je pripravljena tudi 4. knjiga GRAD MIRNA, ZAPUŠČINSKI INVENTAR, ki jo zaradi pomanjkanja sredstev ne morejo natisniti. Sklep: Sredstva za tisk 150 izvodov knjige bo prispevala KS Mirna. K tč. 5. Sklep: Imenovali smo komisijo, ki bo ugotovila, katera društva v KS aktivno delujejo. Finančno bo ovrednotila njihovo delo ter izdelala razdelilnik. Komisijo sestavljajo predsedniki komisij za šport, kulturo in podpredsednik KS (Z. Remic, N. Borštnar in E. Novak.). Ktč. 6. Ribiči bodo kupili kontejner za smeti, ki bo stal ob ribniku, KS pa prosijo, da bi plačevala tedenski odvoz smeti. Sklep: KS bo ribičem plačevala odvoz smeti toliko časa, dokler oni ne bodo imeli možnosti zaslužka strženjem. Vsako leto se bomo o plačilu ponovno dogovarjali. PGDŠevnica prosi za finančno pomoč - delno plačilo računa za nova okna na njihovem gasilskem domu. KSje v programu za gasilce njim že namenila 5oo EUR, Dodatno pa namenja sredstva zgolj za operativne stvari, ki služijo za neposredno pomoč krajanom (nadgradnje vozil, gasilska oprema...). Sklepi: Zaradi omejenih sredstev KS odlaga to prošnjo do rebalansa proračuna. Izvedli bomo obrez zaščitene lipe pri pokopališču. Za organizacijo oratorija 2oo8 bomo župniji Mirna nakazali 300 EUR. Krajanom, ki so investirali v napeljavo vodovodnega omrežja Migolica, bomo pomagali s plačilom računa do 2000 EUR. Štirim gospodinjstvom vSotli dovoljujemo postavitev hidranta, prispevali bomo potrebno opremo. K sanaciji dovoza pri blokih na Glavni cesti bomo prispevali robnike. Za varnost otrok na treh križiščih bodo prvi teden novega šolskega leta poskrbeli mirnski gasilci v dogovoru z upokojenci, ki so to varstvo že opravljali. KS jim bo dnevno zagotovila malico. Koordinator varstva boT. Starič. Ktč. 7. Sklep: Za izdelavo idejnega projekta za VEČNAMENSKI DOM z ureditvijo okolice smo izbrali CURK ARHITEKTURA s. p., Pod Radovnico 3, Mirna. Objekt bo vseboval prostore za gasilsko društvo Mirna (garaže, shrambe, pisarne, garderobe), prostore nogometnega kluba, prostore za upokojence in gostinski lokal Podane so bile informacije: o koči DEBENEC, o vrtini na Sojenicah, nezadovoljstvu krajanov zaradi prepočasnih izvajalskih del na začetih gradbiščih, o poteku sej OS, o prepočasnih odkupih zemljišč za OiC, otežavah pridobivanja potrebnih dovoljenj... Ga. F. Rajarje vložila zahtevo za vračilo sredstev vloženih vtelekomunikacijsko omrežje. Sklep: Svet KS ugotavlja, da do izplačila ga. Rajer ni upravičena. Krajan je informator, še toliko bolj sedaj, ko izhaja letrikrat letno. Zato objavljamo prvenstveno prispevke o dogodkih, ki so se v naši KS odvijali v času od ene do druge številke. Prostora nam zmanjkuje za aktualno pročanje; krajše literarne prispevke objavimo le, če ni dovolj ostalega gradiva. Uredništvo si pridržuje pravico, da ne objavi vseh prispelih člankov. Sicer pa lepo povabljeni, da nam pišete o dogodkih, ki se bodo zgodili v prihodnjih tednih. Prispevke za naslednjo, božično-novoletnoštevilko.pošijitedo 20. novembra 2008. Dotakratzbiramotudi božično-novoletna voščila, ki bodo prav tako objavljena v zadnji letošnji številki Krajana. Še elektronski naslov: ks,mirna@siol.net. KRAJAN - Glasilo KS Mirna Izdajatelj: KS Mirna Odgovorna urednica: Bariča Kraljevski Glavna urednica: Petra Krnc Člani uredniškega odbora: Dušan Zakrajšek, Niko Borštnar, Edo Novak in Zoran Remic Prelom: Špes, NM, Tisk: Kopo d.o.o., Mirna, Naklada: 1200 izvodov . Glasilo izhaja po potrebi PROJEKTI V KS Pred vami je nova številka Krajana, v kateri pa bomo tudi tokrat pisali o stvareh, ki smo jih že omenjali. V zadnjih avgustovskih dneh sem obiskala župana Alojzija Kastelica, da preverim, kako je z nekaterimi projekti v naši krajevni skupnosti, o katerih smo pisali in bi po nekaterih optimističnih napovedih lahko bili že bolj blizu končni realizaciji, kot pa so. Industrijska cona Pod Radovnico - Kot je povedal župan, je sprejet občinski podrobni prostorski načrt, kije podlaga za opravljanje posnetka. Sledilo bo razparceliranje (medtem ko to berete, naj bi bil postopek že proti koncu). Glede na OPPN se nato vriše cesta in uredijo parcelne številke, potem pa mora občina odkupiti potrebno zemljišče za izgradnjo infrastrukture. Kersoobčinski svetniki na 14. redni seji zmanjšali znesek namenjen nakupu nepremičnin za 150 tisoč evrov in - sodeč po uradnem zapisniku - iz programa nakupa med drugim izločili zemljišča za potrebe poslovno industrijske cone na Mirni, odkup trenutno ni možen. Stavbno zemljišče v velikosti 3225 kvadratnih metrov, za katero je bilo namenjenih 96.800 evrov, tako čaka na novo glasovanje v občinskem svetu. Interes med podjetniki za poslovno-industrij-sko cono, ki naj bi nadomestila sedanje grmovje in drevesa, je, če pa bo projekt predolgo obstal na eni točki, bodo tudi oni verjetno razmišljali o novi lokaciji. Roje IV - Bodoče naselje stanovanjskih hiš Roje IV je opremljeno s kanalizacijo, konec avgusta pajebilzunajtudi razpis za vodovodno, električno in cestno mrežo. Kot je pojasnil županje prodaja parcel stvar naslednjega proračuna. Še pred tem pa bo treba narediti geodetski načrt s parcelacijo, ki bo osnova za prodajo parcele. Toda - kot poudarja župan - šele potem, ko bodo parcele ustrezno opremljene. Bloki - Župan je pojasnil, daje parcelni na-črtzatri bloke narejen in da bodo svetniki na naslednji seji obravnavali program prodaje. Prvi možObčineTrebnjeješedodal.da iščejo investitorja, ki bi zgradil ustrezne bloki - ti naj bi bili nekoliko nižji od sedanjih, župan pa želi, da bi investitor poskrbel za zunanjo ureditev in spravil mirujoč promet pod zemljo. Prepričan je, da Mirna tudi zaradi prometne povezave, ki bo v kratkem (z urejeno Zvijavnico in krožiščem pri Mercatorju v Trebnjem) vzpostavljena, postaja zanimiva za tovrstne investicije. O rokih tokrat nisva govorila. Parkirišče pred knjižnico - Knjižnica Pavla Golie Trebnje ima na Mirni zavidljivo urejene prostore, v katerih pogosto pripravljajo sami ali ob pomoči zunanjih izvajalcev kulturne prireditve. Ob tem se obiskovalci soočajo s težavo - kje pustiti svoje vozilo? Pravega parkirnega prostora namreč pred knjižnico ob tovrstnih dogodkih ni. Krajevna skupnost že lep čas poskuša najti rešitev in županje na eni od sej predlagal zamenjavo parcele ob knjižnici z gradbeno parcelo med Dano, Urbičem in bloki. Slednjoje Odbor za proračun in finance po županovih besedah umaknil s programa prodaje, tako da zaenkrat rešitve problema parkiranja pri knjižnici ni videti. Vsak obiskovalec se bo do nadaljnjega moral pač znajti sam. Pri knjižnici še nekaj časa ne bo urejenega javnega prostora. Ceste obnavlja država Migolica - Obnova mostu v Migoiici, ki se je začela novembra lani, je končana. Toda krajani in uporabniki ceste na relaciji Mirna -Gabrovka in Mirna -Čatežs pridobitvijo niso zadovoljni. V njihovem imenuje na problem opozoril svetnik KS Mirna Igor Zaplotnik, ki poudarja, da novi most ne izboljšuje prometne varnosti. Mostje zaradi poplavljanja reke Mirne, na osnovi vodnogospodarskih pogojev, dvignjen, medtem koje nivo ceste ostal enak. Z direkcije za ceste so sporočili, da rekonstrukcije niso mogli izpeljati v načrtovanem obsegu, ker niso mogli pridobiti 74 (!) kvadratnih metrov potrebnega zemljišča, ker šest od sedmih lastnikovtega zemljišča živi v Kanadi. (Gre za del parcele, ki je sicer velika 4145 kvadratnih metrov). Zapisali so še, da so glede na kritičnostanjestarega mostu kljubtemuzačeli z rekonstrukcijo, a sojo prilagodili tako, da na omenjeno parcelo niso posegali. Kot je ob obisku pojasnil župan, zdaj iščejo rešitev, kako bi nivo ceste prilagodili višini mostu. ^ GRADIS ^ KSfKSr—j ***« MU j» i:. lerciij»l»» iat'M ieiwl »sjiw. m Mm. mi <,, WKP^U.Ih.faUb.fapliIl Mi&m Uii#»,4iUf<4 in oni o«,»ij4fn.fi Imis ofcvff' feipai «{«111 U(*m "yf.v.w «"*■*»** Wtaw k«™, tW| ndjtmtfbr lirttal« Sotla - Sredi julija seje začela tudi dolgo pričakovana obnova mostu v Sotli, na meji z občino Šentrupert. Investicija je vredna 890tisoč evrov, za projekte, pločnik (ta naj bi se končal na sredi med odcepom za Zabukovje in uvozom na Roje) in javno razsvetljavo je približno 75 tisoč evrov prispevala tudi Občina Trebnje. Dela, ki močno ovirajo promet na obremenjeni cesti, naj bi bila končana v začetku prihodnjega leta. Cestno-železniški prehod - Čeprav bi moral biti odprt že junija, se vaščani Zapuž, Stana in Debenca še vedno vozijo domov ali k svoji zidanici po cesti, ki naj bije ne bilo več. Tisti, ki se po tej cesti vsakodnevno vozijo, so ogorčeni, ker se na prehodu nič ne dela, a ga vseeno ne odprejo. Župan Kastelicje pojasnil, daje že dal zahtevo za poskusno obratovanje, da pa so ga opozorili, da mora biti pred odprtjem dodana še signalizacija za pešce. Dodal je še, da seje pojavilo za približno 190 tisoč evrov dodatnih del, ki vključujejo zajem in odvodnjavanje vode vse do reke Mirne, 60 odstotkov naj bi zagotovila Agencija za železniški promet, ostalo pa občina. Kdaj bo prehod odprt, še ni znano. Železniški prehod na cesti proti pokopališču je nevaren in nepregleden, uvoz s pločnika na novo cesto pa neprevidnega voznika lahko odpelje na nenačrtovan obisk na servisu. Obvoznica - Kot je pojasnil županje v proračunu predviden denar za idejno nalogo, da pa bo morala projekt sofinancirati direkcija za ceste. Pri oceni, kdaj bi se lahko naredil kakšen konkreten korak, pa je Kastelic previden in pravi, da bo prej pred uvozom na Roje (na koncu odseka, ki ga bodo obnovili hkrati z rekonstrukcijo mostu v Sotli) krožišče, kot pa to. Vrtine - Vrtini Bratnica in Sojenice sta pokazali dobre rezultate pri prečrpalnem preizkusu. Za oskrbo s pitno vodo proti Stari gori in Mirni naj bi poskrbeli iz vrtine Bratnica (20 l/s), za severozahodni del KS pa iz vrtine Sojenice (7 l/s), kjer naj bi prihodnje leto vrtino povezali z obstoječim rezervoarjem v Migoiici. Za konec najinega pogovora je še pohvalil sodelovanje krajevne skupnosti in naše predsednice takozobčinokotznjim osebno. »Mirna lepo pelje stvari,« je prepričan župan. P. Krnc DROBNE Anonimno pismo lahko praviloma vržemo v koš, saj je že stara resnica, da se za žaljivkami skriva strahopetec, ki si upa groziti le od daleč. Ampak, koga prebereš, pati ni čisto vseeno, zato naj spoštovanemu bivšemu krajanu, ki verjetno bere tudi naš lokalni časopis, povem, da na KS Mirna nismo sovražniki Zapuž in da tudi približno nihče ne razmišlja, da bi tja postavil industrijsko cono in kamionarje, kot trdi neimenovani gospod. Nekoliko bolj se bo moral poučiti o geografskih predelih Mirne in razmisliti o tem, da naš kraj kljub vsemu ne more ostati idilična vasica, kajti od same lepote se še dopoldne ne živi. Vsak napredek pa zahteva tudi žrtve. Tudi mi nismozadovoljnldatečejodelatako počasi in da je trenutno to območje neurejeno, žal pa na hitrost izvajalcevdel ne moremo vplivati, saj prehod ni naša investicija. Pa še to: napisali ste, da dobro veste, kje živimo nekateri. Pridite, mogoče se bomo pa znali pogovoriti, Pravijo, da lepa beseda lepo mesto najde. Morda pa ne bi škodil niti krajši tečaj o pravilih lepega vedenja in pisanja vsloven-skem jeziku. Turistična sekcija pri društvu Partizan Mirna še vedno ni zaživela, ker kljub pozivom, pregovarjanjem in prošnjam ne najdemo človeka, ki bi se lotil tega dela. Kar ne moremo verjeti, da med 2600 prebivalci v naši KS ni nikogar, ki bi povezal turistične dejavnosti, Hvaležni bomo, če se bo tokrat morda kdo le opogumil. Pa imamo obiskovalcem vendar kaj pokazati in se s čem pohvaliti. Psi imajo praviloma gospodarje. Če tekajo prosto in povzročajo zmedo in nered, lahko ukrepa pasje zavetišče. Lastnikom, ki so odgovorni za prijazne živali, sporočamo, da naj pazijo nanje in za njimi tudi pospravljajo. Če mislite, da so te besede prazne, si poglejte park pri spomeniku. Obstajajo rokavice (tiste s črpalke so prav uporabne) in vrečke. Čistilna akcija letos ni bila najbolje obiskana, ker je imelo kar nekaj društev na ta dan druge obveznosti, smo pa vseeno ugotovili, da je s pospravljanjem na določenih mestih malo manj dela. Žalosti nas le nenehno razdejanje okoli doma Partizan, udeleženci tamkajšnjih nočnih zabav pa se večkrat selijo še k šoli. Koši in zabojniki so povsod in v današnjem stoletju bi znali že vrtičkarji povedati, čemu služijo. Spominjam se, da so bili pred mnogimi leti povsod nastavljeni pljuvalniki, celo v čakalnici pri zdravniku, danes jih ne potrebujemo več, kersmosetega preprosto odvadili. Za izgled naše KS smo odgovorni vsi. Žlebovi, ki so speljani na ceste, so nevšečnost posebno ob hudih nalivih, kakršne imamo letos, kakšna je njihova vloga ob zimski zmrzali, pa ni potrebno govoriti. Lastnike ponovno prosimo, da uredijo odtoke, sicer pa je ob sedanjih cenah vode povsem nesmiselno, da bi jih moral o napačnem ravnanju prepričevati komunalni inšpektor, ki ima tu zadnjo besedo. KRAJI NASE KS V SLIKI IN BESEDI GLINEK Glinek leži na nadmorski višini 261 m, Je majhna vas z značajem zaselka, 4 km z Mirne proti Mokronogu na desnem bregu Mirne med Volčjimi Njivami, Logom, Dobom in Stanom. Iz Glinka je čudovit pogled na Posavsko hribovje. Prevladujejo hidromorfne prsti, ki na pobočju prehajajo v avtomorfne in sicer distrične rjave in evtrične rjave prsti. Med naravnim rastlinstvom jetreba izpostaviti hrast dob, beli gaber in bukev. Njive z rodovitnimi avtomorfnimi in hidro-morfnimi prstmi prevladujejo na ravnini. V dolini reke Mirne so izvajali hidromelioracijo in poizkusili tudi s komasacijo, vendar do njene realizacije ni prišlo. Nekateri kmetje so med seboj zamenjali parcele, a niso izpeljali zemljiško knjižnih postopkov. Zato