UDK 331 .5:331 .102.3(497 .1)
Martina Trbanc
ZAPOSLENOST IN MARGINALNOST
Avtorica se v članku ukvarja z dogajanjem na jugoslovanskem trgu delovne sile, kot
ga odslikujejo anketni podatki iz leta 1987 . Po kriterijih, ki jih navajajo segmentacijske
teorije, poskuša ugotoviti, kakšni so segmenti jugoslovanskega trga delovne sile. Varnost
oz. trajnost zaposlitve zaposlenih ni diferencirala, zato so marginalni zaposleni definirani
glede na ostale kriterije : glede na vrsto del, ki so jih opravljali, pogoje, v katerih so jih
opravljali in višino dohodka. Ugotovitve kažejo, a je diferenciacija potekala med
marginalnimi zaposlenimi (približno ena tretjina v populaciji jugoslovanskih zaposlenih
leta 1987) in ostalimi ('povprečnimi.) zaposlenimi, ob zanemarljivo majhnem deležu
ehtnih zaposlenih . Izobrazba oz. kvalificiranost je sicer bila kriterij selekcije, vendar še
zdaleč ne edini.
The subject of this article are the developments on the Yugoslav labour market as
reflected in the empirical data collected in 1987 . The criteria of the theories of
segmentation were used to define the segments of Yugoslav labour market . Because the
permanence (security) of employment did not differentiate the employees, the marginal
workers were defined by other criteria : the kind of job, they performed, the working
conditions and the income. The following showed up: there was a differentiation between
the marginal workers (about one thirth of all employees in Yugoslavia in 1987) and the
other employees (the 'average ), while the group of elite employees was negligibly small .
The education or qualification was the criterion ofselection, but apparently not the only
one.
trg delovne sile, segmentacija, marginalni zaposleni, kriteriji selekeije
1 . UVOD
Ob naglih in velikih političnih spremembah v vseh delih Jugoslavije v zadnjih nekaj
letih se zdijo spremembe v ekonomskem(-ih) sistemu(-ih) na prvi pogled pranj pomembne
oz. manj 'usodne' . Dejansko je verjetno prej res nasprotno, vendar se ne gre spuščati v
ugotavljanje pogojenosti . Ekonomski in politični sistem sta bila v Jugoslaviji pač tako tesno
povezana in prepletena, da nas sovpadanje sprememb ne more presenetiti . Šlo je za
specifično,prevlado političnega sistema, ki je ekonomskemu vedno znova vsiljeval svoja
načela funkcioniranja .
Z današnje perspektive se zdijo nekdanje razprave o tem,ali v Jugoslaviji sploh obstaja
trg delovne sile, zelo oddaljene, saj je vsakdanjost zasičena z dokazi njegovega obstoja : z
naglim padcem varnosti zaposlitve, z rastočim številom zaposlitev za določen čas, delnih
in honorarnih zaposlitev, s preštevanjem presežkov delavcev in njihovim odpuščanjem, s
številnimi stečaji podjetij, z naraščajočo brezposelnostjo in vsemi brezposelnost
spremljajočimi pojavi - in na drugi strani z naglim zviševanjem pomena in ugleda
podjetništva ter samozaposlenosti . Vse to ne kaže le na obstoj trga delovne sile, ampak
tudi na njegovo hitro in globoko segmentacijo, na ostro ločevanje slabih poslov na eni
35
strani in dobrih na drugi strani, z vsemi (socialnimi) posledicami, ki jih taka segmentacija
neizogibno nosi s seboj . Toda kljub naglim in velikim spremembam nam podatki izpred
štirih let i lahko povedo marsikaj. Že zato, da lahko govorimo o spremembah, moramo
poznati 'izhodiščno točko' oz . prejšnje stanje . V Jugoslaviji popolne planske distribucije
delovne sile nikoli ni bilo in trg delovne sile je obstajal vsaj kot vzporedni mehanizem, ki
ideološko ni bil priznan in je bil zato napol legalen in napol formalen . Njegovo delovanje
je bilo v različnih obdobjih različno -v bolj 'liberalnih' obdobjih je pridobival pomen hkrati
z večjo vlogo trga in obratno . Sicer pa za delovanje trga delovne sile ni pomemben le
zakonsko reguliran (družbeni) prostor, v katerem prek srečevanja ponudbe in
povpraševanja poteka alokacija delovne sile, ampak tudi in predvsem vedenje ljudi
(akterjev), ki se vtem prostoru formalnega, institucionaliziranega dela znajdejo in delujejo .
Vedenje ljudi oz. utrjeni vzorci delovanja pa se ne spreminjajo tako hitro, kot se lahko
spremeni institucionalni okvir ali pravni red, ki določa 'pravila igre' . Več kot
štiridesetletno izkustvo vedenja v sferi fonnalnega dela se pač ne more spremeniti v letu
ali dveh .
V sferi formalnega delaje osrednje mesto zavzemala zaposlitev v družbenem sektorju .
Gre za mesto, ki ga je zaposlitev imela v prevladujoči ideologiji tedanjega časa, za 'ugled'
zaposlenosti nasproti samozaposlenosti in za vrsto ugodnosti in možnosti, dosledno
vezanih na zaposlitev. Ves ideološki besednjak jugoslovanske družbe je bil zgrajen na
besedi delo, pri čemer je šlo (vsaj implicitno) večinoma za 'tisto pravo', tj . fizično delo in
njegovo poveličevanje, ki označuje delokratsko družbo . Simptomatično ob tem je, da je
šlo pri vsej poplavi besed, izpeljanih iz besed delo in delavec, le za zakrivanje dejanskih
razmer (o katerih govorijo tudi naši podatki) : slabe delovne razmere, pretežno monotono
in enostavno delo ter slaba organizacija dela, vodenja in upravljanja .
O tem, da je v razmerah take centralnosti zaposlitve kvaliteta življenja 'usodno'
povezana z delovnim življenjem, najbrž ni dvoma . Kvaliteta delovnega življenja pa ni
določena le s kvaliteto delovnega okolja, avtonomijo pri delu ipd ., ampak tudi (in
predvsem) s položajem, ki ga ima posameznik ali skupina na trgu delovne sile . Ta položaj
namreč določa oz . omejuje možnosti nadžora nad drugimi resursi in razpolaganja z njimi .
Zato bomo v tekstu poskusili opisati jugoslovanski trg delovne sile, kot ga kažejo podatki
iz leta 1987, in položaj posameznih kategorij delovne sile na njem. Pri tem bomo
deformacije, ki so nastale zaradi poseganja v tržne mehanizme oz. zaradi blokiranja
delovanja teh mehanizmov poskušali pustiti č ni bolj ob strani . Posledice političnega
blokiranja tržnih mehanizmov so namreč tako prepletene s posledicami odklonov zaradi
relativno hitre in neenakomerne industrializacije, nesimetričnega razvoja ter regionalnih
razlik, da jih verjetno ne bi mogli ločiti oz . oddvojiti, tudi če bi to hoteli . Pri tem še
omenimo, da regionalne razlike niso Ie razlike v gospodarski razvitosti, ampak gre tudi za
bolj ali manj različne vzorce delovanja v sferi fonnalnega dela, in to kljub isti prevladujoči
ideologiji zadnjih štiridesetih let in isti zakonodaji v celi državi - kar kaže na to, da so
regionalne razlike tudi (ali predvsem) kulturno in zgodovinsko določene .
2. DELOVNA SILA V JUGOSLAVIJI : SPLOŠNI OPIS IN STRUKTURA
V tabeli 1 so izračunane stopnje aktivnosti, odkrite in latentne brezposelnosti po
regijah2 .
