plačana i (vtuvtoL Leto XVII., št. 17} Ljubljana, sreda 29- folija 1936 Cena t Din upravnidCTOi ujuDijana, r> natrijeva onca — felefon st. »122, 3123. 3124, 3125, 3126P iLnseratni oddelek: Ljubljana, Selen« burgova UL tt. — Tel 3392, 3492. 'Podružnica Maribor: Gosposka ulica st. 11. — Telefon St 2455. Podružnica Celje: Kocenova ulica St. 2. — Telefon St 190. ftačunl pri poŠt ftek. zavodih: Ljubljana St. 11-842. Praga čislo 78.180. Wlen St 105541. Izhaja vsak razen ponedeljka Naročnina znaša mesečno Din 25.— Za inozemstvo Din 40.— Uredništvo: Ljubljana, Knafljeva ulica 6. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon St. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica Stev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Pred občinskimi volitvami Kakor že znamo, bodo letošnjo jesen splošne občinske volitve. Iz raznih krajev dobivamo o tem številna vprašanja, ki na eni strani razodevajo živahno zanimanje za obnavljanje očinskih odborov, na dragi strani pa se tičejo raznih važnih podrobnosti splošnega interesa. Zato ne bo škodilo, ako o njih javno spregovorimo. Predvsem je vprašanje, kdaj se bodo nolitve vršile. Po paragrafu 26. zakona 4- občinah se občinski odbori volijo na tri leta. Ker so zadnje splošne občinske volitve bile v oktobru 1933, poteče torej sedanjim občinskim odborom funkcijska doba v mesecu oktobru. Vendar mandat ne prestane avtomatsko, nego preneha šele s prevzemom občinske uprave s strani novo izvoljenega odbora, novo izvoljenega odbora. Notranji minister g. dr. Korošec je v sivo jem govoru v proračunski razpravi pred senatom dine 25. marca t. 1. poudaril: »Letos imamo sigurno, ker zakon 1-ako zahteva, volitve v podeželskih občinah. Te volitve se bodo vršile v jeseni, mislim meseca oktobra.« Volitev v mestnih občinah ne bo. V tem oziru je minister v isti seji senata le izjavil, da se po njegovem mišljenju približuje čas, ko se bo moglo reči, da se more tudi v mestih na volitve. »Vi veste, da smo se bali, da v večini mest prilike še niso talko urejene, da bi se mogle volitve razpisati in da bi volitve dale one rezultate, ki jih vsaka vlada sme od njih pričakovati.« Na vprašanje, ali se bodo občinske volitve v podeželskih občinah vršile po sedanjem zakonu, torej tudi z javnim glasovanjem, definitiven odgovor še ni •mogoč. G. minister notranjih del je že v navedeni seji senata v svojem programskem govoru o tem rekel: »Kar se tiče podeželskih občin, mislim predložiti narodnemu predstavištvu dopolnilni zakon, ker smatram, da je treba uvesti tajrno volilno pravico.« Gosp. minister se je prav tako izrazil za revizijo volilnih odredb v zakonu za mestne občine in je sporočil: »Volilna zakona za mestne in podeželske občine sta gotova in vlada čaka samo prilike, da ju predloži narodnemu predstavništvu.« To se sicer do sedaj še ni zgodilo, toda ves predmet je talko enostaven in politična mnenja v narodni skupščini in v senatu so brez ozira na večino in opozicijo v tem pogledu taiko sTožna, da je izvedba tozadevne zakonske novele tako rekoč le vprašanje enega dneva. Vse do dneva razpisa splošnih občinskih volitev je torej uvedba tajne glasovalne pravice mogoča in je treba z njo po besedah g. notranjega ministra tudi računati. Kdaj se morajo volitve razpisati? Zakon nima nobene izrecne določbe, koliko časa mora najmanj preteči med razpisom in dinevom volitev. Ker pa so v od-rko.abesinskega konflikta, v zadnjem času znatno popustila. Zaradi tega je postal dogovor. ki ga je sklenila Anglija z nekaterimi sredozemskimi državami v pogledu skupne akcije na Sredozemskem morju za primer kakega napada s strani Italije, nepotreben. Italijanska vlada je sredi tega meseea iz lastnega nagiba dala Jugoslaviji, Grčiji in Turčiji zagotovila da nima proti katerikoli teh držav nikakih agresivnih namenov in da tudi ne misli na nikake represalije proti njim zaradi izvajanja sankcij proti Italiji. Opirajoč se na to ofieielno obvestilo italijanske vlade, smatra angleška vlada, da niso več potrebna jamstva, kj jili je vseboval sredozemski pakt. Govoreč o nedavni konferenci treh lokarn-skih držav v Londonu je Eden naglašal popolno enodušnost vseh treh delegacij. Odgovor Nemčije na angleška vprašanja bi bil prihranil mnogo časa, in obnova Evrope bi hitreje napredovala, če bi Berlin ne bil tako rezerviran. Gledati pa ie treba v bodočnost in ne več v preteklost. Londonski sestanek predstavlja šele uvod v veliko akcijo, ki b" reševala postopno vse pereče evropske probleme. Korično se je Eden dotaknil tudi dogodkov v Španiji in izrazil obžalovanje nad tem nepotrebnim prelivanjem krvi. Opisal je ukrepe za zaščito angleških državljanov in naglasil, da želi Anglija v tem notranjem španskem sporu ostati strogo nevtralna. Na vprašanje Llovda Georgea. ali je engleška vlada res intervenirala v Parizu, da bi francoska vlada ne dala madridski vladi orožja in munic-ije. je Eden ob splošni napeti pozornosti izjavil, da ni bil v Parizu storjen noben tak korak. Naposled se je Eden dotaknil tudi vprašanja kolonij. Naglasil je. da se to vprašanje ne tiče samo Anglije, marveč vseh držav, ki imajo kolonialno posest in ki izvršujejo mandate, poverjene jim od Društva narodov. Kar se tiče Anglije, je mnenja, da hi odstop kolonij ali prenos mandatov izzval hude politične, moralične in jitridične komplikacije, za katere vlada ne tvah izvoljenih občinskih odborov trajajo v dravski banovini samo tako dol n rvavi boji v spamji se še vedno nadaljujejo Za posamezne postojanke se vršijo ljute borbe, v glavnem pa se oba tabora pripravljata na odložilen spopad Pariz. 28. julija, r. Poročila iz Španije soglasno ugotavljajo, da je vlada ohranila premoč nad uporniki, ki so prešli skoraj vsepovsod v defenzivo. Njihovo glavno oporišče je sedaj Burgos, dočim je Vala-dolid že zelo ogrožen od vladnih čet. Ta-mošnji poveljnik upornikov je nujno prosil vrhovno vodstvo upora, naj mu pošljejo ojačenja, ker se bo moral sicer umakniti. V San Sebastianu so vladne čete premagale zadnje ostanke upornikov, ki so se zabarikadirali v neki predmestni vojašnici, kjer so jih štiri dni oblegali, danes pa z bombardiranjem prisilili k predaji. Sara-gossa je po zatrjevanju vlade tik pred padcem, ker so vladne čete mesto že od vseh strani obkolile in prekinile ne le dovoz živil, marveč tudi vodovod, tako da je mesto v največji stiski. Do krvavih borb je prišlo v teku včerajšnjega in današnjega dne na jugu Španije, kamor so prispeli prvi oddelki maroških čet, ki jih skušajo uporniki z vso naglico vreči iz Maroka v Španijo. Tudi vrhovni vodja upora general Franco je z letalom odpotoval v Sevillo, da bi osebno prevzel vodstvo bojev v Španiji ter zaustavil demoralizacijo upornikov po zadnjih zmagah vladnih čet. Dovoz maroških čet v Španijo pa je zelo otežkočen, ker so španske vojne ladje, ki so ostale zveste vladi, blokirale maroško in špansko obalo. Doslej ie prišlo iz Maroka v Španijo le okrog 1.200 mož tako zvane španske legije. Te čete so pred vsem določene, da okre-pe uporniške posadke v Seviili in da priskočijo na pomoč umikajočim se uporniškim oddelkom okrog Toleda. V madridskih vladnih krogih pa so prepričani, da tudi to ne more več rešiti upornikov ter da je zmaga vlade že zagotovljena, čeprav bodo borbe trajale še delj časa. Vladna poročila o novih zmagah Pariz, 28. julija. AA. Havas poroča iz Hendava, da so se uporniki, ki so se biH utrdili v vojašnici Lojola v okolici Bilbaa, davi ob 10.40 udali brez vsakih pogojev. Sprednje straže upornikov, ki so se včeraj nahajale na cesti med Irunom in San Se-bastianom v bližini Anterije, so se umaknile proti Ojarzunu. Odtod obvladajo uporniki železniško progo in ovirajo s svojim streljanjem promet. Po poročilu iz Haina so vladna letala bombardirala uporniške postojanke pred Cordobo. V Madridu so prejeli radiogram, v katerem pravijo uporniki iz Cordobe. da so v načelu pripravljeni na pred;;jo. zahtevajo pa. da se predajo samo rednim četam. Lizbona, 28. julija, AA. Tukajnji radio poroča, da je med Madridom in Portugalsko čez Villo Fonmoso obnovljen redni potniški in poštni promet, Madrid, 28. julija. AA, Notranje ministrstvo poroča, da so prestregli radiogram iz Saragosse. v katerem zahtevajo iz Valado-lida nujna ojačenja. Poročilo pravi dalje, da je vladno letalstvo bombardiralo vsa mesta, ki so jih zasedli uporniki. V Madridu zopet red in mir Berlin, 28. julija. AA. (D-NB) Pcložaj Name:v v Madridu, ki jih je Se vedno okrog 700, ne zadaja več nobene skrbi, španska vlada vzdržuje z nemškim poslaništvom dobre stike. Stavila je na razpolago zadostno število policijskih uradnikov. Ker sz življenje v mestu čedalje boj norma1 iz;ra, se je d"l nemških državljanov, ki so se prve dne upora zatekli v nemško posaništvo, vrnil v svoja stanovanja. Vlada je odredila pepis vseh živil. Zlorabe pri prodaji živil s>e kaznujejo z*lo strogo. V ada je izdala uradno peročilo, da je lastnina tujih državljanov popolnoma zavarovana in da se tuji državljani svobodno gibljejo po ulicah Madrida. Položaj upornikov na jugu Lizbona, 28. julija. AA. Po poročilu zastopnika začasne vlade španskih upornikov ovirajo napredovanj? južne uporniške vojske, ki je v izvrstnem razpoloženju, razne komunistične organizacije po vaseh. Razen tega si morajo uporniki zavarovati tudi svoje zaledje. Prevoz čet iz Maroka je precej težaven zaradi nadzorstva, ki ga opravljajo v morski ožini vladne vojne ladje. Največja ovira pa je za upornike okolnost, da je Francija dobavi'a španskim vladnim četam vojna letala. Po poročilu iz Seville, je položaj v go, dokler trajajo mandati 15. oktobra 1933. izvoljenih občinskih odlborov. Volitve se torej morajo pri splošnih občinskih volitvah vršiti tudi v on*h občinah, kjer so na primer razpisane naknadne volitve še v mesecu avgustu ali septembru. Na enak način tolmači odredbe zakona o občinah tudi sedanji podban dravske banovine g. dr. Majcen v svojem »Komentarju« z ugotovitvijo: »Funkcijska doba občinskega odibora, izvoljenega na izrednih volitvah, traja največ do prihodnjih rednih občinskih volitev in funkcijska doba odbornikov, izvoljenih na dopolnilnih volitvah po členu 48. (v silučaju, da se več kakor ena tretjina mandatov izprazni), traja največ do prihodnjih rednih ali izrednih volitev dotič-nega odibora.« S temi komentarji in tolmačenji je torei vprašanje razčiščeno. Volitve, kadar bodo razpisno se bodo vršile v vseh podeželskih občinah naše banovi- ne. Isto velja seveda budi za druge banovine. O političnem zsnača ju občinskih volitev bomo še spregovorili. Vsekakor je bodoča sestava občinskih uprav zadeva, ki se tiče vsakogar, ki si ie svest pomena zdravega in treznega gospodarstva v naših osnovnih samoupravnih edinicah. V občini sicer dnevna politična vprašanja, zlasti pa strankarsko-politični konflikti ne bi smeli igrati odločilne vloge, ali "te zato tem bolj važno, da se v naših samoupravnih edinicah združi k sporazumnemu delu vse, kar je sposobno, da s pošteno voljo, z znanjem in izkustvom izgrajuje našo občino v močno gospodarsko in socialno zaščitnico njenega prebivalstve in v resnično avtonomno edinico neposredne ljudske uprave, za kar daje obstoječi zakon o občinah, ako "e loi*'^ in objektivno izvaja, vse možnosti in vse garancije. vidi rešitve. Vlada upa, da bodo to uvideli tudi drugi narodi in države ter da zaradi tega ne bodo izzivali novih komplikacij, ki bi znova rušila medsebojno zaupanje in sodelovanje. Ob koncu svojega govora je zunanji minister naglasil, da v Evropi nI konflikta, ki bi se dal Iokalizirati. Zaradi tega se tudi Anglija ne more enostavno odtegniti svojim obveznostim, marveč mora vztrajati na načelu kolektivne varnosti, ki edina je v stanju, da prepreči ponovitev morda še hujše svetovne vojne. Mir v Evropi mora hiti skrb vse Evrope, ne pa samo nekaterih držav. Če bi se vse države obvezale, da bodo nastopile proti napadalcu ne samo z gospodarskimi in finančnimi, marveč tudi z vojaškimi sankcijami, potem bi bil problem kolektivne varnosti naglo rešen. V tem primeru bi se dalo tudi znatno omejiti oboroževanje, ideal, ki zaenkrat in v sedanjih prilikah še ni dosegljiv. Baldwin ostane v Londonu London, 28. julija, r- V političnih krogih je zbudilo veliko pozornost uradno poročilo, dia ministrski predsednik Baldwin ne bo sel na oddih v neko francosko ko pališče, kakor je bilo prvotno določeno, marveč bo ostal v bližini Londona. Uradno utemeljujejo to s pripravami za lokarn-sko konferenco, splošno pa sodijo, da ostane Baldwin v Londonu predvsem zaradi mednarodne naBudapesti Hir- ' lap« in »Pesti Naplo«. ki izhajata v Budimpešti. To dovoljenje velia za enkrat eamo med tujsko-prometno sezono. Izjava predsednika JNS Petra živkoviča Jugoslovenska misel mora združiti vse iskrene rodo* ljube — Zavrnjena podtikanja Beograd, 28. julija p. Predsednik Jugoslovenske nacionalne stranke Peter Zivkovič ee je sinoči vrnil v Beograd. Sotrudniku »Politike« je g. Zivkovič dal kratko izjavo, v kateri pravi: Spričo enodušno izražene želje vseh delegatov JNS na kongresu, ki 6e je vršil pretekli mesec, 6em sprejel izredno čast in hkratu zelo