je pri poljski razdelitvi najpogosteje zaznati prehodno obliko med grudami in delci - oziroma nepravilnimi delci. Osnovna gospodarska dejavnostjo bila v preteklosti kmetijstvo - poljedelstvo in živinoreja. Danes tako imenovanih čistih kmetov v Glinku ni. Aktivni prebivalci hodijo na delo v Trebnje, na Mirno in v Mokronog. Samostojni podjetnik pa ima servis za popravilo kmetijskih strojev in težke gradbene mehanizacije, A. Marinčič Lipa z novo podobo Pri pokopališču na Mirni stoji 130 let stara lipa, ki je zaradi svoje častitljive starosti naravna drevesna vrednota. Pod budnim očesom Zavoda RS za varstvo narave, OE Novo mesto se je 4. septembra začelo obrezovanje. Za poseg so se svetniki KS Mirna odločili, ker so suhe veje predstavljale nevarnost za pokopališče, bližnjo domačijo in promet na cesti. PK ZEMLJA NAŠA Zemlja, mati naša, zibelka človeškega rodu, bogastvo naše si, lepota naših dni. Hraniš nas, zavetje daješ, razvajeni otroci smo, premalo te spoštujemo. Se včasih razjeziš, drhtiš ko te v drobovju zaboli, srdita streseš se, ječiš. Pa se umiriš, in kot dobra mati, daješ vse za blagor nas ljudi. In v grudi posvečeni, se bolj spokojno spi, zato zemlja ljubljena, le domov nekoč si vsak želi. Za »VEZI« Rozalija Pepelnak POZNAMO SOSEDA? Kristina Sladič Le kateri mirnski krajan ne pozna simpatične, vedno nasmejane in iskrive, preproste gospe Tince, kot jo kličejo njeni sorodniki, sosedje, dobri znanci in prijatelji? Slednjih ni malo! Že od daleč jo lahko prepoznamo po vedno skrbno urejeni pričeski »a la Jovanka«. Kristina Sladič je 28. julija v koči na Deben-cu praznovala življenjski jubilej - 80-letnico rojstva. Seveda v širokem krogu domačih in prijateljev. Debenecje njen rojstni kraj, poln skrivnosti in spominov, predvsem žalostnih in trpkih, saj je v njenih rosnih letih tudi v teh krajih divjala kruta vojna, Takole je skromno v nekaj stavkih o svojih otroških in najstniških letih povedala Kristina: »Kot otrok sem bila dokaj krhko dekletce, zato mi je bilo neizmerno težko vsak dan pešačiti na Mirno v šolo, še posebno v nemogočih zimskih razmerah. Seveda je bilo to še pred drugo svetovno vojno. Zato sem do šole imela velik odpor, posledica so bili le štirje dokončani razredi osnovne šole. Med vojno sem se spreminjala v prehitro odraslo dekle, Za preživetje in povračilo raznih uslug sem dninarila pri sorodnikih in sosedih, z očetom sem s konjsko vprego prevažala oglje na železniško postajo na Puščavo, mnogokrat pa sem nosila pošto in hrano skupinam partizanov, ki so se zadrževali v Blatnem klancu, Bačju ali kje na območju Debenca. Spominjam se, da sem v naše hribe od Zajčevih z Bistrice večkrat pešačila natovorjena stremi hlebci kruha in petlitrsko pletenko pijače. Vedno sem bila v strahu, da me bodo ustavili Italijani, kasneje pa Nemci ali domobranci. Na srečo se to ni nikoli zgodilo, saj sem dobro poznala vse bližnjice in skrivne poti.« Vasi Stan in Debenecsta bili med NOB partizanski. Sovražnikje tedanje razmere dobro poznal, tudi s pomočjo domobrancev, in le precejšnji sreči gre zahvala, da na tem področju ni bilo več žrtev, In seveda obširnim gozdovom Blatnega klanca, do katerega so imeli tudi agresorji veliko spoštovanje. Kristina se je tedaj pisala še Janežič. Številna družina se je na skopi, hriboviti zemlji le stežka prebijala skozi najtežji čas vzgodovini Slovencev. Kljub temu so bili tudi vsi Janežiči zavedni domoljubi. Treba je bilo na novo graditi porušeno domovino. Svoj delež je prispevalatuditedaj komaj osemnajstletna Tinea. Vsakodnevni prevozi s konjsko vprego so bili njenodelo, največkratseveda udarniško, S prevozijo sodelovala tudi pri gradnji Zadružnega doma na Mirni, za karje bilotreba napeljati ogromno kamenja in peska. Leta 1950 se je Kristina Janežič omožila z domačinom Jožetom Sladičem, med NOB prekaljenim aktivistom in partizanom. Na pogorišču, ki so ga zapustili Italijani, sta začela graditi nov dom. Tedaj ni bilo urejenih cest do gradbišča. Po skoraj neprevoznem kolovozu sos konjsko vprego vozili pesek in kamen za temelje nove domačije iz peskokopa v Volčjih njivah. »Bila sva mlada.zmnogovolje in naporov sva s pomočjo dobrih sosedov in sorodnikov z možem zgradila lično hišico, v katero sva se tudi takoj vselila. Naslednje leto se nama je rodila hčerka Jožica, kije bila zaradi okvare možganov, žal, vse njeno kratko življenje invalidna. Dvaindvajset let sem jo negovala doma, ko nisem več zmogla, smo jo namestili v Dom. Hčerka je umrla stara komaj 34 let. K sreči sem doma rodila še dva sina. Danes imata Božo in Vojko vsak svojo družino in urejene domove. Ponosna sem nanje in srečna, ko naju večkrat obiščejo, še posebej se razveselim vnukinj in vnukovter pravnukinj in pravnukov. Le poglej jih, saj ravnokar prihajajo...«, je Kristina vsa zažarela od neizmernega veselja, in resje prišlo kar nekaj njenih najbližjih. Ata je prevzel svojo nalogo, iz kleti je namreč prinesel poln po-ličekcvička, mama Kristina pa je iz kuhinje pričarala mnogo drugih dobrot. Ja, tako je, česevdružini nasmehne tudi sreča.,. Kristina Sladič v življenju ni nikoli tarnala, danesje relativno zdrava, še vedno rada za-plešeinsevdružbipoveselUPavendarmije teh mojih osemdeset nekako odveč, lahko bi bila kaj mlajša«, seje ob koncu najinega pogovora prisrčno nasmejala Kristina. Še na mnoga leta! Dušan Zakrajšek ROJSTNI DAN DR. MARKA MARINA Mnogo ljudi ve, da dr. Marko Marin vzačetku aprila praznuje rojstni dan. Letos so ga na svoj način s sajenjem lipe in obiskom konjenice počastili ljudje, ki njegovo delo cenijo. Idejo in kulturni program je pripravila kulturna menežerka gospa Maja Kos. Po zasaditvi lipe se je program odvijal v dvorani Eme Krške. Dr. Marin, še na mnoga leta in naj k Speči lepotici pride še veliko simbolov slovenstva! P. H. Lipo, slovensko drevo življenja, sta simbolno posadila slavljenec Dr. Marko Marin in bivši župan Občine Trebnje Ciril Bukovec. Slavnostni recital je profesorju podaril njegov odlični bivši študent, dramski igralec Jože Logar, v imenu KS Mirna je Marku Marinu izrekla voščilo predsednica KS Mirna, Bariča Kraljevski. OSNOVNA SOLA IN VRTEC MIRNA 29 prvošolčkov Prvega septembra letos je 29 otrok prvič prestopilo prag hiše učenosti. Postali so prvošolci in prvošolke. V šoli sta dva oddelka prvega razreda - l.a poučuje Nevenka Strmole, l.b Vilma Gracar, z vsemi pa je Mojca Milčinovič. Obiskali smo Baško Kaj veš o prometu Tudi letošnje šolsko leto so bili učenci naše šole zelo uspešni na Občinskemtekmovanju »KAJ VEŠOPROMETlkSvetza preventivo in vzgojo v cestnem prometu Občine Trebnje ga je organiziral 27. 5.2008 v Trebnjem. Tekmovanja so se udeležili učenci petih šol iz Občine Trebnje, Občine Šentrupert in Občine Mokronog -Trebelno. Tekmovalo je skupaj 39 učencev, in sicer v dveh kategorijah: v mlajši kategoriji učenci 5, in 7. razreda, vstarejši kategoriji pa učenci 8. in 9. razreda. Najprej so se vsi tekmovalci pomerili v ulični vožnji skozi Trebnje, ki je potekala od Diskoteke Afrika do Gasilnega doma Trebnje. Sodniki na križiščih so bili inštruktorji Avto-šole Trebnje. Pred gasilskim domom so učenci tekmovali vspretnostni vožnji na poligonu, nato pa v učilnici izpolnili še testne pole o poznavanju cestno-prometnih predpisov za kolesarje. Naši učenci so se odlično odrezali. OŠ Mirna je ekipno zmagala v nižji kategoriji, Ekipa je bila za osvojeno 1. mesto nagrajena s kolesom. V višji kategoriji pa je zmago OŠ Mirna z odličnim nastopom priboril Urban Turk, ki seje uvrstil na državnotekmovanje. Žal se ga ni mogel udeležiti zaradi nastopa na Državnem prvenstvu v badmintonu, kije potekalo istega dne. REZULTATI OBČINSKEGA TEKMOVANJA »KAJ VEŠ O PROMETU«: ZMAGA v nižji kategoriji: Luka Pungerčar iz 5,c - 2. mesto Jure Smole iz 5.c - 3. mesto Vid Mikec iz 5.c - 6, mesto Matic Rajar iz 5.c - 7. mesto VIŠJA KATEGORIJA: Urban Turk iz 9.b -1. mesto Gregor Bevc iz 9.b - 5, mesto Primož Lah iz 8.r. - 6. mesto Tekmovanje je bilo zelo uspešno, saj so učenci kljub gostemu prometu dokazali, da se znajdejo na cesti in si s tem pridobili dragocene izkušnje, ki jim bodo v življenju še kako koristile, če jih bodo znali upoštevati. Cilj tega tekmovanja je med drugim tudi, da se učenci izurijo v prometu in stem utrdijo znanje o varni vožnji, Morda se bodos tem znanjem lahko kdaj izognili prometni nesreči. To je tudi največja želja nas- mentorjev, ki smo učence z veliko odgovornostjo pripravljali na tekmovanje. Učenci in učenke 5. razreda so bili v Baški na otoku Krku od 19. do 25. junija. Spoznavali so lepote primorja in uživali v vodi (plavanje, potapljanje, različne igre...) Mentorica prometnega krožka OŠ Mirna Mihela Silvester Otroci in starši so se odlično zabavali Razred je kot družinica Že kot majhna deklica si je želela delati z otroki. Kasneje jo je veselilo tudi aranžiranje in kreiranje, ampak tista prva in najbolj močna želja je bilo delo z otroki, »/n mislim, da sem se odločila prav. Ta poklic opravljam z veseljem,« dodaja Dragica Hazdovac, letošnja prejemnica priznanja Občine Trebnje. To je bil tudi povod za pogovor z mojo nekdanjo razredničarko, kije bila junijskega priznanja zelo vesela: »Ob tem se zahvaljujem vsem, kisa me predlagali-KSMirna in svetu staršev-in pa tistim, ki me pri delu podpirajo in moje delo cenijo.« Potem pa oči dobijo poseben sijaj, na ustnicah se nariše nasmeh: »Sicer mi pa največ pomeni veselje in zadovoljstvo otrok po nastopu, ker jim je uspelo, ker zmorejo. To jim daje samozavest. Prejšnja generacija je na primer po vsaki premieri vprašala: Kaj bomo pa zdaj? Sicer so še pripravljeni tisto igrati naprej, hkrati pa iščejo nov izziv. To je močna motivacija, ki me žene naprej.« Na osnovno šolo na Mirni je prišla pred dobrimi tremi desetletji in začela skupaj s sodelavko Ivanko voditi lutkovni krožek, v katerega so se vključevali osnovnošolci od prvega do petega razreda. Mirnčanom je tako s predstavami, ki so bile namenjene vsem, prinesla lutkovno gledališče. Pred dobrim desetletjem pa seje začela posvečati dramatizaciji. Svoje učence še danes pripravlja za nastope na odrskih deskah, pri tem pa je scenaristka, režiserka, kostumografka, maskerka - skratka skoraj vse: »Pri glasbeni opremi mi pomaga hči Dita, za kakšne tehnične rešitve pa priskoči na pomoč Igor.« Številne ure, kijih vloži v pripravo predstave, so prostovoljne, »Tudi otroci so pripravljeni veliko svojega prostega časa posvetiti temu, da so dobro pripravljeni. Želim, da dobijo pozitivno izkušnjo nastopanja. Trema sicer lahko naredi svoje, a zadnje vaje posvetimtemu, dajih pripravim nato, da se znajdejo v nepredvidljivi situaciji, da drug drugemu priskočijo na pomoč, da se iz zapleta izmažejo,« pojasnjuje Hazdovčeva, ki želi tako otrokom dati tisto, karjesama pogrešala pri sebi. »Vedno sem imela probleme z nastopanjem - na odru in pri spraševanju. Velika trema me je ovirala, da nisem pokazala, kar bi lahko in kar sem znala. Zdaj pa imam možnost, da svojim učencem že takoj na začetku, ko so čisto majhni, omogočim, da so za nastop dobro pripravljeni, da dobijo pozitivno izkušnjo na odru, da premagajo tremo in bodo lahko tako tudi kasneje v šoli ali pa pri razgovoru za službo bolj samozavestni. Želim jim omogočiti, da premagajo strah pred nastopanjem in v vsaki situaciji pokažejo to, česar so sposobni« Potem pa s posebnim sijajem vočeh doda: »Spomnim se neke deklice, ki pol leta ni govorila z nikomer v razredu, razen z mano. Na koncu tretjega razreda pa je na zaključnem nastopu zelo samozavestno stala na odru. In to je tisto največ, kar lahko dosežeš pri otrocih - da premagajo izrazito tremo, strah in da pride samozavest.« Pri izbiri besedilsodelujezotroki: »Najprejjim predstavim zgodbo. Potem pa oni povedo, ali jim je dovolj zanimiva, da bi besedilo delali. Vedno izbiramo skupaj,« pojasnjuje Potem pa doda: »Vsakemu otroku dodelim vlogo, za katero sem prepričana, da jo lahko odigra. In potem gremo po majhnih korakih naprej. Za otroke je pomembno, da se zavedajo, dana odru niso sami, ampak v družbi svojih sošolcev, kijih poznajo. Vedno znova poudarjam, daje k uspešnemu nastopu vsak prispeval svoj delček in da nihče ni mogel manjkati. Pomembno je druženje, ki otroka krepi. Zdaj so razredi kot malo večje družinice, in otrok tako lahko začuti, da je moč v skupnosti, hkrati pa je k uresničitvi prispeval tudi on kot posameznik.« Njenih letošnjih drugošolcev je 20, prejšnja generacija je bila manjša, atuditu - poudarja - se lahko dela. »Potrebujem več energije, pozornosti in dela, ampak gre.« Tudi njim -tako kot številnim generacijam prej - skoraj vsak dan bere: klasične in sodobne pravljice, pa tudi daljša dela, kot so na primer Čudovite dogodivščine vajenca Hlapiča ali pa dela Dese Muck: »njunaki so v stiskah in otroci jih med poslušanjem podoživljajo. Tako preko knjig ugotovijo, da izhod iz stiske je. Tudi sicer se trudim, da so otroci čim več v stiku s knjigo. Berejo za bralno značko, kljub temu, da ga ni več v učnem načrtu, pa ohranjam tudi domače branje. Zdi se mi, da v tej fazi še dovolj berejo. Morda pride kasneje bolj do izraza televizija.« Hazdovčeva pravi, da se trudi otroke vzgajati v tem duhu, da je vsak osebnost zase in da ima pravico do drugačnosti, ki pa ne sme ovirati drugih: »Tudi pri tistih malo problematičnih vedno iščem pozitivne stvari - ko pa je takšen otrokvečkratpohvaljen, se počuti sprejetega in ne čuti več potrebe, da bi izstopal na negativen način. Vsak si želi biti pohvaljen, priznan, ljubljen in sprejet. In na tem delam. Otroci so skupaj skoraj vsaj dan, devet let. Mislim, da je pomembno, da razred drži skupaj, da sprejmejo drug drugega, in ravno takšni projekti, kot jih z njimi delam jaz, jih povezujejo.