36
Tabelal : Stopnje aktivnosti, odkrite in latentne brezposelnosti (v odstotkih) 3
Zeto 1987
	
SLOVENIJA
JUGO- NE- POL- RAZVITI 1984 1989SLAVIJA RAZVITI RAZVITI
STOPNJE
AKTIVNOSTI 61 .3 59 .3 62 .9 61.9 74 .4 67 .2
moški 73.2 72.1 74.3 73.4 81 .4 72 .8
ženske 51.3 46.4 53.1 53 .2 67 .6 62 .3
STOPNJE ODKRITE
BREZPOSELNOSTI 7.2 9.8 8 .7 4 .6 2 .2 2 .6
moški 4.1 7.9 1 .1 2 .9 2 .0 2 .6
ženske 11.0 12.6 17 .9 6 .6 2 .4 2 .5
STOPNJE
LATENTNE
BREZPOSELNOSTI 3.5 3.0 3 .3 3 .9 1 .8 2 .6
moški 1 .2 0 .9 1 .7 1 .1 1 .2 1 .9
ženske 6 .1 5 .9 5 .2 7 .4 2 .4 3 .2
Kot vidimo, stopnja aktivnosti v nobeni regiji ni bila nizka (v vsej jugoslovanski
populaciji je bila stopnja aktivnosti na ravni spodnjega razreda dežel OEČD) in niti v
nerazviti regiji, kjerjebila najnižja, ni bistveno odstopala navzdol . Nižja stopnja aktivnosti
v nerazviti regiji gre predvsem na račun nižje stopnje aktivnosti žensk . Tudi sicer je stopnja
aktivnosti žensk povsod nižja od stopnje moške aktivnosti, med drugim tudi zato, ker se
ženske prej upokojujejo .
Stopnje brezposelnosti v nerazviti in polrazviti regiji so bile precej višje kot v razviti .
Delovnih mest zaradi neenakomernega industrijskega razvoja (verjetno pa tudi zaradi
zaostale, še trajajoče dezagrarizacije) v nerazviti in polrazviti regiji ni bilo dovolj . Stopnja
brezposelnosti v Jugoslaviji je bila sicer na ravni povprečja v zahodnoevropskih deželah
(Labour Force Survey, Resoults 1989, Eurostat), vendar je bila brezposelnost v Jugoslaviji
specifična : kot vidimo iz tabele 3, je bila izrazito dolgotrajna, še zlasti v polrazviti regiji,
kjer je trajalo čakanje na zaposlitev v povprečju kar 3 leta in 11 mesecev! Sicer pa je bilo
v vseh regijah (razen v Sloveniji) med brezposelnimi več kot tri četrtine dolgotrajno
brezposelnih . Brezposelnost v Jugoslaviji se je torej razlikovala tako od brezposelnosti v
zahodnih državah (v le-teh je bilo več kratkotrajne brezposelnosti) kot v vzhodnoevropskih
državah - tu zaradi stalnega pomanjkanja delovne sile brezposelnosti skoraj ni bilo .
Stopnje ženske brezposelnosti so povsod (razen v Sloveniji) precej višje od stopenj
moške brezposelnosti . Posebej izrazito je to vidno v polrazviti regiji, kjer so bile ženske
pri vstopu v zaposlitev v zelo depriviligiranem položaju . Na drugi strani je posebnost
Slovenija z enakostjo stopenj brežposelnosti po spolu, kar pomeni enake realne možnosti
vstopa v zaposlitev. Slovenija se po enakosti ženskih in moških stopenj brezposelnosti
razlikuje celo od razvitih držav Evropske skupnosti, kjer v vseh ugotavljajo višje stopnje
ženske brezposelnosti v primerjavi z moško (Labour Force Survey, Resoults 1989,
Eurostat) .
Zaradi (namernega) enodimenzionalnega razvoja oblik dela v Jugoslaviji je bila
zaposlitev v družbenem sektorju daleč najbolj razširjena in favorizirana oblika
zaposlenosti . Omejevanje zasebnega sektorja je imelo za posledico zanemarljivo majhen
37
delež zaposlenih pri zasebniku . Med samozaposlenimi so bili v veliki večini 'tradicionalni'
samozaposleni - kmetje . Leta 1987 so kmetje zavzemali med samozaposlenimi v
Jugoslaviji 89 .9 odstotkov, obrtniki pa 10 odstotkov. Sicer je delež samozaposlenih v
delovni sili Jugoslavije po vojni ves čas upadal, ker se je zmanjševal delež kmetov, hkrati
pa se delež obrtnikov in svobodnih poklicev ni povečeval .
V tabeli 2 je prikazana spolna, starostna in izobrazbena struktura jugoslovanske
delovne sile .
Tabela 2: Struktura delovne sile v Jugoslaviji leta 1987 (v odstotkih)
ZAPOSLENI ZAPOSLENI
SAMOZAP.
	
BREZP .V DS PRJ ZAS .
V DELOVNI SILJ 77.0 3 .7 12 .1 7 .2
SPOL
moški 79 .3 3 .7 13 .0 4 .0
ženske 74 .3 3 .6 11 .0 11.2
STAROST
15-241et 58 .7 5 .6 6 .3 29.4
25-34 let 83 .1 3 .4 5 .1 8 .4
35-44let 86.0 3.2 9.2 1 .6
45-54let 82 .4 5 .0 10 .9 1 .8
55 let in več 46.5 1.6 49.6 2 .3
IZOBRAZBA
manj kot OŠ 39.2 1 .3 55 .6 3 .9
osnovna šola 72.2 4 .3 18 .5 4 .9
poklicna šola 83.0 5 .7 4.3 7.0
srecnja šola 82.0 3.0 3.8 11.2
višja, visoka šola	89.I	3.6	2.5	4.7	
Največ brezposelnih najdemo med mladimi (15-24 let), ki šele vstopajo na trg delovne
sile (povprečna starost brezposelnih v Jugoslaviji leta 1987 je bila 26 .6 let) . To nas ne
preseneča, saj je bila ločnica med zaposlenostjo in brezposelnostjo na jugoslovanskem trgu
delovne sile globoka, tok pa je tekel le v eno smer : ko (če) je posameznik prestopil mejo
zaposlenosti in dobil zaposlitev, je zaposlen tudi ostal (dokler se ni sam umaknil med
neaktivne) . V srednji generaciji so tako največji deleži zaposlenih v družbenem sektorju .
Pač pa najdemo med več kot 55 let starimi daleč največ samozaposlenih . Samozaposlena
je tudi več kot polovica takih, ki nimajo niti osnovne šole! Glede na to, da so med
samozaposlenimi v veliki večini kmetje, se zdi, da so v nagli povojni dezagrarizaciji,
industrializaciji in selitvi prebivalstva v mesta kmetje na podeželju ostajali kot izrazito
depriviligirana skupina : verjetno so ostajali tisti, ki niso bili sposobni ali niso imeli ambicij
za tekmovanje za zaposlitev . To, da v najstarejši starostni skupini prevladujejo
samozaposleni, tudi kaže, da so le-ti, v nasprotju z zaposlenimi, ki se upokojujejo, delovno
aktivni še v visoki starosti .
Poglejmo še nekaj podatkov o brezposelnih . V tabeli 3 so podatki o povprečnem
trajanju brezposelnosti in deleži dolgotrajno brezposelnih (to je brezposelnih več kot 6
mesecev) med vsemi brezposelnimi po regijah, v tabeli 4 pa podatki o tem, od kod so se
brezposelni rekrutirali in kakšno zaposlitev so iskali .
38
Tabela 3: Povprečno trajanje brezposelnosti (v tednih) in delež dolgotrajno brezposelnih
(več kot 6 mesecev) med vsemi brezposelnimi
povprečno trajanje bp v tednih
	
delež colgotrajno bp med
vsemi bp (v %)
leto 1987 :
Jugoslavija 144.5 80.9
nerazvita regija 123.7 80.6
polrazvita regija 202.7 85.7
razvita regija 108.0 76 .0
leto 1984 : Slovenija 54.7 35 .3
leto 1989 : Slovenija	80.9	53.7	
Tabela 4 : Značilnosti jugoslovanskih brezposelnih leta 1987 : od kod se rekrutirajo in
kakšno zaposlitev iščejo
V % OD BREZPOSELNIH
OD KOD SE REKRUTIRAJO :
izobraževanje, šolanje 65 .5
recna zaposlitev 5.7
začasna zaposlitev (za dol .čas) 4 .6
samozaposlitev 3.4
gospocinjenje, pomoč doma 20.6
VRSTA ASPIRIRANE (ISKANE) ZAPOSLITVE:
redna zap ., s polnim del . časom 85.4
začasna zap ., z ap . z a col. čas 3.4
samozaposlitev 5 .6
	kakršnakoli zaposlitev	 5.6	
Iz tabele 4 je razvidno, da so brezposelni leta 1987 izhajali skoraj izključno iz
neaktivnega prebivalstva, in to po dveh kanalih : bodisi so se pred brezposelnostjo
izobraževali oz . šolali (velika večina) bodisi so doma gospodinjili, pomagali pri raznih
opravilih ipd . Takih, ki bi bili pred brezposelnostjo redno zaposleni, je bilo zelo malo . Ena
izmed temeljnih značilnosti zaposlitve v družbenem sektorju je bila namreč skoraj popolna
varnost zaposlitve (ti. monopol na delovno mesto), omogočena z zakonom . Ob popolni
varnosti zaposlitve je bila individualna fluktuacija zgolj prostovoljna in je pomenila v
veliki večini le premike iz stanja zaposlenosti v stanje druge zaposlenosti, brez vmesne
brezposelnosti . Med brezposelnimi so bili tako le iskalci prve zaposlitve, tisti, ki so delo
opustili, pa bi se želeli ponovno zaposliti, in zelo težko zaposljive osebe . Tudi aspiracije
brezposelnih pri iskanju zaposlitve kažejo razmere v sferi formalnega dela : kot vidimo v
tabeli 4, so brezposelni daleč najbolj pogosto iskali redno zaposlitev s polnim delovnim
časom, ki je prinašala največjo stopnjo varnosti . Raje so dolgo čakali na zaposlitev, kot da
bi se npr. poskušali samozaposliti .