pomembno dolžnost, da sem i;a čelu Jugoslovenske nacionalne stranke, kot nien predsednik. K temu sem se odločil tako zaradi izrednega zaupanja, ki mi je bilo izkazano, kakor tudi zaradi tega, ker smatram. da živimo v zelo resnih časih, ko je neobhodno potrebno, da velika jugoslovenska misel ne le zbere v trdne vrste vee člane JNS, nego si zagotovi za obrambo osnov narodnega in državnega edinstva tudi sodelovanje vseh ostalih iskrenih rodoljubov, ki smatrajo za evojo poglavitno dolžnost služili z vsemi moteli svojemu kralju in naroda ter doprinesti karkoli premorejo, da se našemu mlademu kralju Nj. Vel. Petru II- ohrani dediščina velikega dela kralja Aleksandra Mučanika, naša lepa zedinjena domovina, kraljevina Jugoslavija. Ta osnovna misel bo določala tudi naše stališče pri reševanju vseh aktualnih problemov naše nacionalne in državne politike. Neki ljudje so poskušali Jugoslovenski nacionalni stranki, pa tudi meni osebno »od-takniti težnje po ilegalnem delovanju. Dejansko je JNS daleč od takih teženj in od nam neznanih načrtov. Vsakomur je znano, da sem stal od nekdaj na stališču zakonitosti in da eem bil proli vsakemu ilegalnemu delu in početju. Po tem se bom ravnal tudi v bodoče. S to odločno besedo se Je poslovil Peter Zivkovič od novinarja. Uradno poročilo katastrofe in listi iz V ^edeljski številki smo objavili obširno uradno poročilo o izidu in ugotovitvah preiskave zaradi letalske katastrofe pri Ljubljani. Poročilo je naknadno dalo prav »Jutru«, ki je o pretresljivi nesreči poročalo sicer podrobno, a s polno pieteto do žrtev in s stremljenjem dognati resnico, kar bi moralo vedno biti vodilno načelo za vsako javno glasilo. Ob enem pa so v poročilu zavrnjene razne alarmantne in tenderciozne vesti, ki so se širile od ust do ust in ki so jih s slastjo objavljali tudi nekateri listi. Po vsem tem je razumljivo, a vendar tudi zelo značilno, da je »Slovenec« priobčil to uradno poročilo samo v svoji ponedelj-ski izdaji, ki je ogromna večina njegove publike ne dobi v roke. Enako je značilno, da poročila sploh ni prinesel »Slovenski dom«, ki se je poprej obnašal, kakor da ima patent za strokovnjaštvo v aviatiki in da je vzel vso preiskavo v zakup. Pri tem je poprej ta list najbolj glasno kričal po preiskavi in objavi njenih rezultatov, ob enem pa brez izbire objavljal vse mogoče »senzacije«. Re6 žalosten konec je to za kampanjo o vzrokih letalske „Slovenčeve" tiskarne teh listov, ki je imela med drugim za cilj tudi to, da oblati »Jutro«, kakor da hoče menda nekaj prikrivati ali olepševaii. Saj se je »Slovenec« ponižal tako daleč, da je ponatisnil — sam se je vendarle sramoval kaj takega trditi — člančič iz nekega prismuknjenega, vendar zvesto slovenskemu klerikalizmu služečega lista, ki je napisal v svojem modrovanju o letalski nesreči tudi tole: »... Ze skušajo razlagati, opravičevati, zabrisavati. »Jutro« govori ie kar v naprej o nepreračunljivi usodi...« Zakaj naj bi »Jutro« tako postopalo, tega »Slovenec« ni seveda povedal. Pametnemu človeku taka misel tudi ne bi mogla priti v glavo, ko je vendar jasno, da ima s poldržavnim Aeroputom režimski »Slovenec« mnogo teenejše stike kakor pa opozicijsko »Jutro«. Zato v vsem takem in sličnem podtikanju, ki ga je iz klerikalnih vrst tiste dni kar deževalo na nas, ni mogoče videti drugega kakor tipičen primer tiste preizkušene stare taktike, ki naprti nasprotniku tudi krivdo za elementarne nesreče. To pot se je, hvala bogu, enkrat slabo obnesla in se sama razgalila. Blato je padlo nazaj na one, ki so ga metali... Seja ljubljanskega mestnega sveta Ljubljanski mestni svet je imel sinoči kratko sejo. Prvič v novejšem času 83 je — kakor se nam zatrjuje, po pomoti — zgodilo, da na sejo niso bili povabljeni niti novinarji, niti ni bilo sklicanje seje objavljeno v listih. Kolikor smo mogli izvedeti, so na seji, ki je trajala samo pol ure, obravnavali le nekatere tekoče zadeve. 2upan se je najprei spominjal žrtev letalske nesreče in umrlih meščanov, nakar so bile zavrnjene pritožbe nekaterih hišnih posestnikov zaradi prezidav na poslopju Filharmonije. Odobrene so bile nekatere parcelacije. Svoječasno je gradbeni odsek izdaj dovoljenja za trafikantske kioske, sedaj pa je mestni svet to dovo-Jjenje zaradi pritožbe nekaterih hišnih posestnikov in trafikantov ajstiral. Veliko število gostilničarjev se je pritožilo zoper odmero trošarine. V. dveh primerih so ugotovili računske napake in so pritožbam ugodili, v 26 primerih pa so bile pritožbe zavrjsne. Dovoljene so bile štiri nove gostilničarske koncesije. Za nakup se- menskega žita za Barjane je bil odobren kredit 10.000 Din. M. s. Martinčič je vUoftfl na župana 9a-terpelacijo zaradi letalske nesreče. V interpelaciji zahteva, naj župan ukrene primerne korak«, da se zaščitijo fntere*»i Ljubljane v pogledu letalskega prometa, ker bi moglo uradno poročilo, ki navaja meglo za glavni vzrok nesreče, škodovati razvoju letalskega prometa v Ljubljani. V ostalem kritizira postopanje preiskovalne komisije, ker ni zaslišala njega in drugih potnikov, ki so s8 na predvečer nesreče vračali z istim letalom s Sušaka. župan je izjavil, da občina ni poklicana vmešavati se v preiskavo, ki pa Je s sodne strani še v teku. M. s. Florjančič je zahteval od župana ukrepov, da se zatre potepuštvo to prosja-čenje v predmestjEh. župan je obljubil, da bo o tem v jeseni temeljito razpravljal občinski svet. Seja je bila nato zakljtrča-na. Madžarsko izzivanje pri prevzemu olimpijske bakle Subotica, 28. julija, o. Predaja olimpijske bakle madžarskim tekačem se je proti vsakemu pričakovanju in ne glede na to, da gre za afirmacijo splošne mirovne in športne« misli, spremenila v madžarsko politično demonstracijo, ki je hudo ogorči-la vse naše športnike, ki so bili zbrani tedaj na meji pri Horgošu. Ob 5.55 je prispela davi bakla na mejo. Zadnje korake jo je imel v rokah predsednik našega olimpijskega odbora inž. Petrovič v Subotici. Z njo je prižgal baklo prvega madžarskega tekača dr. Totha, podžupana iz Szegedina. Inž. Petrovič je imel krajši govor v nemščini o pomenu olimpijske bakle. Na ta govor je odgovoril dr. Toth v madžarščini. Med drugim je dejal. Ti stojimo na trianonski meji in prevzamemo baklo od naših sosedov, ki so bogati na vrlinah. Ta bakla naj bo glasnik naše kulture in naše volje, da živimo! V nadaljnjem govoru je naglašal, da mo- rajo Madžari zmagati na berlinski olimpiadi. Ves govor je bil prepojen z revizio-nističnim duhom. Kakor se je izvedelo »ta ee krajevna olimpijska odbora v Subotici in Szegedi-nu sporazumela glede programa pri predaji bakle. Po programu pa so se ravnali samo naši športniki dočim so se mu Madžari izneverili in so predajo bakle izkoristili za politično protijugoslovensko propagando. Po govoru dr. Totha so Madžari odigrali madžarsko himno, čeprav tudi to ni bilo na programu. Nato so hoteli odigrati še znano madžarsko iredentistično pesem, katere prvi stihi se glase: Verujem v enega Boga, verujem v eno državo, verujem v obnovo velike Madžarske. Našim športnikom pa je uspelo, da so to preprečili. Nekorektnost madžarskih športnikov je izzvala veliko ogorčenje povsod, kjer se je za njo izvedelo. Minister Cvetkovič pride na Bled Beograd, 28. julija AA. Nocoj ob 8.50 odpotuje minister za sociaLno politiko in narodno zdrave in namestnik pravosodnega ministra Dragiša Cvelkovič na Bled. Tamkaj ostane nekaj dni. Kam bo šel na oddih Edvard London, 28. julija. AA. (Havas). Kakor smo že poročali, je Nj. Vel. kralj Edvard VIII. zaradi dogodkov v Španiji sklenil, da ne pojde na francoski riviero. Vladar se še ni odločil, kje bo preživel počitnice. Kraljevska jadrnica »Victoria and Albert« je v pripravljenosti za primer, da bi Nj. Vel. kralj sklenil križariti po morju. Na sestanku s predsednikom francoske republike Lebrunom se je Nj. Vel kralj Edvard VIII. dolgo razgovarjal o dogodkih v Španiji in pri tej priliki sporočil svoj sklep, da ne pojde na francoski jug. Anglija : Avstralija z s Z VVimbledon. 28. julija, g. V finalu za Daviisov pokal je v današnji prvi single igri uspelo Avstralcu Qujstu poraziti Angileža Austina 6:4, 3:6, 7:5, 6:3. Odločila bo torej zadnja single igTa med Graw-fordom in Perryjem. Vremenska napoved Zemunsko vremensko poročilo: Vedro vreme po vsej državi z nekaj oblaki v dravski in v zapadnem delu savske banovine. Dežja ni bilo. Temperatura je v V6ej državi visoka. Minimalna temperatura Mrzle Vodice 10, maksimalna Mostar 38 stopinj. Zemunska vremenska napoved: Oblačnost se bo povečala v severozapadnih in severnih krajih, kier so možne krajevne nevihte s plohami. y ostalih predelih vedro vreme. Na severozapadu bo temperatura nekoliko padla, v ostalih predelih pa se bo dvignila« Sonce vzhaja ob 4.20 in zahaja ob 19.08. Dunajska vremenska napoved: Na zape- du nejasno, v ostalem negotovo vreme, najbrže soparno z možnostjo nevih/t. fremni vzdržala red. Reflektorji so osvetlje- vali spomenik in se uprli v donašalca bakle. Točno ob 1.25 je dirkač izročil baklo divizijskemu generalu Stojanovič«, ki je z njo prižgal ogenj na žrtveniku pred spomenikom. V jasno -noč je gromko odjeknila častna salva, vojna muzika je tiho igrala olimpijsko himno. To je bil menda eden najveličastnejših trenutkov cele štafete skozi Jugoslavijo. Proti Oplencu . . Pri vasi Božurnji pod Topolo je baklo prevzela beograjska sokolska župa Baklonosec je točno ob 1.47 pri-hitel pred zadužbino Sv. Jurija na Oplencu, ki se je svetlikala s svojo marmorno belino v jasni noči. Žrtvenik je stal pred cerkvijo in ko so z baklo prižgali ogenj, se je razsvetlilo pročelje cerkve, da je nudilo prekrasen prizor, ki so ga zlasti poživljale pestre narodne noše topolskih Sokolic. Protojerej Gužvič je blizu žrtve.ii-ka pomolil za dušo blagopokojnega Viteškega kralja Topolski župan Marišič je nato prižge! svečo ob žrtveniku in se podal s tremi Sokoli v kripto, kjer je prižgal lučko ob grobu nepozabnega kralja Dve minuti so pomoičali vsi navzoči ... Nobenega govora ni bilo na Oplencu, s pobožnim molkom je bil najbolj pietetno počaščen spomin velikega kralja in njegovih slavnih prednikov. Že se po malem javlja zora, že se svetlika obzorje, ko hitijo baklonosci s svojimi spremljevalci po beli cesti proti Beogradu. Iz prestolnice pa jim prvi hite nasproti novinarji m tovariši. Skozi šumadin-ska naselja se naglo pomika luč iz Olimpi-je. Ob vznožju Avale postajajo pričakoval-ci nestrpni, dokler ne uzrejo luči v daljavi: »Evo jih!« Razen donašalca bakle vzbujajo pozornost spremljevalci. Dva črna in oznojena sta že dve noči in ves dan spremljala baklo, brez počitka, brez jedi in pijače. Na kolesu ju je solnce ožgalo, toda ne užugalo. Le v posameznih krajih, kjer je bilo kaj postanka, sta užila malenkost in srknila hladilne vode, pa takoj nadaljevala pot. To sta oba znana beograjska bi-ciklista Drljačič in Ilič. Pa še trije kolesarji so v spremstvu: fantje iz Kraljeva, ki so šli naproti kar do Olimpije in pojdejo vseskozi do Berlina kot častna straža sim- Na leviš Baklonoša hiti skozi Bal jo nad Mladenovcem proti Beogradu Na desni: Prevzem bakle pod Avalo bola olimpijske igre. Pridružil se je tudi neki bolgarski biciklist. Tempo proti Beogradu je zmeren. Ni treba hiteti, da ne prispejo prej, kakor je določeno. V prvih ulicah beograjskega predmestja pozdravljajo ljudje baklonošo, ženske mahljajo z rutami in mečejo cvetje na cesto. Naposled v mestu: na Slavi-ji je množica, ki ploska in vzklika. Toda ogromna večina se je zgrnila na Terapije. Tam je ob žrtveniku postavljena častna tribuna, na njej veliko število odlični-kov s kraljevim odposlancem na čelu. Župan Ilič sprejme baklo in izpregovori v pozdrav: Jugoslovenska prestolnica, ki je bila vedno ponos jugoslovenskega naroda v njegovi orjaški, junaški, mučeniški borbi za svobodo in uedinjenje, želi takisto biti netilka naporov jugoslovenskega naroda, da z vsestranskim kulturnim napredkom doprinese k učvrščevanju svetovnega miru in k poletu civilizacije vsega človeštva... Nato govori minister dr Rogič. In že je dr. Svetislav Živkovič prižgal ob žrtveniku novo baklo in jo izročil novemu atletu. Glasba igra himno, olimpijska luč nadaljuje ob burnem pozdravljanju svojo pot proti severu. V Novem Sadu je bila množica zbrana na Karadjordjevem igrišču. Ob 16.37 je prispela olimpijska bakla, ki jo je prevzel predsednik krajevnega olimpijskega odbora dr. Kosta Hadži ml. Njegov govor je bil slavospev mlademu kralju, ki se la- Pot olimpijske štafete po Jugoslaviji: od Caribroda do Horgoša hko ponaša z nacionalno omladino, vzgojeno v duhu olimpijske ideje. Sokolska muzika je odigrala državno himno in spet je krepka sokolska desnica prevzela baklo, da jo ponese preko Rumenke in Ki-sača v Subotico, od tam pa do Horgoša, kjer so nanjo čakali Madžari. »st v preranem grobu Množice Maribora so spremile ponesrečena akademika Maribor, 28. julija. Že od ranih dopoldanskih ur pa do pogreba so hiteli danes Mariborčani na po-breško pokopališče da p-»časte akademika Dcfnicelja in Lettnerja v kapelici mestnega pokopališča. Nešteti Mariborčani so položili na obe krsti na