« Energična učiteljica, kisi baterije polni tudi s potovanji - letos je bila na Škotskem -je prepričana: »Če otroka gledaš s pozitivne strani, te ne more razočarat.« Petra Krnc V prihodnji številki bomo predstavili še drugega letošnjega prejemnika priznanja Občine Trebnje iz naše KS, Jožeta Mandlja. ZANIMIVOSTI GRAD MIRNA SE DVIGA V ZARJE VIDOVE Stara rimska zgodba pripoveduje o stoletnem hrastu, ki po rušilnih viharjih vedno znova oživi v vsej svoji moči: SUCCISA VIRESCIS -POSEKAN SPET OZELENI. Katera zgodba bi bila primernejša za primerjavo z gradom Mirna, za katerega sporočajo znani zgodovinski viri, daje bil v naši eri vsaj trikrat požgan in porušen, vsaj dvakrat popolnoma demoliran, enkrat od turških osvajalcev, enkrat od kmečkih uporov, kolikokrat pa še pred tem, pa nam zgodovina še ni sporočila - pa bo! To je bil tudi razlog, da je to zgodovinsko zgodbo uveljavila za prepoznavni znak znamenita opatija Montecassino, kisejevzadnjih trzljajih 2. svetovne vojne znašla med dvema ognjema, totalno porušila samostan in vruše-vinah pokopala množico beguncev, ki so se iz okolice zatekli za njeno obzidje. Čas nikoli ni dorečen, obnova gradu je odvisna od ljudi, ki jih grad v času potrebuje, Za Mirnski grad je naš čas določil, da naj bo porušen in porušen tudi ostane. Očitneje njegova moč večja od želje časa, ki ga je želel izbrisati in prebivalci so z njim vsakič močnejši od rušilne moči časa. V letu 1942je moral spet pasti kot žrtev vojnih viher, ki so divjale na območju njegovega podnožja. Zgodovinska naloga gradu je preživeta, zato povojni ni bilo izgledov, da bi zopet »ozelenel«, Pa vendar se je dvignil iz vojnih požganin in danes ga spet gledamo takega, kakršnega so gledali tisočletja naši predniki. Dobil je spet nalogo, tokrat zgodovinsko, da pripoveduje ne samo osebi, ampak tudi o dogodkih, ki so se odvijali na njem in v njegovem podnožju. Pokrivanje južnega dela mirnskega gradu je bilo nevarno in zahtevno. Končno je dobila tudi južna stena obzidja gradu svojo pravilno podobo. Zaživeli so tudi dogodki v njegovem podnožju, ribnik in pohodne poti, ljudje so spoznali njegovo sporočilno moč. Kdo ve, alijo bodo znali tudi spoštovati. Tokrat so sami zbrali denar, upajmo, da jih bo to opogumljalo pri čuvanju njegove zgodovinske podobnosti in vrednosti, danes oblikujejo oni svojo zgodovinsko podobo časa in gradu, da se ie ne bi bilo več treba sklicevati na rimski pregovora hrastu: SUCCISCIT - POSEKAN ZOPET OZELENI. fl J/ *)r- ^ar'n 2. blagoslov starodobnih vozil Bila je praznična nedelja. 27. april. Lepo sončno vreme je na Mirno pred gostilno Bukovec privabilo številne ljubitelje starodobnih vozil - prišli so lastniki s svojimi jeklenimi konjički in domačini, ki so si radovedno ogledovali lepotce na parkirišču nasproti železniške postaje. Klub ljubiteljev starodobnih vozil Mirnske doline HrastTržišče, Volkswagen klub Dolenjske in Bela krajine, mirnsko društvo za šport, kultu- ro in turizem Partizan ter Krajevna skupnost Mirna so pripravili 2. blagoslov starodobnih vozil. Letos seje vabilu odzvalo 90 lastnikov starodobnih avtomobilov, motorjev, traktorjem, terenskih vozil. Najstarejši avtomobil na srečanju je bil Volkswagen buggy ovali, letnik 1954, Črni lepotecjevlasti Trebanjca, sicer člana Volkswagen kluba Dolenjske in Bele krajine, Stanka Pavca. Veliko pogledov občudovanja pa je bil deležen vijolični hrošč, letnik 1974, ki ga je lastnik Mitja Vasle iz Šemptera v Savinjski dolini predelal v iimuzinos prikolico, za to pa porabil po grobi oceni okoli tisoč ur, Pred vhodom v gostilno so se zbrali predvsem dvokolesniki in med njimi je po mnenju obiskovalcev izstopal tako imenovani ruski BMW, sicer Dneper650, s katerim seje na Mirno pripeljal Milan Baša z Malkovca, Kolona starodobnih vozil seje po blagoslovu, ki sta ga opravila oba domača župnika Robert Hladnik in Stanislav Kerin, odpravila na panoramsko krožno vožnjo po Mirnski dolini. Z vmesnimi postanki so prevozili štiri sosednje občine in se pozno popoldne vrnili na Mirno. P. Krnc Prvega maja odprli novo »kočo« Letos je bilo na Debencu že 27. prvomajsko srečanje, ki se gaje udeležilo skoraj štiri tisoč ljudi. Slavnostni govornik je bil predsednik države dr. Danilo Turk, ki je med drugim poudaril pomen delavskega praznika, ki je neposredno povezan s človekovim delom, s tem pa tudi s kvaliteto življenja delavcev. Organiziran boj za pravice delavcev se je pričel že pred dobrimi 120 leti s protesti in stavkami, globalizacija, ki se danes nezadržno širi po vsem svetuje človeštvu sicer prinesla velik napredek, vendar sadov ni pravično porazdelila, zato se je treba nenehno truditi za odpravo krivic doma in po svetu, je poudaril predsednik... Evropska unija je prijazno okolje, vendar nam ničesar sama po sebi avtomatično ne zagotavlja... Dr, Turk je pohvalil dobro in učinkovito gospodarjenje v regiji, vendar se morajo dobri rezultati poznati tudi pri izboljševanju življenjskih razmer in rasti standarda tukajšnjih delavcev. Seveda je sledil močan aplavz množice prisotnih. Po odmevnem govoru je predsednik podelil priznanja OO ZSS za Dolenjsko in Belo Krajino. Prejeli sojih zaslužni sindikalni delavci Božica Ahec, podpredsednica sindikata v Beti Metlika, Vinko Jordan, predsednik sindikata TPV Johnson Controls Novo Mesto, Andreja Žago, predsednica sindikata TOM Mokronog in Martin Golob, predsednik sindikata Akripol Trebnje. Posebno priznanje - plaketo za dolgoletno sodelovanje pri organiziranju praznovanj na Debencu - je prejela Krajevna skupnost Mirna. Po zaključku »uradnega« dela proslave so predsednik dr. Danilo Turk, župan Občine Trebnje Alojzij Kastelic in predsednica KS Mirna ga. Bariča Kraljevski svečano prerezali trak pred vhodom v novo »kočo« PLAZ na Debencu in jo tako predali v upravljanje gostincu Stanetu Bukovcu z Mirne. Leseno kočo, ki sojo po drugi svetovni vojni predvsem udarniško postavili takratni mirnski občani, je 24. decembra 2004 popolnoma uničil požar. Idejni načrt za postavitev nove zgradbe na tem mestu je bil predstavljen na prvomajski proslavi 2005. Delaje prevzel Gradbeni od- bor, sestavljen iz članov društva Partizan (uradni upravljavec koče). Krajevne skupnosti Mirna in sindikata. Odbor je uspešno vodil Franci Jevnikar. Do 1. maja 2006 je bil zidani objekt »pod streho«. Do 1, maja 2007 so bila zaključena vsa notranja dela objekta. Do 1. maja 2008 je bil objekt zaključen v celoti. Skupna bruto kvadratura objekta v treh etažah je 300 m2, Kletni del obsega trim sobo, sanitarije za goste, sanitarije in garderobo za zaposlene, skladišče in kotlovnico za plin. V pritličju sta večnamenski prostor in kuhinja, v mansardnem delu so sobe za prenočevanje in sanitarije za prenočevalce. Stroškov za kompletno izgradnjo objekta je bilo 210.000 evrov, oziroma cca. 700 evrov/m2 vključno z DDV. Finančni viri: odškodnina zavarovalnice 40.000 evrov, občinski proračun 160.000 evrov, ostalo (sponzorstva, dobrodelni koncert) 10.000 evrov. Gradbeni odbor ima v programu še naslednje aktivnosti: Izdelava projekta in pridobitev zemljišč za ureditev okolice objekta, ki bi služila za športno-rekreativno dejavnostter postavitev razglednega stolpa. Objekt je last občine Trebnje, v upravljanju pa ga ima društvo Partizan Mirna. Za vse aktivnosti vzvezi z gradnjo turističnega doma PLAZ na Debencu zasluži Gradbeni odbor čestitke in pohvale! D.Z. ODPRI OČI! Toje geslo letošnjih oratorijevvSIoveniji. In če ste res odprli oči, ste lahko med 6. in 12. julijem videli po Mirni kar nekajkratskupinostotih mladih, ki so veselo prepevali, se igrali, pogovarjali, plesali ali pa preprosto skakali. Celotedenski program je izvajalo kar30 animatorjev, ki smo imeli skrbno odprte oči za vseh 70 osnovnošolskih in nekaj malo mlajših otrok. Drug ob drugem smo se neformalno učili skozi ves teden. Spoznavali smo zgodbo o sv. Pavlu in o njej razpravljali ter imeli kar šest različnih delavnic (izdelovanje sveč, brošk, bobnov, rogov, zapestnic, majic, računalniška delavnica...). Po kosilu smo imeli vsi skupaj na nogometnem igrišču veliko igro, v petek pa so nam dan popestrili s svojimi delavnicami mirnski upokojenci. Tako kot Pavel smo se tudi mi v petek popoldne odpravili na pohod, Zvečer nas je pričakala večerja, od tam pa smo se napotili k lovski koči, kjer smo imeli postavljene šotore, vkaterih smo prespali zadnjo noč oratorija. Zjutraj smo vsi razposajeni pričakali gosta Roberta Friškov-ca, Po njegovem odhodu smo še nekaj časa DEBENEC Na Mirnosem prišel jeseni 1971. leta. Nastopil sem službo v Kolinski kot vodja obrata v izgradnji. Takrat sem še razmišljal, da bom na Mirni nekaj let in ko bo tovarna zgrajena, bom šel kam naprej, verjetno v Ljubljano. A življenje veliko stvari obrne drugače, kotsi jih mi zamišljamo. Ato naj bo samo za uvod k razmišljanju, ki ga želim posvetiti našemu Debencu. Ko sem prišel iz Šentjerneja na Mirno, sem se vključil v mnoge dejavnosti v kraju. In veliko sem slišal od starejših Mirnčanov o koči na Debencu; kako sojo pripeljali s konjsko vprego in jo postavili ter zahajali k njej ob raznih priložnostih. Verjetno sem pozabil, kako da je koča prešla v last ljubljanske družine Pretnar in na Mirni seje čutilo neko nelagodje spričo tega, dane rečem kar direktno, daje vladala določena žalostzaraditega. Težkoje presojati po tolikih letih, ko je preko spomina padla koprena pozabljivosti; žal pa nismo tako disciplinirani, da bi si pisali dnevnike, vsaj o tako zanimivih dogodkih. A nekaj je gotovo: pokojni Bojan KOLENC, Milan ŠKUFCA in spodaj podpisani. Tone KOTAR smo bili tisti, ki smo dali idejo, kako pridobiti DEBENEC nazaj, v lastništvo Mirne. Organizirali smo tombolo; navodila, kako se to dela, smo dobili v Komendi in nato smo šli v akcijo. Ni bilo problema dobiti dovolj somišljenikov in pomočnikov! Tombola je uspela v vseh pogledih. Na njej je bilo nekaj tisoč ljudi; lahko rečemo, da izvsehdelovSIovenije.Kočosmo v Društvu Partizan odkupili nazaj! Zato je razumljivo, da nas starejše ta kraj privlači z neko posebno simpatijo; pred nekaj leti sem osebno še pri stari koči praznoval s svojimi sorodniki in prijatelji (blizu 200 nas je bilo) svojo 60.letnico. In kmalu nato je stara koča pogo-V______________________________________ rela! Kakšno veselje za mnoge od nas, da je uspelo gradbenemu odboru, da je na tem mestu zrasla nova, lepa, zidana planinska koča; pa ne koča, kar dom ali hiša bi ji lahko rekli. Vsem, ki so pripomogli k temu, da se je to zgodilo, velja posebna zahvala vseh Mirnčanov Ob tej priliki naj gre zahvala predsedniku gradbenega odbora Francu JEVNIKARJUta pa najbolj ve, s kom naj to naprej podeli. Osebno sem razmišljal, kaj narediti za »popu-larizacijo«te lepe točke; maloje krajevvSIoveni-ji, ki bi imeli tako lepo lego, kotje naš DEBENEC! In sem si rekel tako: če imajo v sosednjem Šentrupertu pohode v Nebesa na dan polne lune, zakaj ne bi imeli mi, na Mirni, pohode ob prvem krajcu, kije meteorološko in pomensko celo nad polno luno, karznatako lepo razložiti naš veliki sokrajan dr. Marko MARIN. Ideja je padla, nekaj pohodov je bilo že realiziranih, udeležba za začetek ni bila slaba. Acilj bo dosežen, če bomo prebivalci Mirne idejo res vzeli za svojo in to vsi: starejši se bomo podali peš, mladina naj bi tekla, se pripeljala s kolesi, z drugih strani se naj bi pridružili ljudje dobre volje iz Mokronoga in Trebnjega, kdor je malo pozen, pa nič zato, če se do koče včasih pripeljetudi zavtomobilom. In približno ob 19-ih na dan prvega krajca bi se dobili pri koči, pozdravili, pokramljali in stkali kakšno vez, ki je prepotrebna, če želimo, da bo kraj še bolj zaživel vslogi in prijateljstvu. Osebno sem karslabe volje, ko večkrat slišim pripombama Mirni nič ne uspe, v Šentrupertu in še marsikje drugje je mnogo bolje. Blizu 4000 ljudi na tomboli pred mnogimi leti je dokaz (pa tudi še marsikaj drugega), da tudi na Mirni veliko stvari uspe! Tudi DEBENEC lahko in vsi prav prisrčno vabljeni! Tone KOTAR Robertu Hladniku, kateri nas je spremljal skozi celotne priprave in teden oratorija. Bodite vteh dneh sonce zase in za druge. Romana Pravne (T namenili igri, nato pa so že prihajali starši in naši sponzorji. Vsi skupaj smo zaključili s sveto mašo, po njej pa še s piknikom. K vsemutemuso veliko pripomogli sponzorji sfinančnoali drugačno podporoin se jim na tem mestu šeenkratzahvaljujem, da so vsem lOOoratorijcem omogočili to, Posebna zahvala gretudi g. Župniku, 'f .