39
3. SEGMENTACIJA TRGA DELOVNE SILE
Segmentacija trga delovne sile danes v družbah, kjer alokacija delovne sile (vsaj
pretežno) poteka prek tržnih mehanizmov, ni vprašljiv pojav . Do nje pride posledično,
zaradi prilagajanja podjetij okolju in racionaliziranja podjetij z (omejenimi) resursi, med
katere spada tudi delovna sila . Segmentacija v bistvu pomeni negacijo načela popolne
konkurence za posle na trgu delovne sile . Trajnost in stabilnost različnih obrazcev
zaposlovanja se kažeta skozi njihovo institucionalizacijo in obnavljanje v investicijskih in
zaposlovalskih politikah in praksah vseh večjih nacionalnih in večnacionalnih podjetij .
Zalogo delovnih mest oz. poslov sestavljajo delovna mesta, ki so po različnih merilih
(zaposleni na njih imajo visoke dohodke, dobre možnosti za kariero oz . vertikalno
mobilnost, avtonomijo pri delu, večjo varnost oz . trajnost zaposlitve ipd .) dobra, in delovna
mesta, ki so (po istih merilih) slaba . Za segment dobrih delovnih mest se običajno uporablja
oznaka primarni segment, za segment slabih delovnih mest pa oznaka sekundarni . Pri tej
dihotomni delitvi na dva segmenta poslov gre seveda za poenostavljen model oz. z a
kontinuum z dvema skrajnima točkama . Delitev poslov in del obstaja na različnih ravneh :
na regionalni, industrijski, na poklicni ravni, na ravni posameznega podjetja (interni,
eksterni segmenti v podjetjih) . Stinchcombe (po: Rus, 1990 :235) pravi, da
najpomembnejše stratifikacijske razpoke ne potekajo med poklici ali med industrijskimi
vejami, ampak med velikimi firmami in majhnimi podjetji . Velike, kapitalno intenzivne
industrije, predvsem petrokemična in atomska, obvladujejo centralni trg poslov . Za te
velike firme je značilno, da imajo procesno proizvodnjo, močne razvojne oddelke, notranji
trg delovne sile in da zaposlujejo pretežno moško, profesionalno heterogeno delovno silo .
Gre za segment, na katerem se dela kariero . Nasprotje temu so razni K-marketi in Mc
Donaldovi snack bari, ki so delovno intenzivne enote in zaposlujejo slabo plačano, nizko
kvalificirano, pretežno žensko delovno silo, mlade, imigrante . To je marginalni oz .
sekundarni trg delovne sile .
Hkrati z zalogo delovnih mest, ki razpade na segmente, razpade tudi zaloga delovne
sile: v njej se oblikujejo skupine, ki so zaradi svojih kvalitativnih značilnosti usmerjene
zgolj (ali predvsem) v opravljanje del primarnega segmenta in skupine, ki opravljajo zgolj
dela sekundarnega segmenta . Prehodi delovne sile med segmenti so redki, saj na vsakem
segmentu veljajo drugačna 'pravila igre', pravila konkuriranja za posle, delovni in karierni
vzorci ter delovni rituali . Statistični vzorec zaposlovanja v deželah z dolgotrajnim
delovanjem tržnih mehanizmov nakazuje sistematično diskriminacijo določenih tipov
ljudi, na primer žensk, imigrantov, zelo mladih in starejših . Tovrstno diskriminacijo seveda
preprečujejo (oz . poskušajo preprečiti) številni protidiskriminacijski zakoni in ukrepi
politike zaposlovanja. Kljub temu pa še celo na Švedskem ugotavljajo obstoj spolne
segregacije na trgu delovne sile, hkrati z večjo verjetnostjo za brezposelnost med mladimi,
predvsem mlajšimi ženskami (Living Conditions, 1981) .
V segmentacijskih teorijah so delavci, ki opravljajo slaba in neperspektivna dela,
označeni z izrazom marginalni delavci, tisti, ki opravljajo dobro plačana, poklicno ali
strokovno zahtevna dela, ki omogočajo napredovanje in ustvarjanje kariere, pa z izrazom
centralni . Loveridge in Mok (1979 :3) sta marginalnega delavca slikovito opisala kot
začasnega, part-time zaposlenega, ki je zadnji, ki ga zaposlijo v obdobju velikega
povpraševanja in prvi, ki ga odpustijo, če prodaja upade . Ena glavnih značilnosti del, ki
jih opravljajo marginalni zaposleni, je nestalnost, začasnost - bodisi neposredna (ker gre
za delne oz. part-time zaposlitve, zaposlitve za določen čas, sezonske zaposlitve ipd .)
bodisi posredna (to so dela, na katerih zaposlenim ves čas vsaj potencialno grozi
40
modernizacija dela : uvedba strojev ali aparatur, ki nadomestijo živo delo) . Gre za dela, ki
ne omogočajo kariere oz . vertikalne mobilnosti in so tudi razmeroma slabo plačana . Da
gre za slaba dela lahko pomeni slabe delovne razmere ali veliko fizično zahtevnost dela,
lahko pa pomeni fizično nezahtevna, rutinska in monotona dela, za katera niso potrebna
posebna znanja ali spretnosti in se jih je moč zelo hitro priučiti .
Na nekoliko drugačne značilnosti osnovnih segmentov je pokazal David Deaton
(1979): na enem segmentu (primarnem) gre za tekmovanje za posle (segment s fiksnimi
plačami), na drugem (sekundarnem) pa za tekmovanje za dohodke (segment s fleksibilnimi
plačami). V prvem primeru je zaposlovanje uravnavano z zaostrovanjem pogojev za
zaposlitev, v drugem primeru pa z dvigovanjem ali zniževanjem dohodkov. Deaton pravi,
da je tak osnovni model še najbližje trgu delovne sile v deželah, ki se šele razvijajo (v
pomenu industrijskega razvoja) :
- v primarnem segmentu ali segmentu tekmovanja za posle se nahaja ves sektor mlade,
hitro razvijajoče se industrije, ki posamezniku daje možnost za ustvarjanje kariere,
ugodne pogoje, relativno visok dohodek, itd . Veliko delavcev bi želelo vstopiti v ta
segment, vendar je vstop omejen z omejenih številom delovnih mest (poslov) ;
- v sekundami segment ali segment tekmovanja za dohodek pa pride ves sektor
tradicionalne ekonomije . Tu se še vedno lahko zaposli vsakdo, ki je pripravljen
sprejeti nižje dohodke, hkrati z nemožnostjo za ustvarjanje kariere, slabšimi
delovnimi razmerami, itd .
Deaton (1979) ugotavlja, da je distribucija brezposelnosti po segmentih trga delovne
sile neenakomerna in da so oblike brezposelnosti na obeh osnovnih segmentih različne .