stotine šopkov- Že davno pred u.ro pogreba se je zgrnila na mednem pokopališču nepregledna množica Pred prihodom duhovščine so prenesli obe krsti pred kapelico. Ob straneh so se razvrstili nognnetaši ISSK Maribora. SK Rapida in gozdovnikov. Točno ob 16.45 je prispelo 6 duhovn;kov s stolnim župnikom kanonikom Umkom rn župnik «n Landergottom na čelu. Po žalnih molitvah so pevci pekovskega zbora zapeli žalostinko »Človek, glej«, nakar se je razvrstil žalni sprevod nrmti grobnici družine mati Marija, oba iz Primorja, prebivata v mestni hiši na Vodovodni cesti. Usodno sporočilo o smrti ljubljenega edinca ju je zadelo najbridkeje. Ladislava so začasno pokopali v Splitu. Ganljiv pogreb Borisa Tomažiča Ljubljana, 28. julija. Od mrtvašnice Leonišča na Stari poti proti Sv. križu se je včeraj ob 18. pomikal lep veličasten pogreb, kakršnega Ljubljana že dolgo ni doživela. Z njim je množica občinstva spremljala na poslednji poti še ne 16-letnega Borisa Tomažiča, ki se je v petek ponoči z avtomobilom ponesrečil na Slovenke perejo z naj* bolj trdo vodo v državi• Zato rabijo naše gospodinje posebno milo, 8s®6no inetopanl tndi Borisovi Šolski tovariši, je obakraj ceste vso pot spremljala tndi množica občinstva t strnjenem špalir-jo. Za »Jutro« in ministra dr. Kramerja je pogreba prisostvoval tndi glavni urednik Stanko Virant. Na pokopališču so krsto začasno položili v grobnico rodbine Derganc —Miklavc. Borisu Tomažiču ohranimo lep spomin, nesrečnim svojcem naše iskreno božalje tz Ljubljane v Pariz, iz Pariza v Ameriko Mojster Vlček pripoveduje o svoji umetniški poti Ljubljana, 28. julija Baletni mojster pariškega gledališča du Oiatelet g. Vaclav Vlček, ki ga ima naša umetnost ljubeča publika gotovo še v spominu kot ustvaritelja baleta ljubljanske opere, je bil te dni mimogrede v Ljubljani gost Wisiakove družine. Mojster Vlček me je presenetil s svojo svežo mladostjo, zdelo se mi je, da je mlajši kakor je bil pred dvema letoma, ko se je tudi vrnil iz Pariza v Ljubljano. Sicer pa je to pot prišel naravnost s francoske riviere, kjer je bil na oddihu. V gledališču Chatelet je bil baletni mojster 4 leta. Zadnji dve leti pa je bil angažiran v gledališču De la Porte Saint Martin v Parizu. Tu se je seznanil s skladatelji Leharjem, Kalmanom in Yvainom. Sodeloval je s slavno Mistinguetto, ki je stara že 66 let, pa ima še vedno neverjetno uspehe kot plesalka in ima okoli 20 milijonov frankov premoženja. Z uspehom je Vlček lani gostoval v Lyonu in je dobil povabilo za angažma v Le Havreu, ki ga je pa moral odkloniti, ker je bil že angažiran v Parizu. Posebno laskavo povabilo je dobil za prihodnjo sezono. Ravnateljstvo Velike opere ga je angažiralo za vprizoritev in naštudiranje slovanskih plesov Dvofako-vih. Od uspeha v Veliki operi zavisi v dobri meri Vlčkova umetniška pot v bodočnost. Veselo novico mi je tudi povedal, da bo kmalu za njim v Pariz prišla naša plesna umetnica Lidija Wisiakova, ki je bila več let njegova partnerica, pa je morala prekiniti svojo umetniško kariero, ker jo je neka plesalka pri skušnji v Parizu sunila v koleno in so bile posledice take, da ni mogla več plesati. Gdč. Lidija Wi-siakova se je zdaj odločila za operacijo. Upamo, da bo šlo vse po sreči in da bo že prihodnje leto z Vlčkom spet nadaljevala svojo že z velikimi uspehi zaznamovano umetniško pot. Vlčkov baletni zbor v Parizu šteje 50 plesalk in 24 otrok, s katerimi je ves dan zaposlen. K rednim nastopom se pridružijo Se gostovanja. Gostoval je tudi v Barceloni, kjer se je seznail s slavno plesalko Ariano Otero. Zaimivo je, je rekel, da imajo največji uspeh v Parizu ruski plesalci. Neprekos-ljiva ruska umetnika v plesu sta Semeno-va in Meserer, katerega doslej v popolnosti plesne tehnike ni še nihče v Evropi dosegel. Z uspehom je gostoval lani v Pa- fMCStf terpentinovo mi C ot po&etino jc* pranje v trdi podi Domiceljeve, na levi strani pokopališča. V sprevodu so korakali in tudi nesli obe krsti športniki ISStK Maribora in SK Rapida v dresih in gozdovniki. Bilo je okrog 120 vencev in na stotine žjpkov. Pred grobnico Dcmiceljevih se je poslovil od obeh žrtev podpredsednik IS.SK Maribora magistra* ni direktor Rodošek, nato podpredsednik SIK Rapida odvetnik dr. Bramdstatter in naposled, v imenu jugoslovenskih go. zdovnikov z ganljivim govorom njihov mariborski načelnik g- Klojčnik. Savo Domi" celj je bil član »Maribora«, Lettner pa »Rapida« in oba sikupaj člana mariborskih go zdovnikov. V zadnje slovo so še pevci zapeli žalosttiniko, nakar so obe krsti spustili v skutvni grob, kjer bosta Savo in Eigon počivala poleg pokojnega Domiclje-vega očeta. Žalosten je bil pogled na globoko užaloščene svojce obeh mladih žrtev naših planin. Tragična smrt edinca v Splitu Iz Splita je prispela vest, da se je tam smrtno ponesrečil Ladislav Ukmar, dijak HI. meščanske šole na Prulah v Ljubljani. Njegov oče železničar Anton Ukmar in cesti med Trzinom in Črnučami. Ogromna udeležba ljudi, ki so simpatičnemu mladeniču in dobremu dijaku, edinemu sinu ugledne nacionalne rodbine izkazali poeled-njo čast, je zgovorno izpričala kako globokega sočutja naše javnosti je bila deležna njegova nenadna tragična smrt. Sentpetrski župnik Petrič je ob asistenci ostale duhovščine blagoslovil krsto in opravil prve žalne molitve, nato pa so bronasto krsto prenesli v pogrebni voz. v katerega so bili vpreženi trije pari vran-cev. Za križem in žalno zastavo ao stopali nosilci vencev mestnega Pogrebnega zavoda, nato pa nameščenci tvrdke »Oleum« in četa sokolskega naraščaja h starosto Ljubljanskega Sokola Kajzeljem. ki mu je bil tudi pokojni Boris zgleden delaven naraščaj-nik. Sledil je voa 8 šopki in venca, ki jih je bilo nad 40, za vozom s krsto so stopali globoko užaloščeni starši m sorodniki, za njimi pa veliko število članov »Soče«, s predsednikom bivšim banom in županom dr. Pucem na Čehi. Sprevod, v katerem bo bi?i poleg ostalega ljubljanskega občinstva feccsr pred mmhte pa tnaPaiti (Hadoht peric rizu tudi nemški balet »Jooss: z glavnim plesalcem Hansom Zulligom in plesalko de Mosa. V Veliki operi pleše Sergej Li-far, čigar baletna skupina je vodilna v Parizu, in bo prihodnjo sezono gostoval v Hollywoodu. Plesal bo z masko Nižinskega, ki je zblaznel. Ob tej priliki naj povem, da je tudi Vlčkov cilj Amerika in da se prav za prav pripravlja za odhod čez lužo, kamor ga je že povabil znani češki skladatelj Rudolf Friml, ki prebiva zdaj v Newyor-ku. Vlček še ni pozabil slovenščine, tu pa tam smo si seveda le pomagali s francoščino, pa tudi Ljubljane ni pozabil. Rad pride, če ni mogoče drugače, pa vsaj mimogrede, v mestece, kjer se je začela njegova kariera. Zdaj je sloveč m priznan v kulturnem središču Evrope. — nek Točno plačo) »Jutru« naročnino Varal svojcem zavarovalnino is Pod zelenim Marjanom Sprehodi po Splitu, ko je sezona na višku »Ca jp pusta Loosira kontra Splitu gTadu . . .« Gospod urednik! Evo mojega glasu iz dalmatinske metropole. Dioklecianovega Splita.. Zamikal me je njegov ritem, pa sem se mimogrede ustavil pod Peristilom, prizoriščem ljute pravde med pokojnim domom Buličem in kiparjem Me-štrovičem zaradi ekspresivnega lika Grguja Ninskega. V tein prostoru — med katedralo in hišami ozkih uličic — gostuje te dni Zagrebška filharmonija pod koncertnim vodstvom Matačiča, Gotovra in Jozefoviča. Vel ikoni estno, kaj? Plamenice na stebrih gorijo kakor kristjani v Neronovem Rimu, od podija navzgor pa vre božanstvena glasba Cajkovskega, Wagnerja in klasičnih mojstrov. Da, Split ima svojo atrakcijo. Ca bi pusta Londra___ Podnevi je vroče, pa kaj bi govoril o tem- ko vem. da tudi Ljubljane ne hladi mraz nordijskih fjordov! Sladoled — t-ukaj mu pravijo zmrzlina — gre sijajno v denar. I)a ustrežejo različnim željam »sorbetar-jev«, ga prodajajo splitski sladoledarji v treh cenah — po 1. in 3 Din. Kajti slado- led in morska voda. to sta zdaj vodilni gesli domačinov in tujcev. Slednjih je precej, videl sem tudi. da umejo iz njih navzočnosti nekateri obrtniki dobro kovati glavnico. Sprehajajočemu se po mestu v opoldanskih urah, me je neki »menu« s svojo 12-dinarsko ceno zvabil v restavracijo. Hotelo se mi je nekaj toplega v želodcu, zakaj Ljubljančan ne more živeti od solnčnih muh. Prinesli so nri juho s par kosmiči testenine (v Splitu po 2.50 do 3.50 Din kg), pečenko z dvema prikuhama (stročjim fižolom m krompirjem) in sladico. Pečenko sem debelo pogledal, kajti šele med jedjo sem opazil, da sta to prav za prav dve nedolžni koščiei ne vem katerega vrabčka v telečji koži. »Sladica« je bila na štiri koščke zrezano kislo jabolko z vodno polivko. Po tem opulentnem obedu sem vsekako moral ugotoviti, da sem bolj lačen kakor prej (kar se mi v Ljubljani ne primeri), in bcni to mahnil še v buffet, kjer sem se za malenkosten denarni prida-tek dobro okrepčaL Naj povem popotnim na uho, da točijo v restavracijah vino po 10 Din, v krčma ga dobiš po 6, »pod vejo« pa že kar po 4 Din. Ce dostavim še. da sem vide} v ribji tržnici skuše po 10 in sardine po 6 Dm, zaključujem s tem poročilo o splitskem jedfl-nem listu in njegovih cenah. Živahnost v pristanišču ni tolikšna kakor pred petimi ali desetimi leti, vendar promet ne zastaja. Teče, teče — kakor kri po dalmatinskih žilah. Letoviščarjev mrgoli. V hotelih imajo zdaj menda dovolj prostora in udobnosti, katere bo še več. ko bo dograjen in izročen prometu veliki hotel »Ambasador«, nova zgradba pri stop-njiščnem vhodu na Raeičevo šetališče. Ker sem že pri tujskem prometu, naj ne /abim omeniti, da sem videl največ češke znamke. Cehi romajo zdaj v eelih ekšpedicijah na Jadran. Cedok, praška potovalna pisar- na, (ki jo bodo, kakor sem čital v praških listih, še letos ukinili ter nadomestili z drugo ustanovo), prireja tedenske ekskurzije v Split m na Suša k. Kadar vidiš na vlakih listek z natiskom »Cedok«, ne stopi vanj, tam ni mesta zate! Na nabrežja poleg »Gusarja« sem videl tudi hidroplan češke državne avijacije Ok-Bah. Zvedavo so tiščala vanj ljudska zijala. Svetilnik Viteškega kralja Na Marjanu žagajo škržati svojo neutrud-Ijivo poletno pesem. Ta hrib s kam.enitim stopnjiščom in zelenim temenom je rajski kras Splita. In s kakšno pieteto ga čuvajo! Povsod te napisi opozarjajo, da ne smeš stopiti s potov na stezice med skale. Ko bi le z enako vestnostjo pazili na šetalce, da ne bi metali po gozdu papirnih ostankov in razbitoih steklenic za dojenčke iz Jene... Na vrhu Marjana ne kraljuje več Luka Botič, mladostno delo Ivana Mešfcroviča. Kakor plamen je siknila čez njega vremenska hišica meteorološke opazovalnice. Zraven stoji akvarij, ki ga je vredno videti. Obhodiš Marjan, pa vidiš srce Dalmacije od vseh strani Na vzhoda straži Moeor, proti severozapadu se vleče Kozjak. Ka-Steii se vrstijo kakor jagode v nizu od Solina proti Trogiru. Ta naravna lepota krajev tod ofcoii je pravi blagoslov sa pasivno. Dalmacijo, ki bi morala poginiti brez tajskega prometa. Človek, ki je takorekoč stalen letni gost ▼ SpKtu, pogreši, zlasti če prihaja k Slovenije (Ljubljane) troje mož, ki so Miza tudi naši zemlji: dona Buliča zaslužnega starin osi ovca. enega najzvestejših obiskovalcev Rogaške Slatine, ki ga je pobrala smrt pred leti v Zagrebu na kliniki, kiparja Svetoslava Peruzzija, profesorja na splitski Obrtni šoli, ki ga je pred mesecem dni nepričakovano zadela kap in Huga MaTja-noviča, ki je odšel na stražo Jadrana ▼ megleno Ljubljano. Kako veselo je bilo časih v njihovi družbi — a ne le veselo, tudi poučno je bilo! Don Bulič je razkazoval svoje solineke razvaline tako dolgo, da so se gledalci užejali. Naravno se je takšna pot zaključila g prigrizkom v njegovem Tu-sculu. Arheološki muzej v Splitu vodi zdaj dr. Abramič. ki ima tudi zveze s slovensko zemljo (izkopine v Ptuju). Ne Buliča ne Peruzzija ni več. V oblakih dima je rad Svetoeiav sanjaril, kako M bo afcoto pse- selfl domov. Res se je preselil — za vedno. Ena se njemu je želja spolnila — blizu Ljubljane mu truplo leži V Splitu se malo gradi, čeprav imajo cement doma. Lep, arhitektonsko čeden in Hčec je svetilnik kralja Aleksandra. Stoji na obali, kjer so položili rakev s kraljem po povratka iz Mareeillea na domačo skalo. je stopil Aleksander L še kot regent na dalmatinska tla, tu je dal drugič splitski omladmi izročilo, naj čuva svoje in ostane »vesta očetajavi In tod se §6 iz mrtve rakve radegel klic: Čuvajte Jugoslavijo. Z vsem bi se tuje« v Splitu zadovoljil, ko bi le bila postaja nekoliko večja. Zgradba je bila sezidana v času, ko je tekla železnica samo do Knina, kjer je bil »konec sveta«. Danes poslopje prav gotovo ne zadošča potrebam časa. Morali bi ga razširiti in dvi^iiti Nerazumljivo je, kako zavzema kolodvorska restavracija toliko prostora, dočim je postaja kakor stisnjen komik. Garderoba je majhna, čakalnice tesne. Ko pride človek s širine morja &em, kar ne more odoleti tej tesnini ki ne dela železnici ne Splitu m njegovemu tujskemu prometu uslug ne dobre reklame. 