-""''It I s! -m ‘m bB . JBf Hit Ji m ■ M Sponzorji/donatorji: Krajevna skupnost Mirna,Trimo d.d.,PUNLES Jože Pu ngerča r s. p., DOM A-KO d. o. o., GOP d. o. o., Da na d. d., SOS Matjaž Šemrov s. p., Dana - Industrijska prodajalna Jamšek Ivan s.p.,Presad d.o.o.,Vini d.o. o. ,Picerija Carmen- Bukovec Karlen s.p.,Gostilna Bukovec - Bukovec Stanislav s.p.,Gostilna Pri Francki - Stare Jože s. p., Gostilna Kolar-Andreja Starina s. p. , Preh ra na Zofka Ja koš s. p., Lovska družinaMirna, Civilna zašdtaTrebnje,Taborniškodruštvo Mirna in Andrej Tratar, Interles Janez Potokar s. p.z družino, Cvetličarna Kala-Cvelbar Stanislav s.p.,Mesarstvo Tomo - Tomaž Zorc s. p., Nogometni klub Mirna, Družina Pančur, Družina Tomšič. Škrjanče, Družina Smole, Družina Pravne, Blaž Ožek, Janez Starič,Tone Kotar, Marko Marin, Ključavničarsto Marko Koščak s. p., Papirnica MA-JA - Martina Sladič s. p., Trgovina Franc Kramer s. p., Avtoprevozništvo Kirm Franci s. p. Društvo upokojencev Mirna,PGD Mirna,PGDSelo -J 7. ^ • 1 "'v' ZAKLJUČEK UR PRAVLJIC (Knjižnica Pavla Golie otrokom razdelila nagrade) V juniju se godi marsikaj, med drugim se zaključuje šolsko leto in v knjižnici Pavla Golie na Mirni je bila slovesnost zaključka ur pravljic. Otroci, ki so večkrat prihajali poslušat pravljice, so dobili skromna darila in veselje je bilo prešerno. Na dan razdelitve nagrad je pravljičarka iz svoje zbirke Staša Tajana Grgo-vič otrokom pripovedovala resne in smešne pravljice. Otroci sojozzanimanjem poslušali, z njo sodelovali in se obenem zabavali. Članice »VEZI« DU Mirna smo že drugo leto sodelovales knjižnico in to delo se nam zdi privlačno. Brati ali pripovedovati pravljicoje osre- čujoče, še posebno, ko opaziš radovedne oči malčkov. Čeprav so eni še zelo majhni, pa si iz povedanih vsebin veliko zapomnijo. Brali smo pravljice različnih avtorjev, tudi pravljice članice »VEZI« gospe Rozalije Pepelnakz Mirne, Lepe so, vsebine so zajete izživljenja živali škratov, celo barvice oživijo v njenih pravljicah. Vse so izbrskane iz prijaznih misli in ljubezni do otrok. Moramo povedati, daje Knjižnica Pavla Golie naklonjena sodelovanju, zato se z veseljem odvzovemo povabilu, z veseljem obiskujemo prireditve v knjižnici. Osebje knjižnice z gospo direktorico Bonovo je prijazno in korektno. In kakšen je bil zaključek? Lep, sproščen, vesel, čisto za konec pa še sladak, Razrezali in posladkali smo se s torto, si zaželeli lepih počitnic, za konec pa smo si rekli: «Na svidenje vjeseni!« Babica s pravljico, Pavlina Hrovat DEKD delavnice V Knjižnici Pavla Golie Trebnje Prva počitniška dneva smo v Knjižnici Pavla Golie Trebnje začeli aktivno, poučno in zabavno. V okviru DEKD smo pripravili dvodnevne delavnice z naslovom Primož Trubar in njegov čas Oba dneva sta bila v znamenju papirja. Prvi dan smo se kot pravi novinarji spoznavali in predstavljali drug drugega. Zabavalismo seobštafetnih igrahsča-sopisnim papirjem in pripravili modno revijo iz časopisnega papirja. Pisali in risali smo na glinenetablice. Natrgali smo časopisni papir in ga namočili. Naslednji dan smo namočen papir zmleli v papirno kašo in jo obarvali. S pomočjo sita smo iz kaše naredili ročno izdelane liste papirja. Nekaj listov smo okrasili s cvetnimi listi in travnimi bilkami, Pripravljene liste bomo uporabili v drugem delu delavnic v okviru DEKD, ki bodo ob zadostnem številu prijav potekale na vseh enotah naše knjižnice v zadnjem tednu poletnih počitnic. Takrat bomo iz ročno izdelanega papirja naredili knjige. Olepšali jih bomo z lastnimi linotiski, inicialkami in rimami. Pri vezavi knjig nam bo pomagal knjigovez. Izdelali bomo skodelice iz papirnate kaše in razvozlavali skrivne pisave. Pogovarjali se bomo o življenju Primoža Trubarja in pripravili razstavo o njem. Prijavnice in več informacij o delavnicah dobite pri izposojevalnem pultu na vseh enotah naše knjižnice ali na spletni strani www.tre.sik. si. Pridite, zabavno bo! 500 LET TRUBARJEVEGA ROJSTVA V čast spomina na rojstni dan Primoža Trubarja in v okviru praznovanja KS Mirna smo! bili v Knjižnici Pavla Go- <7 lie nagrajeni s pridigo Primoža Trubarja v izvedbi samogovora akademskega igralca Anatola Šterna, kije izzvenela v pristni odrski besedi. Samogovor, ki govori o tem, da je bil Trubar večkrat preganjan od lastnega ljudstva, njegova pridiga je podobna testamentu za Slovence, za katere je hotel in se vse življenje boril, da bi bili pred Bogom in svetom enaki. Trubarje bii prepričan, da je jezik - govorjena beseda - tisto, kar mora biti ljudsko - razumevajoče. Prepričan je bil, da mora biti tudi vsebina maše vernikom razumljiva. Skupaj s svojimi učenci je Trubar prevedel temeljne božje knjige, poskrbel za SOtiskov. Velikokrat so ga hoteli zlomiti, ker je ljudstvo učil samozavesti, odgovornosti in resničnega pomena vere. Voditelj po duhu in glasu, velik po postavi, še večji v duhu in volji je vedno znova opozarjal na dolžnosti in vedno znova grajal gre-šnost. Trubarje verjel vsiovensko prihodnost, čeprav se je uresničila šele nekaj stoletij po njegovi oceni slovenske poti. Anatol Štern je z umetnostjo odličnega igralca med poslušalce zlival vsebino pridige. Odpustki, kupljeni, ne morejo pomagati k zveličanju, prav tako ne različna romanja, katerih poti so mnogokrat posute z grehi. Anatol Štern je igral tako pristno, da je med nas pričaral pravega Trubarja, ki bo vsak čas stopil s prižnice, nekoga prijel za uho in dejal:« Grešiš, hudobije in lumparije delaš, zraven hliniš vero v Boga«. V knjižnici Pavla Goiie, kjer se je predstava odvijala, sta gospe, direktorica knjižnice Milena Bon in predsednica KS Bariča Kraljevski, pozdravili nastopajočega in nakazali pomen Trubarjevih del. Kljubtemudajebilota dan več prireditev v sklopu praznovanja KS, seje v knjižnici nabralo kar primerno število obiskovalcev. Nekateri so menili, da bi tudi današnjim vernikom bilo treba povedati tako pridigo. Pavlina Hrovat SOIMJA BEVC - PATRONAŽNA SESTRA (Po poti njenega delovnega dne) i V Življenje je lepo, dokler ti služi zdravje, ko pa zboliš, se ponesrečiš, ostaneš priklenjen na posteljo, postane hudo. Odvisen si od pomoči drugih (domačih ali patronažne službe). Patronažna nega zajema: - nego nepokretnega bolnika, - odvzemi krvi in urina za preglede, - kontrola pritiska-sladkorja, - vtežjih primerih bolezni opravi doma tudi EKG, - oskrba ran, - medicinsko-tehnične posege - infuzije, - nega dojenčka in otročnice (bolnica izda obvestilo o rojstvu), Za delo patronažne službe je potrebno široko znanje, za to dodatno obiskujejo seminarje, izobražujejo se tudi v bolnišnicah. Sestra Sonja pove, daje sodelovanje z bolnišnicami usklajeno, dobro in korektno. V delokrog patronažne službe spada poleg kurativetudi preventiva, ki zajema zdravstveno, socialno obravnavo posameznika ali celotne družine glede na stanje. Sem spadajo tudi predavanja za širšo skupnost. Pri patronažnem delu je pomemben stik, ki že po nekaj obiskih med bolnikom in sestro splete navezanost in zaupanje. Njen delovni dan se začnetam, kjer je potrebno na tešče odvzeti kri. Ta dan je začela na Mirni, kjer je dvema bolnikoma vzela kri, pri eni bolnici pa opravila še EKG in prevez rane. Sledil je odvzem krvi v Šentrupertu, nato pa je morala kri in urin nesti v laboratorij vTrebnje. Dopolnila je torbo s sanitetnim materialom in potdo bolnikov seje nadaljevala: Bistrica - prevez rane, Zadraga - oskrba rane po operaciji, potem pa še na Hom. Strma, ridasta cesta, večinoma ozka jetežavna, pozimi še najbolj. Pa pride v vsak dom, kjer jo potrebujejo, vsakemu bolniki ali poškodovancu z nego in oskrbo prinese kanček upanja, da bo bolje, Patronažna sestra Sonja Bevc se prijazno pogovarja z oskrbovanci, domačim svetuje kako naj ravnajo,jih vzpodbuja injimda koristne nasvete. Povsodje lepospre-jeta, njenega obiska so veseii ne samo zaradi strokovnosti in dela, tudi njen prijazen nasmeh, tople besede puščajo v ljudeh upanje. Slovo ob odhodu in izrečene besede zahvale kažejo, da je Sonja Bevc izbrala pravi poklic. Strokovnosti vdeludoda kanček prijaznosti in vedrine. Pravi, da nič rada ne dogovori ure prihoda na obisk, ker se na poti lahko dogodi kaj nepredvidenega, možno bi bilo, dajo pokliče zdravnica, ona pa ne želi, da bi bili pacienti zaskrbljeni ali nestrpni, Obiske odreja pristojni zdravnik ali zdravnica, velikokrat pa sama na terenu izve za potrebo po negi, zato uredi obiske, prinese napotnice, recepte, po potrebi pa skupaj z zdravnico opravita obisk. Pripomni, da je v negi bolnika veliko novosti in novih pripomočkov. Plenice, postelje, antikubisne blazine,trapez,sanitetni in negovalni material, kije bolnikom, domačim in negovalcem v olajšanje. Sestra Sonja opaža, da je čas drugačen, generacije živijo ločeno, odmika se humanost. Meni, da bi bilo lepše, če bi se bolj razširila soseska pomoč, ve, da so potrebe starih in bolnih ljudi različne, Sestra Sonja veliko razmišlja tudi o tem, kako se počutijo ljudje,, ko pridejo v stanje odvisnosti od tuje pomoči. Za ta dan je bilo obiskov konec, sestro Sonjo pa je čakaloše izpolnjevanje kartonov in vnašanje podatkov v računalnik. Sonja Bevcje patronažna sestra z dušo, srcem in znanjem, zatoji nekateri pravijo kar »Sonček«. Resje, s svojim pristopom in delom razkriva v sebi toplo čutečo osebo in pravi, če bi se še enkrat odločala za poklic, bi zopet izbrala delo patronažne službe. Sestra Sonja, hvala v imenu vseh, kijih obiskuješ in jim prinašaš olajšanje, naj te zadovoljstvo pri delu in sreča na poti spremljata še na vseh tvojih prihodnjih obiskih, kar želim tudi celotni ekipi patronažnih sester v naši občini. Pavlina Hrovat Mesec Rdečega križa in srečanje starejših V najlepšem pomladnem mesecu obeležujemo tudi teden Rdečega križa. Ne samo v tednu od 8.-15.5, ampak ves mesec, se vrstijo različne aktivnosti povezane z dejavnostjo RK. Ob delitvi paketov s hrano in higienskih pripomočkov je v maju potekala tudi krvodajalska akcija, katereseje udeležilo 134 krvodajalcev. ^Pripravili pa smo tudi srečanje starejših. V Kra- jevni organizaciji RK smo se namreč odločili, da odslej zadnjo soboto v maju rezerviramo za srečanje starejših občanov, ki bo tako postalo tradicionalno, Prostovoljci RK so obiskali in povabili vse krajane starejše od 72 let na druženje, ki se je odvijalo v gostilni »Kolenc«. Namen takšnega druženja je pokazati starejšim krajanom, da nam ni vseeno, kaj se z njimi dogaja, predvsem pa jim omogočiti druženje z vrstniki in tako pregnati morebiten občutek pozabljenostlzapostavljenosti.Toje priložnost, ko se nekdanji sosedje, sošolci, sokrajani srečajo, malo poklepetajo in poveselijo ter tako pozabijo na vsakodnevne težave, kijih pestijo. Našetokratnodruženjejessvojim programom popestrila gospa Slavka Pirc, kije poskrbela za smeh in dobro voljo. Prisotne so pozdravili tudi predsednica KS Mirna, ga. Bariča Kraljevski, župan občine Trebnje, g. Alojzij Kastelic in predsednica Območnega združenja RK Trebnje, ga. Mojca Mihevc, ki so na tak način izrazili tudi priznanje udeležencem in prostovoljcem Krajevne organizacije RK Mirna, Tokratnega srečanja se je udeležilo 68, od 212 povabljenih. Udeležba je bila glede na število povabljenih skromna, vendar se v KORK Mirna nadejamo, da bo številčnejša, ko bo srečanje postalo tradicionalno in bodo sokrajani še bolj sprejemali in podpirali aktivnosti RK. NOVICE NAŠIH DRUŠTEV POKAL SPEČE LEPOTICE Bila je prva, sončna junijska nedelja, 1. 6. 2008, ko smo se člani RD Sevnica zbrali ob ribniku v Bruni vasi na zdaj že tradicionalni tekmi za pokal Speče lepotice, Sledil ježreb startnih mest, hranjenje, nato pa tekma. Sonce ni popuščalo, mi pa tudi ne. Če se malo pošalim, je bilo tudi ribam najbrž malo vroče, saj je bil ulov povprečen. Dober prigrizek in hladna pijača med čakanjem ulova, sta nam še kako prav prišla. Ko smo se okrepčali, pa zopet čakanje,..pa vendar so ribice popustile in se ujele našim tekmovalcem. Gasilska slika vseh prejemnikov medalj in pokalov, v družbi Marka Marina, župana Alojzija Kastelica ter predsednice KS Mirna, Bariče Kraljevski. Pozdrav predsednika RD Sevnica Branka Safiča Koje vročina dosegla vrh, smo zaslišali glas s sporočilom, ki smo se ga na tihem vsi razveselili - konec tekme. Sledilo je tehtanje ulova in nato odhod proti mirnskem gradu, kjer so nas že počakale lepo obložene mize. Po malici je sledila podelitev medalj in pokalov. Rezultati so naslednji: 1. MARJAN LEVSTIK 2. STANE PLAZAR 3. ALEŠ PODLOGAR Zahvaljujemo se KS Mirna, dr. Marku Marinu, županu občine Trebnje za pomoč, pozdravne besede in čestitke. Predsenik TK RD Sevnica Glavan Julij Čebelarski praznik na Lanšprežu V soboto, 3. maja 2008, smo čebelarji počastili Glavarjev rojstni dan. Na Kmetijski šoli Grm Novo mesto je potekalo državno srečanje in tekmovanje mladih čebelarjev Slovenije. Po končanem tekmovanju so učenci z mentorji obiskali Lanšprež, Sledila je maša v kapeli in kulturni program, kjerje bilo predstavljeno življenje in delo Petra Pavla Glavarja. Ob tej priliki smo tudi odkrili spominsko ploščo čebelarju Maksu Kurentu, ki je zaslužen za ohranitev in obnovo kapele. Preromal je nešteto poti, napisal mnogo pisem in ustanovil pripravljalni odbor za obnovo kapele. Zavedal seje, daje kapela P. P. Glavarja edinstven arhitekturni-čebelarski spomenik v Sloveniji - morda celo v Evropi, ki pa na žalost med ljudmi še ni našel pravega mesta. V kapeli počiva Peter Pavel Glavar, kar kapeli daje še večjo vrednost. Vida Koželj * V ZAHVALO ZA OHRANITEV KAPELE MAKSU KURENTU 2,10 1901 - 22.4.1985 ■^3 ■ - : ; 4:‘ ' ■ '• •' / J'”' 'V.