DOMAČ
faraik la .lekau Pontojunki.
Sedmi pomnoženi tečaj,
■—— v IdlDilkMKU
ZALOŽIL JANEZ GIONTINI,
Natisni) J. Rudolf Milic,

knižcvna, umctalna in musikalna prodajavnica *	v LJubljani
v
priporoča naslednje bukve:
1H&SWIE
večni popotnik.
Pravljica. Poleg nemskiga. Drugi natis. Cena 5 kr.
Erazem iz Jame.
Povest iz petnajstiga stoletja. Drugi natis. 25 eno podobšino. Cena 10 kr.
1
C
mhmwmsm
ti a v a d n o I c t o
1862
\miMnmf———

Spinal
P, H itzinger,
(urnik in ili'lun I'o«»ojn*ki,
Sedmi pomnoženi tečaj.
S podobe Iderskega mesta.
¥ UmM&M%
ZALOŽIL JAN K Z (i I ON T I M.
Natisnil J. Rudolf Milic.
Kaj čakam o<l novega leta? Li mir, li nemir mi olieta? Kdo mir pač jc v stanu deliti ? Le Bog ga zamore darili.

JffiSaoledar naznanuje razne čase, svete godove in nebesne prikazni za vsaktero leto; rad prinaša tudi druge potrebne in koristne vesti za vsakdanje življenje.
Koledar je že stara naredba. V dober red je vendar koledar djal še le rimski samovladar Jtili Cezar I. 15 pred Kristusom; Nicejski pervi zbor pa je zraven vverstil keršanske godove I. 325 po Kristusu. Ta stari koledar je popravil rimski papež Gregor XIII., ter je novega vpeljal 1. 1582. »Stari koledar je še v navadi pri Grekih in Rusih, in je zdaj že 12 dni zastal za novim koledarjem.
Štctcv in razdelitev časov.
Časi se sploh delijo v leta in mesce, v tedne in dneve, v ure, minute in sekunde.
Leto se meri po teku zemlje krog solnca, od zime do zime, ter na tanko znaša 365 dni 5 ur 48 minut 47 Isckund. Za navadno leto se gladko šteje 305 dni; ostalo ure pa v štirih letih dajo 1 dan več, in tedaj je pre-Istopno leto, ki ima 36<> dni. 1N> višjem ali nižjem stanji Isolnca proti zemlji se ločijo čveteri letni časi.
Me,sec se po stari šegi meri po teku lune krog-zemlje, od mlaja do mlaja, tako obsega 20 dni 12 ur -14 minut 3 sekunde. Na leto se šteje 12 meseov; da se šte-Jtev primeri solnčncmu letu, imajo mesci v obče 30 ali 31 Idili, le en mesec ima 28, ali v prestopnem letu 20 dni.
I)an se loči po sukanji zemlje krog svoje osi, od noči do noči; ta čas znaša 21 ur. Sedem dni se šteje za teden. Izhodni narodi so dan šteli od večera do večera, navadno pa se dan jemlje od polnoči do polnoči.
Časi so se začeli šteti o stvarjenji sveta. Po stvar jen ji sveta do Kristusoviga rojstva je po navadni in naj bolj poterjeni štetvi minulo 4000 lel; po greški Kletvi pa se ima 5508 let, in po druzih še drugač. Po ^Kristusovem rojstvu jc poleg navadne štetve do slej preteklo 1801 let, po bolj natančni cenitvi pa se nahaja 1805 let.
Iz števil, ki se v koledarji rabijo za odločitev godov, je sostuvljena Julijanska doba; tista obsega 7980 let,
l*
in ho šteje, kakor »la hi se bila začela 4714 pred Kristu. som; 7. njenim začetkom se snida začetek vseh rodovnih števil.	1
Časovna stetev leta IS<»2.
l-elo 18<>2 je navadno leto, ima 52 tednov in 1 dan, ali 3(>5 dni; se začne s sredo, in .se konča s sredo. Tisto je:
58(12. leto po stvarjenji sveta, poleg navadne stetve;
„ „ „	„ poleg greške stetve;
6575. „ n julijanski koledarski dobi.
Letni (-asi I. 1803.	>
Pomlad .se začne 20. marca. Jesen se začne 23. septemb. Poletje „ 21. junija. ! Zima	„ 22. decemhr!
Štetev in odločitev godov«
Koledar ima tudi lastne stetve /.a odločitev nebesnih prikazen in posebnih godov.
Mlaje šteti pomaga lanski krog ali zlato ste rilo to je doba za Ml let, po kteri se mlaji povraeujejo na ravno tiste dni v letu. Dalje cpakta ali lansko kazalo to je število dni, ki izteka med zadnjim mlajem starega' in pervim dnevom novega leta.
Dnevi v tednu se od l. dne v letu poredoma zaznamujejo s 7 čerkami: A, li, C, D, K, F, (i; čerka, ki v posameznem letu zadeva v nedelje, je nedeljska čerka. V prestopnem letu se nahajate dve nedeljske čerki, ena pred godom, ena za godom s. Matija. Nedelje dalje na-znanuje solneni kror/ ali nedeljska doba; 'to je število za 28 let, po klerern se nedelje povraeujejo na ravno (iste dni v letu. Oboje števila skupaj služijo za najdbo velikonočnega praznika.
Namesti letnice se je kdaj rabilo rimsko število• to je doba za 15 let, po kteri se je v rimskem cesarstvu ves davek napovedoval iz novega.
CodoFna stetev I. 1862.
Lunski krog ali zlato Število . . l Epakta ali lunsko kazalo . . . XXX Soinčni krog ali nedeljska doba . 23 Nedeljska čerka ...... E.