0 politiki ne bom govoril. Naj opravijo z njo in s svojimi »majstori s mora« Dal-matinci sami To je njihova domača zadeva, v kolikor ne sega čez zunanji okvir. Tartaglia hi Tresič-Pavičič! Čudna preobrazba v tako kratki dobi! Zapisati pa velja, da stoji »Novo doba« čvrsto na braniku jugoslovenske misli m da so najglasnejši v SpMtu prodajalci Mačkovega »Hrvatskega dnevnika« s čepicami v barvah hrvatske trobojke. Ali je tudi to uspeh smajstorov s mora«, o tem bo rekia zadnjo besedo bodočnost. & K. Domače vesli • Švedi se eanimaje ia naš Jadran. Stje-pan Dragomanovič, ravnatelj Putalka v Zagrebu je nedavno bival dalje časa v Stock-holmu, kjer mu je uspelo organizirati urad za odpravljanje švedskih turistov v Jugoslavijo. Švedski turisti bodo zlasti na jesen na. ši gostje. G. Dragomanovič je v Stockholmu vsekakor dosegel lep uspeh. Dva tedna so veliki švedski listi prinašali intervjuve z njim in z opisi naših krajev. Zanimanje med potovanja željnimi Švedi je takoj poraslo in nekateri so se že odpravili v Jugoslavijo, večje šrtevilo pa je prijavljenih za jesensko sezono. • Slavje Bnsinor v Jugoslaviji. Dne 9. avgusta bodo v Kucuri v Vojvodini velike svečanosti jugoslovenskih Rusinov. Ob tej priliki bo blagoslovljena zastava, ki jo poklonijo mlada pokolenja Ru3inov iz Karpatske Rusije bratom v KuCuri. V našo državo prispe okrog 20 mladih intelektualcev iz Užho-roda in drugih mest Podkarpatske Rusije pod vodstvom novinarja in književnika Nikolaja Hornjaka, ki je zadnje dni proučeval našo državo. Rusini iz Karpatske Rusije bodo priredili tudi koncert 6vojih narodnih pesmi v Novem Sadu. • Novi Sad za učiteljske goste- Za XVI. glavno skupščino JUU od 3. do 5. avgusta imajo člani pripravljalnih odborov obilo dela. Iz dunavske banovine, ki ima največ učiteljstva, pa iz V6eh ostalih banovin ;e prijavljenih več tisoč posetnikov. Zato je stanovanjski odbor rezerviral vse hotele in penzionate pa tudi prenočišča pri zasebnikih. Izleti bodo v Kamenico in v Beočin z ladjo, v tvomico seruma »Kamendin«, v tvor-nico konzerv »Kulpin« (last g. Djoke Djun-djerskega) in na vzorno gospodarstvo g. Forgača. Izleti z avtomobili bodo v Sremske Kariovce z ogledom patrijaršije. gimnazije, v Stražilovem pa grob Branka Radičeviča itd. Za vse udeležence bo na podlagi izletnih legitimacij dovoljen popust v vseh zravilnih kopališčih Vojvodine in v novosadskem javnem kopališču. Izletniški odbor bo priredil po želi ah skupščinariev še več cenenih skupnih izletov bodisi z vlakom, avtobusi ali pa ladjami v razne kraje dunavske banovine; če bo dovolj prijavljenih tudi v Beograd in na Oplenac- Železniške ugodnosti veljajo od 30. t. m. do 9. avgusta. • Jugoslovenski pionir z Nove Zelandije. V Beograd je prispel lija Mandič, doma iz Like tvorničar konzerv v Aucklandu na No. vi Zelandiji. Pred 30 leti se je izselil kot navaden delavec. Z delom v južni Afriki in Avstraliji si je pridobil nekaj premoženja, naposled pa je obogatel na Novi Zelandiji. Tu je osnoval delniško družbo s kapitalom 20.000 funtov šterlingov, ki hoče pospeševati trgovino med Jugoslavijo in Novo Zelandijo. Mandič je prepričan, da je tem zvezam zagotovljena velika bodočnost. Orehi, slive, les, tobak, cement, marmor in drugo se bo odlično prodajalo na Novi Zelandiji. • Vpisovanje v enoletni trgovski tečaj Ant. Rud. Legata je vsak dan, tudi ob nedeljah in pravnikih, od 10. do 12. dopoldne v šolski pisarni, Vrazova ulica 4, Maribor. Lastni dijaški internat šolski program se dobi brezplačno. • 14 dni po poroki je pobegnila z ljubimcem. V Beogradu se je pred 16 dnevi poročila 16-1 etna Marica Dabjos z mladim avto-mehanikom Dušanom Svetlico lz Beograda. Ljubezen je bila velika, priprave za svadbo izdatne, cel mesec so šivali in kupovali. Natanko 14 dni po poroki, prerteklo nedeljo, pa je ljubka Marica izginila. Kmalu ee je izvedelo, da je pobegnila s svojim ljubimcem; e seboj je odnesla doto 15-000 Din. • Istran si je t morju zlomil tilnik. V Bačvicah pri Splitu se je šel kopat 30-letni Roko Šegota. kuhar vagon-restavranta doma iz Istre, a nastanjen v Zagrebu. Pognal se je z glavo v morje, ki pa je tam zelo plitko, in si je zlomil tilnik. Truplo so pre. peljali v bolniško mrtvašnico in ga včeraj popoldne pokopali. » Ubil je očeta, ki je strahoval družino. V Stari Pazovi je kmečki gospodar Jan Kla-Ček slovel po svojem premoženju, pa tudi po svoji silni grobosti, ki jo je posebno bridko občutilo njegovih sedem otrok. Zlasti je vse bežalo pred njim, kadar je bil pijan- Tudi v ponedeljek zjutraj se je stari Jan vrnil divji domov. Spopadel se je z 20-letnim sinom Janom, ki je branil mater pred udarci. Z motiko je sin lopnil očeta po glavi, da se je na mestu sesedel in izdihnil. MODEREN NAČIN PRANJA JE PRANJE S PRALNIM PRAŠKOM P E R I O M UPORABLJAJTE GA IN VAŠE PERILO BO HITRO IN LEPO OPRANO. • Zakon modernega negovanja lepote je za vsako damo, da se reši nevšečnih dlačic na obrazu, na rokah in nogah, pod pazduho in na tilniku — toda ne z ostro britvijo. V ta namen je dr. Albersheim ustvaril kremo »Duhnim, ki odpravi dlačice hitro in zanesljivo. Krema »Dulmin« je popolnoma neškodljiva in deluje brez bolečin. • Tovarna JOS. REICH sprejema mehko in škrobljeno perilo v najlepšo izdelavo. Iz Ljubljane u— Šestdesetletnica Janeza Benčana. Na svojean domu v Rožni dolini bo praznoval danes svojo 60-letnico g. Janez Benčan, stavec v pokoju. Vzgojen v nacionalnemu du-du je stopil že kot mladenič v sokolske vrste in jim ostal zvest do današnjega dne. Kljub svojim šestim križem nastopa naš jubilant pri vseh nacionalnih in sokolskih svečanostih v sokolskem kroju. G. Benčan je odločen naprednjak in nacionalist ter se je kot tak vedno izkazal, kadarkoli je bilo potrebno javno izpričati svoje jugosloven-prepričanje. V svoji stroki je deloval nad 40 let in so mu njegovi prijatelji ob temi jubileju priredili časten večer. Danes uživa naš jubilant svoj pokoj ob strani svoje soproge Vekoslave, ki je prav tako vneta nacionalna delavka in članica viškega Sokola. Še mnogo zdravih let! u— Železniški upokojenci, člani bolniške blagajne drž. prometnega osobja, naj se zglasijo vsak pri svoji edinici, kjer se nahajajo v staležu, da prejmejo nadaljnja navodila. Vsak naj prinese s seboj članski list bolniškega fonda in izjavo naslednje vsebine: »Podpisani izjavljam, da moja žena nima nad 1000 Din mesečnih dohodkov iz premoženja ali zaslužka«. Za one ki so v staležu postaje Ljubljana glavni kolodvor, je termin od 12. do 24. avgusta 1936. u— Zveza za tujski promet v Sloveniji (»Putnik«) sporoča potujočemu občinstvu, da bo avgusta meseca njena centralna bi-ljetarnica v Ljubljani v Gajevi ulici ob nedeljah in praznikih zaprta. u— Ogromen naval na bolnišnico. V sprejemnem uradu splošne bolnišnice imajo zadnje dni izredno velik promet. Tako so vče^ raj sprejeli nič manj kakor 127 novih pacientov, kar je za naše male razmere vsekakor nezaslišana številka. Posebej pade v oči dejstvo, da je med reflektanti za prostor v ljubljanski bolnišnici veliko število ljudi iz nekdanje Štajerske. Nikakor ni prav, da celo zdravniki po raznih krajih bivše mariborske oblasti svetujejo bolnikom, naj gredo v ljubljansko bolnišnico, ko je vendar znano,, kako so vsi oddelki prenapolnjeni, in ne more biti dvoma, da bi mogle velik odstotek bolezenskih primerov z enakim uspe hom zdraviti bolnišnice v Mariboru, Celju. Slovenjgradcu in drugod. _ Med drugimi bolniki so včeraj na kirurškem oddelku sprejeli tudi 60-letno profesorjevo vdovo Franjo Hoferjevo, ki je v Gozdu pri Kranjski gori na počitnicah, pa je tako nesrečno padla, da si je zlomila levo roko. \z Višnje gore pa eo pripeljali v bolnišnico posestnika Josipa šušteršiča, ki je pomagal na novi cesti Višnja gora—Pešeenik postavljati leseno ogrodje, pa se je tramovje podrlo in ee zrušilo nanj šušteršiča so v Ljubljano pripeljali s počeno lobanjo in možganskim pretresom. u— Na morje, na morje! Že v 6 urah smo na obalah našega morja, na Sušaku-Novi avtobus, ki je izvrstno konstruiran in ki vozi zelo mirno, brez tresljajev, vas za izredno nizko ceno 125 Din, pripelje na Sušak in nazaj. Vozi dnevno izpred hotela Miklič v Ljubljani ob pol 7. zjutraj, ob 12. pa. je že na Sušaku. Med vožnjo spoznavajo potniki lep kos naše zemlje, ki je divna in vredna, da jo vsakdo spozna. Prodaja voznih listkov in vse informacije se dobijo pri biljetaroici Putnika v hotelu Metropol. Telefon 33-84, na Sušaku pa pri Aeroputu. Pri lenivosti črevesja, črevesnem katarju, obolenju danke, odstrani naravna FRANZ-JOSEFOVA grenčica zapeko dolnjih organov dobro ln naglo. Mnogoletne izkušnje uče, da uporaba FR ANZ-J OSEFO VE vode odlično regulira funkcije črevesja. Ogl. reg. 8- b». 15485/36 Kisle kumare... nekoč Spomini na pusto dobo, ki se ne vrne več Minilo je še sto in več let .odkar se je ustanovil izraz »doba kislih kumar« za urednike in čitatelje časopisov. Rimljanom je zapel Horac; »Reatua flle, qui procul negotiis — —c. Francozi imenujejo to dobo »čas velikih kosmu!j«. Angleži pa »sezono najmanjših krompirjev«. Doba kislih kumar je mrtva sezona, poslovna tišina, doba, revna na političnih in kulturnih dogodkih. Vendar pa že dokaj let sem nimamo reč prave dobe kislih kumar. S tem izrazom se je hotelo označiti čas najboij vročega poletja, ko je laže zadovoljiti od vročine osušeno grlo z osvežujočimi kislimi kumarami kakor čitatelja, ki ae dolgočasi in hrepemi po zanimivih časopisnih poročilih in novostih. In zares je to slednje v dobi najbolj vročega poletja nekoliko boli težavno V normalnih časih, če se je n. pr. baš pripravljala vojna na Kitajskem in Japonskem, celo tik pred svetovno vojno, se je šla diplomacija kopat, umetnost m matadorji finančnega sveta ravnotako Nastala je splošna stagnacija in brezpomembni, ne. znatni mah ljudje so še ostajali v mestih. Ta del prebivalstva je povzročal le še običajne: »Žrtve vročine«. »Od solnčarice prizadeti«, »Pri kopanju utonil« ali »Tatovi v kopališču« in podobno. Dandanes je postalo marsikaj drugače, in v uredniških krogih se je porodilo tudi za čitatelja zelo važno in pereče vprašanje; Mar imamo sploh še dobo kislih kumar ali ne? Odgovor je težak, zakaj mnenja so, različna po resoru, zelo deljena. Uredniki rubrike zunanje politike, ki morajo vsak dan. na srečo le na zemljevidu iskati Harrar, Adis Abebo, Sevjllo, San Sebastian, Sierro de Guaderamo, Tanger itd., trdijo seveda, da sploh ni več dobe kislih kumar, kakor tudi ni več otroK. Tudi domača politika ni mrtva ln mirna. Saj se vršijo strankarska zborovanja, glavne seje in konference tudi v dobi par-lamentarnih počitnic ter ne slišimo od nobenega poslanca, da bi porabil svoje počitnice n. pr. za pesmkovanje ali slikanje. Drugačnega mnenja so deloma umetnostni kritik; in njihovi čitatelji. Velike in male zvezde umetnostnih nebes bivajo v letoviščih in kopališčih. Gledališča in koncertne dvorane so varno zaprte proti vsakemu vlomu. In če ne bd bilo tu ln tam kakšnega poročila, kako se počuti ta ali ona diva na Bledu, v Vrnjački banji ali Rogaški Slatini, bi sploh ne lmell nl-kakih umetnostnih novic. Glede lokalnega poročanja ni za uradnika sploh več dobe kislih kumar. Ne- OBISCITE od L do 9. avguste 1938. 5 JUBILEJNI • mariborski teden POD POKROVITELJSTVOM WJ. KR. VIS. KRALJEVIČA ANDREJA (50% popusta na železnicah od M. Julija d* 11. avg. 1936) Velika gospodarska in kulturna revija! Industrija • Teke tU - Obrt Trgovina - Kmetijska razstava - Pokužnja vin - Velika gasilska razstava ln gasilski kongres • Jadralno ln motorno letalstvo - Protiplinska obramba PUato-llstlčna razstava ln borza znamk - Zgodovina -Umetnost Socialno skrbstvo - Tujski promet -2ena v obrti - Modna revija Akvaristična -Kuncerejska razstava Golo barska razstava -Kongresi Koncerti - Šport Vesellčnl park na nestaTlitu. Mariborski otok, najlepše kopališče v Jugoslaviji... Zeleno, romantično Pohorje... Gostoljubni, lepi Maribor ... VAS VABIJO ! u— Vrnitev počitniških kolonij mestne občine. Počitniška kolonija v Mednem se vrne jutri, v četrtek ob 16- na glavni kolodvor, jstotako se jutri vrne počitniška kolonija mestne občine, ki je bivala ob morju pri Sv. Jakobu-Šiljevici. Prispela bo ob pol 21. Starši otrok iz obeh kolonij naj pridejo na glavni kolodvor. u_ Avtomobili, motocikli, kolesa podiraj« ljudi. Na kirurški oddelek so pripeljali delavca Josipa Kužnarja iz Hotovelj, ki ga ie na križišču Bleiweisove in Gospoevetske ceste podrl neki motociklist. Kužnar je padel tako nesrečno, da je omahnil na krmilo mo-tooikla in ga je motociklist vlekel še kakih 20 m s seboj. Dobil je precej hude nerodne poškodbe. Iz Štude pri Domžalah pa je morala v bolnišnico 18-letna delavka Ivana Ce-dilnikova, ki je v Hrastju pri Mengšu zadel vanjo neznan biciklist in jo poškodoval na levi rami. KINO IDEAL Danes prekrasni velefilm CIGANSKA RAPSODIJA Charles Boyer, Loretta Young Predstave ob 16., 19. in 21.15 uri u— Velik vlom na BIeiweisovi eesti. V nedeljo je družba neznanih vlomilcev obiskala stanovanje ge. Helene Šemetove na Bleiweisovi cesti št 4. ko so bili vsi domači na nedeljskem izletu. V predalu so pobrali okrog 5400 Din gotovine, prav tako pa so odnesli tudi srebrno kaseto z raznimi zlatimi verižicami brošami in drugimi dragocenostmi. Mimogrede so vzeli e