-^ Foto: DZ Praznovanje 60-letnice PGD Volčje Njive Zadnjega majaje PGD Volčje Njive praznovalo 60. obletnico delovanja. Člani se skozi celotno zgodovino društva trudijo slediti napredku v gasilstvu, tako da se pri povečevanju potencialnih možnosti požara izboljšujejo sredstva za gašenje in reševanje. Tako smo ob 60-letnici prevzeli novo visokotlačno črpalko z rezervarjem za vodo, ki nam bo omogočala gašenje predvsem manjših notranjih požarov, pa tudi gozdnih in travniških požarov. Voda v gasilskem vozilu veliko pripomore k hitrejšemu gašenju in reševanju, saj takoj po prihodu na lokacijo ni treba iskati požarne vode. O prevzemu nove črpalke smo predali uporabi tudi toplotno izolirano garažo, ki bo omogočala pripravijenostgasilskega vozila z vodo v zimskih razmerah. S strani občine se je saniral tudi večkrat poškodovan asfaltna cestišču, uredilo pa seje tudi dvorišče gasilskega doma. Zagnanost mladine za delo v našem društvu, napredek v gasilsko reševalni opremi, podpora občine in krajevne skupnosti in naša pomoč krajanom v primeru naravne nesreče pelje našo humanitarno dejavnost naprej v prihodnost proti naslednji obletnici. Predsednik PGD Volčje Njive Tone Kovač Anton Papež Drago Fink Ludvik Lenarčič Marija Hribar Terezija Dolinar Jože Lah Viktor Papež Janez Bevec-Žan SILVESTER POLAK NA MIRNI V počastitev praznika KS Mirna smo se vključile tudi literatke »VEZI« DU Mirna. Pripravile smo glasbeno-pogovorni večer, katerega gostje bil g. Silvester Polak. Znan je kot TV-voditelj VAŠEGA KANALA, njegov glas pa prihaja v naše domove tudi prek radijskih valov. Pogovor je tekel o njegovem delu, pogledu na pomen kulture in naših medsebojnih odnosov. Zanimiv pripovedovalec, ta g. Polak, ki s svojim načinom pripovedovanja pritegne poslušalca. V samem programu so sodelovali še: recitatorki gospa Ivana Kovačič in Nejka Cvelbar kot najmlajša, Joško Smole s kitaro in petjem ter harmonikar Dejan Vene. Presenečenje pa so izvajalcem in obiskovalcem poklonile pevke »Zimzelena«, ki so prisotnim zapele dve pesmi. Ob končuje gospod Polak recitiral pesem domače literatke Partizanovo pismo, v narečjih Slovenije pa je povedal dele pesmi »Lepa Vida«. Večer je bil je bil dobro obiskan, prijateljski klepet med obiskovalci se je razvil ob skromnem prigrizku in napitkih, ki so jih darovali posamezni donatorji. Večer so obiskali predstavniki iz Preddvora, Metlike, Dolenjskih Toplic in Novega mesta. Vsebina večera je potrdila, da je lepo in koristno tkati vezi med vsemi generacijami. S podobnimi večeri bomo nadaljevale v jesensko-zimskem času(v drugi polovici oktobra). Nastopajočim in gospodu Polaku se lepo zahvaljujemo, naša iskrena zahvala pa velja tudi tistim, ki so nam pomagali, daje večer uspel. Za nagrado si vzamemo vaš obisk, stem potrdite.da je naše delo na pravi poti. Animatorka »VEZI« Pavlina Hrovat ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO Društvo upokojencev Mirna je 20. junija pripravilo 12. prireditev ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO; ta je bila v letošnjem letu druga, saj smo 25. aprila imeli 11. prireditev iztega cikla od 7. junija 2002, ko smo organizirali prvo! Večkrat sem že povedal, zakaj smo dali prireditvi tako ime? Zato, ker imamo Mirno radi, v njej živimo in delamo in prav je, da drug drugemu tudi pokažemo, kaj delamo. Na teh prireditvah pa poskušamo zagotoviti tudi zanimive glasbene goste ali pa goste, ki Pevci iz Šibenika so si ogledali tudi mirnski grad. so sicer po svoji dejavnosti poznani inzanimivi širšemu krogu ljudi. Lani novembra je bii na 10. prireditvi gost maestro MojmirSEPE, letos aprila ravno tako znan in dober skladatelj in komponist. Jure ROBEŽNIK. Samo tisti, ki smo jima prisluhnili, vemo, kako je bilo in zanimivo in kvalitetno. Na aprilski 11. prireditvi so se predstavili šolarji 1. razreda OŠ MIRNA, ki so pod vodstvom gospe Dragice HAZDOVAC odigrali igrico MOJ DEŽNIK JE LAHKO BALON! Bilo je zelo prisrčno! Sedem vnučkov in vnučk članov MePZ DU MIRNA se je predstavilo s sedmimi različnimi inštrumenti; vsi že kar pravi mali virtuozi. Na obisku smo imeli venezuelskega Slovenca, sedaj doma vTihaboju, ki se nam je prvič na Mirni predstavil s svojim lepim glasom in nam zapel nekaj pesmi izsvojega izbora; pravzata večerje zaradi prisotnosti Jureta ROBEŽNIKA naštudiral njegovo pesem ORION. V začetku febr. letos smo gostovali v Šibeniku. Ker ženski zbor PREŠERNOVKE slovenskega KUD Dr. France Prešeren iz Šibenika prihaja na Tabor Šentvid (letos je bil 22. junija), smo 20. junija organizirali našo 12. prireditev ZA MIRNO Z LJUBEZNIJO ter nanjo poleg zbora izŠibenika povabili še 3 zbore, in sicer GENERACIJA 57 iz Ljubljane, MePZ VINOGRADNIKI Trebnje in MePZ DU Ivanjkovci. Nastopil je pa seveda tudi domač MePZ DU MIRNA. Bila je lepa prireditev in zaključek tudi; eden boljših dolenjskih kuharjev Peter KOTAR iz Dolenjskih Toplic je pripravil specialni golaž, ki je nam vsem pravteknii pod novim kozolcem gostilničarja Gorana z Rakovnika. Vinogradniki iz istoimenskega zbora in tudi vinogradniki iz ostalih zborov pa so poskrbeli za dobro kapljico. Geslo nas članov MePZ DU MIRNA je: Po materi pel in po očetu (zmerno) pil, da bi dober človek bil. In tega gesla se poskušamo držati. Žal pa je res tudi, da včasih slabo zapojemo, pa moramo potem od žalosti malo več popiti! Tone KOTAR Vinogradniki so se združili v društvo Vinogradniki so pri kapelici na Stanu razstavili skrbno obnovljen sod in ga proti vremenskim neprilikam zaščitili z lično izdelano streho. Bravo! Pridelovalci vina »mirnskega vinorodnega okoliša« so začutili potrebo, da se po vzoru sosednjih društev tudi sami povežejo. Tako je osem tukajšnjih vinogradnikov 13. julija lani društvo tudi uradno vpisalo v Poslovni register. Novembra 2007 so sklicali prvi občni zbor, na katerem so izvolili vodstvo Društva vinogradnikov Mirna. Za predsednikaje bil izvoljen Avgust Gregorčič ml. K delu so pristopili zelo resno in vzačetku letošnjega leta že izdali ličen bilten, kjer je objavljen Statut društva, po katerem se morajo ravnati vsi njihovi člani. Dokaz, daje bila želja po ustanovitvi društva res velika.jetudi naraščajoče število članov.saj jih je danes že cela stotnija. Že februarja letos so organizirali pokušino vin, ki so jih pridelali člani lansko sezono. Na to preizkušnjo so povabili strokovnjaka Sama Hudoklina in Jožeta Simončiča s Kmetijsko-gozdarskega zavoda iz Novega mesta, ki sta radodarno dajala nasvete, kako uspešno kletariti s pridelkom, Mesec dni kasneje je društvo organiziralo ocenjevanje vin letnika 2007. Zbrali so 83 vzorcev vin. Rdečih vin je bilo 53, belih pa 30. Šestčlanska strokovna komisija ni imela lahkega dela, saj je morala oceniti kar 11 vrst vin. Predsednik komisije je ob zaključku ocenjevanja podal tudi zaključno splošno oceno, ki je bila pozitivna. Poudaril je, da med izločenimi vzorci ni bilo nobenega, ki bi kazal znake bolezenskega stanja, ki nastane kot posledica delovanja neželenih mikroorganizmov (ocetnokislinske bakterije, mlečnokislinske bakterije, divje kvasov- ke). To je prav gotovo zelo vzpodbudno za same pridelovalce - člane društva in dobra referenca mlademu društvu, je v svojem mnenju in oceni zapisal predsednik komisije g. Hudoklin. D. Z. Zgodovinski krožek končal 4. letnik Člani zgodovinskega krožka so ob zaključku 4. letnika dr. Marinu na gradu podarili sliko “njegovega" gradu. Upokojenci-"zgodovinarji" so zaključili 4.let-nikzgodovine. Društvo upokojencev Mirna je zaključek skupaj z UTŽO Trebnje organiziralo na mirnskem gradu 7, maja 2008. Organizirali so razširjeni simpozij, na katerega so poleg članov krožka povabili tudi direktorico CIK Trebnje ga. Patricijo Pavlič, mentorico krožka prof. Miro Brezovar, predsednico Sveta KS Mirna go. Barico Kraljevski, predsednika DU Mirna g.Tomaža Povšičater nekaj prijateljev in ljubiteljev zgodovine. Na zaključnem večeru je imel osrednji referat gostitelj prof. dr. Marko Marin z njegovo priljubljeno temo: Simbolika "Karolinškega vozla" in vloga kneginje Eme kot vladarice (kasnejše svetnice) na razvoj mirnske doline in kasnejše oblikovanje "Kranjske marke" in še kasnejše Vojvodine Kranjske. V minulem raziskovalno-izobraževalnem ciklusu zgodovinskega krožka je študijski program vseboval štiri tematske sklope učne snovi. 1. Zgodovina nastanka znakov za glasove in znamenja za pojme in besede. Po tisočletjih razvoja v tej smeri je prišlo do "iznajdbe vseh iznajdb", to je do PISAVE. Temu so sledile iznajdbe papirja intiska.VMezopotamiji je nastala pisava "klinopis", skoraj sočasno je v Egiptu nastajala pisava hieroglifov. Ževdrugem tisočletju p. n. štetjem so iznašli 20 črkovno pisavo v aramejščini in hebrejščini, v kateri je bilo napisano Sveto pismo stare zaveze. Nadaljnji razvoj pisav je odločilno vplival na kulturni napredek sredozemske in evropske civilizacije, Tu so iznašli novo pisavo za arabščino (koran), cirilico (Ciril in Metod) in latinico, kije prevladala vzahodni Evropi. 2 Nastanek, razvoj, gradnje in zaton srednjeveških gradov na področju današnje Slovenije in v Evropi. Tema je široka, znanje pa smo pridobivali iz učbenikov, poročil in zapisov raziskovalcev ter arheologov in iz obširnega dela slovitega zgodovinarja Janeza Vajkarda Valvazorja "Slava vojvodine kranjske". 3. Srednjeveški gradovi v mirnski dolini. O nastanku gradov v mirnski dolini seje ohranilo precej pisnih virov. Zelo zanimivo temo je mentorica podrobno prikazala v skriptah. Seveda je poslušalce najbolj zanimal nastanek in razvoj mirnskega gradu, ki je več kot 800 let kljuboval vsem nevarnostim, omahnil pa je konec 2. svetovne vojne. Kot Ikarus se po zaslugi strokovnjaka in entuziasta dr. Marka Marina zadnjih 40 let dviga iz ruševin. 4. Spoznavanje zgodovine naših sosednih narodov in narodnih manjšin, ki živijo izven meja matične države. Največ znanja na to temo so pridobili s strokovnimi ekskurzijami v zamejstvo. Tako so konec 1. letnika obiskali Avstrijsko-Koroško in se ob ogledu krajev seznanili z nastankom in razvojem prvedržavnetvorbeSlovencev, to je Karantanije. Konec 2. letnika so si "učenci" ogledali furlanski mesti Čedad in Oglej.Proučevali so vlogoteh mestza obstoj Slovencev vtej regiji. Na koncu 3. letnika so slušatelji izpeljali poučno ekskurzijo na Madžarsko. Tema: 1000 let sosedskih narodov pod isto cesarsko krono. Letos ob zaključku 4. letnika so se odpravili na Češko-Moravsko. Izkušnje tega naroda so podobne našim. Izzgodovineje razvidno, da sta se ta dva naroda večkrat poskusila združiti - pod vladavino kralja Sama in pod češkim kraljem Otokarjem. Člani zgodovinskega krožka so odločeni nadaljevati z vseživljenskim izobraževanjem, pripravljeni pa so sodelovati tudi pri projektih zgodovinske narave. Po pogovoru z animatorjem zgodovinskega krožka g. Rudijem Žibertom zapisal Dušan Zakrajšek DU Mirna v projektu »Starejši za starejše« Združenje društev upokojencev Slovenije že vrsto let poskuša vključiti čim več društev upokojencev v projekt »Starejši, za boljšo kakovost življenja starejših na domu«, Do sedaj se je v ta projekt vključilo že preko 120društev iz vse Slovenije. Posamezna društva, ki izvajajo ta projekt, najprej preko svojih prostovoljcev(anketiranja) ugotovijo potrebe svojih ljudi starejših od 69 let in nato preko ustreznih služb za nudenje socialno-varstvene pomoči in prostovoljcev,to pomoč tudi organizirajo in izvajajo. Zbiranje teh podatkovje potrebnozaradi lažje organizacije pomoči tako prostovoljcev, kot tudi inštitucij s področja socialnega varstva, saj jetakšno delo povezano tudi z načrtovanjem pridobivanja sredstev za zagotavljanje te dejavnosti. Tudi DU Mirna seje spomladi aktivno vključilo v ta projekt. S takšnimi dejavnostmi želimo vsem našim starejšim zagotoviti čim kakovostnejše življenje na njihovem domu, saj vemo, da se vsi najbolje počutimo doma, vendar je to mnogim onemogočeno zaradi sodobnega načina življenja, ko so mladi rodovi vključeni v vsakodnevno bitko za lasten obstoj in jim zato kljub najboljši volji ostaja zelo malo možnosti in časa za skrb o svojih starših. Tako pa sedaj pobudo prevzemajo tisti, ki poznajo potrebe starejših in so pripravljeni stopiti skupaj, v upanju, da bo nekoč tudi zanje poskrbljeno na tak način. Da bi prišlo do izvajanja takšnega programa, pa morajo društva opraviti še vrsto pripravljalnih aktivnosti. Tako smo tudi v DU Mirna že septembra 2007 seznanili župana občine, g. Alojzija Kastelica o vključitvi v projekt. Župan, ki ima nalogo, da kasneje tudi organizira koordinacijsko telo, ki bo skrbelo za spremljanje in izvajanje potreb občanov starejših od 69 let, je k temu projektu podal svoje soglasje in ga moralno podpri. DU Mirna ima sedaj za nalogo, da svoje člane in ostale krajane preko sredstev javnega obveščanja seznani o pričetku izvajanja omenjenega projekta. Tudi pričujoči prispevek je del tega projekta, saj želimo krajane seznaniti, da bodo prostovoljci DU Mirna po svojem izobraževanju v mesecu septembru pričeli z izvajanjem anket vseh starejših od 69 let. Pri tem pa je potrebno povedati, da bo DU imelo kar precej težav z obiskovanjem tistih, ki niso člani DU Mirna, saj zaradi Zakona o varovanju osebnih podatkov ne more pridobiti podatkov o krajanih starejših od 69 let. Ker ne želimo ustvariti vtisa, da koga izključujemo iz tega projekta, prosimo vse tiste, ki so zainteresirani za vključitev v projekt, pa jih naši prostovoljci ne bi obiskali zaradi že omenjenih težav s pridobivanjem podatkov, da se nam sami oglasijo. V prostorih DU Mirna smo na razpolago vsako sredo od 8.-9. ure ali na GSM 040 591 117 (Ismeta). Hkrati pa vse krajane prosimo za pravilno razumevanje obiskov naših prostovoljcev, saj gre resnično za zbiranje ie tistih podatkov, ki bodo v korist uporabnikom.(potreba po obiskih, prevozih, obiskih patronaže, dovoz hrane..). Vsekakor je pomembno poudariti, da je sodelovanje v anketiranju prostovoljno. Vsi zbrani podatki pa se bodo strogo varovali in uporabljali zgolj v namen nudenja pomoči. V pričakovanju uspešnega sodelovanja vseh vas lepo pozdravljamo. Tomaž P0VŠIČ - predsednik DU Mirna Ismeta Mujanovič-komisija za zdrav.