Rimsko število ....... 5

Godovni in spominski koledarček.
Posebni dnevi in godovi v letu.
IVled dnevi v letu se p« cerkveni postavi ločijo nedelje, . prazniki, postni dnevi, po deržavni postavi pa prepovedani dnevi.
Kedeljn je pervi dan vsacega tedna; celo leto jih ima 52, včasih pa 53. Nedelje se imenujejo in štejejo po svetili časih in godovih, v ktere zadevajo.
(»otluvi in prwxiiiUi so trojni: Gospodovi. Matere Božje
i in Svetnikov.
Kol so zapovedani prazniki, eni niso zapovedani; j pri nekU'iili je zapoved praznovanja odjenjana, so sopraznikl. I Za posamezne kraje veljajo godovi deželnih p ri po r o č n i ko v. Eni so premakljivi godovi, to je. ne navezani na stanoviten dan, eni so nepremakljivi. Za večjimi godovi se obhaja osmina, ali spomin skozi 8 dni.
Zapovedani prazniki 7. nedeljami vred so v koledarji čeloma i rodeče natisnjeni, sopraznikl se kažejo deloma v rudečein, delo-) ma v černcin tisku.
Poglavitni prazniki so: Božič, god rojstva Gospodovega« k Velika 11 o č aliVnzem, god vstajenja Gospodovega 5 BinkosM [ ali D n h o v o, god prihoda sv. Duha. Božič je nepremakljiv god, z njim vred tudi drugI božični prazniki. Velikanoč je premakljiva, in se obhaja vselej v nedeljo po pervem pomladnem slpu; tako utegne zadeti v vse dni od 22. marca do 25. aprila.
B"ufttui dnevi so čveteri: advent ni, pred božičem; 40 d a ns ki, pred vellkonocjo; kvaterni, o 4 letnih časih; pred-godovi. pred večjimi prazniki. Petek in sahota sta le nc-mesna dneva; zdaj je pri sabotah in pri postnih dneh prepoved mesne jedi za velik del odnehana.
Začetek leta 1862.
, Občno leto se začne v novega leta dan, I. januarja. > Cerkveno „ „ „ vi. adventno nedeljo, I. dec. 18«!. ' Vladno „ „ „ v god vseh svetnikov, I. nov. Igtil.
Premakljivi in drugi godovi 1. 1802.
1. predpepelnična ned. Hi. febr. ! Blnkoštl ali duhovo 8. jun. Pepelnica .... 5. marc. Sveto resnje Telo . 19. jun
Cvetna nedelja . . 13. apr. Velikanoč ali vozem 20. npr. Vnebohod Goapodov 2!). maj.
Nedelj po Blnkoštlh \\IV. 1. adventna nedeljn 30. nov. Božič, v oelertek 25. dec.
(iodovi deželnih priporoenikov.
Sv. Ciril in Metodi, upostoljna slovenska, na Moravskem 9. marca. Sv. Jožef, na Krajnskem, Štajarskem, Koroškem, Primorskem in
Tirolskem, 19. marca. Sv. Rupert, na Solnograškem , 27. marca. Sv. Marka, na Ileneškem, 25. aprila. Sv. Janez IVep., na Češkem, 1t>. maja. Sv. Ladislav, na Erdeljsketn, 2?. junija.v
Sv. Mohor in Fortun/it, na Krajnskem, Štajarskem, Goriškem in
Furlanskem , 12. julija. Sv. Elija, na Horvaškcm, 20. julija. Sv. Štefan, kralj, na Ogerskeru, 20. avgusta. Sv. Tilen, na Koroškem, 1. septembra. Sv. Venceslav, na Ceskem, 28. septembra. Sv. Mihael, v Galicii, 29. septembra. Sv. Just, na Teržaškem, 2. novembra. Sv. Leopold, na Avstrijanskein, 15. novembra. Sv. Spiridion , v Dalmaeii, 1 '-t. decembra.
Kvatcrni iii drugi posti 1. 1802.
1. kvatri, pomladni ali postni . . . 12. 14. 15. marc. II. „ poletni ali binkoštni . . . 11. 13. 14. jim.
111. „ jesenski.......17. 19. 20. septembra.
IV7. v „ pozimski ali adventni . . 17. 19. 20. decembra.
Stirdesetdanski post je od pepelnice do velike sabote, 5. marca do 19. aprila.
Adventni in drugi posti so zaznamnjani s križem
Cerkveni prepovedani čas.
Zenitve se ne smejo obhajati od perve adventne nedelje do razglašenja Gospodovega, 30. novembra do t), januarja, in od pepelnice do bele nedelje, 5. marca do 27. aprila.
Deržavni prepovedani dnevi.
Gledišne igre so prepovedane: v pepelnico, postni šmaren veliki teden, velikonoč, binkošti, sv. Telo, mali šmaren, vse »vele, božič s 3 dnevi poprej.
Plesi in bali so prepovedani: adventni in božični cas do sv. 3. kraljev, postni čas, velikonočni teden, v kvaterne in druge zapovedane poste, v petke in sabote. in v godove deželnih priporočnikov.
S sodnimi opravili se praznuje: od božiča do sv. 3 kraljev, od cvetnice do velikonočnega ponedeljka, v osmini sv Telesa, vse nedelje in zapovedane praznike.
Prosinec,
Jan udri;
ima 31 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evttngelii
Posebni spomini
Sred. AIjNovo ieto. Obrezovanje Gosp Četert. j Osm. Štefana rn. Makari opat Petek j Osm. Janeza ap. Genofefa d. Sabota Osni. nod. otrok. Tit, škof*
Je-i. n s se verne iz Egipta. Mat. 2,
Ned, E
Poned.