seboj še celo garnituro ženske obleke, perila in toa-lertnih predmetov. Pred odhodom bo vdrli v zaklenjeni sobi podnajemnikov dr. Skubiča in Hansa Honigmanna-, kjar so pobrali več kompletnih oblek in nekaj drugih vrednosti. Tatovi eo prišli in odšli iz hiše, ne da bi jih bil kdo opazil, škoda pa znaša v celoti več ko 10.000 Din. u_ Vlomilec je obiskal Solo na Ledini. V nedeljo ponoči se je neznan vlomilec vtihotapil v pisarno upravitelja šole na Lediai. V pisarno je vdrl tako, da je na vraitih iz-rezal večjo odprtino, v sobi sami pa je v iskanju za denarjem vse premeftal. V predalu je našel okrog 1000 Din, ki so bili deloma last sode, deloma pa upravitelja. Policija je storilcu že na sledi. Iste noči je vlomilec obiskal tudi delavnico mehaniškega mojstra Franca Kristana na Tyrševi cesti, odkoder je odnesel več delov raznih koles, gumijastih plaščev in drugih predmetov v vrednosti nad 1000 Din. Iz Celja e— Kopalna obleka, v kateri ni mogoče utoniti Go8p. Vilko Veldamon v Petrinji je izumil kopalno obleko za moške in ženske, ki onemogoča utopljenje. Izum ima ime »Ufa« in je jugoslovenski patent št. 46 z dne 1. julija 1936. Obleka je izdelana iz najfinejšega, impregniranega klota, na sprednjem delu hlačk je cevka, skoei katero se napolni sprednji del hlačk z zrakom. Izum so predvajali v ponedeljek popoldne v Celju pri prvem železniškem mostu, jutri od 12. do 16. pa ga bodo predvajali v moškem kopališču. e— Stavka pri regulaciji Savinje v Tre-merju traja dalje. Včeraj bo se pričela pogajanja med podjetjem in stavkujočim delavstvom. Avtomobil ga je podrl na tla. Na cesti med Sevnico in Bregom je neki osebni avtomobil v nedeljo podrl 23-letnega slikarskega pomočnika Franca Popilarja iz Zavodne pri Celju na tla in mu zlomil det,-no roko. Popilar se zdravi v celjski bolnišnici e— Z motiko po glavi. V ponedeljek je neki deček udaril petletno mesarjevo hčerko Mileno Brižnikovo, stanujočo na Cesti na grad, z motiko po glavi Močno poškodovano deklico so prepeljali v bolnišnico. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20 30 komedija »Ženin v nepriliki« in zvočni tednik. Iz Maribora a— Za spomenik kralja Uedinitelja v Maribora so med drugimi prispevaj: »Unio« d. z o. z. Maribor 2.000, tvornica Zlatorog 1.000. dr. Jančič Iran 1.000, Zdravilišče Dobrna 525, Supanz Thea 250 in dr. Bergoč Josip 200 Din. a— Umetnost na V. mariborskem tednu. Mirno lahko trdimo, da bo letošnji jubilejni mariborski teden po uspehu presegal vse dosedanje. Da bo na tej tradicionalni prireditvi prikazano gospodarsko in kulturno življenje Maribora, bodo poskrbele številne razstave. Zanimiva bo vsekakor razstava umetnosti, to je spominska razstava Gvajčevih slik ih razstava slik na steklo in keramiko. Prikazano bo nad 80 krasnih slik Med njimi bodo prelepi motivi iz Goriške, z Doberdobske-ga polja, iz Koroške. Logarske doline ta Robanovega kota. Zelo zanimivi bodo tudi motivi iz mariborske okolice. S to razstavo se bo Maribor dostojno poklonil spominu slovenskega umetnika Gvajca. To poučno razstavo, ki bo velikega zgodovinskega pomena, pripravlja naš arhivar in zgodovinar profesor Baš. Obe razstavi bosta odprti od 1. do 9. avgusta na V. mariborskem tednu. Obiskovalci se lahko poslužijo polovičnega popusta na naših železnicah v času od 30. t. m. do 11. avgusta. a— TrigfJavanslSim starri: nam! "Psed nekaj} dnevi ste prejeli društvene položnice v svrho nakazila 33. obroka društvene članarine v znesku 22 Din, torej za TL tro-mesečje (sporočam po tem pobu, ker je uporaba obvei&ilndh štamptljk nja položnicah nedopustna). Vljudno prosim prijaznega odziva. — Blagajnik. a— Da se prepreči pijančevanje ln Izgredi vojaških nabornikov ob piiliki rednih naborov, odreja predstojništvo mestne policije v Mariboru, da se v dnevih od 4. do 14. avgmsta 1936. vojaškim obveznikom v Mariboru ne smejo točita iin prodajati alkoholne pijače. Prestopki te na-redbe se bodo kaznovali z denarno kazni-no od 10 do 500 Din. a— Ljudje padajo s streh. Druzovič Ana, žena čevljarja iz Maribora, je padla s strehe tako nesrečno, da si je pri tem poškodovala hrbtenico. S podstrešja pa je strmoglavil 161etni pekovski vajenec Kralj Anton iz Maribora in si pri tem stri levo nogo. Oba so prepeljali v bolnišnico a— Pod avtom. Na Aleksandrovi cestfi je povozil včeraj neki avto 141etnega sina delavke Plavčaka Franca iz Pobrežja-Povoženega so s precejšnjimi poškodbami na levi roki in levi nogi odpeljali v mariborsko bolnišnico. a— Obstrelil se je 251etni lovski čurvaj Fric Rajko iz Košakov. Po nesrečnem naključju se je pušla sprožila ln ga poškodovala. Prepeljali so ga v bolnišnico. a— Na pokopališču Je hotel nmretl. Včeraj dopoldne so našli na tezenskem evangeljskem pokopališču 211etnega kovaškega pomočnika Franca Zavca iz Tezna, ki je bil izpil večjo količino octove kisline v samomorilnem namenu. Odpre-milti so ga v bolnišnico, kjer so mu izprall želodec. Dejal je, da je hotel v smrt, češ da so ga njegovi tovariši preveč dražili. Smrt je nastopila naglo zelo pogosto, če so bolniki zanemarili visok pritisk krvi ali poapnenje žil. Kopališče LIPIK Vas bo rešilo! a— Smrt na glavnem kolodvoru. Včeraj zjutraj so prepeljali iz Ruš v Maribor v bolnišnico 41etnega sinčka uradnika državnih železnic Vladimirja Zernca. Deček pa je že na glavnem kolodvoru izdihnil. a— Napiavljeno žensko truplo. Drava je naplavila pri Janževem vrhu v PodveL ki truplo neznane ženske. Identitete za reševanje in prvo pomoč ponesrečencem posebno reševalno moštvo. V Ljubljani je osrednja reševalni odsek SPD, ki imia v raznih planinskih krajih svoje reševalne postaje z reševalno opremo in primernim številom reševalnega moštva. Vse stroške za vzdrževanje teh reševalnih postaj, za plačilo odškodnine reševalnemu moštvu, za prenos in prevoz ponesrečencev z gora nosi skoraj vedno SPD samo. Reševalnemu moštvu SPD pomagajo pri reševanju tudi nehonoriiami reševalci-dobrovoljci iz čuita tovarifike dolžnosti do ponesrečenca. Ce se pripetti nesreča v gorah, se to javi vodji rešilne postaje n. pr- na Jesenicah, v Mojstrani, v Kamniku itd., loj ukrene nemudoma vse potrebno za reševanje. Reševalne postaje so javno označene z napisom in rdečim križem- Ko govorimo o reševalni službi v gorah, moramo pripomniti, da je javnost le premalo poučena o delu SPD, ki se mu dela cesto krivica. Ce se kaj upravičeno, češto pa tudi neupravičeno graja, se kaže vedno le na SPD. Ce pa se govori ali poroča o reševalnih ekspedicijah, ki so storile svojo dolžnost, se imenujejo vsi, tudi taki, lci s stvarjo niso imeli posla, pozablja pa se pri tem, da je za vsem tem požrtvovalno in nesebično, toda skromno in tiho delo SPD. Čas bi že bil, dia ob nesrečah preneha bombastična reklama bodisi za osebe, bodisi za neprizadete korporracije. Delo, ki je opravljeno, je storjeno ali brezplačno iz čuta tovariške dolžnosti, ki ne potrebuje hvale, ala pa gre na račun SPD. ki se tudi ne briga za pohvalo. Zato naj se v bodoče v poročilih malo manj govori o osebnih in drugih zaslugah, če pa se že kaj pove, komu gre zasluga, naj se ne pripisuje zaslug skromnega in v svojem delu nesebičnega SPD drugim, temveč pove raje resnica. Nekoč je bila tudi zelo priljubljena »zgodovinska remini&enca7« 115 — 125; *8* 100 — 102J50. Otrobi: baški. sremski in banatfski 77 — 78. + Budimpeštanska terminska bona (28. t. m. Tendenca stalna. Koruza: za avg. 12.60—12.63, za sept. 12.29—12.30, za maj 10.85—10.87. BOMBAŽ -f Uverpool, 27. Julija. Tendenca stalna-Zaključni tečaji: za julij 7.17 (prejšnji dan 7.07, za dec. 6.66 (prejšnji dan 6.60). 4- Newyork, 27. julija. Tendenca čvrsta. Zaključni tečaji: za avg. 12.99 (12.93), za dec. 12.34 (12.28). ŽIVINA 4- Mariborski sejem za živino. Na sejem dne 28. t. m- je bilo prignanih 19 konj, 16 bikov, 134 volov. 432 krav in 31 telet, to je skupno 652 glav živine. Povprečne cene so bile za kg žive teže: debeli voli 3.30 do 3.90, poldebeli 275 do 3.20, plemenski biki 2.80 do 3.50, a« klanje 2.30 do 2-80, debele krave 2-25 do 3, krave klobasarice 1.76 do 2, mediane krave 2 do 2.75, breje krave 2.80 do 3.30. mlada živina 3 do 3-50, teleta 3.50 do 4-50. Prodanih je bilo 330 repov. f V globoki žalosti naznanjamo vsem sorodnikom, znancem ln prijateljem, da je danes umrla v visoki starosti 80 let po kratkem trpljenju moja najboljša in skrbna mama, gospa JOSIPINA CETIN. rojena KU2NIK, vdova po nadzornika proge, posestnica in gostflničarka. Pogreb blage pokojnice bo v Četrtek, dne 30. julija ob 5. url popoldne lz hiše žalosti na tukajšnje farno pokopališče. VIDEM PRI KRŠKEM, dne 28. julija 1936. Globoko užaloščena hčerka JOSIPINA CETIN. Bernard Shaw o sebi »Ce bi moral preneha/ti i delom, bi si takoj naročil pogreb«, je odgovoril Bernard Shaw na vprašanje, zakaj si pri svojih letih in pri svojem bogastvu, ki ga cenijo na pol milijona funtov v gotovini noče privoščiti mirnega življenjskega večera. »Praz-niki, luksus in polovična umetnost me dolgočasijo in moj glavni življenjski smoter sta istovetna z nalogami kakšnega šolarja. Berem in pišem. To je vse. Za druge atrakcije sem le težko dostopen. Na drugem mestu stoje potovanja. A tudi ta v prvi vrsti za to, ker morem med dolgo morsko vožnjo nemoteno — brati in pisati.« Shaw nima nobene zbirateJjske strasti. Zbira samo denar. »Denar je v neki meri merilo uspeha«, pravi. »Če mi danes nočejo plačati več tistih cen za moja dela in filme, ki so mi jih ponujali prej. vidim v tem zmanjšanje svoje vrednosti. Toda dejansko sem danes dragocenejši nego pred desetimi leti. V ostalem ne zahtevam ničesar, česar moji sopogodbeniki ne bi mogli izvršiti. Zahtevam desetodstotno udeležbo za odrska, kinematografska in knjižna dela. Ne razumem, zakaj se filmski producenti tako branijo, da bi pristali na to. Vsekako imam večje zaupanje v svoje delo nego oni«. In vodi strogo knjigovodstvo o svojih tantiemah. Pri tom ga misel na denar dolgočasi. Nima nobene posebne želje, ki bi jo mogel zadovoljiti z milijonskim imetjem. Do svoje starosti se je moral trdo boriti za priznanje.. »Devet let je trajalo, preden je neki za- ložnik sprejel moje delo. Moj prvi roman »Nedozorelost« »o tiskali več nego petdeset let pozneje, nego sem ga napisaL Založniki so moja dela vedno znova vračali. Pa se nisem dal prestrašiti Pošiljal sem jih znova. Tako je šla ta igra z žogo nekaj desetletij sem in tja. Zmagal sem!« Ta zmaga ga v resnici veseli. Njegovi začetni neuspehi so seveda v tesni zvezi z njegovo destruktivno, grizočo ironijo, njegovim omalovaževanjem sveta. Rad ses norču je iz starih ljudi, o katerih pravi, da trpijo za poapnenjem žil samo zavoljo tega, ker so pozabili, da bi si pravočasno omislili neko življenjsko teorijo, pa živijo, ker se čutijo k temu obsojene, namesto da bi smotrno delali ob gradnji svojih sil. 80-letoi Shaw vstaja redno ob 7., pred zajtrkom se eno uro sprehaja ali pa plava v kopališču avtomobilskega kluba, pa se ob vsakem vremenu odreka vrhnje suknje. Ze več nego petdeset let je vegetarijanec. »Če bi vse živali, ki jih nisem jedel, polovili in jih privezali pred moj mrtvaški voz, bi bil moj pogreb najmogočnejši na svetu.« Na dam dela osem do deset ur, ne pije in ne kadi, čeprav umeva ljudi, ki imajo v tem svoje veselje. Ko so ga vprašali za skrivnost njegove starosti, se je začudil in odgovoril: »Pozabil sem pač, da bi se za>timal za staranje. Drugi postajajo z leti modri, jaz sem postal spet mlad. Razen tega živim mnogo v Ay-otu. Tam je nagrobnik nad zemskimi ostanki nekega oeemdesetletnika in na njem pobožno svarilo: »Življenje je kratko . . .« Strahu pred smrtjo ne pozna. Misli, da bo živel do 85. ali do 90. leta, pa se ne kapricira na to, ljubi življenje, pa si ne očita, da bi bil v njem kaj zamudil. »Da sem videti mlajši in se mlajšega tudi eufcimi«, pravi, »ne more odpraviti dejstva, da sem svojim mlajšim tovarišem že dolgo na poti. Zato svojega rojstnega lista ne morem ponarediti. Vesel sem pa, da ne spadam k tistim, ki jih moTajo v tej starosti negovati. Pomerim se lajhlko še z večino tistih, ki so komaj pol tako stari. Nisem skopuh. Tudi drugi naj imajo svoje šanse. In ker ne morem živeti, ne da bi pisal, se bom moral pač popolnoma posloviti, da bom utihniL Za sedaj pa pričakujem z veseljem svojega rojstnega dne. Ob mojem 70. rojstnem, dnevu so me od navdušenja skoraj umorili. Svoj 75. rojstni dan sem prebil na poti v Rusijo in sem bil zato na varnem. Tokrat pade moj rojstni dan na nedeljo, kar bi me moralo ščititi pred navdušenjem mojih prijateljev. Poleg tega sem postal med tem »druga številka«. Moja brezobzirna avtokri-tika mi daje to opažati. Moja dela niso postala slabša, samo svet nima več časa, da bi jih zadosti cenil. Ne pišem za maso. Seveda če bi moja dela dobro prefilmali, bi morali računati s tem. da bi petina običajnih obiskovalcev kina prihajala po petkrat, da bi si jih ogledovala. V gledališču je isto tako. Manj je bilo ljudi, ki so prihajali moja dela ogledovat., toda prihajali so večkrat«. Vsak, ki ga prvič obišče, občuti nekakšen strah pred njim. V resnici pa sprejema svoje obiskovalce s premagujočo ljubeznivostjo. »Slaven sem«, pravi, »toda ne gmem. Svet me je opisal za tako nedostopnega in grobega, da zadostuje en sam moj prijazni na smehljaj in že se vsak osebno prepriča, da sem najljubeznivejši človek na svetu. Ima vtis, kakor da sem čakal samo na njegov obisk, da bo moja življenjska sreča popolna. Sovražim samo dolgočasne vpraševale©, takšne, ki si doanišUju-jejo. da bi mogli glede originalnosti tekmovati z menoj. Ta vrsta ljudi me dolgočasi do smrti.