Brezposelnost na sekundarnem segmentu je precej visoka, je odkrita in zelo pogosta, ker
izhaja iz tipa zaposlitev na tem segmentu : začasne, netrajne zaposlitve. Vendar je
brezposelnost sekundarnega segmenta večinoma kratkotrajna ali srednje dolga, razen
seveda v obdobjih velikih gospodarskih recesij, ko je pomanjkanje del tako veliko, da tudi
slabših del ni na voljo - takrat je brezposelnost dolgotrajna . Brezposelnost na primarnem
segmentu ima lahko dve obliki : lahko gre za odkrito brezposelnost v obliki 'liste čakajočih'
(odkrito brezposelnih) za vstop na primarni segment, ali pa za začasno (prehodno)
zaposlitev na sekundarnem segmentu (karje glede na posameznikovo višjo usposobljenost,
izobrazbo in aspiracije zanj podzaposlenost oz. prikrita brezposelnost) . Brezposelnost na
primarnem segmentu (predvsem v obliki 'liste čakajočih') je lahko zelo dolgotrajna, če je
pomanjkanje dobrih poslov veliko in sta hkrati primarni in sekundarni segment tako ostro
ločena, da bi zaposlitev na sekundarnem segmentu za posameznika pomenila izgubo
možnosti priti na primarni segment . Toda hkrati je dolgo čakanje na vstop na primarni
segment za brezposelne tvegana 'igra' : Ultee, Dessens in Jansen (1987)4 ugotavljajo, da
se težave brezposelnih pri iskanju zaposlitve ne kumulirajo oz . seštevajo s časom, ampak
se večajo precej hitreje oz . bolj neenakomerno . S (pre)dolgim čakanjem na dobro
zaposlitev brezposelni izgubljajo svojo konkurenčnost in prihajajo v slabši položaj glede
na tiste, ki zaposlitev iščejo krajši čas (predvsem postajajo slabše konkurenčni v primerjavi
z novim pritokom na trg delovne sile iz šol) : dlje ko traja brezposelnost, manjša je
verjetnost, da bodo dobili dobro zaposlitev oz . kar zaposlitev sploh .
Poglejmo še opis delovanja madžarskega trga delovne sile . Le-ta je za nas zanimiv,
saj lahko med pogoji za delovanje trga delovne sile na Madžarskem in v Jugoslaviji
najdemo vrsto stičnih točk : socialistično forsirano obliko industrijskega razvoja in
zaposlenosti, plansko poseganje v delovanje trga, blokiranje zasebnega sektorja, popolno
varnost zaposlitve . Podobnost Madžarske z razvito regijo, predvsem Slovenijo, je še večja :
41
v obeh je šlo za visoke stopnje aktivnosti in zelo nizke stopnje brezposelnosti prebivalstva .
Sziraczky in Nagyjeva (1984) pravita, da so znotraj podjetij obstajali interni trgi kot način,
kako so podjetja, z zaščito pred kompeticijo, raznimi ugodnosti in napredovanjem v
hierarhiji zadrževale stabilne in lojalne delavce v pogojih pomanjkanja delovne sile . Hkrati
z internimi trgi sta obstajali dve vrsti eksternih trgov: poklicni in marginalni ; na obeh je
bila prostovoljna fluktuacija participantov bolj pogosta, dela na teh segmentih pa za
podjetja niso bila ključnega pomena. Na poklicnem trgu je šlo za prodajanje konkretnih
poklicnih znanj in veščin za najvišje plače ali največje ugodnosti, ki so jih podjetja
ponujala. Na marginalnem trgu je šlo največkrat za različna fizično naporna dela, ki ne
zahtevajo formalnega šolanja niti posebnih izkušenj, delavci pa so za njih plačani 'po
učinku'. Oznaka marginalni trg, kot pravita Sziraczky in Nagyjeva (1984), še najbolje
označuje socialni status delavcev, ki na njem participirajo .
3.A. KAKŠNI SO SEGMENTI TRGA DELOVNE SILE V JUGOSLAVIJI?
Glavna značilnost zaposlenosti v Jugoslaviji je bila skoraj popolna varnost in trajnost
zaposlitve. Podatki v tabeli 5 potrjujejo splošen in globok občutek o varnosti zaposlitve
med zaposlenimi .
Tabela 5: Mnenja zaposlenih v družbenem in zasebnem sektorju o trajnosti njihove
zaposlitve (v odstotkih) - leto 1987
ZAPOSLENI V DRUŽBENEM
	
JUGOSL . NE- POL- RAZVITISEKTORJU RAZVITI RAZVITI
- meni, daje njegova zaposlitev trajna 86 .3 88 .7 93 .8 80 .5
- sam namerava zamenjati zaposlitev 11 .8 9 .2 4 .9 17.3
(prostovoljna fluktuacija)
- izgubil bo zaposlitev (neprostovoljna 2.0 2 .1 1 .3 2 .2
flukt .)
ZAPOSLENI PRI ZASEBNIKU JUGOSL . RAZNE-
POL-
VITI RAZVITI RAZVITI
- meni, ca je njegova zaposlitev trajna , 66.7 77 .8 90.0 53 .8
- sam namerava zamenjati zaposlitev 28.9 11 .1 10.0 42.3
(prostovoljna fluktuacija)
- izgubil bo zaposlitev (neprostovoljna 4.4 11 .1 0 .0 3 .8
	flukt.)	
Deleži anketiranih zaposlenih v družbenem sektorju, ki menijo, da bodo izgubili
zaposlitev zaradi odpusta, stečaja delovne organizacije oz . zato, ker so začasno zaposleni
ali na poskusni dobi, so v vseh regijah zanemarljivo nizki, so pa nekoliko višji med
zaposlenimi pri zasebnikih, še posebej v nerazviti regiji . Glavni razlog za mnenje, da
zaposlitev ni trajna, so bile namere o (prostovoljni) fluktuaciji . Podatki v tabeli 5 kažejo,
daje daleč največ potencia lnih fluktuantov v razviti regiji, iz česa r lahko sklepamo na večjo
dinamiko na trgu delovne sile v tej regiji, na večje pretoke oz. na večjo fleksibilnost
zaposlenih. Še posebej zbudi pozornost velik delež zaposlenih pri zasebniku v razviti regiji,
ki nameravajo zamenjati zaposlitev: ker nimamo podatkov o tem, kakšno zaposlitev
fluktuanti iščejo, lahko le domnevamo, da bi se verjetno želeli zaposliti v družbenem
sektorju.
42
Statistično značilne so zveze med občutkom trajnosti zaposlitve oz . nameravano
prostovoljno fluktuacijo in starostjo zaposlenih . Delež potencialnih fluktuantov je med
mladimi daleč največji ; z zviševanjem starosti linearno pada delež fluktuantov in linearno
raste delež tistih, ki imajo občutek trajnosti zaposlitve .
Tudi sicer je bila na zaposlitev v družbenem sektorju vezana vrsta ugodnosti in
možnosti, ki so zaposlenim zagotavljale visoko stopnjo (socialne) varnosti, čeprav včasih
na zelo nizki ravni . Šlo je za socialistično različico poklicne blaginje - za blaginjo
zaposlenih . Delovne organizacije so po eni strani celo tekmovale za delavce in poskušale
pritegniti tudi zaposlene drugje s ponujanjem boljših delovnih razmer, večjih ugodnosti,
višjih plač, družbenih stanovanj ipd ., po drugi strani pa so bile povsem nemočne v primeru
odvečnih delavcev ali delavcev, ki so se izkazali za slabe . Niso jih namreč mogle odpustiti,
zaradi česar se je v podjetjih kopičila delovna sila, ki je bila nizko učinkovita .
V nasprotju z zaposlenimi so bili samozaposleni v dosti bolj negotovem položaju in
odvisni predvsem od trenutnega dogajanja na trgu . Predvsem samozaposleni niso imeli
zagotovljene nobene (socialne) varnosti in nobenih ugodnosti, ki so bile sicer vezane na
delo v družbenem sektorju . Primer, kako so se samozaposleni poskušali zavarovati, je t .i .
popoldansko kmetovanje (6 .7 odstotkov v jugoslovanski populaciji) . Tu ni šlo toliko za to,
da si zaposleni zagotovijo dodatne vire (dohodka oz . hrane), ampak, obratno, za to, da si
kmetje (samozaposleni) z zaposlitvijo vsaj enega člana družine zagotovijo socialno varnost
in vir stalnega dohodka .