Torek
Sreda
('etert.
Petek
Sabota
N. pred Razgl. Telesfor p. m. llazglašenje Gosp. III Kralji Med osni. Razgl. Lucijan m. Med osni. Razgl. Severin op. Med osm. Razgl. Jnlijan m. Med osm. Razgl. Agaton p. Med osm. R. Higin. p. Pavlin
Jezus 12 let star <jre v tempelj. Luk. 2.
Ned. E
Poned.
Torek
Sreda C etert. Petek Sabota
Jezus
i. \ po Razgl. Ernest op. Osmina Razgl. Leonei šk. llilari šk. ur. Peter Urs. sp. Pavel puš. .Maver op. Marcel p. m. Tieijan šk. Anton opat. Sulpiei šk. Stol Petra ap. v R. Priska d. m.
na i eni t ni n i v Kani. Jan. 2.
19 Ned. E
[p
K) M
B
14
,lb
1)
Poned.
Torek
Sreda
< etert.
Petek
Sabota
2. N. po Razgl. S. Ime Jezus Kanut kr. m. Mari ni. Fabijan in Sebastijan mue. Neža d. m. Majnard op. Vincenci in Anastazi nine. Poroka Marije l). Hajmund op. Timotej sk. m. Rabila yk. m. Spreob. Pavla ap. Ananija m.
F
17
18
69
Bi
Jezus ozdravi hlapca stotnikover/a. Mat.
Ned. E
Poned.
Torek
Sreda
Četerl.
Petek
3. Ned. po Razgl. Polikarp šk. Janez Kriz. šk. ue. Vitalijan p. Julijan šk. Marjeta kr. dev. Franc Sal. šk. Julijan sp. Martina d. m. Feliks d. Peter Nol. sp. Pren. Marka ev
1. Cesar Henrik IV. da Akvilcjskemu patr. Srgrlianlu Furlanijo, 1.1077.
1. Se sniile kongres velikih vladarjev v Ljubljani. leta 1821.
5. (irof Jožef Ita-decki umerje leta 1858.
8. Umerje slavniVa-lentin \ odnik I. 1819.
16. Jožef Ludovik Trevisunato, Vi-demski nadškof, je posvečen leta 18511.
25. Cesar Friderik II. potenli Rrajno in Istro /.a posest pntr. Hertoldu 1. 1330.
25. Velik potres na Slovenskem, vasi posute, gradovi poderti 1. 1348.
30. Perva pogodba med Karolom V. in Ferdinandom I., ki hoče razdeliti Slovensko zemljo I. 1531.

Svečan	Februari,	ima 28 dni.
Dnevi	Godovi in nedeljski evangelii	Posebni spomini
i Sabota jlgnaci šk. m. Efirem ud.		
Jeasus	pomiri vihar na morji. Mat. 8.	2.	Ces. Friderik IV zlepša gerb krajn, skih stanov leta 1440. 3.	Valentin Vodnifc je rojen 1. 1758 7. Cesar Friderik II, poterdi Furlanijo,
2	Ned. £ 3	Poned. 4	Torek 5	Sreda V v » 6	Cetert. 7	Petek 8	Sabota	4. N. po R. Svečuica. Darov. G Blaž sk. ni. Ansgar šk. Andrej Kors. šk. Evtihi ni. Agata d. m. Japonski muc. lngenuin in Albuin šk. Rotija d. m. Amand šk. llomuald op. llihard kr. Janez Mat. sp. Juvenci šk.	
Prilika od pšenice in lulike. Mat. 13.		Krajno in Istro Volhcru, Akvil,
9 Ned. E 10	Poned. 11	Torek 12	Sreda 13	Četert. 14	Petek 15	Sabota	5. N. po Razgl. Serce M. D. Pavlin šk. Apolonija d. m. Školastika d. Silvan šk. Vil Služabnikov Marije D. Julijan m. Valentin šk. Katarina Rič. d. Fuska d. Valentin ni. Zoil sp. Favstin in Jovita muc.	patriarh« 1. 1214 9. Štajerski, koro-ški in krajnski stanovi imajo > LjubnempomeneR zastran nove vere 1. 1578.
Prilika od delatcov v vinogradu. Mat. 20.		10.	Tomaž Kren, Ljubljanski škof, umerje 1. 1630. 11.	Hud potres na Krajnskem leta 1699. 17. Ces. Marija Terezija vstavi Su-botiško škofijo ] 1777. 27. Solnograški nadškof Eberard v-stavi Sekovsko škofijo 1. 1229.
16	Ned. E 17	Poned. 18	Torek 19	Sred. 20	Četert. 21	Petek 22	Sabota	1. Predpep. N. Julijana d. m. Krizancijan in tov. muc. Molitev Gosp. Simeon šk. m. Viktor m. Konrad sp. Elevteri šk. ni. Evheri šk. Maksimijan šk. Eleonora kr. Stol Petra ap. vAnt. Papijašk.	
Prilika	od sejavca in semena. Luk. 8.	
23	Ned. E » » 24	Poned. 25	Torek 26	Sreda 27	Četert. 28	Petek	2. Predpep. Ned. Peter Dam. šk. Marjeta Kort. Romana d. Matija ap. Primitiva m. Viktorin m. Valburga d. Nestor šk. m. Aleksander šk. Leander šk. Baldomer sp. Makari muc. Roman sp.	
Sušeč,
marci,
ima 31 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii
Posebni spomini
t i Sabota | Albin šk. Joana Marija d.
Jezus o%drav* slepca poleg pota. Luk. 18.
P
3
14
15
6
I 7
I 8
Ned. TI Poned. Torek
Sred. T
Četert.