« Na nekem morskem potovanju je 6rečal več eksemplarjev te vrste. Da bi od samega dolgočasja ne sRočii v morje, je začel pisati novo gledališko delo. Na ta način miu je čas prešel kar mimogrede in morska bolezen ni imela prilike, da bi se ga lotila^ ker so bile njegove misli povsem drugje. V njegovi hiši je marsikaj zanimivega, kar je samo v skladu z njegovo osebnostjo. Nad kaminom so slike s svetopisemskimi prizori. Originalen je portret, ki ga je poslala pokojna žena slovitega slikarja Johna Lavervja s posvetilom svojemu irskemu rojaku Šhawu. Ga. Hazel Lavervjeiva je bila svojemu možu kakor za stotine drugih slik za model in tako je narisal njeno glavo tudi na irski bankovec za deset šilingov, ki ga je Shaw s posvetilom vred dal v okvir in ga obesil na steno. Ob stenah so stotine knjig, sama Shawova dela v vseh izdajah in jezikih tega sveta. V nekaterih predalih :hrani na stotine fotografij. Sam je navdušen fotoamater. ki izvršuje lastnoročno vsa dela, obenem pa je nedvomno tudi najbolj fotografirani človek na svetu, ne izvzemši filmske zvezde in zvezdnike. Ob slovesu ti rad podari svojo sliko v spomin z majhnim posvetilom. In zgodilo se bo. da bo dejal: »V spomin na vaš obisk. Shawovi avtogra-mi imajo s*viaj precejšnjo ceno. če pa počakate nekoliko let, dobite zanj še več«. Francoska poštna uprava je izdala ob priliki nedeljskega odkritja spomenika padlim kanadskim bojevnikom na francoski fronti posebne spominske znan*«. Sodnik - obrekovalee Neka Marta Richardova je v Parizu tožila avtorja nekega dela o vohunstvu med vojno zavoljo obrekovanja časti in za odškodnino. Delo je izšlo pod psevdonimom, toda pod izmišljenim imenom je stala opazka: dopisni član Francoskega instituta. Richardova je bila med vojno sodelavka francoske tajne službe. Avtor omenjenega dela pa je trdil, da je prejemala plačilo tudi od osrednjih sil, na kar je vložila tožbo. Sodišče je ugotovilo istovetnost pisca. Knjige ni napisal nihče drug nego predsednik neke komore pri pariškem apelacijskem sodišča, ki bo prišel sedaj kot obtoženec pred sodnike. Prvi dnevnik v Adis Abebi V abesiroki prestolnici je izšla pred kratkim prva številka »H Giornale di AdriiK Abeba«. ki slH5i po obliki in slogu velikem« evropskemu dnevniku. Časnik poroča o vseh dogodkih etiopskega glavnega mesta, razen lokalne rubrike pa ima tudi obsežna politična in športna poročila. V prvi številki je bil mod drogin objavljen ra7.govor z Maksom SohmeSitt-gom, več vesti pa je poročalo o berlinskih olimpijskih igrah. Ta čas ima list še malo naročnikov, saj je v Etiopiji tudi malo. ljudi, ki bi znali brati in pisati Prižiganje olimpijskega ognja Grška dekleta prižigajo olimpijsko plamenico v Olimpiji s pomočjo sončnih žarkov in sferičnega zrcala Nasveti za brezposelne po radiu Sydneyski radio je uvedel novost, ki zbuja veliko pozornost. Vsako jutro posveča tri četrt ure brezposelnim. V tem času objavlja prosta mesta pri velikih podjetjih in pri zasebnikih. Razen tega daje nezaposlenim nasvete, kako naj se nauče brez stroškov novih poklice«v, ki še niso prenapolnjeni Na de«ni (zgoraj): Civilna straža pred radio oddajno postajo v Barceloni — (Špodaj): Begunci iz province Guipuzcoa zapuščajo svoje domove ANEKDOTA Shaw je bil na obisku pri Anatolu Fran-ceu. Med obedom je francoski pisatelj govoril na dolgo in na široko o bistvu genija. Ko je France končno ustavil tok svojih besed, je menil Shaw nesramno: »To mi je vse že davno znano. Saj sem sam genij.« VSAK DAN ENA »0, ali ste res sovražnik države št. 1 Dajte mi, prosim, svoj avtogram!« (»Tidens Tegn<) španska tujska legija Po volilni zmagi »ljudske Maroku s tvorila nekakšna Madrid ni mogel V središču upora v Španiji, ki 6e je začel v severnem Maroku, stoji španska tujska legija. Ta vojaški zbor, ki ga je 1. 1920. po vzgledu francoske tujske legiie osnoval tedanji nadpolkovnik, poznejši general Mil-lam Astray za boj v španskem predelu maroškega protektorata, se je izkazal že naslednjega leta po polomu španske vojske pod poveljstvom generala Silvestreja. Samo svojim tujskim legionarjem 6o se Španci lahko zahvalili, da so sploh še ostali na maroških tleh po tem hudem udarcu. Dočim eo prvotno za špansko tujsko legijo po francoskem vzgledu sprejeli večinoma inozemce, ima danes večino španski element. Gre za vojaški zbor, ki 6e rekrutira povečini iz španskih dobrovoljcev. Zato mu dajejo v Španiji naziv »tercioi. ki izvira iz časa španskih vojaških najemnikov. »Tercio« se deli v devet »banderas« (bataljon) in obsega torej, če računamo pov-prečno 1000 mož na »banderor, normalno silo 9000 mož. V času republike, posebno fronte*4 (16. febr.) se je v vojaška avtonomija, ki je prav nadzirati za časa. ko je bil Azana voini minister, so to število prehodno znižali. Če priMejemo zaščitne oddelke iz Špancev in domačinov, tako zvane »regularess. in druge {osebne oddelke, lahko smatramo, da je bilo za vojaški puč v Španskem Maroku na razpolago kakšnih 18000 mož. Tujska legija je vojaška formacija, ki se je vedno izborno bila, a seveda je uporabna po svoji opremi in taktiki predvsem -.a baie proti maroškim domačinom. To se^ ie izkazalo zlasti tedai. ko so poklicali nekoliko bander v Asturijo, da bi tam potlačila upor rudarjev. Med legionarji je nastalo veliko nezadovoljstvo, ko so pozneje marksisti zahtevali, naj se častniki tujske legiie, ki so tedaj po svojem mnenju v Asturiji izvršili svojo dolžnost, postavijo pred vojno sodišče. Tercio je v nasprotju z vojaškimi oddelki na polotoku, ki so že več desetletij politično okuženi, trdno v rokah svojih predstojnikov. polivajo trupla konjev s petrolejem, da jih zažgo. Spominske znamke Iz druge španske republike Ljudska fronta se uspešno bori zoper reakcijo pod vodstvom sta- rih karlistov, monarhistov, tradicionalistov in klerikalne akcije, ki jo podpira fašistično inozemstvo Zadnja poročila glej na prvi strani. i i j Na levf (od zgoraj navzdol): ! Miavriški vojaki stražijo cesto, ki vodi v j Gibraltar — Civilna garda v Madridu stika za uporniki, ki so se skrili po hišah — Na katalonskem trgu v Barceloni ZANE GRET: 32 BETTY ZANE Zgodovinski roman iz ameriške revolucije Loga-n je uporabljal vso svoio zgovornost, potoval od vasi do vaša, obiskoval razne rodove m imel nagovore. Nujno je pozival Indijance, nai se ogibljejo strašne ognjene vode. Obtoževal je belce, da so prinesli alkoholi v deželo in s tem uničili Indijance. Hkratu je pa Logan odkrito priznaval svoje lastno nagnjenje do ruma. Tega modernega in plemenitega Indijanca so celo umorili v pijanem pretepu, kmalu potem, ko je bil poslal k>rdu Dun-moru tisto poslanico. In tako niso imeli ubogi Indijanci nobene možnosti, da bi bili odvrnili pogin; stalno naraščajoča povodeni zemlje lačnih naselnikov. ki so se vaMli proti zahodu, in zavratno, ponižujoče, pogubno žganje sita bila plemenitemu rdečekožcu usodna. Izak Zane se ni povsem nerad vrnil na svoje staro mesto v vigvamu, k lovskim izletom in indijanskim igram. Kadar so brli vojščaki v taboru, jfim ie minila večina dne ob strelskih vajah, teku za stavo, dirkah s kanuji, rokoborbah in bitju žoge. Glavarji, starejši vojščaki, ki so se bili že ovenčali z junaškimi lavo- rikami, m "dekleta ro3u so JH gledal} !n ploskali zmagovalcem. Izak se je udeleževal vseh teh zabav, nekaj zaito, ker so ustrezale njegovemu prirojenemu nagnjenju. nekaj pa zato, ker si je hotel pridobiti spoštovanje Indijancev. V rokoborbi in v tistih vajah, ki so terjale telesne teže in vztrajnosti, je navadno podlegel. Kar se tiče teka, ni bilo v vsem rodu nobenega vojščaka, ki bi se bi mogel kosati z njim. Največje zmage si je pa Izak priboril s puško. Indijanci niso nikoli prišli do tega, da bi bfli dognali gtoblie 'skrivnosti strelske umetnosti; večina jih ie bila kad klavrnih strelcev. Zato so Izaka zmerom vzeli s seboj na jesenski lov. Vsako jesen so se odpravila tri kardela v gozdove, da bi poskrbela za zimsko zalogo mesa. Nezmotljivi strelec Izak je vselei spremljal tiste, kd so šli na medvede. Lov na medveda je bil razburljiv in nevaren. Preden je pritisnil najhujši mraz in je nastala prava zima, so zlezli medvedi v votla debla in skalne votline, kjer so prezimili. Votla debla so imeli najrajši. Kadar so Indijanci našli drevo, cigar skorja je kazala sledove medvedjih krempljev in v čigar deblu je bila dovoljšnja luknja, da .ie mogel medved vanjo, je splezal eden izmed njih na drevo in skušal z dolgim drogom zdrezati žival iz votline. Ta naloga je bila pogosto nevarna, zakai medved je pobesnel, ker so ga motilj v zimskem spainju. in udri na piano, preden se je utegnil Indijanec rešiti. Časih so spali kar po dva ali trije medvedi v eni votlini. Kateri-krat se je žival branila priti iz brloga, in v takih primerih, ki so bili sicer redki, so si lovci pomagali z ognjem. Kos suhega, trhlega lesa so privezali na dolg kol in ga prižgali. Ko so porinili to plamenico v luknjo, je medved sopihaje in godrnjajo vstal in hitro planil venkaj. Bivola in losa so lovili z lokom in puščico. To učinkovito orožje je imelo prednost, da ni povzročalo hrupa in zato tudi ni plašilo živali. Zviti Indijanec se je po visoki travi priplazil na zanesljiv streljal in časih podrl nekaj bivolov ali losov, preden se je čreda zavedla nevarnosti. Potem so zrezali meso na tenke pasove in ga posušili na solncu; iz kož so delali odeje, oblačila in šotome ponjave. Preden so se jesenski večeri ohladili, so Indijanci prirejala »snubaške plese«. Teh plesov so se morala udeleževati vsa dekleta v vasi in vsi neoženjeni vojščaki. V žarkem svitu velikanskih ognjev, obdana od glavarjev, starcev, skvoj in otrok, so se postavila dekleta v svojih najbolj pisanih oblačilih, njim nasproti pa junaki. Stala so v dveh vrstah, nekai korakov vsaksebi. Sleherni udeleženec je držal v desnici suho bučo, polno kamenčkov. Ko sta vrsti korakali druga proti drugi, sta peli snubaško pesem in po taktu rožljali z bučami. Tisti mah. ko sta se srečali sredi kroga, so se vojščaki nagnili naprei in šepnili dekletom tiho besedo. Na nekem mestu pesmi, ki ga je bilo spoznati po glasnejšem poudarku, so dekleta zamenjala prostore, in to se je ponavljalo vse dokler ni bil na koncu plesa vsak vo.iščak vsakemu dekletu šepnil svojega vprašama na uho. Izak se je udeleževal vseh teh zabav; marljivo in vesitno je hodil na lov, delal, igral igre. plesal in pel. Ko pa so prišli dolgi, pusti zimski dnevi in s svojimi ledenimi sapami prisfflSli Indijance v brezdelje, je postal nemiren. Časih se je kar za nekai dni pogreznil v bolno, mračno razpoloženje in ni ndti zapustil svojega šotora niti se nTdružil z Indijanci. Ob takih časih se mu je Madira ogibata zadajati vprašanja. Pa tudi kadar je bil veselejše volje, m bilo razvedrila nič preveč. Indijanskih otrok se kakopak nikoli ni naveličal opazovaiti. Kadar se je ponudila prilika, da ga samega niso videli, kar ie bilo seveda redko, se je rad zabaval s »papuzi«. Indijanske dojenčke so privezovali na ploščate deske in jih ode-vali s širokim kosom irhovine. To preprosto zibelko so skvoje obešale na šotorne drogove ali na veje, ali so jo pa položile v kak kot. Izak ni nikoli slišal, da bi bil kak dojenček zavekal. Mnogokrat je odgrnil usnjeni senčnik in ogledoval resnega človeka, ki mu je z velikimi, začudenimi očmi strmel na- proti. . Izakov najboljši prijatelj ie bil šestleten indijanski deček, ki ga je imenoval kapattana Jacka. Bil je sin Hudournega oblaka, vojnega glavarja Huroncev. Jack je bil v svoji usnjeni lovska obleki in svojem bojevitem naglavnem lišpu kai zal na pogled, /e zdaj se je znal trdovratno držati na hrbtu skakajočega mustanga, in s svojim malim lokom je poganjal puščico za puščico v sredo tarče. Ker je Izak vedel, da bo kapiltan Jack nekega dne mogočen glavar, ga je učil govoriti po angleško. Skušal si ie pridobiti Jackovo ljubezen, da bi se fant. kadar do-raste v moža. spominjal belega brata in milostno ravnal z ujetniki, če mu pade kateri v roke. MfEltnrai pregled Karel Havliček Borovsky Danes poteka osemdeset let, kar je umrl v Pragi utemeljitelj in vodilna glava češkega novinarstva, največji glasnik liberalno-nacionalne miselnosti med Čehi, koreniti publicist in narodni mučenec Karel Havliček Borovsky (1821-1856). Havličkova osebnost sodi med najizrazitejše v dobi, ki je tesno sledila narodnemu preporodu in v kateri se že pojavljajo oblike sodobnega češtva in polagajo miselni temelji bodočega političnega osvobojenja. V obdobju, ko je še v češkem kulturnem življenju na široko tekel romantizem s svojimi vseslo-vanskimi tendencami leta 1836. Kollarjev vseslovanski program, 1. 