-socialne zadeve ^ov05KOD«0s>^ / ii Ni ^ PODOPUSTNIŠKI POZDRAV LJUBITELJEM PSOV Poletje se počasi zaključuje, kar za Kinološko društvo Mirna pomeni prehod na novo sezono šolanja naših psov. Tako je bil uvodni sestanek za tiste, ki bi radi nadaljevali šolanje svojega psa, in za vse, ki jih karkoli zanima o društvu ali življenju s psom, 5, septembra. Za tiste, ki morda mislite, da smo člani KDM teh nekaj mesecev lenuharili, pa navajamo nekaj naših poletnih utrinkov. Najprej omenimo naš najočitnejši projekt, to le kozolec na mirnskemvadišču. Za uresničitevvelike želje po strehi nad glavo se moramo predvsem zahvaliti donatorjem (vse naše donatorske pomočnike lahko spoznate na spletni strani www.kd-mirna.net'). v roke pa smo pljunili kar člani sami. Tako je bil kozolec nared že junija, ravno ob zabavni prireditvi v sklopu kraievneaa praznika Mirne. S ponosom in z velikim veseljem smo se udeležili študentskega rajanja na ŠVIC-u, kjer smo našim ljubljencem omogočili prav posebnodoživetje, Nikakor pa natem mestu ne moremo mimo še ene pohvale mladim, ki so spet dokazali, kako so prav oni prvi med pasjimi prijatelji in koliko jim pravzaprav pomeni širjenje pozitivne kinološke kulture. Še en velik projekt pa je bil vikend na Dvo-ru. Tudi letošnjega kampiranja smo se udeležili predvsem člani društva s psi in našimi najbližjimi prijatelji. Taborjenje, plavanje, vaje poslušnosti in socializacije, velika vaja izsledenja, vse začinjeno zobilo zabave, je na udeležencih pustilotoliko prijetnih vtisov, da se vsi po vrsti veselimo kinološkega tabora naslednje leto, Žal moramo na tem mestu omeniti tudi skupino razposajencev, ki si večkrat izposodijo naše vadišče. Za seboj namreč pustilo nered in povzročalo škodo na naših orodjih za šolanje. Nadebudneže pozivamo, da se nam raje pridružite, pripeljete svoje pse v šolo ali preprosto pomagate pri uresničitvi naših projektovin gotovo se boste tudi vi naučili spoštovati tujo lastnino. Pri naslednjem obisku vadišča pomislite še na to, da je v ta ograjeni prostorvloženih ogromno delovnih ur prostovoljcev ter sredstev donatorjev in nihče od nas si za vzdrževanje le-tega ne želi opravljati Sizifovega dela. V društvo pa vabimo tudi vse kandidate, ki bi želeli postati inštruktorji šolanja psov. Levji nasmehi Decembra lani je v vseh 18 slovenskih Leo klubih potekala skupna akcija "Od toplih nog do toplih src". Leo klubu Trebnje je obdaroval 30 otrok oddelka s posebnimi potrebami na OŠ Mirna, starih od 8-19 let. Da bi na obraze otrok privabili levje nasmehe, se jim je pridružila tudi maskota, levček Leo, ki sicer domuje v RK Trimo, in je vsakemu otroku podaril vrečkoz darilci. »Tisti, ki smo bili z njimi, neprecenljivih otroških nasmeškov in žarečih oči ne bomo nikoli pozabili. Malokdaj smo dandanes še lahko priča tako iskrenemu veselju in hvaležnosti, kot smo ju občutili prav s temi otroki. Zahvala za to gre tudi ravnateljici, vzgojiteljicam in strokovnim delavkam šole, ki so pokazale veliko navdušenja, da bi skupaj otrokom polepšali praznične dni. Poslovili smo se s presunljivim občutkom, da pravzaprav nismo bili tisti, ki so obdarili, temveč smo bili obdarovani mi sami,« je zapisala Jasmina Pakiž iz LK Trebnje. P. S. Čeprav je od dogodka minilo že skoraj leto dni, vseeno objavljamo kratek zapis. Dobra dela pač ne zastarajo. V imenu uredništva Krajana pa opravičilo, ker prispevek ni bil objavljen v prejšnji številki. markerji pri vajah obrambe ter strokovnjaki O tekočih zadevah vas redno informiramo za sledenje, da pridobite potrebne izkušnje na naši spletni strani www.kd-mirna.net. kjer in tisti zares zavzeti tudi licence pri KZS, Naj pridno polnimo tudi fotogalerijo. Za radoved- omenimo še to, da je naša predsednica in nejše pa seveda tel. št. 031-270-557 (Meta) in glavna inštruktorica Meta Zorc trenutno edi- email: kinoloskodrustvomirna@gmail.com. na strokovno usposobljena v občini Trebnje, sai ima opravilen izoitza inštruktorja osnovne- Ne pozabite na začetek jesenskih tečajev aa šolanja pri Kinološki zvezi Slovenile. in se vidimo! OBVESTILA NEVARNOST! Vodno gospodarsko podjetje (VGP)je organizacija, ki gospodari z našimi vodami. Torej skrbi za pretočnost vodotokov in urejene brežine ob njih. Vse pogosteje se dogaja, da so vodotoki zaraščeni do meje, ko drevje postane potencialno nevarno za zajezitev vodotoka in voda se razlije po okolici. Poplave! Starejši Mirnčani smo jih doživeli že večkrat. Vedno so bile škode ogromne. Izgovori upravljavcev voda, da zaradi pomanjkanja denarja ne morejo urediti vseh potrebnih del ob vodotokih so sicer do neke mere sprejemljivi, vendar tudi z majhnimi sredstvi lahko rešijo nekatere kočij Ive točke. Ob Osnovni šoli je grmovje preraslo strugo reke Mirne. Delavci VGP so del brežine do nogometnega igrišča uredili, preostalo pa prepustili naravi. Videz ni prijeten, še posebej zato, ker se bližnji krajani trudijo in imajo okolico lepo urejeno. Nad malomarnim delom delavcev vodarjevse pritožujejo bližnji prebivalci, sprehajalci in rekreativci. Upajmo, da bo opozorilo zaleglo... D.Z. Obvestilo lastnikom nepremičnin Na podlagi Zakona o javnih cestah-UPBl (Ur. I, RS, št. 33/2006) in odloka o občinskih cestah (Ur.l. RS 38/2000) pozivamo občane, naj vzdržujejo rastlinje in žive meje ob cesti tako, da njihova rast ne posega v polje preglednosti v (49. člen). Poleg tega predlagamo, da za zagotovitev večje varnosti v cestnem prometu lastniki zemljišč v bližini križišč odstranite rastlinje (grmovje, drevesa...) iz območja preglednega trikotnika oziroma poskrbite, da se rastlinje zniža na višino 75 centimetrov in se s tem omogoči pogled čez njih na prihajajoča vozila. Če lastniki rastlinja ne bodo odstranili, bo to (na stroške lastnika) storilo podjetje, s katerim ima Občina Trebnje sklenjeno pogodbo za vzdrževanje cest. Obtej priložnosti ponovno seznanjamo vse kmetovalce, ki imajo njive ob cestah, na določila Zakona o javnih cestah-UPBl (Ur.l. RS ZAVARUJTE SVOJE KOLO Tatvine koles so pogosto kaznivo dejanje tudi na območju Policijske postaje Trebnje, v Sloveniji pa je letno prijavljenih pogrešanih okoli 2.000 koles. Zato je pomembno preventivno obnašanje njihovih lastnikov in uporabnikov. Svetujemo vam: - kolo, ki dalj časa ni v uporabi, hranite v zaklenjenem prostoru; - če morate kolo pustiti na prostem, naj bo prostor obljuden in dobro razsvetljen; - zaklenite ga z dobro ključavnico ali še bolje, priklenite ga k ograji (za okvir kolesa in eno od koles hkrati); - zapišite si podatke o kolesu, če ta nima serijske številke, si jo dajte vgravirati ODKRITJE STORILCEV VANDALIZMA Policisti PPTrebnjeso vzačetku letošnjega leta na območju naselij Mirna in Trebnje, predvsem v bližini osnovnih šol in vrtcev, obravnavali večje število dejanj z različnimi oblikami vandalizma, s katerimi so neznanci povzroča li škodo, sku paj v višin i 1.700 evrov. Z intenzivnim delom so policisti odkrili skupino mladoletnikov iz Trebnjega in Mirne, ki so izvrševali tovrstna dejanja in jih bodo kazensko ovadili. PREVENTIVNI NASVET -PEŠCI V PROMETU Policisti Policijske postajeTrebnje za varno udeležbo v prometu svetujemo pešcem in voznikom. Pešci so ena varnostno najbolj izpostavljenih kategorij prometnih udeležencev in za vozniki osebnih avtomobilov in potniki v vozilih tretja najpogostejša žrtev prometnih nesreč. V prometu je pomembno, da se različni udeleženci med seboj dobro vidijo in z jasnimi znaki napovedo svojo namero. 33/2006)ter na določila že prej omenjenega odloka o občinskih cestah, ki določajo, da je prepovedano orati na manjši razdalji od 4 m od ceste v smeri proti njej ali v širini 1 m od ceste vzporedno z njo in obračati na cestah s kmetijskimi stroji (traktorji, plugi...) ter onesnaževati cesto. Lastnik nepremičnine mora pri uporabi nepremičnine opuščati dejanja in odpravljati vzroke, ki izvirajo iz njegove nepremičnine in otežujejo uporabo drugih nepremičnin čez mero, ki je glede na naravo in namen nepremičnine ter glede na krajevne razmere običajna ali povzročajo znatnejšo škodo (prepovedana imisija). Pri delu na terenu opažamo, da imajo določeni lastniki nepremičnin (stanovanjskih hiš. SMKMl PEŠCI: • Poskrbite, da boste v prometu vidni; nosite svetla oblačila in predmete, ki izboljšujejo vidnost (odsevne trakove, kresničke), • Upoštevajte prometne predpise; prečkajte cesto na označenih prehodih za pešce, hodite po pločnikih (če obstajajo) oziroma ob levem robu vozišča, • Predvidevajte ravnanja drugih udeležencev v prometu • Če ob sebi potiskate kolo, hodite ob levem robu vozišča in tako, da ste sami izven oziroma ob robu vozišča. TATVINE IN VLOMI V AVTOMOBILE Na območju Policijske postaje Trebnje smo v zadnjem času obravnavali več vlomov v osebne avtomobile. Storilci iz avtomobilov odtujijo vrednejše predmete, denarnice in bančne kartice. Medtrgatvijo in ostalimi jesenskimi kmetijskimi opravili policisti svetujemo občanom, naj v vozilih in zidanicah na vidnih mestih ne puščajo vrednejših predmetov, torbic in denarnic brez nadzora. PIN kode bančnih kartic hranite ločeno od bančnih kartic. Vozila in objekte skrbno zaklepajte. Policisti Policijske postaje Trebnje pozivamo občane, naj v primeru, da opazijo sumljive osebe v bližini parkiranih avtomobilov in zidanic, o tem takoj obvestijo Operativno komunikacijski center na telefonsko številko 113 ali Policijsko postajo Trebnje na številko 073462700. SKUPAJ ZA VARNOST VAŠA POLICIJA gospodarskih poslopij...) neurejeno zbiranje komunalnih voda (deževnice) injevnekaterih primerih deževnica iz žlebov speljana na javne ceste. Tovrstno ravnanje je nedopustno in je opredeljeno kot prekršek v Zakonu o javnih cestahtertudi vOdloku oobčinskih cestah Ob-čineTrebnje. Vsak lastnik objekta je dolžan zagotoviti ustrezno ureditevzbiranja komunalnih voda, sicer se ga lahko denarno kaznuje. V medsosedskih sporih pa imate kot lastniki nepremičnine pravico skladno z določili Stvarnopravnega zakonika, da od lastnika sosednje nepremičnine zahtevate odpravo prepovedane imisije oziroma drugih motečih dejavnikov. Vinko Ribič OBČINSKI INŠPEKTOR SPORT SOAPBALL na Mirni Društvo za šport, kulturo in turizem Partizan Mirna in Prostovoljno gasilsko društvo Mirna sta 30. avgusta popoldne na igrišču pred kulturnim domom Partizan prvič organizirala tekmovanje v nogometu na milnici -Soapballu. Igra se na napihljivem igrišču, napolnjenem z vodo in milnico. Igra je primerna za vsakogar, saj znanje nogometne igre ni najpomembnejše, kajti voda oziroma milnica ustvari nepričakovane situacije, ob katerih se nasmeji sleherno oko. Ekipa šteje tri igralce v polju in rezervnega igralca, ki se lahko menja med polčasom. Tekmovanja se je udeležilo šest moških in tri ženske ekipe. Zmagovalna ženska ekipa je bila Dream team, v moški konkurenci pa je bila nepremagljiva ekipa Forca Alfa. Družabni dogodek so si ogledlai številni obiskovalci, situacije, do katerih je prišlo med igranjem, pa so nasmejale vsakogar in tako popestrile zadnji vikend šolskih počitnic. Zorganizacijotovrstnih prireditev želi naše društvo razbliniti monotonost v kraju in zato že razmišljamo, _____________________ da bi prireditev organizirali tudi naslednje leto. Še prej pa bo društvo konec septembra pripravilo nadaljevalni plesni tečaj, v oktobru se bo začela rekreacija košarke, decembra pa bo že deveta tradicionalna prireditev Vesel sem Mirnčan. Z. Remic Balinarji so ostali brez igrišča Pred leti so najbolj zagreti mirnski balinarji ustanovili balinarski klub MIRNA, ki se je po dveh sezonah napornih treningov uvrstil vdrugo državno ligo. Seveda je bilo treba pred tem postoriti marsikaj, predvsem pa zgraditi balinišče, kije moralo ustrezati zahtevam, oziroma predpisom Balinarske zveze Slovenije. Naš funkcionar v BZ Dolenjske je za nas srečne okoliščine izko-ristiltako, daje jekleno konstrukcijo balinišča, namenjeno novomeškim balinarjem, »pre-kanaliziral« na Mirno. Tako je bilo zgrajeno prvo dvostezno pokrito balinišče z asfaltno podlago na zemljišču Dane. Seveda je bil o tem podpisan dogovor. Od tu dalje ima zgodba dolgo brado. Zaradi okoliščin je bilo treba objekt s te lokacije umakniti in gostilničar Bukovec je ponudil svoj prostor za izgradnjo štiri steznega pokritega modernega balinišča. Veliko truda članov kluba in še več investitorjevih sredstev je bilo vloženih v izgradnjo objekta. Medtem so nekateri igralci ustanovili nov klub DANA, ki gaje z minimalnimi sredstvi sponzorirala d.o. Dana. Tako na prejšnjem, kotna novem igrišču so trenirali in tekmovali tudi upokojenci. Balinišče je bilo zasedeno skoraj vsak dan. Nesporazumi med igralci so žal pripeljali do propada obeh klubov. Balinarji in balinarke so krepko pljunili v roke, da so usposobili dvostezno balinišče pod gradom, ki jim ga je ljubeznivo odstopil v uporabo lastnik Kolenc. Štiristezno balinišče gostilne Bukovec bo lastnik porabil v druge namene. Tudi lastnik balinišča je odpovedal gostoljubje in kakih dvajset zagretih upokojenk in upokojencev je ostalo brez igrišča. Dogovorili so se z lastnikom dveh »pozabljenih« balinišč pod gradom in zopet organizirali udarniške akcije, da so usposobili že skoraj zaraslo igrišče, Tudi ljubeznivi lastnik je pomagal polepšati okolico in danes se rekreativni balinarji - upokojenci družijo pod gradom. Velika škoda za nekatere mlajše balinarje, ki na državni ravni dosegajo odlične rezultate in smo o njih že pisali v Krajanu, je v tem, da to balinišče ne ustreza vsem predpisom. Pa vendar, bolje nekaj kot nič. Sedaj pa javno vprašanje: Se bo našel kdo, ki bi začel akcijo o novogradnji modernega balinišča na lokaciji, ki je bila za to zvrst športa določena že pred skoraj štirimi desetletji? V teh silnih letih naša občina namreč ni uspela potrditi določenega prostorskega plana! Je potreben komentar? D. Z. Regijsko tekmovanje v balinanju. Pozdrav predsednice KS Mirna. Ekipa DU Mirna je bila četrta od 13 ekip. TVOJ OBRAZ Tvoj obraz je zame sonce, ko pogledaš me, vzplamtim. Sij tvojih oči me pošilja v nebeško modrino. Zakaj se obračaš stran? S tem zrak mi jemlješ, usiham, a ne usahnem. Ko obsijala me bo pomlad, - moja - le zate zadehti. Gorazd Gorenc BADMINTONSKI KOTIČEK Uspešna lanska sezona, kaj prinaša nova? Potem ko so mirnski