Petek
Sabota
p. Predpep. IN. Simplici p. Kunigunda ces. Agapa d. m. Kazimir sp. Luči p. (Pust) Pepelnica. Fridolin sp. Viktor m. Koleta dev. Ternj. krona G. Tomaž Akv. uč. Janez od Boga sp. Filemon m.
I Jezus se posti 40 dni. je skušan. Vat. 4.
j 9 Ned. E jlO Poned. 1*11 Torek
12 Sred.T
1. N. v Postu. Frančiška v. 40 Mučencov. Kaj m. Herakli in Zosim muc. Kvatri. Gregor p. uč. Nicefor šk. Modesta d. m. Sulica in žeblji G. Matilda kr. Longin m. Zaliarija p.
Četert. rl4 Pet. t
f ib Sab, t___
Jezus se spremeni na gori. Mat. 17.
116 117 18 19 "20 .21
Ned. Ep. Ned. v Postu. Hilar i šk. m. Poned. Patrici šk. Jedert dev. Torek Edvard kr. m. Aleksander šk. Sreda Jožef, ženin Marije Device Četert. Feliks m. Arhip muc. Petek Tančica Gosp. Benedikt op.
22 Sabota jEpafrodit šk. Oktavijan m.
123 24 125 1 26 j 27 28 29
Jezus izzene hudiča iz mutca. Luk. 11.
Ned. E Poned. Torek Sreda Četert. Petek Sabota
30
31
i Ned. v Postu. Turibi šk. Gabriel arh. Pigmeni m. Oznanjenje Marije Dev, Teodor šk. m. (Sredpost) Uupcrt šk. Katarina Bol. d. V Kan Gosp. Ksist III. p. Jona muč. Evstazi op. Jezus nasiti SOO0 mož. Jan. 6.
v Postu.
Ved. F, d. N'
Poned. Amos prer
Janez KI. Balbiua d.
op.
6. Molnoertt.ški nadškof Gebhard stavi Kerško škofijo 1. 1071.
8. Bula papežu 1'ija VI. dene škofij« na Slovenskem v nov red 1. 1787.
10. Blaž Kumerdaj , učen Slovence, umerje 1. 1805.
16. Druga pogodb* med Karolom V, in Ferdinandom I. ohrani slovenske dežele skupaj pri Avstril 1. 152».
20. Celjski grof Herman vstavi Ple-ta roki samostek I. 1407.
26. Ilnd potres na-ruši mnogo gradov na Krajnskem 1. 1511.
29. Friderik, poslej-nji ortenburHki
grof, umerje, njegovi posesti dobijo celjski k.nem leta 1421.
29. Francoije pridne pervikrat v l^eW-Ijauo 1. 1797.
Mali traven,
April,
ima 30 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii
Posebni spomini
1	Torek
2	Sreda
3	Četert.
4	Petek
5	Sabota
Valerik op. Hugon šk. Frančišek Pavi. .sp. Marija eg. Abnndi šk. Rihard šk. S. Kri Gosp. Izidor šk. uč. Vineenei Fer. sp. Irena d. m.
Judje hočejo Jezusu k a mnjuti. Jan. S.
6	Ned. E 7	Poned. 8	Torek 9	Sreda 10	Četert. 11	Petek 12	Sabota	Tiha N., Ksist p. m. Epifani šk. 1 leges i p sp. Edezi m. Dionizi šk. Prokor m. Marija Kleofova Ecehiel prer. Apoloni m. VII Žalost Marije I). Leon p. tie. Zenon šk. m. Lazar m.
Jezus častita jezdi v Jeruzalem. Dial. 21.	
13	Ned. E 14	Poned. 15	Torek 16	Sreda 17	Četert. 18	Petek 19	Sabota	Cvetna ned. Hermenegild kr. Veliki pon. Tiburci nt. Lambert Veliki tor. Helena ces. Velika sred. Tu rib i šk. Veliki čet. ^nicet P-Veliki pet. Liberal sp. Velika sab. Leon IX. p.
Jezus častilo vstane V« groba. Mark. 16.	
20 Ned. E Poned. v ?> 22	Torek 23	Sreda 24	Četert. 25	Petek 26	Sabota n m	Velika noč. Vstajenje Gosp. Velikonočni ponedeljek Anselm šk. ne. Simeon šk. m. Velikon. tor. Soter in Kaj p. m. \ elikon. sr. Juri ni. Adalbert šk. Velikon. čet. Juri m. (Kr. Og.) Vel. Križ. pe*. Marka ev. Bela sab. Marija d. sveta. Klet iti Marcelin p. m.
Jezus se prikaze zbranim učencom. Jan. 20.	
28	Ironed. 29	Torek 30	Sreda	Hela ned. Peregrin Lac. sp. \ ital m. \ alerija 111. Peter m. Tihik sp. Katarina Sen. d. Sofija d. m.
4. Avstrijanski voj^ vo<la Leopold VII dobi j)crve poscstj na Krajnskem ) 122!).
10.	C es. Henrik 1| daruje Blesku grajšino Briksen. skemu škofu leta 1004.
11.	Jernej Legat, Teržaški škof, je posvečen 1. 1847,
12.	Leonard, posleil-nji goriški grof, umerje 1. 1500.
13.	Patr. Peregrin vstavi Gornjogra-ški samostan 1140.
1 (i. Papež Pij VI. gre skozi Ljubljano 1. 1782.
20. Koroški vojvodu Bernard vstavi Bi-trinjski samostan 1. 1142.
28. Ccs. Oton III. daruje pol Gorice patr. Janezu, in l>ol grofu Veri-fiontu 1. 100)1.
Veliki traven,
Maf,
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii
i in a 31 dni.