Če so bili torej zaposleni v toliko boljšem položaju kot samozaposleni, ali lahko iz
tega sklepamo, da je šlo v Jugoslaviji za trg delovne sile v obliki Deatonovega osnovnega
modela dveh segmentov trga delovne sile v industrijsko razvijajočih se državah? Ali so
bili zaposleni na primarnem segmentu trga delovne sile in samozaposleni na sekundarnem
segmentu? Proti takemu sklepu govori več dejstev :
- segmentacijske teorije trga delovne sile se nanašajo le na zaposlitev in tudi Deatonov
pojem tradicionalne ekonomije (nasproti industriji) se ne nanaša na kmete, ampak
na tradicionalne manufakture in obrti (delež obeh v jugoslovanski samozaposlenosti
je bil izredno majhen) .
- Vprašljivo je, ali lahko lahko govorimo o tem, da so samozaposleni akterji na trgu
delovne sile, saj svoje delovne sile ne 'prodajajo', ampak (kot pove beseda sama)
zaposlijo sami sebe .
- Ugotovitev, da trajnost oz . varnost zaposlitve ne diferencira zaposlenih, še ne
pomeni, da so zato vsi zaposleni v (enako) centralnem položaju . Zaposleni še zdaleč
niso homogena skupina. Obstaja še vrsta drugih kriterijev, ki se uporabljajo v
segmentacijskih teorijah za ločevanje primarnega od sekundarnega segmenta .
Poskušajmo torej identificirati skupine marginalnih in elitnih zaposlenih in tako
dokazati segmentacijo jugoslovanskega trga delovne sile .
3.B. MARGINALNI IN DRUGI ZAPOSLENI
Ena glavnih značilnosti slabih del je, da izobrazbeno oz . kvalifikacijsko niso zahtevna,
da jih lahko takoj (ali po zelo kratkem uvajanju) opravlja vsakdo . Dober indikator
(ne)zahtevnosti del je torej zamenljivost na delovnem mestu .
Podatki o zamenljivosti na delovnem mestu za jugoslovanske zaposlene so razvidni v
tabeli"6 . Vidimo lahko, da je bilo leta 1987 med zaposlenimi .lahko zamenljivih več kot
polovica, torej je več kot polovica zaposlenih opravljala dela, za $afera niso . potrebna
43
posebna znanja ali izkušnje . Razlike med regijami sicer niso zelo velike, vendar značilno
kažejo na razlike v stopnji industrijskega razvoja in v strukturi del .
Tabela 6 : Deleži zaposlenih, ki so bili lahko zamenljivi na delovnem mestu (po spolu,
starosti in izobrazbi) - leto 1987
LAHKO ZAMENLJIVI NA
JUGOSL . NERAZVITI POLRAZVITI RAZVITIDELOVNEM MESTU
v %
	
56.1 60.6 55 .3 53 .3
SPOL :
moški 54.7 58.4 52 .1 53 .3
ženske 57 .8 64.4 59 .8 53 .2
STAROST :
15-24 let 62 .5 70.6 58 .3 58 .0
25-34let 56.7 62.0 48 .1 58 .3
35-44let 57 .1 61.5 60 .5 51.7
45-54let 52.8 54.8 62.7 40.4
55let in več 43.5 44.4 43.8 42.9
IZOBRAZBA:
manj kot OŠ 55 .9 64.0 76 .9 33 .3
osnovna šola 53 .5 50.0 60.0 51.3
poklicna šola 59 .1 65.6 49 .2 62.2
srednja šola 57 .4 61.5 55 .8 55 .1
višja, visoka šola	53 .5	60.0	54.8	49.2	
Presenetljivo je, da nismo našli nobene povezave ali (so)odvisnosti med
zamenljivostjo na delovnem mestu in izobrazbo zaposlenih . Pričakovali bi namreč, da bolj
izobraženi delajo na bolj zahtevnih delovnih mestih in da torej ne morejo biti zlahka
zamenjani pri delu. Pričakovana slika se rahlo kaže le v polrazviti regiji, sicer pa so razlike
v zamenljivosti na delovnem mestu med izobrazbenimi skupinami zanemarljivo majhne .
Kljub temu, da smo tu opazovali le formalno priznano izobrazbo anketirancev, ne pa tudi
interno pridobljene in priznane znotraj delovne organizacije, in kljub temu, da gre očitno
tudi za razlike v percepciji anketirancev o svoji (ne)pogrešljivosti, (ne)pomembnosti in
(ne)zamenljivosti na delovnem mestu, se ob teh podatkih dvomu o vsaj približno optimalni
alokaciji delovne sile v jugoslovanskem gospodarstvu ne moremo izogniti .
Zato pa se je jasno pokazala zveza med zamenljivostjo zaposlenih in njihovo starostjo :
z zviševanjem starosti v vseh regijah sorazmerno pada delež tistih, ki so lahko zamenljivi
na delovnem mestu .
Sporočilo podatkov je očitno naslednje : več kot formalna izobrazba so v jugoslovanski
situaciji pomenile delovne izkušnje oz . dolžina parficipiranja v zaposlenosti . To kaže na
obstoj internih trgov v delovnih organizacijah, ko posamezniki, ki se na novo zaposlijo,
najprej opravljajo manj zahtevna in manj pomembna dela, nato pa napredujejo v hierarhiji
poslov na bolj kompleksna in za organizacijo bolj pomembna delovna mesta . V razmerah
delovanja delovnih organizacij, ko se le-te niso mogle znebiti odvečne in neprimerne
delovne sile, je bil to za podjetija verjetno najbolj uporaben in učinkovit način selekcije
dostopa na zahtevna delovna mesta .
44
Da bi ugotovili velikost oz. obseg skupine marginalnih zaposlenih v Jugoslaviji in v
njenih regijah, smo marginalne zaposlene definirali glede na vrste del, ki jih opravljajo,
razmere, v katerih jih opravljajo, in dohodek, ki ga dobijo, izognili pa smo se kriteriju
trajnosti oz . varnosti zaposlitve (ki, kot smo že ugotovili, v jugoslovanski situaciji ni
diferenciral zaposlenih) . Tako smo v skupino marginalnih zaposlenih uvrstili vse, ki
ustrezajo postavljenim obveznim pogojem in hkrati vsaj enemu od neobveznih 6
OBVEZNI POGOJI (podatki v oklepajih se nanašajo na jugoslovansko populacijo
zaposlenih v letu 1987) :
- zaposlen v družbenem sektorju ali pri zasebniku,
- delovno mesto, na katerem dela, ni vodstveno ali vodilno (82 .2 % od vseh
zaposlenih),
- na delovnem mestu je lahko zamenljiv (56 .1 % od vseh zaposlenih),
- svoje delovne razmere ocenjuje kot neugodne ali zelo neugodne (85 .1 % od vseh
zaposlenih),
- prejema dohodek, ki je nižji od povprečja v populaciji zaposlenih v Jugoslaviji oz .
nižji od povprečja zaposlenih v posamezni regiji (78 .1 % od vseh zaposlenih v
Jugoslaviji) .
NEOBVEZNI POGOJI :
- ima neugoden ali zelo neugoden delovni čas (42 .7 % od vseh zap .),
- pri delu je zelo neavtonomen (23 .3 % od vseh zaposlenih),
- ima zelo monotono delo (28.6 % od vseh zaposlenih),
- ima fizično naporno delo ali je po delu fizično zelo izčrpan (46 .1 % od vseh
zaposlenih) .
V tabeli 7 so prikazani deleži marginalnih zaposlenih med vsemi zaposlenimi in
relativni deleži marginalnih zaposlenih po spolu, starosti in izobrazbi .