badminton isti na 51. državnem članskem prvenstvu za posameznike in dvojice v badmintonu, ki je bilo na Mirni, osvojili kar štiri od petih naslovov, si z uspešnim osvajanjem lovorik nadaljevali tudi na ostalih tekmovanjih. Tretjič državni prvaki Tako je prva ekipa Badmintonskega kluba TOM Mirna (Aleš Murn, Dušan Skerbiš, Matevž Bajuk, Aljoša Turk, Tadej Jezernik, Špela Silvester, Taja Borštnar, Jerca Bajuk in Katja Kolenc) še tretjič zapored in četrtič v zgodovini kluba osvojila naslov članskih ekipnih državnih prvakov. Tokrat v Medvodah. Druga ekipa BKTOM Mirna (Urban Turk, Klemen Kramar, Nik Gerden, Aleks Miklič, Žiga Strmole, Mitja Šemrov, Katja Strmole, Leja Bevc in Urša Arih) pa je sezono končala na zelo dobrem sedmem mestu. Tudi v Mednarodni badmintonski ligi, kjer nastopajo poleg slovenskih še hrvaški klubi, so bili odlični - prva ekipa je osvojila drugo mesto. Tudi do 13 let najboljši V prvi polovici maja pa je bilo v Ljubljani državno prvenstvo do 13 let, kjer so mladi Mirn-čani dokazali, da sledijo svojim starejšim klubskim kolegom. Žan Laznik je postal državni prvak med dečki posamezno in skupaj z Lejo Bevc med mešanimi pari, z Luko Pungerčarjem pa sta bila tretja med deškimi dvojicami. Pri dečkih posamezno je bil Luka drugi; druga pri deklicah posamezno je bila tudi Leja, kije skupaj z Emo Cizelj osvojila tretje mesto med dekliškimi dvojicami. Tretja sta bila tudi Luka in Ema med mešanimi dvojicami. Po že končanih treh državnih prvenstvih so člani Badmintonskega kluba TOM Mirna os-vojilidevetod 16možnih naslovov državnega prvaka, kar je res odlična bera najžlahtnejših medalj, Spet prvi v Friedrichshafenu Konec maja seje več kot 500 tekmovalcev iz 15 držav v starostnih skupinah do 11,13,15, 17 in 19 letzbralo v Friedrichshafenu v Nemčiji. Na največjem turnirju vsrednji Evropi jesode-lovala tudi 14-članska tekmovalna odprava z Mirne. Matevž Bajuk dvakrat stal na najvišji stopnici do 19 let, Urban Turk pa med posamezniki do 15 let. Do brona je prišel še Mitja Šemrov v dvojicah do 15 let z Urbanom ter Ema Cizelj med posameznicami in vdvojicah s hrvaško soigralko Ivono Kozak. Že drugič zapored in tretjič v zgodovini kluba se BK TOM Mirna lahko pohvali z ekipno zmago na tem turnirju - letos so skupaj osvojili 85 točk. Najmlajši do naslovov Prvi konec tedna vjunijuje bilo vZgornji Kungoti državno prvenstvo do 11 in do 17 let. Med mirnskimi badmintonisti je bila najboljša Ema Cizelj zdvema zlatima medaljama in eno bronasto med najmlajšimi; do medalj pa so prišli še Nika Arih, Nuša Zaman in Domen Laznik. V starostni kategoriji do 17 let pa so se na zmagovalni oder poleg Urbana Turka povzpeli še Mitja Šemrov, Nik Gerden in Klemen Kramar. Ema je zmagala med deklicami posamezno in vdvojicah s Cecilijo Barut iz Bit Ljubljana. Nika je bila tretja med posameznicami in z Nušo med dvojicami. Domen in Ema sta bila tretja med mešanimi pari. V konkurenci do 17 let je bil glavni adut Urban, ki mu je v finalu zmanjkalo moči, da bi presenetil prvo postavljenega Alena Roja iz Kungote. S Klemenom sta bila v dvojicah tretja, prav tako sta bila tretja še Mitja in Nik. Je pa zato na državnem prvenstvu do 15 let teden zatem Urban v domači dvorani osvojil vsetri možne državne naslove - posamezno, v dvojicah z Mitjo in v mešanih parih s Kajo Stankovič iz Ljubljane. Cilji nove sezone? Kot je povedal trener mirnskih badminto-nistov, Dušan Skerbiš ml„ si v tej sezoni želijo predvsem ponoviti res izjemne uspehe pretekle sezonetako na domačih kottujih tekmovanjih. »Cilj je ambiciozen, saj bo tako uspešno sezono zelotežko ponoviti, a dejstvo je, da si je nižje cilje težko postavljati,« je še dodal. Petra Krnc TOM Junior&Youth International 2008 T 0.-12. oktober 2008 Športna dvorana OŠ Mirna Mirnčana, ki krojita evropski vrh Badminton je ena najbolj priljubljenih iger v prostem času. Na Mimi pa že vrsto let velja za enega bolj zaresnih športov, v katerem domači igralci dosegajo zavidljive rezultate - tudi na mednarodnem področju. Trenutno najbolj izstopata Aljoša Turk in Matevž Bajuk, ki sta v lanski sezoni v dvojicah osvojila vrh evropske mladinske lestvice, odlično pa sta se odrezala tudi med posamezniki. Kdaj si sploh začel igrati badminton? Je bilo takoj zares ali bolj iz radovednosti? Aljoša: Začel sem v mali šoli, ko je bil to bolj kot ne krožek. V 3. razredu pa smo se pridružili ostalim v Trebnjem, Začel sem, ker mi je bil zanimiv in atraktiven, kasneje sem si pa želel še kaj več, zato sem tudi ostal v badmintonu - ker je edini »proti« šport na Mirni. Matevž: Začel sem v mali šoli pri šestih letih, ker sem nujno rabil popoldansko zaposlitev in je bil dokaj popularen šport na Mirni - vsi so ga želeli igrat. Najprej sem igral za šalo, dvakrat na teden po eno uro - včasih smo cel trening igrali na primer med dvema ognjema... Kaj je bila prelomnica pri odločanju za bolj resno treniranje? Aljoša: Hm... (premislek) Mislim, daje bilo to takrat, ko sem gledal olimpijske igre. Naježila se mi je koža in še vednose mi, ko vidim Slovenca, ko prejme medaljo. Ampak ključno je to, da sem si od nekdaj želel zastopati slovenske barve v tujini in biti slovenski reprezentant. Nekaterim je to vseeno, meni osebno pa je to ZELO velika čast. Matevž: Zame pa prvo državno prvenstvo do 11 let v Lendavi. Bil sem prvak med dvojicami. Kako združuješ šolo in treninge ter tekmovanja? Aljoša: Mislim, da kar v redu. Nimam večjih težav, tudi zato, ker sem imel v srednji šoli dobrega kordinatorja, ki se je vedno postavil zame in mi pomagal, to je bil Janez Mohorčič. Matevž: Zelo uspešno. Obiskujem športno gimnazijo, kjer je večina učiteljev podvržena temu, da omogočajo lažje izobraževanje ob treniranju - individualne ure, napovedana spraševanja... Kaj je bil tvoj največji uspeh doslej? Aljoša: Ohranitev naslova zmagovalca evropske mladinske jakostne lestvice v sezoni 2007/08 v dvojicah, kjer sem skupno dosegel pet zmag, dvakrat drugo in trikrat tretje mesto. To pa zato, ker je malo igralcev ki zmaga lestvico dvakrat zapored! Matevž: Dutch junior, kjer sem osvojil tretje e podcenjevala. Azijci pač veljajo za razred boljše igralce od ostalih. Se ti zdi, daje badminton dovolj prepoznaven šport? Kaj bi se dalo na tem področju še spremeniti? Aljoša: Kot sem že večkrat rekel: »Nikoli ni preveč!« Mislim da se kar dobro trudijo za prepoznavnost tega športa, mogoče je le medijsko preveč zapostavljen. Matevž: Prepoznaven je samo na Danskem in v Aziji. V Sloveniji pa velja za rekreativni »Šampioni so tisti, ki igrajo s srcem in ga pustijo na igrišču!!!« šport. Mislim, da bi se moral več pojavljati v medijih. Kako pa tvoji uspehi pomagajo k njegovi prepoznavnosti in nenazadnje morda tudi k pridobivanju sponzorstva? Aljoša: Najini uspehi z Matevžem so po mojem mnenju kar pripomogli k prepoznavnosti, tako smo več v časopisih, na internetu in televiziji. Kar se tiče sponzorstva pa pomagata predvsem FORZA in TOM d,d. ter mami in oči, seveda, Matevž: Na občinskem področju je super, drugje pa bolj slabo. Sicer pa imam samo enega sponzorja - večinoma je še vedno očetova denarnica. Pri vseh športih je pomembna vztrajnost, disciplina. Kako to, da vztrajaš pri badmintonu? Le zaradi dosedanjih uspehov ali se zadaj skriva še kaj? Aljoša: Zato ker ga imam rad! Tudi zaradi uspehov, ampak bolj zaradi prvega, Se skriva, brez skrbi, (še skrivnostno doda) Matevž: Uživam vigranju. Tudi ko naredim že milijon udarcev na teden, težko zdržim, da ne bi vsak dan prijel v roke loparja, Sicer me pa nosi tekmovalnost in rivalstvo z vrstniki. Načrti za naprej - kje se vidiš čez eno leto in kje čez pet let? Aljoša: Upam, da čim višje, vendar nerad napovedujem. Treba je delati in vztrajati, upam pa da ne bo veliko poškodb-do zdaj sem jih imel kar nekaj. Drugje se vidim pa kot študent, tako kot drugi. Matevž: Čez eno leto bom študent in se bom preselil v Ljubljano ter tam treniral. Sicer pa upam, da bi lahko tekmoval in treniral vtujini, še posebej bi bil vesel Danske, kije evropska in svetovna velesila badmintona. Za piko na i pa sem poklepetala še z njunim sedanjim trenerjem, ki všportnem smislu skrbi zanju in za številne mlade upe, ki prihajajo za njima, Dušanom Skerbišem ml. Kako se spominjaš začetkov A. Turka in M. Bajuka? Po pravici povedano se njunih prvih začetkov ne spomnim, saj sem trener v klubu šele dobrih šest let, prej pa sem bil še aktiven tekmovalec. Fanta sta začela trenirati pri takrat mojem trenerju, prof. Miletu Čuku. Spomnim se ju kot cicibančka. Matevž je bil konstitucij-sko manjši, kazal je tehnični talent; Aljoša pa je bil precej visok za svoja leta in je zato imel nekaj gibalnih težav. Oba pa sta krojila slovenski vrh v svojih starostnih kategorijah, Kje je bistvena razlika od takrat do danes? Bistvena razlika je njun šestletni razvoj vfizič-nem, tehničnem in taktičnem smislu, Fanta sta zdaj fizično precej višja in močnejša, njuno tehnično in taktično znanje badmintona pa jena visokem tekmovalnem nivoju. Matevžev tehničen potencial, ki ga je kazal kot otrok, se je uresničil, Aljoša pa je z delom odpravil otroške težave z gibanjem. Zdaj igrata vrhunski tekmovalni badminton. Katere pa so prednosti obeh pred sotekmovalci? Bistvena prednost ped konkurenco v Sloveniji je relativno visoko zavedanje, da je treba za vrhunski rezultat precej garati. V povprečju 8-10treningovtedensko po dobri dve uri, tudi julija in avgusta, pa vsak vikend ali celo še kak dan več preživeti na turnirju ... Vsega tega njuni konkurenti v Sloveniji niso pripravljeni sprejeti kot ceno za vrhunskost. V primerjavi z mednarodno konkurenco pate razlike ni, Njuna prednostvzmagoviti sezoni je bila borbenost do zadnjega atoma moči ter uigranostv igri parov. Pri Matevžu v igri posamezno pa je prednost izredno dobro predvidevanje potez nasprotnika v dani situaciji, Kaj lahko od njiju pričakujemo v prihodnji sezoni? Za Aljošo je naslednja sezona prehodna iz mladinskevčlansko konkurenco, takoda bo potreboval leto ali dve, da dobi občutek, kaj pomeni članski nivo badmintona v Evropi. Letos tako pričakujem uvrstitev med osem najboljših posameznikov in med tri najboljše vdvojicah na domačih tekmovanjih, Matevž pa je še zadnjo sezono v mladinski konkurenci. Realno je pričakovati prevlado na domačih tekmovanjih ter poseganje po najvišjih mestih na evropskih. Spomladi ga čaka tudi Evropsko mladinsko prvenstvo v Milanu, Zanesljivo sodi med 16najboljših mladih Evropejcev, upam pa, da poseže tudi višje. Četrtfinale bi bil odličen rezultat. Kalil se bo tudi na članskih tekmovanjih, kjer bo v prihodnjih letih naskakoval sam slovenski vrh med posamezniki in tudi dvojicami. Ali uspehi mirnskih badmintonistov prispevajo k prepoznavnosti tega športa v kraju? Se to kaj pozna tudi pri proračunu kluba? Badminton je na Mirni zelo prepoznaven, najbrž še vedno premalo pa v trebanjski občini in širše na Dolenjskem. Marsikdo si ta šport predstavlja kot piknik šport in ne kot enega najhitrejših športov z žogo na svetu. Odlične rezultate bi moral klub BK TOM Mirna sam bolje medijsko izkoristiti, kar bi mogoče v klubsko blagajno prineslo kak evro več. Zaenkrat sicer dobimo precej sredstev od sponzorjev, kot so TOM d,d., TEM d.d. in Avto center Vovk d.o.o,; za oktobrski mednarodni mladinski turnir pa primaknejo svoj finančni delež še druga večja in manjša podjetja iz okolice. Brez pomoči Občine Trebnje in tudi KS Mirna pa tudi ne bi šlo. Petra KRNC »Rad bi pokazal in dokazal ljudem, da je badminton atraktiven in naporen šport in ne t.i. 'babjiton'.« VOLITVE 2008 Mag. Janez SLAK Spodbujajmo znanje in razvoj I I LDS Moje ime je Janez Slak. Rodil sem se leta 7956 v Velikem Gabru, kjer živim še danes. Po končanem šolanju sem se zaposlil v Geodetski upravi Občine Trebnje, kjer sem postal načelnik uprave. Kasneje sem postal svetovalec vlade na Geodetski upravi RS, dva mandata pa sem bil tudi direktor občinske uprave. Takrat smo v občini pridobili prva evropska finančna sredstva, načrtno smo z investicijami spodbujali drobno gospodarstvo in podjetništvo. Zgradili smo dve šoli, dogradili vrtce in zagotovili ustrezne prostore za Glasbeno šolo in Galerijo likovnih samorastnikov. Velik del občinskih proračunskih sredstev smo namenili komunalni in cestni infrastrukturi ter družbenim dejavnostim. Tri temeljne točke mojega programa: Večja dostopnost do izobraževanja. Zavzemam se za obvezno srednjo šolo in s tem za srednjo šolo tudi v našem volilnem okraju. Prepričan sem, da se tako lahko bistveno izboljšajo pogoji za mlade in njihove družine, višja izobrazba pa mladim zagotavlja večje možnosti in večje prihodke. • Dobra logistika ohranja domača delovna mesta in spodbuja podjetništvo. Za blaginjo ljudi in trebanjsko gospodarstvo je pomembno, da se tretja razvojna os umesti v Mimsko dolino. Podpiral bom tiste rešitve, ki bodo z dokončanjem zadnjega odseka avtoceste prinesle hitrejši razvoj gospodarstva in boljše življenje prebivalcev. • Bolj premišljeno varovanje okolja. Zavzemal se bom za realnejšo in finančno bolj primerno rešitev za odvajanje in čiščenje odpadnih voda, še posebej zaradi velike raztresenosti naselij. Podpiram pravičnejšo porazdelitev stroškov med neposrednimi onesnaževalci. V volilnem okraju, ki zajema občine Trebnje, Šentrupert in Mokronog - Trebelno, za stranko DeSUS za poslanca v Državnem zboru ponovno kandidira mag. Franc Žnidaršič, ki je v sedanjem mandatu tudi vodja poslanske skupine in vestno ter vztrajno zastopa pravice upokojencev, invalidov, mladih ter vseh, ki so potrebni pomoči. Občani, volimo ga, vreden je našega zaupanja! Franc Žnidaršič na srečanju članov “Desus“ v galaksiji v Trebnjem Zakaj prav DeSUS? Temeljno programsko načelo stranke je kar največ prispevati k soustvarjanju pravične, državljanom prijazne in socialno varne države in družbe, ki bo poleg stalne gospodarske rasti ostala razvojno naravnana in učinkovita, a hkrati socialno pravična, človeku prijazna ter solidarna in vzajemna med generacijami. Poslanci DeSUS-a so v tem mandatu dosegli vrsto pomembnih dosežkov s predlaganimi amandmaji in predlogi dopolnitev pokojninskega zakona vzvezi z usklajevanjem pokojnin. Pokojnine so zaslužene, zato so ekonomska in ne socialna kategorija, ki bi bila odvisna od dobre volje posameznih interesnih skupin in političnih strank. DeSUS se bo tudi kot bodoča parlamentarna stranka vztrajno boril za realne pokojnine, za javno zdravstvo, ki mu je treba nameniti več sredstev, za izboljšanje stanja socialno šibkih in za večjo skrb za ostarele, bolne in invalidne. Na vseh ravneh bo vztrajal proti prodaji državnega premoženja in za zagotovitev enakih možnosti otrokom in mladim v rasti, izobraževanju, razvoju in zaposlitvi. Socialna država je temeljna vrednota za prijazno Slovenijo! Upokojenci, invalidi, borci NOB, mladi in vsi, ki vam kaj pomeni demokratična in socialna država, volite DeSUS, vreden je zaupanja! D.Z. 