Posebni spomini
T
5 ti
7
8 9
■O
1	Četert. j Filip in Jakob ap.
2	Petek Atanazi šk. uč. Sigisround kr.
3	Sabota Znajd. s. Križa. Aleksander p.
Jezus se imenuje dobrega pastirja. Jan. 10.
■--
Ned. E
Poned.
Torek
Sreda
Četert.
Petek
Sabota
2. N. po V Florijan m. Monika Pij V. p. Gothard šk. Janez ap. pred lat. vrat. Stanislav šk. 11». Flavfja d. m. Prikazen Mihela arh. Gregor Naz. šk. uč. Heat sp. Antonin šk. Izidor sp. Job
I iT »12 13 J14 ^15 |l(>
11 I_
I Is
19
20 121
22
23
24
—
I —
25 21)
27
28
I 29 »
30
1 31
Jezus napoveduje svoj odhod. Jan. Iti.
3. N.do V. Prip. Jožefa žen. M. Vercj, Ahilej in Pankraci m. Servaci šk. Muci m. Honifaci m. Viktor 111. Torkvat in Sekund šk. ni. Janez Nep. m. Ubald šk. Paškal sp. Maksima d.
Jan.
it;.
Ned. E Poned. Torek Sreda Četert. Petek Sab.
Jezus učencom obljubi sv. Duha.
NVd. E	1. X. no Vel. Venanci m.
Poned.	Peter IVI. p. Pudencijana <1
Torek	llernardin sp. H azil a d. m.
Sreda	Feliks Kant. sp. Valent šk. m.
Četert.	Julija d. ni. Helena d.
Petek	De/ideri šk. Evsebi šk.
Sabota	Marija I), pomočn. Servul m.
Jezus razlaga moč molitve. Jan. It!.
5. N. po V. Gregor p. Urban p. Križevo. Filip Neri sp. Magdalena Pa z. d. Janez p. m. Emili m. Predg. Vneb.
Ned. E Poned. Torek Sreda
Četert.
Petek Sabota
Vnebohod Gospodoy. Maksim šk. m. Hestitut m. Feliks p. m. Ferdinand kr. Kanci, Kancijan in tov. m.
-t. Strela v«tari na grud. velik ogenj v Ljubljani leta 1686.
7.	Bernard, koroški vojvoda, vstavi Kostanjevski samostan 1. 1219.
8.	Otokar VIK. poslednji štajerski vojvoda, umerje 1. 1192.
10.	Solnograški nadškof liberard v-stavi Lavantske škofijo I. 1228.
11.	Umerje nadvojv. Janes let« IH59,
12.	Ces. Henrik IV. ponovi posest I-stre in K rajne pair. Ulriku leta 1093.
20. Francozi prideje tretji pot v Ljubljano 1. 1809.
30. Pervo poni i rje w Parizu da krujn-sko, Koroško i« Primorsko zopet k Avstrii 1. 1814.
Rožnik,
Juni,
ima 30 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii
Posebni spomini
Jezus govori o pričevanji s. Duha. Jan. IS.
1	Ned. E 2	Poned. 3	Torek 4	Sreda 5	Četert. ti Petek 7 Sab. -ji	6. N. po Vel. Nikomed m. Erazem šk. m. Marcelin m. Lavrentin m. Klotilda kr. Kvirin sk. m. Frančišek K. op. Bonifaci šk. m. Mareijan ni. Norbert šk. Bertrand šk. Binkoštna sab. Robert op.
Jezus govori o s. Duhu in ljubezni. Jan. 14.	
8	Ned. E 9	Poned. 10	Torek 11	Sred. 12	Četert. 13	Pet. 14	Sab. -	Binkošti. Prihod s. Duha. "Binkoštni pon. Primaž m. Binkoštni tor. Marjeta kr. Kvatri. Bink. sr. Barnaba ap. Binkoštni čet. Janez Tak. sp. Binkoštni pet. Anton Pad. sp. Sabota po B. Bazili šk. uč.
Jezus uči dobrolljivost in usmiljenje. Luk. G.	
15	Ned. E v » 16	Poned. 17	Torek 18	Sreda 19	četert. 20	Petek 21	Sabota	1. k vat. N. po B. Sv. Trojica Vid, Modest in Kresceneija 111. Frančišek R. sp. Benon šk. Ciriaka in Muska d. m. Marka in Marcelijan m. S. rešnje Telo Gospodov. Med osm. s. Tel. Sitveri p. m. Med osm. s. Tel. Alojzi sp.
Prilika od velike večerje. Luk. 14.	
22	Ned. E 23	Poned. 24	Torek 25	Sreda 26	Četert. 27	Petek 28	Sab. -]-	2. N. po B. Ahaci in tov. m. Med osm. s. Tel. Predg. Jan. K. Rojstvo Janeza Kerstnika Med osm. s. Tel. Vilhelm op. Osm. s. Telesa. Janez in Pavel Vladislav kr. Hema v. Leon 11. p. Predgod apost.
Prilika od zgubljene ovce. Luk. 15.	
29	Ned. n 30	Poned.	3. po B. Peter in Pavel ap. Spomin Pavla ap.
3. Andr. Gollmaier, Goriški nadškof, je posvečen leta 1855.
10. Pogodba med Benečani in pati-Ludovik., konec svetnega gospostva patriarhov I. 1445,
11
14.
Ces. Henrik IV. daruje Krajno in Istro patr. Sige-hardu 1. 1077.
Ces. Karol Veliki postavi Dravo za mejo med akvi-lejsko in solno-graško škofijo 1, 811.
Papež Pij IX. je izvoljen 1. 1846.