1848 slovanski kongres v Pragi) je Karel Havliček Borov-sky prvi jasno izpovedal program političnega in kulturnega realizma, prvi odkril Cehom to, kar je dandanes tako značilno zanje: umetnost trezne, preudarne, na spoznavanju dejstev in resničnosti sloneče, vendar pa načelne in dosledne politike. Njegovo politično mišljenje je obrnilo svojo ost prav tako zoper revolucijski radi-kalizem kakor zoper sanjarsko pričakovanje vseslovanske svobode v znamenju ruskega orla. Havliček je prvi med Cehi opozarjal na važnost izkušenj in na pomen dobre metode v politiki; njegovo ostro pero je trgalo rodoljubom iluzije in jih opozarjalo na nujnost načelne politike in kulture, ki bo češko mišljenje približalo mišljenju mlade, napredne, svobodomiselne Evrope. Havliček je potrebo načel vezal tudi s potrebo dejavnosti, akcije. Njegov nacionalizem je bil ostrejši in Avstriji nevarnejši kakor panslavistično sanjarstvo; tega so se avstrijski reakcijo-narji dobro zavedali. Havličkov vstop v javno življenje je naznačil novo dobo češkega prebujenja. Njegovo delo ni bilo io-membno samo za obdobje Bachove reakcionarne politike, marveč tudi za poznejše čase, ko se je razvila na češkem borba za strankarsko-politično moč in za bodoče oblike češkega odnosa nasproti Avstriji. Tako se ta bistri novinar in politični ideolog uvršča z vidika naše dobe med najpomembnejše češke osebnosti 19. stoletja. Osemdesetletnica smrti ne obuja njegovega imena, ker je še vedno prisotno v vsem češkem javnem življenju. Velika Havličkova razstava na Belvederu v Pragi je najvidnejši dokaz skoraj že nežnega kulta te možate, nesentimentalne češke osebnosti, topel izraz ljubezni in hvaležnosti, ki jo čuti osvobojeni narod do pionirja svoje svobode. ;' Karel Havliček se je rodil 31. oktobra 1821 v Borovem pri Pribyslavi, študiral gimnazijo v Nemškem Brodu in filozofijo v Pragi, kjer je L 1840. vstopil v bogoslovje. hoteč se kot duhovnik posvetiti narodni prebuji. Toda že 1. 1841. so ga izključili, češ, da je kazal preveč »lahka načela«: njegov svobodoljubni duh se kajpak ni mogel prilagoditi togi disciplini in duhovnemu kopitu teološke vzgoje. Po šafafikovem posredovanju je dobil službo vzgojitelja na Ruskem. Bivanje v tej deželi, kjer je samo-drštvo zatiralo sleherno svobodnejše mišljenje, mu je do dobrega ozdravilo vseslo-vansko vročico. Najpozitivnejši posledek Havličkovih ruskih let so njegovi »Obrazy z Rus« in občudovanja Gogolja, čigar »Mrtve duše« in mnogo novel je pozneje prevel v češčino. Vrnil se je 1. 1844., prevzel dve leti nato vodstvo »Pr?*žsk;h No-vin« in »češke včele« ter oba lista spremenil iz vladnih novin v češki liberalni glasili. Mogočna razgibanost 1. 1848. je potegnila tudi Havlička v politični tok, kjer se je počutil kakor riba v vodi. 5. aprila 1848 je pričel izdajati list »Narodni noviny«, najboljši, in naj radikalnejši list, kar so jih imeli dosihmal Čehi, pravi veliki zvon v »pomladi narodov«; njegov glas je odmeval v čeških srcih kakor velikonočna bla-govest vstajenja. A že 19. januarja 1850. so ga oblasti ustavile. Sledil mu je do avgusta 1851 »Slovan«, v katerem se je Havliček hrabro boril zoper nastopajočo reakcijo. Tedaj pa je Dunaj brutalno planil po njem, ustavil list, izgnal Havlička iz Prage in ga v novembru postavil pred poroto v Kutni Hori. (Letos so nenadno odkrili uradne spise o tem procesu, ki jih je bil neki uradnik pred leti ukradel). Porota ga je oprostila, toda oblasti so ga deportira-le v tirolski Brixen, kamor mu je sledila tuda rodbina. Tirolsko podnebje je Havlič-kovo ženo in njega samega strlo; ob koncu 1. 1855. se je smel vrniti v domovino, toda pod pogojem, da bo konfiniran v Nemškem Brodu. Ob povratku je našel ženo mrtvo. Sam je prinesel iz Tirolov jetiko, ki jo je zaman zdravil; naposled je odšel v Prago in izdihnil 29. julija 1856. Pokopali so ga na Olšanih. Ob niegovem pogrebu so Bachovi policaji stiskali puške, rodoljubi pa pesti. Reakcija je doživela majhen triumf, toda zapisano je, da so mučenci najplodo-vitejše seme. 35 let življenja in vendar — koliko trajnega sadu, kakšna obilna zapuščina narodu! Na pragu absolutizma 1. 1851. je Havliček izdal dve knjigi svojih novinarskih člankov »Duch Narodnich novin« in »Epi-štoly kutnohorske«; dva brevirja češke politike in posebej še češkega žurnalizma. Tu je ves njegov program, vsa ideologija prosvetljenega češkega liberalca. Izpoved človeka, ki veruje v zdrav razum, v napredek, v neprecenljivo vrednost svobode. V teh knjigah razlaga svoje verske in kulturne nazore, utemeljuje cerkveno reformo in boj zoper klerikalizem, kritizira češke razmere in odkriva pota k izboljšanju. Pojavil se je novi Hus,. toda v obleki in obliki 19. stoletja, pristaš večne reformacije, vernik svetega načela, da je zmaga tam, kjer resnica. Havliček se je udejstvoval tudi kot pesnik. Pisal je večidel epigrame in satirične pesmi, v katerih je razodeval voltai-rijanski dovtip. Oblika pesnitev je prilagojena narodni pesmi, da je tem bolj užgala mlačne in omahljive Čehe. »Krst sv. Vladimira« je neizprosna satira na ruski absolutizem in na cerkveno verstvo, »Tirolske elegije« so notranje bridek, navzven pa hu-moristični opis njegove deportacije, »Kralja Lavro« odlikuje ob groteskno pravljičnem motivu ostro satirično želo. -— Mimo tega je bil Havliček tudi prodoren literarni kritik, »prvi kritični temperament med Čehi« (A. Novak), prvi zagovornik objektivne kritične metode, kar priča, da se je učil pri Lessingu. * • Havličkov vpliv je nepregleden in nedo-gleden. Vplival je s svojimi idejami, s svojo politično zasnovo, s svojim pojmovanjem narodnostnih in kulturnih načel. Vplival je tudi kot značaj, mož premega mišljenja in trdne poštenosti. Največji češki časnikar je imel velik vpliv kot stilist. Njegov jezik je za razliko od pisateljev romantiz-ma ljudski, jedrnat, izredno jasen, vedno točen, še dandanes ima češki publicist v njem stilističnega vzornika (prim. stiL Ferd. Peroutke, urednika »Pfitomnosti«, ki je Havličku posvetil krasno študijo v zbirki »Ano a ne«), Po vzoru Voltaira, ki ga je Havliček prevajal, zlasti pa pod vplivom vodilnega publicista mladonemškega gibanja L. Bornea je Havličkov slog temperamenten, poln dotipov in kaj često sarkastičen. Karel Havliček - Borovsk^ je že dolgo z vsem svojim delom predmet smotrnega proučavanja. Z njim se bavi v posebni knjigi tudi T. G. Masaryk, ki kritizira idejne in socialne osnove njegovega liberalizma, drugače pa priznava v njem pogumnega bojevnika za resnico in napredek. Prav posebno sta se posvečala Havličku Zd. V. Tobolka in Em. Chalupny. Tudi na slovanski jug je segel njegov vpliv, že v šestdesetih letih je izšla o njem slovenska študija, ki jo je spisal katoliški duhovnik B. Rajič. Kult Havličkovega imena in dela je obnavljal pri nas na začetku stoletja pokret okoli Svobodne misli. V založbi Slov. sekcije Svobodne misli je izšel 1. 1907. »Krst sv. Vladimira« v prevodu dr. Iv. Laha in z Gellnerjevimi ilustracijami. Dr. Lj. Pivko je prevel in 1. 1912. pri Mariborskem Sokolu izdal prevod »Načel Karla Havlička Borovskega, najslavnejšega češkega časnikarja«, prirejen po Lan-gerjevem izboru. Ne pozabimo tudi, da je Havliček prikupno pisal o Jugoslovanih in Poljakih, medtem ko nasproti Rusiji ni prikrival svoje nejevolje. Pri tem je bil dosleden liberalnemu duhu: ljubil je narode, ki so se borili za svobodo; tiranijo, nazadnjaštvo, nasilje in duhovno mračnjaštvo pa je preziral tedaj, če je nosilo slo-vaiiakc ime- Havliček je bil, kakor vsak izmed nas, človek svojega časa; doba je vtisnila njegovemu delu vidni pečat. Prosmatran z zgodovinskega vidika, v težki, mračni scene-riji avstrijskega absolutizma, v času, ko se njegov narod trudoma vrača v normalno stanje (slehern narod ima enako pravico do narodne zavesti) je bil K. Havliček revolucionaren pojav, čeprav nikakor ne v smislu kakšne revolucionarne akcije. V tej zgodovinski dobi na določeni stopnji družbenega razvoja, je bil narodu potreben in ni "mogel biti drugačen, kakor je bil. Zakaj tudi tak, je bil izjema: vodnik in prerok. Njegova velika prednost je že v tem, da je vezal češtvo s človeštvom: Kdor Čeh, ta človek. Tako je postavil v vzporedni tok češki narodnosti (svoboda) in človeški (socialni, etični) problem in jasno pokazal, da oba tokova stremita k istemu smotru. Njegov nauk je v marsičem še življenjsko topel; njegovo jedro živi v današnji češkoslovaški demokraciji. Zapiski Permanentna umetnostna razstava v Celju. Veleamdustrijec in trgovce ing. D. Rakusch je pred meseci sprožil lepo zamisel, da bi se ustanovila v Celju stalna razstava naše upodabljajoče umetnosti. Priredila nai bi se razstava v posebnih prostorih njegovega novega lokala za keramiko in steklo, dokler se pozneje ne adaptira za to primerna dvorana. Znana mu je naša moderna umtnost in njen raz-voj, ki po svoji vsebini ne zaostaja za umetnostjo drugih telikjh narodov, kakor so mu tudi znane ozke meje, v katerih se eksistenčno giblje naš umetnik. Zato naj se skuša razširiti trg naši umetnostni produkciji. S posebnim povabilom in po- . godbo je pozvala njegova tvrdka ožji I krog naših umetnikov, zaenkrat samo slikarje, da pošljejo v prvo kolekcijo po nekaj svojih del. Slikar Tratnik je ob sodelovanju upravnika Narodne galerije Zor-mana zbral stvari in je bila pretekle dni prva revija permanentne razstve aranžirana. Med faiifcnimi je okusno porazdeljena moderna keramika in kristalno steklo, kar dvigne celoten vtis resno lepe prireditve-Inž. Rakusch upa da bodo po možnosti in s časom zainteresirani za našo umetnost zlasti nemški kulturni krogi štajerske ter s posebno organizacijo tudi inozemski gostje, ki prihajajo v Celje jn v letovišča Savinjske doline. ŠPORT Mednarodna moteciklistična dirka na Ljubelj Dne 15. avgusta se bo, kakor vsako leto, vršila VJ. mednarodna motociklistična gorska dirka, ki jo ne 6amo naši domači, temveč tudi inozemski športni krogi pričakujejo z velikim zanimanjem. Ta dirka nalaga prireditelju ogromnega dela in tudi veiike skrbi, posebno z ozirom na velike finančne težkoče, Ja pa so se v upravnem odboru Motokiuba Ilirije še dokaj ugodno rešile. Naši motociklisti so si v zadnjem času nabavili jako dobre stroje ter je upati, da bodo resno ogrožali dosedanje naše in mednarodne rekorde na Ljubelj u- Nekoliko pogleda nazaj bo gotovo zanimalo. Pri zadnji dirki je dosegel najboljši čas dneva Herbert Hubmann v času 5:06.2. inž. Lotz iz Maribora pa je dosegel v času 5:41 prvenstvo Motosaveza kraljevine Jugoslavije. Pri ocenjevalni vožnji 19. t. m. je dosegel najboljši čas na ljubeljski progi Mirko Kobi 5:19.4. Dobri rezultati so bili tudi: Boris Jenko 5:40.6, Gjuro Baumgarten 5:52-2, Ciril Sternad 6;22,4, Ivan Bekar 6:31 dn Fran Pollak 6:49.8. Bezultati pri ocenjevalni vožnji, čeprav so bili doseženi na prihližno 100 m krajši progi, doikazujejo. da bo letos borba za ljubeljski rekord zelo napeta. Razpisi so se razposlali vsem klubom ln posameznim tekmovalcem. Kdor jih pomotoma ni prejel, naj se javi klubskemu tajništvu. Zaključek prijav Je 30. t. m. Pri poznejših prijavah se bo zahtevala dvojna pri-javnina. Pojasnila daje tajništvo Motokiuba Ilirija, Miklošičeva 15, telefon interurtan 2066. Anglija : Avstralija 2 :1 V ponedeljek se je v Londonu nadaljeval finale za Davišov pokal med Anglijo in Avstralijo. V prvih dveh single partijah je, kakor znano, zmagala Anglija ter vodila z 2:0. V double igri pa sta Avstralca Crawford in Quist, ki sta v single igrali igrala dokaj slabo, presenetila. Premagala sta angleško dvojico Hughes— Tuckey 6:4, 2:6, 7:5, 10:8. Zlasti je dobro igral Cravvford, ki je tudi odločil igro. Kljub te-j zmagi pa izgledi Avstralcev za končni uspeh vendarle niso preveliki, ker ni dvoma, da bo Anglija v zadnjih dveh single igrah dobila vsaj eno točka Teniški dvomateh Jugoslavija : Madžarska V ponedeljek se je ob veliki vročini pričel v Budimpešti teniški dvomateh med našo državo in Madžarsko. Igrali bodo 4 single in 2 double igri. Prvi dan eo si Madžari priborili dve točki. Drzietomski je porazil Kukuljeviča 6:2, 6:4, 6:4, Gabrovitz-Szigeti pa našo dvojico Kukuljevič-Mitič 6:8, 6;1, 7:5, 6:2, Punčec in Palada sta nastopila šele včeraj. Dunajski profesionalni nogometaši v Ljubljani Za začetek avgusta se obeta prijateljem vrhunskega nogometa v velikem stilu program, kakršnega že dolgo let ni bilo v Ljubljani. SK Ljubljana je v dogovoru, ki Je že skoraj .akceptiran, z avstrijskim profesionalnim prvakom Admiro, ki bo nastopila v Ljubljani v torek 4. avgusta, v nedeljo 9. avgusta pa bo gost SK Ljubljane drugoplasirana SK Vienna. Prvovrstni program bo prav gotovo privabil na igrišče športnike od blizu in daleč. _ Vozne olajSave za Berlin. Jugoslovanski olimpijski odbor sporoča: Prometno ministrstvo je odobrilo naslednje vozne olajšave: tekmovalci in funkcionarji, ki imajo izkaznico Olimpijskega odbora, imajo 75% popusta za vse razrede tn vlake, razvem na mednarodnih ekspresiji. Kdor se hoče poslužiti te olajšave, naj si na odhodni postaji kupi obrazec K 14, kS ga bo vidirala odhodna postaja. Kupljena cela vozovnica velja tudi za povratek, ako