'v ■isA MUMS KANDIDAT SD ZA DRŽAVNI ZBOR Vaš glas za Socialne demokrate je glas za: - kulturni center, nov vrtec in večnamensko športno dvorano vTrebnjem - obvoznicoter novo športno dvorano in vodovod do sleherne domačije vobči-ni Mokronog-Trebelno - obvoznico, zdravstveno postajo in ureditev trškega jedra v občini Šentrupert - dom starejših občanov za občini Mokronog-Trebelno in Šentrupert - izgradnjo skupne čistilne naprave in kanalizacijskega omrežja za potrebe celotne Mirnske in Temeniške doline - korektno reševanje problematike legalizacije stavb na vinogradniških območjih in vključevanje le-teh v projekte za razvoj zidaniškega turizma - novo državno cesto po dolini reke Mirne s priključkom na avtocesto Ljubljana - Obrežje Socialni demokrati smo pripravljeni prevzeti odgovornost za te spremembe. Kandidiram, ker: »Menim, da je vloga aktualne politike znotraj države prevelika, po drugi strani pa ima ta politika premalo časa in razumevanja za sodelovanjez drugimi partnerji. Vedno sem delal vsožitju z drugimi in tako želim tudi nadaljevati.« Koča Plaz dobila obnovljeni spominski plošči Slavnostni govor Bariče Kraljevski ob prazniku KS Mirna 05.07.2008. seje na Debencu ob koči »Plaz« zbralo veliko število ljudi od blizu in daleč. Včasih smo 04, julija praznovali Dan borca, zato je bilo primerno, da sejetemu dnevu blizu dogajalo odkritje prenovljene spominske plošče. Samo proslavo in odkritje je zasenčila smrt regijskega predsednika ZB in predsednika Zveze za ohranitev vrednot NOB, Branka Safiča. Prisotne je pozdravil predsednik ZB Mirna Ivan Zupanc, slavnostni govor je izvedel prvoborec Bogdan Osolnik. Zvrstilo seje še več govorcev, ki so v kratkih odtenkih orisali pomen NOB-ja in dediščine partizanskega boja. Vidno ganjen ob dejanju odkritja je pozdrav in čestitke izrekel tudi poslanec mag. Franci Žnidaršič. Vse prisotne je pozdravila tudi predsednica KS Bariča Kraljevski, Anton Maver, župan občine Mokro-nog-Trebelno pa je pravtako govoril o pomenu boja in odkritja plošče kot nekemu skupnemu spominu na nekdanje dni. Besede govorcev so oživljale dogodke naše zgodovine, ki bi jo nekateri hoteli spremeniti, v še živečih borcih so se zarisale slike stisk in odrekanja v tistih krutih letih, Nikoli pozabiti, je bilo mnenje prisotnih, nikoli zatajiti boja proti okupatorjem in izdajalcem. Slovesnemu trenutku odkritja plošče, ki so ga opravili general Lado Kocjan, Bariča Kraljevski in Bogdan Osolnik, je sledil bučen aplavz in slovesen pozdrav praporu. Prenovitev spominske plošče so omogočili občinski svetniki naše KS, poslanec Žnidaršič, Tone Žibert, župan Občine Mokronog-Trebelno Anton Maver, ZB za vrednote NOB Trebnje in KS Mirna, delo je opravil kamnosek Radovan. Po končani slovesnosti je bila skromna malica, partizanski golaž. Predsednica KS in predsednik ZB sta šla k malici poslednja, kar so nekateri opazili, in menili, da sta ravnala častno in tovariško, Kullturni program so izvedli pevski zbor DU upokojencev Mirna, harmonikar Simon Ceglar, recitatorka Ivana Kovačič in povezovalka Pavlina Hrovat. Pavlina Hrovat »Spoštovani in dragi ali kot bi rekel Trubar, lubi moji, naj mi bo dovoljeno, da vas v času, ko praznujemo petsto letnico tega velikega Slovenca, nagovorim z njegovimi besedami. Naj bo današnja slovesnost posvečena tudi spominu natega velikega moža, ki je iz ljubezni do boga in svojega naroda ustvaril prvo slovensko knjigo in do tedaj prezirano materino besedo povzdignil v knjižni jezik, čepravso jo pred njegovim nastopom razkričalldajesurova in barbarska. Trubarje imel svoje ljudi neskončno rad, čeprav mu niso z ničemer vračali te njegove predanosti in mu ni bilo dano, kotje pozneje zapel Prešeren, da se ena bi želja njemu spolnila, v zemlji domači de truplo leži. Če pustim zgodovino in literaturo ob strani, moram vendarle ugotoviti, da sedanjost nitako temna in da KS Mirna diha stempom, ki si ga zasluži. Tudi najbolj kritični in črnogledi morajo priznati, da smo marsikaj premaknili, za kar gre zahvala Svetu KS Mirna, našim občinskim svetnikom (Bračku, Jevnikarju in Skerbišu) in seveda županu, ki ne pozabi povedati, daje naš krajan in ki nam po svojih močeh vedno prisluhne. Uresničili smo kar nekaj načrtov: novozgrajena koča Debenec, ki privablja številne obiskovalce, asfaltirana cesta do nje, zaključen krog asfalta v Podlogu - nekateri pravijo: kaj pa je treba tam sredi hoste. Zapuščeni bazen se počasi spreminja v ribnik, kjer si bomo lahko poiskali svoj košček miru vsi tisti, ki hodimo na obisk k travam in drevesom, Na Rojah bodo kmalu naprodaj parcele, cestno železniški prehod bo z rahlo zamudo zaradi zapletov z dodatnimi soglasji končan v juliju, navijamo za izgradnjo prvega kraka obvoznice, računamo še vedno na obnovo regionalne ceste od Sotle do Mirne. MostvMigolici bo vkrat-kem dograjen. Razdelili smo vrnjena sredstva, ki sojih naši krajani vložili v telefonijo. V glavnem žanjemo grenkobo, le redki pa so izrazili tudi svojo hvaležnost - nekateri bodo zadovoljni šele, ko bodo izvedeli za veliko manjše zneske izplačil vsosednjih KS in občinah. Za širitev pokopališča pridobivamo zadnja soglasja z ministrstev, prizadevamo si za odkup zemljišč v poslovno industrijski coni, iščemo lokacijo za urejeno parkirišče, kjer bi lahkotovorna vozila stala brez negodovanja. Urejamo učno gozdno in pohodno potSpeča lepotica za številne pohodnike in ljubitelje narave, Planiramo gradnjo pločnikov na dveh relacijah-proti sv. Heleni in od Mirne do gradu, in varne poti od mostu do šole, da bi otrok ne izpostavljali vse bolj naraščajočemu prometu skozi naš kraj. Poskušamo reševati vodooskrbo. Zadnja neurja bodo zahtevala še dodatna popravila na našihcestah. Postopno saniramo dom Partizan, da bi se vsi, ki so nam kulturne prireditve blizu, lahko vdostojno urejenih prostorih predajali užitkom. Skromno stojimo ob strani dr, Marku Marinu in njegovim dolgoletnim naporom, da bi seSpeča lepotica prebudila izspanja.Podpiramodelovanjedruštevinorganizacijinodreagiramo na vse pozitivne pobude posameznikov. Spoštovani, čestitam vam ob krajevnem prazniku, čestitam vsem dobitnikom priznanj, za katere trdim, da so šla v prave roke. Zahvaljujem se tistim, ki nas spodbujate in znate ceniti napore, pa kdaj tudi čisto potihoma kaj pohvalite. Vaše podpore in pomoči pri skupnih prizadevanjih za razvoj naše KS si iskreno želimo še naprej.« Izpust rib v ribnik Nekdanje kopališče pod gradom Mirna je končno postalo ribnik. Zadnjega julija so namreč mirnski ribiči v bajer izpustili več kottisoč kilogramov rib- krapov, amurjev in ploščičev-za kar so porabili okoli 2500 evrov. Kotje povedal vodja podokoliša Mirna - Mokronog, Dušan Jakopin, bodo krapi zanimivi tako za domačine kot tudi za turiste. Ribolovni režim v ribniku Mirna določa, daje ribolov dovoljen ob sredah, četrtkih, petkih, sobotah in nedeljah od 7. do 19, ure. Prav tako so jasna pravila: člani RD Sevnica morajo za low ribniku Mirna kupiti dnevno karto, na katero je obvezno vpisati številko članske izkaznice, cena je 4 evre na dan, režim lova za člane pa je UJEMI IN SPUSTI. V trgovini Kramar pa lahko turisti kupijo dnevne ribolovne dovolilnice, ki stanejo 10 evrov in dovoljujejo, da posamezniktisti dan ujame in odnese eno ribo. Ribiči poudarjajo, daje prepovedana uporaba mrežčuvaric. Ribiška družina Sevnica jetako vsaj malo oživila bazen, kije zadnja leta sameval. Veliko ur so v urejanje že vložili, še precej pa jih bo treba, da bo okolica urejena novi pridobitvi - ribniku primerno. p. K. Kte gjffacsta sD®wQ8m® M($\ D©G®s praznik Krajevne skupnosti Mirna je zadnja leta povod za številne prireditve, ki se zvrstijo v prvih dneh junija. Osrednja prireditevje svečana akademija vobjemu prebujajoče se lepotice na gričku nad Mirno. S petjem in govorjeno besedo so tako tudi letošnji praznikobeležili v dvorani kneginje Eme na mirnskem gradu. Priznanja KS vsako lepo podeli zaslužnim krajanom, društvom in organizacijam. Letos je priznanje za pomoč pri obnovi koče na Debencu iz rok predsednice sveta KS Bariče Kraljevski prejel Franc Jevnikar, ob 100-letnici delovanja je priznanje prejelo tudi Prostovoljno gasilsko društvo Mirna, prevzel pa gaje njegov predsednik Anton Starič. (Mimogrede: društvo bo v soboto, 20. septembra, pripravilo slovesnost obokrogliobletnici,takratbodotudi prevzeli novo gasilsko vozilo.) V imenu TOM-a iz Mokronoga je priznanje, ki ga je podjetje, nekdaj s sedežem na Mirni, prejelo predvsem zaradi pomoči mirnskim društvom, prevzel predsednik uprave BrunoGričar. Mirnčanismo6.junij izbrali za svoj praznikvspomin na tragične dogodke, ki so se zgodili na ta dan leta 1943. Kulturni program akademijeje tudi letos sooblikoval domači Ženski pevski zbor Zimzelen pod vodstvom Staneta Pečka, zbrane pa je nagovoril tudi PrimožTrubar. P. K. FRANC JEVNIKAR Dolgoletni član Občinskega sveta Občine Trebnje svojo besedo in dejanja vedno zastavi za dobrobit krajanov Mirne. Po požaru na Debencu decembra 2004je sprejel zahtevno delo predsednika Gradbenega odbora za obnovo koče. Pridobiti je moral sredstva iz občinskega proračuna, številne donatorje in sponzorje, bdel je nad gradbenimi deli, izposloval je popuste pri nabavi gradbenega materiala, prepričeval, da želimo postaviti športno rekreativni center, ki bo znova priljubljena izletniška točka in bo hkrati obiskovalcem ponujala tudi možnost športnega udejstvovanja. Gospod Jevnikar si - ne glede na to, da smo kočo ob praznovanju 1. maja uradno odprli - še naprej prizadeva, da se uresničijo še ostali načrti (pridobitev večjega zemljišča, ureditev igrišč in daljnoročno - ponovna postavitev razglednega stolpa). Za svoje nesebično delo prejme Franc Jevnikar priznanje KS Mirna za leto 2008. PGD MIRNA Prostovoljno gasilsko društvo Mirna je bilo ustanovljeno davnega leta 1908. Vesta čas je aktivno sodelovalo pri izvajanju nalog zaščite in reševanja, najprej na območju Mirnske doline, nato pa tudi širše. Najtemnejše obdobje za mirnsko gasilstvo je obdobje druge svetovne vojne, ko je bil dom precej uničen, odpeljana jebilaopremateruničena vsa dokumentacija društva. Med osamosvojitveno vojno je društvo med nevarnostjo razstrelitve skladišča goriva pri Mokronogu neprekinjeno opravljalo požarno stražo, Danesjedejavnostdruštva usmerjena predvsem vgašenje požarov, reševanje imetja ob poplavah, neurjih, črpanje vode iz poplavljenih objektov, iskanje pogrešanih oseb... Zelo pomembno delo društva pa so prevozi pitne vode prebivalcem, TOM d.d. MOKRONOG - TOM, ki seje zaradi prostorske stiske leta 1999 preselil v Mokronog, je ohranil stike s KS Mirna, predvsem pa ob številnih priložnostih izkaže pripravljenost za pomoč. Tako nikoli ne pozabi na upokojence nekdanje Tovarne šivalnih strojev Mirna, nad katerimi je prevzel skrb in se izkazal posebno ob lanskoletni petdesetletnici, ko je med drugim podprl tudi izdajo knjige Šivalni stroji z Mirne. TOM d.d. finančno podpira naš badmintonski klub, ki nosi njihovo ime, in tudi zaradi njihove pomoči mladi tekmovalci dosegajo pomembne mednarodne uspehe in so ponos naše krajevne skupnosti. (O dosežkih BK TOM Mirna se lahko prepričate tudi vtej številki Krajana, in sicerv Badmintonskem kotičku.) Posluh imajo tudi za dejavnosti naših društev ob najrazličnejših aktivnostih, pomagali so pri organizaciji dobrodelnega koncerta za obnovo koče na Debencu, kije bil prvi korak do uspeha - koča danes že živi. Ves čas pa je podjetje naklonjeno in velikodušno podpirali tudi obnovo gradu Speče lepotica. Tako je Svet KS Mirna sklenil, da TOM d.d. Mokronog prejme - hkrati z našo hvaležnostjo - priznanje KS Mirna. ki so brez vodovodnega omrežja. V najbolj sušnih letih se je število prevozov povzpelo preko tristo. Na večini večjih prireditev v kraju opravlja društvo tudi redarsko in gasilsko službo. Že večkrat pa je društvo sodelovalo pri gašenju katastrofalnih požarovnaKrasuinodpravljanjuposledicneurjavŽeleznikih. Kljub posameznim kriznim obdobjem, društvo danes uspešno izvaja reorganizacijo. Uspehi so že vidni v občutnem povečanju članstva, posodobitvi opremeter nabavi novega sodobnega gasilskega vozila, ki jetrenutno na izdelavi nadgradnje in bo letos predano svojemu namenu. PGD Mirna čestitamo ob njihovi stoletnici in jim za njihovo nesebično pripravljenostza pomočvvsakemtrenutku podeljujemo priznanje KS Mirna.