Jernej Vidmar, Ljubljanski škof, je posvečen leta 1860.
Papež Pij IX. je kronan 1. 1846.
Andrej Turjaški zmaga Turke pri Sisku 1. 1593.
V Idrii je bogata ruda najdena leta 1508.
Franc Szenczi, Subotiški škof, je posvečen leta 1853.
Mali serpan,	Juli,	ima 31 dni.
y — 7 Dnevi L	Godovi in nedeljski evangelii	Posebni spomini
n Torek /2 Sreda 13 Četert. U Petek |5 Sabota	Osm. Janeza K. Aron duh. Obiskanje Marije l). Proces m. Trifon m. Heliodor šk. Ulrik šk. Prokopi op. Zoa muč. Filomena d.	3. Ljubljana so poda Otokarju, češkemu kralju I. 1272. 5. Anton Martin Slomšek, Lavant-ski škof, je posvečen 1. 1846. 5.	Ces. Ludovik pobožni razdeli cesarstvo, sin Ludovik dobi Ha-varsko s Koro-tanom 1. 817. 6.	Papež Benedikt XIV. razdeli akvi-lejski putriarbat v Goriško in Vi-demsko nadško-fijo 1. 1751. 13. Patr. Popon posveti cerkev v Akvileji 1. 1018.
Jezus da velik ribji vlak. Luk. 15.		
[6 Ned. E 7	Poned. 8	Torek [9 Sreda lo Četert. [l Petek 12 Sabota r	4. X po B. S. Kri G. Osm. ap. Benedikt IX. p. Vilibald šk. Elizabeta kr. Kilijan šk. Zenon m. Veronika Jul. d. Vil bratov m. Rufina d. m. Pij n. m. Predg. Mohorja šk. Mofior in Fortunat m. Janez Gv. sp. Marjeta d. m.	
, Jezus svari o farizejski pravičnosti. Mat. 5.		
43 Ned. E 14	Poned. 15	Torek 16	Sreda 17	Četert. 48 Petek 19 Sabota	5. X. po Bink. Anaklet p. m. Bonaventura šk. uč. Just m. Razdelitev s. apost. Henrik c. [VIarija 1). Karmel. Favst m. Aleš sp. Marina d. Kamil Lel. sp. Eli sp. Osm. Mohorja šk. Vincenci P.	
Jezus nasiti 4000 mož. Mark. S.		
20	Ned. E 21	Poned. 22	Torek 23	Sreda B4 Četert. p Petek 26 Sabota	6. V. po B. Hieronim Em. Elija Prakseda d. Daniel pr. M. Magdalena. Sintiha v. Apolinar šk. m. Libori šk. Kristina d. m. Pre d g. Jak. ap. Jakob apost. Krištof m. Ana, Mati Marije Dev.	14.	Umerje C. Lov-don 1. 175)0, 15.	Patr. Peregrin vstavi Zatiški samostan 1. 1135. 25. Po smerti ces. Ferdinandu I. Štajersko, Koroško, Krajnsko in Pri-morje začus samo zase, ostane pod nadvojv. Karo lom 1. 1564.
,/ezus svari pred lažnivimi preroki. Mat. 7.		
527 Ned. E 28	Poned. 29	Torek 30	Sreda 31	Četert.	7. X. po Bink. Pantaleon m. Viktor p. m. Inocenci p. Marta d. Olav kr. Abdon in Senen muc. Ignaci Loj. sp. Helena v.	
Veliki serpan, Avgust,
iina 31 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii
Posebni spomini
1	Petek Vezi Petra ap. Mak. bratje m.
2	Sabota Alfons Lig. šk. (Porciunkula)
Prilika od krivičnega hišnika. Luk. 10.
Ned. E|
Poned.
Torek
Sreda
Četert.
Petek
Sabota
8. N. po B. Najdba Štefana m. Dominik sp. Aristarh šk. Marija D.Snežn. Ozvaldkr. m. Spremenitev Gosp. Ksist p. m. Kajetan sp. Donat šk. m. Cirijak, Larg in Smaragd m. Preda". Lovrenca m. Roman m.
Jezus joku nad Jeruzalemom. Luk. 19.
10	Ned. E
11	Poned.
12	Torek
13	Sreda
14	Čet. -t.
15	petek
16	Sabota
9. N. po Bink. Lavrepc m. Tiburci m. Filomena d. m. Klara d. Hilarija m. Hipolit in Kasijan m. Predgod v. Šmarna, Evzebi m.
V. Šmaren. Vnebovz. Marije D, Hiaciut sp. Rok sp.
Prilika od farizeja in čolnarja. Luk. 18.
H Ved. E
18	Poned.
19	Torek
20	Sreda
21	Četert.
22	Petek
23	Sabota
10. N.po B. •foabim oče M. D. Agapit ni. Helena ces. Ludovik Tol. šk.v Juli m. Bernard op. uč. Štefan kr. Og. Joana Franc. v. Donat m. Osm. v. Šmarna. Timotej m. Filip Ben. sp. Predg. Jern. ap.
Jezus ozdravi gluhomutca. Mark. 7.
fled. E
24
25	Poned.
26	Torek
27	Sreda
28	Četert.
29	Petek
30	Sabota
11. N. po Bink. Jernej ap. Ludovik kr. Evzebi m. Zetiri n p. m. Peter Akot. sp. Jožef Kal. Prenes. Mohorja šk, Avguštin šk. uč. Pelagi m. Obglav. Janeza K. Sabina m. Roza Lim. d. Hermet. m.
Prilika od usmiljenega Samarijana. Luk. 10.