Tabela 7: Relativni deleži marginalnih zaposlenih med vsemi zaposlenimi (po
subpopulacijah in po regijah)
987
	
984
v 'o	N ERAZVITI POL' • M ' t OVENIJA
POPULACUA 27.6 31 .6 33 .2 23 .0 20 .6
i;k 01
SPOL :
moški 28.0 32 .4 29 .9 17 .2
- enske 71 0 . , 38 .3 4 .9
STAROST :
15 do 24 38.0 46 .9 37 .5 32 .7 29 .9
25 do 34 29.0 34 .6 30 .2 26 .5 20 .4
35 do 44 26 .4 30 .3 33 .3 20 .2 16 .9
45 co 54 22 .8 23 .3 38 .6 13 .2 20 .6
55 eti v •" .6 0 .1 6 . 0 .6
IZOBRAZBA :
manj kot OŠ 37 .1 41 .7 61 .5 24 .0 44 .9
končana OŠ 38.7 42 .5 44 .1 34 .0 35 .5
poklicna šola 37.3 43 .3 37 .9 31 .4 20 .1
srecnja šola 26.6 33 .0 33 .3 20 .5 4.0
višja šola 19 .4 12 .0 36 .0 15 .5 1 .0
visi . " .la a i ve 0 .1 .4 4 .3 0 .0
V jugoslovanski populaciji zaposlenih leta 1987 jih je bila slaba tretjina marginalnih
zaposlenih: največ v polrazviti in nerazviti regiji, v razviti pa precej manj (manj kot četrtina
45
zaposlenih v tej regiji) . Precej večji delež marginalnih zaposlenih med ženskami kot med
moškimi lahko opazimo le v polrazviti regiji . Zato pa se pokaže že večkrat nakazana zveza
med starostjo in obrobnostjo na zaposlitvenem segmentu : med mladimi (še posebej v
starostni skupini od 15 do 24 let) je delež marginalnih zaposlenih daleč največji ; z
zviševanjem starosti delež marginalnih zaposlenih v starostnih skupinah upada . V nerazviti
in polrazviti regiji so mladi še v izrazito bolj neugodnem položaju kot v razviti regiji .
Daleč največji deleži marginalnih zaposlenih so po pričakovanju med najnižje
izobraženimi, še posebej vpolrazviti regiji. Izobrazbene ravni, na katerih se 'zgodi prelom'
oz. upade delež marginalnih zaposlenih, so po regijah različne : v nerazviti regiji delež
marginalnih zaposlenih izrazito upade v skupini zaposlenih z višjo šolo, v polrazviti regiji
je upad deleža marginalnih zaposlenih viden šele med visokošolsko in bolje izobraženimi,
v razviti regiji pa že med zaposlenimi s srednjo šolo . Še najbolj 'tržno pravilno' sliko nam
kažejo podatki za Slovenijo v letu 1984, ko je delež marginalnih zaposlenih daleč najvišji
med tistimi z osnovno šolo ali manj, nato naglo upade med zaposlenimi s poklicno šolo,
med bolje izobraženimi skupinami zaposlenih pa marginalnih zaposlenih skorajda ni .
Nasproti marginalnim zaposlenim smo za primerjavo poskusili postaviti skupino
centralnih zaposlenih - tistih, ki ne le da niso na sekundarnem segmentu trga delovne sile,
ampak so celo v boljšem položaju kot' povprečni' zaposleni (so torej izrazito na primarnem
segmentu) . Šlo nam je torej, za ugotavljanje velikosti in sestave vrhnjega, 'elitnega' sloja
zaposlenih .
Za centralne zaposlene smo šteli vse, ki so ustrezali vsem postavljenim OBVEZNIM
POGOJEM (podatki v oklepajih se nanašajo na jugoslovansko populacijo zaposlenih v letu
1987) :
- zaposlen v družbenem sektorju ali pri zasebniku,
- prejema dohodek, ki je enak ali višji od povprečja v populaciji zaposlenih
(Jugoslavije oz . posamezne regije) (21 .9 % od vseh zaposlenih v Jugoslaviji),
- opravlja delo, ki je fizično nenaporno ali malo naporno, ni pa fizično zelo naporno
(58 .9 % od vseh zaposlenih),
- svoje delovne razmere ocenjuje kot ugodne ali malo neugodne, ne pa kot zelo
neugodne (53 .5 % od vseh zaposlenih),
- ne opravlja monotonega dela (44.4 % od vseh zaposlenih),
- na delovnem mestu je težko zamenljiv (43 .9 % od vseh zap .),
- ima ugoden ali malo neugoden delovni čas - ne pa zelo neugodnega (81 .0 % od vseh
zaposlenih),
- ima le majhno neavtonomijo pri delu (29 .7 % od vseh zaposlenih),
- zaposlitev percipira kot trajno ali pa namerava sam poiskati drugo (97 .6 % od vseh
zaposlenih) .
Podatki, ki smo jih tako dobili, so presenetljivi : centralnih zaposlenih v pravem
pomenu besede - torej : zaposlenih, ki opravljajo nemonotono, kompleksno, relativno
zahtevno delo, s precejšnjo stopnjo avtonomije pri delu in v ugodnih delovnih razmerah
ter za tako delo prejemajo vsaj povprečen, če že ne nadpovprečen osebni dohodek - v
Jugoslaviji leta 1987 tako rekoč ni bilo! V nerazviti regiji smo jih med zaposlenimi odkrili
le 0.3 odstotka, v polrazviti regiji 1 .7 odstotka in v razviti regiji 1 .8 odstotka od vseh
zaposlenih v tej regiji . Vprašanje aspiracij zaposlenih, ki so vplivale na njihovo oceno
lastnega stanja v sferi formalnega dela (anketni podatki!) in ki so bile zaradi številnih
ugodnosti in ideoloških mitov, vezanih na zaposlitev, verjetno nesorazmerno visoke, lahko
46
trditev, da centralnih zaposlenih v Jugoslaviji skorajda ni bilo, le nekoliko ublaži, ne more
pa je zanikati .
Nekoliko karikirano lahko torej rečemo, da je segmentacija jugoslovanskega trga
delovne sile potekala na liniji med marginalnimi zaposlenimi na eni strani in' povprečnimi'
zaposlenimi (ostalimi) na drugi strani, ob zanemarljivem deležu elitnih, centralnih
zaposlenih . Sivina povprečja znotraj zaposlitvenega trga delovne sile torej . To pa pomeni,
da pravega primarnega internega segmenta, kot ga poznajo tržne ekonomije, pri nas sploh
ni bilo. Sicer se skozi zgornje ugotovitve kaže tudi slaba struktura delovnih mest in očitna
neizdelanost tržnih strategij v podjetjih, kar kaže v drugi luči oz . vsaj delno pojasnjuje tudi
neučinkovitost in neuspešnost jugoslovanskih podjetij na trgu .
3.C. MARGINALNOST IN SISTEMSKI KRITERIJ SELEKCIJE
Eno temeljnih vprašanj v številnih razpravah o marginalnih skupinah na trgu delovne
sile je vprašanje, kje, in s tem kako in zakaj, nastaja oz. s e reproducira segmentacija delovne
sile. Ali so določene skupine odrinjene na obrobje šele na trgu delovne sile, ali pa se
marginalizacija preslikava na trg delovne sile iz drugih sfer - izobraževalne, družinske? V
prvem primeru gre za tezo, da vse neenakosti nastajajo znotraj ekonomskega sistema oz .
iz njega izvirajo : ljudje postanejo marginalni na trgu delovne sile (zaradi predsodkov,
stigem, namernega zapostavljanja delodajalcev ipd .) in njihova obrobnost v sferi dela se
nato preslikava na celotno življenje . Temu nasprotna je teza, da posamezniki marginalnost
na trg delovne sile prenašajo iz drugih sfer življenja, da gre torej le za preslikavo družbenih
relacij in pozicij različnih skupin v sfero dela . Neoklasicisti iz trditve, da leži izvor
depriviligiranosti na trgu delovne sile zunaj njega, sklepajo, da večjih sprememb stanja na
trgu delovne sile ni mogoče doseči z intervencijami znotraj trga, ampak so pravo mesto za
to sfere izobraževanja, stanovanjske politike in socialnih servisov (Loveridge, Mok,
1979:14) .
Ljudje skozi socializacijo vsrkajo določene vzorce, načine vedenja in nagnjenja, ki
vplivajo na njihove motivacije, aspiracije in možnosti, ter tako tudi (so)vplivajo na
(samo)določitev njihovega starfnega položaja ob vstopu na trg delovne sile . Za marginalne
skupine na trgu delovne sile je značilno, da so to obenem tudi tiste, ki so 'sistematično
marginalizirane' že pri dostopu do izobrazbe . Številne študije in raziskave (npr . študije
francoskega centra za raziskovanje in inovacije šolstva CRESAS) dokazujejo nizko
participacijo nižjih socialnih slojev, priseljencev . . . na višjih izobraževalnih ravneh .