bo obrazec K 14 potrjen od olimpijskega odbora v Berlinu. Za obiskovalce olimpijskih iger velja popust od 50% za vse razrede in vlake, razven na mednarodnih ekspresifa. Na odhodni postaja je treba kupiti obrazec K 13. za katerega veljajo isti predpisi, kot za obrazec K 14. Plavalni dvomateh: Cedje—Trbovlje v Trbovljah. V soboto 1. avgusta ob 20. se vrši zanimiva plavalna tekma v občinskem kopališču v Trbovljah. Program dvomateha je: 50 m prosto, 100 m prsno, 50 m hibtno, 100 m prosto, 300 m prosto, 3X100 m mešano, 4X50 m prosto in na koncu propagandni skoki ter waterpolo tekma Celje— Trbovlje. Vmesne točke bodo plavali naši suh juniorji—začetniki in dekleta. Boiia bo izenačena ker niti Trbovlje, niti Celje nima za seboj zadostnega števila treningov. Waterpolo bo sodil Ilirijan Banko. V soboto boste videli zanimivo tekmo, zato pri-hitite Trboveljčani zvečer v kopališče, posebno mladina naj bo mnogoštevilna zastopana Cene minimalne. Olimp: Ptuj 4:2 (4:1). V nedeljo Je Igral Olimp iz Celja v Ptuju kvalifikacijsko nogometno teluno s Ptujem in zasluženo zmagal. Olimp je zabil gole v 17„ 23., 32. in 41. minuti prvega polčasa, Ptuj pa v 42. minuti prvega polčasa (iz enajstmetrovke) in v 19. minuti drugega polčasa. Olimip je bil v prvem polčasu in v začetku drugega polčasa ftalno v premoči, proti koncu pa je zaradi ostre igre Ptuja popustil. Sodil je g. Nemec iz Maribora, ki je napravil mnogo pogrešk. V nedeljo 2. avgusta ob 17.30 bo na Olimipovem igrišču v Gaberju pri Celju revanžna kvalifikacijska tekma med Ptujem in Olimpom. Razpis prvenstva Ljubljanskega plavalnega podsaveza. Prvenstvo LPP bo za leto 1936 v soboto 8. in nedeljo 9. avgusta v športnem kopališču v Kamniku- Prvi dan so predtekmovanja, drugi dan finalna tekmovanja. Pričetek vsak dan ob 9. dopoldne in ob 15. Program: 50 m prosto juniorji, 50 m prosto seniorke, 100 m prsno 6eniorji, 100 m hrbtno seniorji, 200 m prosto seniorji, 3krat 50 m mešano juniorke. 4krart 5o m prosto juniorji, skoki juniork, 6koki junior-jev, 100 m hrbtno juniorji, 50 m prosto juniorke, 100 m prosto seniorji* 100 m prsno juniorji, 50 m hrbtno juniorke. 100 m prsno juniorke, 4krat 50 m prosto seniorji, 200 m prosto juniorji, skoki seniorjev, waterpolo. Pravico udeležbe imajo vsi klubi člani LPP. ki so poravnali vse svoje obveznosti napram savezu in podsave-zu, s svojimi verificiranimi tekmovalci. Tekmovalci, ki eo v katerikoli disciplini stariali na kateremkoli delu drž. prvenstva, na pod-saveznem prvenstvu ne smejo etartati. V juniorskih disciplinah sinejo startati 6amo oni ki so rojeni leta 1918 ali kasneje, ostali so seniorji. Vsak klub more na poedino točko prijaviti neomejeno število tekmovalcev, toda samo eno waterpolo moštvo. V waterpolu startajo lahko 6amo seniorji. Skoki: juniorke skačejo M poljubne skoke, višina 3 m, juniorji poljubne skoke iz najmanj dveh različnih skupin, višina 3 m. Seniorji 6 poljubnih skokov iz najmanj treh različnih skupin višina 3 ali 5 m (poljubno). Vsi skoki morajo biti izbrani iz tabel pravilnika za skoke JPS. Prijavnina znaša za osebo in točko 2 Din, za štafeto 5 Din. za vaterpolo moštvo 20 Din. Prijave je poslati najkasneje do 5. avgusta do 18. tajniku LPP (Pre-zelj, Ljubljana, Gregorčičeva 10). Zakasnele prijave brez prijavnine ne todo v nobenem slučaju upoštevane. Ljubljanski h&tena podeavei. Redna seja upravn. odbora drevi ob 20. v posebni sobi kavarne Evrope. Odborniki vsi in točno. Preprečena nesreča na kamniški progi Ljubljana. 28. julija Na kamniški progi je nocoj manjkalo samo pol meitra, da se ni primerila strašna prometna nesreča. Ko je kamniški vlak. ki prihaja v Ljubljano kmalu po šestih zvečer, odpeljal s postaje JaršeMengeš ob 17.35 popoldne, mu je na vožnji proli Domžalam malone prekrižal pot wz s konjsko vprego. Dira je bila prazna, konja sta. vodila dva dečka, ki jima je bilo okrog deset let Fiantiča nista mogla živali udr-žati ali pa misfta pravilno računala z brzino vlaka. Tako se je zgodilo, da je pridirjala žival v trenutku, ko je pasiral vlak progo, tilk k zadnjemu vagonu, ki je prevažal blago. Vagon, ki je bil nekoliko širši od ostalih potniških voz, je v naglici pograbil oje, ga dvignil kvišku in prelomil, konja iti vozilo pa je odsunil na desno sitran. Ta sunek je bil tako srečen, da je nedvomno prihranil otrokoma življenje, kajti če bi žival z ojesom le pol metra pTej udarila v vlak, bd bila prišla med od/bi j a če predzadnjega in zadnjega voza in neprevidna otroška vožmja bi se bila nedvomno končala s krvavo katastrofo. Nesreče ni bilo hujše, nego da sta otroka pripeljala domov diiro z zlomljenim ojesom in preplašeno živaljo. Doživljaj pa je bil za fantiča gotovo zelo dramatičen in si bosta pouk iz njega ohranila za vse življenje. Iz življenja na deželi GORNJE PIRNUCE. Odkar se je ustanovila električna zadruga z načelnikom g. Ivano-in Rakom, se je pri nas v marsičem spremenilo. Skoro vsi posestniki imajo že električno luč in mnogo njih tudi motorje za pogon. Tudi za javno razsvetljavo je poskrbljeno da lahko brez skrbi hodiš ali voziš ponoči. Elektrika vleče tudi Ljubljančane, da si postavljajo lepe hiše in vile po prijaznih sončnih obronkih ob cestah in gričih. Tudi kamnolomi v Vikrčah in ob Savi pridno ropotajo s svojimi motorji. Podjetje Dedek, ki gradi mednansko cesto, prevaža s pomoči« električnih strojev gradivo iz Save in kamnoloma v Straži. Vse je zaposleno; kmetje na polju, delavci v tovarnah in pri gradnji nove ceste. Tudi o vodovodu se je že mnogo govorilo in debatiralo. Bile so že razne komisije, ki so pregledovale teren in izvirke vod, a je zdaj vse nekam zadremalo. Vodovod ie za tukajšnje vasi zelo potreben in predstavniki naj ne puste započetega dela v ozadju, kajti za napredek tukajšnjih krajev je vodovod neobhodno potreben. Zdravstvena komisija se je prepričala, da eo (tukajšnji kraji preskrbljeni z zelo slabo pitno vodo, ki je že povzročila tifus. Započeto delo naj se torej spet zdrami in dolžnost občinskih mož je, da zadevo spravijo z mrtve točke. Pri tem pa ei ne "smemo misliti, da ie zaspalo, kakor vodovodna zadeva, tukajšnje Prosvetno društvo. Kaj še? Zdaj se prav pridno pripravlja na pevski koncert, ki to v nedeljo 9. avgusta na dvorišču g. Jožefa Petača. Da bo koncett popolnejši, bosta sodelovala pri koncertu tudi moška pevska zbora iz Tacna in Preske. Ljubitelji petja gotovo ne bodo prezrli tega koncerta, ki je prvi odkar obstoja Prosvetno društvo v Gornjih Pirničah. Tudi za mladino bo preskrbljeno, posebno za tiste, ki eo lahkih in poskočnih nog. h n n ji ■ ■ .......»m n nni iuuuuulu Postani in ostani član Vodnikove družbe g □□uujul.ii. n n n 11 ii iuuaaxnx3da3 Radio Četrtek, 30. julija Ljubljana 12: Drobne stvari za razne ljudi (plošče). _* 12-45: Poročila, vreme. — 13: Čas. spored, obvestila. — 13.15: Ruski sekstet.'_ 14; Vreme, borza. — 19: Cas, vreme, poročila, spored, obvestila. — 19.30: Nac. ura: Z >Vilo Velebito« po Jadranu 1. 1936 (M- Lipovec). — 19.50: Reproduciraa koncert na wurliških orglah. — 2010: Slovenščina za Slovence (dr. Rudolf Kolarič). _ 20-30: Prenos koncertnega večera iz Beograda. — 22; Cas, vreme, poročila, spored. — 22.30; Prenos plesne giasbe iz Park-hote-la na Bledu _ plesni orkester Erich Herse. Beograd 17; Narodna glasba- — 18-20: Koncert orkestra. — 20: Simfoničen koncert godbe kraljeve garde. _ 22.20: Narodne pesmi- — Zagreb 17.45; Koncert godalnega kvarteta. — 20: Prenos simfoničnega koncerta iz Beograda. — 22.15: Lahka in plesna muzika._Praga 19.30; Koncert orkestra in solistov. _ 20.55; Pesmi na ploščah- — 21.10- Koncert orkestra češke filharmonije. 22.15: Lahka glasba. — Varšava 19.35; Pevski koncert. _ 20-05: Zvočne slike s potovanja v Brazilijo-- 20-55: Komorna glasba. — 22.15; Lahka in plesna glasba. — Dunaj 12: Lahka glasba na ploščah. — 16.05: Klavirski koncert. — 17; Plošče. — 19-10; Koncert dunajske glasbe. _ 20: Zvočna igra. _ 22-10- Šramel kvartet. — 23.25; Avstrijski zvoki na ploščah. _ Nemčija 20.10: Večer vedre glasbe. — 22-30: Olimpijska poročila. — 22.45: Prihod olimpijskega ognia r Prago. _24; Koncert orkestra in solistov; Jt adijsfea patrulja — atom** v si[G*h. Copyright »Pantheon« & »Jutroc m I I I II HJLJUU Ambrož je na kratko obvestil prijateljico o spopadu s Sa-mom in o usodi, ki Je doletela Svedrača. Odločil se je poiskati vojvo-d in z njim obračunati zaradi izdajstva. OTJUUULHJUUU .5 o s J > « f > s* S o.si »o a, z? >N 53 >> M > S g O > H 4) O 'O o > s 5 ® — ■S s ® ^ M ež CENE MALIM OGLASOM Po 50 par za besedo, Din 3.— davka za vsak oglas in enkratno pristojbino Din 3.— za Šifro ali dajanje naslovov plačajo oni, Id iščejo služb. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 12.—. Dopisi tat ienttve se zaračunajo po Din 2.— za vsako besedo, Din 3.— davka ga vsak oglas in enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 20.—* Vsi ostali oglasi se zaračunajo po Din 1.— za besedo, Din 3.— davka ca vsak oglas m enkratno pristojbino Din 5.— za šifro ali dajanje naslovov. Najmanjši znesek za enkratno objavo oglasa Din 17*—\ Ponudbam na šifre ne prilagajte znamk! Le, če zahtevate od Oglasneg^dMja >*.«£>. JJ^ J.. snamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naročila, oziroma jih je vposlati v pismu obfenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila in vprašanja, tičoca se malih oglasov, je naslavljati na: Oglasni oddelek „Jutra", Ljubljana« Službo dobi■ Beseda 1 Din, davek 3 Din K šifro ali dajani« naslova 6 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Trgovskega pomočnika želesnhiaffake stroke, vojaščine peoetega, ki je verzi-rao todi v prodaji koles in poljedelskih strojev, sprejmem. Nastop 15. aivgueta. Ponudbe pod »Spreten prodajalec« db ogl. odd. Jtl-am. 17151-.1 Dekle IS—30 let atato, ki govori nemško in se razmon-e »a hiše« posle. Kičem k derteftu v Sphtu. Ponudbe s foto-parftjo na ogl. odd. Jutro pod Šifro »Split«. 17188-1 Za 1. avgust H6eoto binooperaterja »pražanega (ranjen ključavničar). Začetna piača Din 1.000 mesečno; kinooperaterskega vajenca starejšega, inteligentnega. Učna doba 4 leta z vso oekAo; bil] eterja fanteKgentnega mladeniča, sposobnega za manjši pisarniški posti (jeklaimo). — Začetna plača: hrana in stanovanje in 300 Din mesečno. Ceratrad kino, Zemun. 171654 Prodajalko ■paraffiaoo za buffet na po-»taji, simpatično ose.bo do 38 let, potrebujem. Solidno d«4o, mesto stalno. Stuiiič Pakrac, Slavonija. 17304J1 Hlapca pridnega, poštenega vajenega goveje živine in vožnje lesa, sprejmem takoj. C*roe Andrej, posestnik in gostilničar, Kranjska gora. 171713-1 Rudarskega nadzornika (ot*»rštajgerja) sa rudnik v Srbiji, iščemo. — Prednost imajo oni, ki so tudi rovni merilci (markšajdierji). Stanovanje kurjaiva, razsvetljava v na.ra.vi, brona v rudniSki mertzi po režijski ceni. Obširne ponudbe z navedbo starosti, dosedanjega dela in najnižjih plačilnih zahtev na ogi. odLep kraj«. 17175-30 Lepo parcelo s skladišči cea 900 kv. m v centru na Tjrrševi cesti, prodam. Naslov v vseh posloval ni enih Jutra. 17180-30 Stanovanje 'mrn&rnrrrmmm Beseda 1 Din, davek 8 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje oddam takoj. Vodovodna Solnčno sobo z uporabo kopalnice, oddam takoj ali 1. avgusta gospodu ali gos|>odični. Kolodvorska ulica 36/11. 17100-33 Prazno sobo veliko, zračno v centru mesta, s posebnim vhodom, oddam avgusta gospodični. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. .7143-33 št. 77. 17144-31 Dvosob. stanovanje z veliko kuhinjo in plinom, oddani 1. septembra. Stari trg 10. 17194-31 Stanovanja v sredini Ljubljane, odda za takoj, in srieer: 4-sobno, 3-sobno in 2-sobno I>ru5tvo hišnih posestnikov Salen-drova 6. 17.:03-dl Lepo sobo opremljeno, s posebnim vhodom in n[">rabo kopalnice, oddam stalm-mu go»[»odu. Telefon na razpolago. Zore, Gledal, ul. 1(2. 1716-33 Sobo lepo, solnčno, s posebnim vhodom, oddam na Taboru. Naslov v vse*] poslovalnicah Jutra. 17146-23 Zračno sobo lepo, oddam solidnemu gospodu v bližini Zvezde. — 17iia2-28 Opremljeno sobo snažno in solnčno, s prostim vhodom in de k trik o, oddam. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 16IM7-33 UL__ Vsaka beseda 2 Din; da^ek 3 Din. z& Šifro al' dajanj« naslova 5 Din. najmanjši znesek 30 Din Gospod s stalno službo, želi znanja z gospodično, ki bi mu pomagala k nakupu motornega vozila v svrho skupnih izletov. Ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Leipa bodočnost«. 17195-31 Dvosob. stanovanje oddam. Hradeckega e. 17i07-21 Stanovanje na dvorišču z veliko sobo, kuhinjo in drvarnico, takoj oddam. Vprašati Kolodvorska avl. 17306-31 Stanovanja cesta št. 1. Kdor pošlje 10 Din v znamkah dobi poštnine prosto lepo toaletno ogledalo »Patent«, katero je izdelano z vložkom za 3liko ali fotografijo. D. STUCLN, tovarna ogledal, Maribor. Beseda 1 Din, davek 3 Din za šifro ali dajanje naslova 5 Din. Najmanjši znesek 17 Din. Enosob. stanovanje s kabinetom, kuhinjo in pri-_ . . . tiklinami, iščem za 1. seip-Dvoranova . tember v bližini centra. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod šifro »Lino