31 Ned. El 12. N. po B. Angeli varhi
3. Cesar Franc j
imenujcKrnjnsko
Koroško in Pru morje za ilirsko kraljestvo 1.181 (j
8. Cesar Lotar (j podari Ter st ško-l'u Janezu 1. 5)4^
11. Jernej Kopitar učen Slovenec umerje 1. 1844.'
14. Papež Pij II, poprej Teržašfcj škof. umerje leta 1464.
16. Začn. Avstrijanci Francoze impas dati na Ilirske^ 1. 1813.
17.	Avstrij. vojvoda!] Leopold dobi Sta„| jersko po pogodbi J z vojvodam Oto-J karjem A III. let^f 1186.
18.	Rojstvo cesarja Franca Jožefa IJ 1. 1830.
27. Ces. Friderika, obleženega v Dun,] Novomestu, rešijo Štajerci inKrajncilj 1. 1452.

Kimovec,
Dnevi
September,
Godovi in nedeljski evangelii
1
2
3
4
Poned. ITilen op. XII bratov muč. Torek j Štefan kr. Maksima d. Sreda Evfemija in tov. dev. m. Četert. Rozalija d. Mojzes pr.
ioia 30 dni.
Posebni spomini
5 Petek I avrenci Just. šk. Viktorin šk. (i Sabota Hermojge«u in Fortunat m.
H h o
Jezus ozdravi deset gobovih. Luk. 17.
"Ned. B Poned. Torek Sreda Četert. Petek Sabota
i3. X*. po B. Osm. Angelov v. M. Šmaren. Rojstvo Marije D Gorgoni m. Korbinijan šk. Xikolaj Tol. sp. Pnlherija ces. Prot in Hiacint muč. Macedoni m. Erentruda d. Filip m. Makrobi m.
Jezus razlaga Hožjo previdnost. Dial. ti.
14. X. po B. Ime Marije D. Povikš. s. Križa. Xotburga d. Osni. m. Šmarna, Xikomcd m. Korneli p. m. Ciprijan šk. m. Kvatri. VTtis ran s. Frančiška. Jožef Kup. sp. Metodi ni. Januari šk. m. Marija Cerv. d. Evstahi m. Predg. Matevža ap.
j
h
iti
l
>!)
Jezus obudi mludenca v Kajmu. Luk. 7.
Ned. E
Poned.
Torek
Sreda
Četert.
Petek
Sabota
15. kvat. X'. po B. Matevž ap. VII žalost Marije Dev. Tomaž Vil. šk. Mavrici m. Lin pap. ni. Tekla d. m. Marija l>. reš. jetn. Gerard Kleofa sp. Pacifik sp. Ciprijan m. Justina d. m. Kozina in Damijan m.
Jezus ozdravi vodenirnega. Luk. IJ.
Ned. E
Poned.
Torek
16. X. po Bink. Venceslav v. m. Mihael. arhv Tiemoii šk. Hieronim uč. Sofija v.
3. Cerkveni zbor v Akvileji se snide zoper Arijanc 1. 381.
C. Cesar Teodozi zmaga Evgenija na Vipavskem 1 394.
13. Nadv. Ferdinand da pervo povelje za odpravo lute-ranstva v notranji Avstrii i. 1598.
Krog; 15. umerje bar. Vajkard Valvasor 1. 10*93.
22. Hcrbart Turjaški pade v boji s Turki 1. 1575.
20. Baron Juri Vega je mertev najden v Donavi 1. 1802.
29. Avstrijanci pridejo zopet v Ljubljano I. 1813.
30. Ter«t se poda prostovoljno av-stri j. vojvodu Leopoldu III. leta 1382
— 16 — Vinotok, Oktober, ima 31 dni.		
Dnevi	Godovi in nedeljski evangelii	Posebni spomini^
1	Sreda 2	Četert. 3	Petek 4	Sabota	Remigi šk. Areta m. Angeli v. (sploh) Leodegar šk. Kandid m. Evald m. Frančišek Ser. sp. Krisp m.	4. God ces. Prane/ Jožefa I. * 0. Sigefrid Galeft 1 berski vstavi IYIC^ | kinski samostani 1. 1300. * 14. Mir na Dunaj, i sklenjen, ilirski dežele gredo francosko oblas, !\ 1- 1809. 1 14. Umerje Marti, Prener, sekovsk i . škof 1. 1616. ' 19. Turki udar. per J vikrat na Kraju, 1 sko 1. 1408. ] 19.	Cerkveni zbor snide v VidmJ zastran vere ^ i obreda 1. 1596. 20.	Ces. Franc J0jl žef I. razglas ji novo vstavo ^ | avstrijanske <le ' žele 1. 1860. V J 24. Umerje Juri isto, / bej, lavant. škof 1. 1618. 27. Ulrik III., LoroJ ški vojvoda ' merje; Koroško 1 in Krajnsko p0_ | dedva Otokar IJ \ češki kralj letJ 1269. jI
Jezus uči nar večje zapovedi. Mat. 22.		
5	Ned. E 6	Poned. 7	Torek 8	Sreda 9	Četert. 10	Petek 11	Sabota	17. N. po B. Marija I). s. Rož. Brunon op. Fida d. in. Marka p. Sergi in Bah m. Birgita v. Simeon sp. Dionizi šk. m. Abraham oč. Franc. Borg. sp. Gereon m. Nikazi šk. Justina d. m.	
Jezus ozdravi mertvoudnega. Mat. 9.		
12	Ned. E 13	Poned. 14	Torek 15	Sreda 16	Četert. 17	Petek 18	Sabota	18. N. po B. Maksimilijan šk. Edvard kr. Koloman m. Kalist p. m. Fortunata d. m. Terezija d. Brunon šk. m. Gal op. Martinijan šk. Hedviga kr. v. Heron šk. Luka ev. Asklepiad šk. m.	