Britanski desni radikalec Sir Keith Joseph, ki je opisoval široko socialno podlago poklicne
depriviligiranosti, govori o 'deprivacijskem krogu' : ljudje, ki so bili v otroštvu sami
deprivirani na enega ali več načinov, postanejo starši še ene generacije depriviranih otrok
(citat v: Loveridge, Mok, 1979 :9) . Gre za 'začarani' deprivacijski krog s tremi ključnimi
elementi : socialni izvor oz . (družinska) socializacija - izobrazba - segmenti trga delovne
sile .
Gledano z vidika (ekonomskega) sistema, je selekcija način, kako sistem s
prepuščanjem oz . prepoznavanjem le tistih elementov iz okolja, ki ustrezajo njegovemu
selekcijskemu kriteriju, ohranja svojo mejo in s tem eksistenco . Le optimalna alokacija
delovne sile kot (omejenega) resursa zagotavlja učinkovitost sistema in njegovo
sposobnost prilagajanja okolju . Sistem (oz. delodajalci kot njegovi reprezentanti) ne
diskriminira marginalnih skupin 'namenoma' : selekcija nastaja kot rezultat soočenja
posameznika (z določenimi atributi) z nevtralnim kriterijem sistema . Kriterij alokacije po
delovnih mestih je sposobnost (fizična, strokovna, izobrazbena) opravljati neko delo . Kako
47
so te sposobnosti distribuirane v delovni sili, je z vidika sistemskega kriterija selekcije
popolnoma vseeno, kot je z njegovega vidika 'neopazno' koncentriranje neizobraženosti
kot stigme v določeni rasni- spolni-starostni skupini . Status marginalnih delavcev je
večinoma določen z odsotnostjo lastnosti, ki jih zahteva večina delodajalcev (ali kar vsi)
na lokalnem trgu delovne sile, na katerem parficipirajo . Osnovno merilo, s katerim se
uravnava dostop na primarni in sekundarni trg, je izobrazba oz . kvalifikacija . Seveda
posamezni delodajalci od tega osnovnega, splošnega kriterija bolj ali manj odstopajo oz .
bolj poudarjajo različne druge kriterije (delovne izkušnje, razvoj delovne kariere, delovne
in življenjske ambicije kandidatov, posamezne osebnostne lastnosti ipd .). Loveridge in
Mok (1979 : 13) navajata primer delodajalcev, ki, negotovi pri izbiri med velikim številom
kandidatov, za 'dobra' dela najamejo mlajše bele moške, kajti ta demografska skupina je
v povprečju najbolj uspešna v izobraževalnem sistemu in ima verjetno najboljša
priporočila . Za delodajalca lahko pomeni ekonomsko prednost to, da diskriminira skupine,
za katere na kakršnikoli podlagi meni, . da so slabše izurjene, ali posameznike, katerih
poklicna zgodovina nakazuje kronično osebnostno ali zaposlitveno nestabilnost . Vendar
imamo načeloma tudi v teh primerih opraviti z ekonomskim kriterijem, saj segregacija, ki
je dejanski učinek delodajalčevega ravnanja, najbrž ni motivirana s spolom, starostjo, raso
ipd. kandidatov, ampak s pričakovanimi ekonomskimi učinki . Če bi bilo obratno, hi lahko
govorili o destrukciji sistemskega načela selekcije, to pa bi vodilo k neučinkovitosti in
destabilizaciji (ekonomskega) sistema .
V socialističnih deželah je bila slika drugačna, saj je ob prevladi politjčnega sistema
nad ekonomskim politični sistem ekonomskemu vsiljeval svoja merila selekcije, tako da
lahko domnevamo, da so bili selekcijski mehanizmi ekonomskega sistema deformirani in
prepleteni še z drugimi . Da bi posredno testirali, koliko je, v specifično jugoslovanski
situaciji mešanja plana in trga, trg delovne sile res deloval po svojih zakonitostih, poglejmo,
koliko je bila izobrazba dejavnik diferenciacije (saj je po teoriji izobrazba/kvalifikacija
temeljni kriterij alokacije delovne sile v tržnem sistemu) . V tabeli 8 so za leto 1987 za
Jugoslavijo in regije prikazani deleži anketiranih po stopnjah izobrazbe znotraj posameznih
skupin delovne sile: zaposlenih (marginalnih in ostalih), samozaposlenih, odkrito in
latentno brezposelnih ter povprečja v trajanju šolanja v letih po teh skupinah . Na podlagi
fega lahko v roben sklepamo, v kolikšni meri je izobrazba bila merilo selekcije na trgu
delovne sile .
Velike razlike v izobraževalnih nivojih so vidne zlasti med zaposlenimi in
samozaposlenimi, saj je bilo povprečno trajanje šolanja samozaposlenih v jugoslovanski
populaciji leta 1987 skoraj polovico krajše kot povprečno trajanje šolanja zaposlenih .
Vendar je potrebno dodati, da gre del razlik v izobrazbenih nivojih tudi na račun
izobraževanja ob delu, kije bilo izključno vezano na zaposlitev. Podatki o stopnji izobrazbe
se namreč nanašajo na stanje ob anketiranju, ne pa na izobrazbo na začetku delovne kariere,
torej ob vstopu na trg delovne sile . Ne glede na to pa podatki kažejo, da so med samozapos
lenimi večinoma ostajali tisti, ki niso bili usposobljeni za konkuriranje na trgu delovne sile
oz . se za to niso čutili sposobne .
Brezposelni so bili v povprečju zelo dobro izobraženi, ponekod celo bolje kot
zaposleni, kar ne preseneča, saj je šlo večinoma za mlade ljudi, ki so končali šolanje in
čakali na vstop v zaposlitev . Latentno brezposelni so bili (razen v razviti regiji) v povprečju
slabše izobraženi od odkrito brezposelnih . Morda je eden od razlogov, da zaposlitve niso
iskalj aktivno, tudi fo, da so se 'bali' konkurirati za zaposlitev z bolje izobraženimi odkrito
brezposelnimi .
48
Tabela 8 : Deleži zaposlenih po izobrazbenih stopnjah znotraj posameznih skupin na trgu
delovne sile (v odstotkih) in trajanje izobraževanja v letita znotraj istih skupin
1987 JUGOSLAVIJA 	ZAPOSLENI	 SAMOZA- BP
	
LATENT-
MARGIN . OSTALI POSLENJ NO BP
IZOBRAZBA :
manj kot OŠ 8 .5 5 .5 57 .8 6 .9 18 .2
končana OŠ 17.6 10.7 20.4 9 .2 27 .3
poklicna šola 27 .9 18 .1 6.8 18.4 4 .5
srecnja šola 32.7 34.7 10.2 50 .6 29 .5
višja,visoka šola ali več 13 .2 31 .0 4 .8 14 .9 20 .5
POVPREČNO TRAJANJE
ŠOLANJA V LETIH 11.0 12 .4 6 .7 11 .7 10 .6
1987: NERAZVITA REGIJA
IZOBRAZBA :
manj kot OŠ 10.6 7.0 37.0 8.3 27 .3
končana OŠ 18 .1 11 .4 14.8 11 .1 45 .5
poklicna šola 27.7 16.9 7.4 19.4 0.0
srednja šola 38 .3 36 .3 29 .6 44 .4 9 .1
višja,visoka šola ali več 5 .3 28 .4 11 .1 16 .7 18 .2
POVPREČNO TRAJANJE
ŠOLANJA V LETIH 10 .7 12 .1 8 .0 11 .5 9 .9
1987: POLRAZVITA REGIJA
IZOBRAZBA :
manj kot OŠ 10.0 3.2 75.0 10 .7 36.4
končana OŠ 18.8 12 .0 21 .2 7 .I 18 .2
poklicna šola 27.5 22.8 3 .8 21 .4 0 .0
srednja šola 25 .0 25 .3 0 .0 53.6 27.3
višja,visoka šola ali več 18 .8 36.7 0 .0 7 .1 18 .2
POVPREČNO TRAJANJE
ŠOLANJA V i.ETIH 10.8 I2 .6 5 .0 11 .2 9 .1
1987: RAZVITA REGIJA
IZOBRAZBA :
manj kot OŠ 5.9 5.5 52.9 0 .0 4 .5
končana OŠ 16.7 9.5 22 .1 8 .7 22 .7
poklicna šola 26 .5 17.1 8.8 13.0 9 .1
srednja šola 33 .3 38.2 10 .3 56 .5 40 .9
višja,visoka šola ali več	17.6	29.8	5.9	21.7 22.7_
POVPREČNO TRAJANJE
ŠOLANJA V LETIH 11 .7	12.4	7 .6 ~	12.5	11 .7
Razlika v izobrazbeni ravni med marginalnimi in ostalimi zaposlenimi je dobro vidna,
čeprav ne zelo velika . V vseh regijah so bili marginalni zaposleni slabše izobraženi od
preostalih. Očitno je izobrazba sicer bila kriterij alokacije delovne sile na jugoslovanskem
trgu delovne sile, a, kot kaže, še zdaleč ne edini, morda pa tudi najpomembnejši ne .
49
OPOMBE
1 Podatki, na podlagi katerih je pričujoči tekst nastal, so dobljeni z anketo o Stratifikaciji in kvaliteti življenja
v Jugoslaviji v letu 1987 . Število oseb v vzorcuje 2242 . Vsi podatki v tekstu se torej nanašajo na leto 1987
in so iz tega vira, razen podatkov, pri katerih je drug vir izrecno naveden . Kot dodatek za primerjavo so
ponekod v tabelah pripisani tudi podatki za Slovenijo v letu 1984 in za Slovenijo leta 1989 . Podatki so
primerljivi, saj so ravno tako dobljeni z anketama na slučajnostnem vzorcu prebivalcev Slovenije . Podatki
iz leta 1984 so iz ankete o Kvaliteti življenja, ki jo je ISU izvedel na vzorcu velikosti 2471 oseb . Podatki iz
leta 1989 so dobljeni ž Anketo o kadrovskem potencialu, ki jo je ISU (v sodelovanju s Komitejem za delo)
izvedel na vžorcu 3989 prebivalcev Slovenije .
2 Na osnovi več indikatorjev stopnje razvoja (Dolenc et all ., 1978 : Utvrdivanje jedinstvenih objektiviziranih
kriterijuma za odredivanje stupnja ražvijenosti republika i autonomnih pokrajina ; ražiskovalno poročilo,
Inštitut ža ekonomska raziskovanja v Ljubljani), so bile že v prejšnjih analizah anketnih podatkov za
Jugoslavijo iž leta 1987 (ISU, 1988, 1989) med razvite regije uvrščene : republiki Slovenija in Hrvaška ter
pokrajina Vojvodina, med nerazvite : republike Bosna in Hercegovina, Makedonija, Črna gora in pokrajina
Kosovo, polrazvita pa je bila ožja Srbija. V tekstu se uporablja enaka razvrstitev na razvito, polrazvito in
nerazvito regijo.
Zaradi relativne majhnosti vzorca iz leta 1987 podatkov za posamezne republike ne prikazujemo .
3 Vse stopnje so izračunane iz anketnih podatkov .
Pri izračunavanju stopenj smo v delovno silo šteli tudi samozaposlene, ki sicer v izračunih jugoslovanske
statistike niso bili upoštevani . Kot delovno sposobno prebivalstvo smo šteli vse respondente stare od 15 do
75 let, in ne le do 65, tudi zaradi samožaposlenih (kmetje), ki so delovno aktivni še v visoki starosti .
Pri izračunu stopenj odkrite brezposelnosti so upoštevani tako registrirani (prijavljeni pri službah za
zaposlovanje) kot neregistrirani brezposelni .
Pri stopnjah latentne brezposelnosti ugotavljamo deleže tistih, ki niso zaposleni, bi se želeli zaposliti, a
zaposlitve iž katerega koli razloga ne iščejo . Gre za potencialni pritok na trg delovne sile .
4 Ultee, Dessens in Jansen so do teh ugotovitev prišli ob primerjavi kratkotrajne in dolgotrajne brezposelnosti
in mobilnosti brezposelnih v sfero zaposlenih v 16 zahodnoevropskih industrijskih deželah ob koncu 70 . in
začetku 80. let.
5 Potrebno je omeniti, da gre le za približek, saj podatki, ki jih imamo na voljo, ne omogočajo popolne
verifikacije . Podatki nam namreč kažejo le prerež stanja oz . delovne situacije za posameznika v anketnem
trenutku, nimamo pa podatkov o delovnih poteh in karierah teh posameznikov (nimamo podatkov o tem,
kakšna dela so opravljali pred delom, ki so ga opravljati v času anketiranja). Za teorije segmentacije trga
delovne sile je bistveno ne le to, da nekdo opravlja dobro ali slabo delo oz . da dela na dobrem ali slabem
delovnem mestu, ampak tudi to, ali ta oseba ves čas v svoji delovni karieri opravlja taka (tj . dobra ali slaba)
dela. Prehodi med segmenti so namreč redki .
Kljub temu se nam uporaba zgolj podatkov o trenutnem delovnem stanju ne zdi prehuda poenostavitev, saj
mobilnost (fluktuacija) v Jugoslaviji (razen v razviti regiji) ni bila velika .
6 Skupina marginalnih zaposlenih je bila definirana na enak način za leto 1987 (ža Jugoslavijo in za regije) in
za leto 1984 za Slovenijo .
7 Potrebno je opožoriti, da so bili pri testiranju reprežentativnosti anketnih podatkov iz leta 1987 opaženi
precejšnji odkloni glede stopenj izobrazbe anketirancev . Predvsem je bilo zajetih premalo slabo ižobraženih
in preveč tistih ssrednjo izobrazbo in več . Vendar precenjenost izobrazbene ravni populacije naših ugotovitev
ne zanika : nobenega dokaza namreč nimamo, da bi se precenjenost ižobrazbe posebej koncentrirala le v eni
od skupin, ki jih primerjamo . Tisto, kar ugotavljamo, pa so razmerja med deleži na posamežnih izobrazbenih
ravneh in ražmerja med povprečnim trajanjem šolanja v letih .
50
REFERENCE
Antončič, V., Svetlik, I., Trbanc, M ., Vehovar, V . (1990), Anketa o kadrovskem potencialu. Ljubljana : ISU
Barry, T., Deaton, D. (1977), Labour Shortage and Economic Analysis : A study of Occupational Labour
Markets . Oxford : B .Blackwell
Björklund, A. (1981), Studies in the Dinamics of Unemployment . Stockholm: EFI, The Economic Research
Institute
Bernik, I. (1990), "Pojmovni aparat teorije socialnih sistemov" . Nova revija 96-99, Ljubljana
Deaton, D . (1979), "Unemployment Viewed From the Perspective of Labour Market Segmentation Theory" .
Working paper
Erikson, R., Åberg, R ., ed. (1981), Welfare in Transition, Living Conditions in Sweden 1968 - 1981 . Oxford
University Press
Labour Force Survey, Resoults 1989, (1991) . Luxembourg - Bruxelles : Eurostat, Statistical Office of the
European Communities
Loveridge, R., Mok, A. L . (1979), Theories of Labour Market Segmentation . Haag/Boston/London: Martinus
Nijhoff Social Science Division
Poročilo inštituta za sociologijo (1988) : Stratifikacija in kvaliteta življenja
Poročilo inštituta za sociologijo (1989) : Stratifikacija in kvaliteta življenja
Rus, V . (1990), Socialna država in družba blaginje . Ljubljana : Domus
skupina avtorjev (1986), Svako dete može da uči - dela raziskovalnega centra CRESAS . Beograd : Zavod za
udžbenike i nastavna sredstva
Svetlik, I . (1985), Brezposelnost in zaposlovanje . Ljubljana : Delavska enotnost
Svetlik, I . (1987), "Segmentacija tržišta radne snage u Sloveniji" . Sociologija, št .3, Beograd
Svetlik, I ., Trbanc, M. (1991), Zaposlitveni barometer 1984-1990 . Ljubljana ; Bilten IDV, št.1
Sziraczky, G ., Nagy, A ., (1984), Labour Market Segmentation in Eastern Europe : The Case of Hunghary .
Paper on labour economics No .2, Karl Marx University of Economics, Department of Labour and Education
Ultee, W ., Dessens, J . & Jansen, W ., (1987), From Unemployment To Unemployment - From Employment To
Employment?. Faculty of Social Sciences, State University of Ultrecht, 'Me Netherlands
51