Prilika od kraljeve ženitnine. Mat. 22.		
19	Ned. E V) v 20	Poned. 21	Torek 22	Sreda 23	Četert. 24	Petek 25	Sabota	19. N. po B. Posv. vseh cerkev Peter Alk. sp. Etbin op. Janez Kanci sp. Vital šk. Uršula in tov. Ililarion op. Kordula d. m. M. Šaloma v. Janez Kap. sp. Severin šk. Rafael arh. Evergist šk. m. Krišpin in Krišpinijan m.	
Jezus ozdravi kraljičevega sina. Jan. 4.		
26	Ned. E 27	Poned. 28	Torek 29	Sreda 30	Četert. 31	Pet. f	?0. N. po B. Osm. posv. v. cerk. Predgod apost. Flori šk. Simon in Juda ap. Hiacint m. Narcis šk. Marcel m. Teonest šk. m. Volfgang šk. Predg. vs. Svetn.	
Listopad,
November, ima 30 dni.
Dnevi
Godovi in nedeljski evangelii
it Sabota! God vseh Svetnikov
Posebni spomini
PUlika od kraljevega obrajta. Mat. 18.
P" Ned. E
I
E
6
Poned. Torek Sreda Četert. ft Petek Sabota
'(\a
2i. N. po Bink. Zahvalnica, Just m. Viktorin šk. m. Spomin vseh vernih mertvih Karol Bor. šk. Vital m. Einerik sp. Caliarija duh. Leonard sp. Sever šk. m. Prosdocim šk. Herkulan šk. m. Osmina vs. Sv. IV kron. muč.
auk, dali cesarju cesarjevo, Bogu lioije. Mat. 20-K
9 Ved, £| 22. N..po B. 1'osv. cerkve Zvel.
jO Poned.	Andrej Avel. sp. Trifon m.
A Torek	Martin šk. Mena m.
ft Sreda	Martin p. m. Avreli šk.
3 Četert.	Didak sp. Brici šk. Ilomobon
m Petek	Serapion m. Klementin m.
Sabota	Leopold vojv. Jedert d.
Jezus obudi Jairovo hčer. Mat. 9.
M	Ned. E
7	Poned.
8	Torek
9	Sreda
0	Četert.
1	Petek
2	Sabota
Govor od razdj. Jeruzalema in sodbe. Mat. 21.
23, N. po B. Pripor. Marije I), Gregor čud. šk. Evfemija d. m. Posvečenje cerkve Apost. Elizabeta kr. Poncijan p. m. Feliks Val. sp. Simpliei šk. Darovanje Marije 1). Cecilija d. m. Maver m.
%
Ned. B
Poned.
Torek
Sreda
Četert.
Petek
Sabota
24. X. po Bink. Klemen p. ni. Janez od Kr. sp. Krizogon m. Katarina d. m. Jukunda d. Peter šk. m. Konrad šk. Valerijan šk. Virgili šk. Sosten m. Eberard šk. Predgod Andr. ap. Satumin m.
Luk 217
Prerokovanje od poslednje sodbe.
Ned. fc} L N. v Adv. Andrej apost,
1.	K or. vojv. Ulrik III. vstavi Histcr-ški samostan leta 1260.
2.	Škof Tomaž Kren začne luteranstvo odpravlj. iz Ljubljane 1. 1599.
6. Otokar Marija grof Atems , se-kovski škof, je posvečen I. 1853.
9. Ulrik II., poslednji celjski grof, je umorjen v Bc-lemgradu 1. 1456.
1 L Kočevje dobi im<5 vojvodstva 1.1791.
21.	Valentin Vieri, kerški škof, je posvečen I. 1858.
22.	Češki kralj Otokar II. se odpovd posesti Slovenske zemlje z Avstrijo vred I. 1276.
23.	Ces. Oton II. daruje Loko Abrahamu, frizinške-mu škofu I. 974.
28. Krancozje pridejo drugi pot v Ljubljano 1. 1805.
Gruden,
December,
ima 31 rini.
Dnevi
Godovi in nedeljski evanprelii
Posebni spomini
1	Poned.
2	Torek
3	Sred.f
4	Četert.
5	Pet. ;
6	Sab. I
Eligi šk. \abuui pr. Kromacl šk. Bibijana d. m. Frančišek Ks. sp. Lnci kr. Karbara d. v. »»eter Kriz. sk. Saba op. Krišpina d. m. Nikolaj šk. Apolinar m. _
Janez Kerslnik je v ječi. Mat. 11.
7	Ned. E
8	Poned.
9	Torek
10	Sred.f
11	Četert.
12	Pet. f
13	Sabota
2. N. v Adv. Ambrož šk. uč. Preč. Spočetje Mariie l). Sir šk. Leokadija <f. m. Melbiad p.m. Pren. Lavr. hiše Damaz pap. Trazon m. Sinezi m. Epimak m. Lucija d. m. Otilija d. Jodok
Janez kerslnik pričuje od Kristusa. Jan. 1.
3. N. v Adv. Spiridion šk.
14	Ned. E
15	Poned.
16	Torek
17	Sred.f
18	Četert.
19	Pet.
20	Sab
• I
Osm. Spoč. M. I). Kristjana d. Evzebi šk. Albina d. m. Kvatri. Lazar šk. Pričak. poroda Marije 1). \emezi m. Favsta m. Predg. Tom. ap. Liberat m.
Janez Kerstnik je poklican v prerokovanje. Luk. 3.
21	Ned. E
22	Poned.
23	Torek
24	Sred.f
25	Četert.
26	Petek
27	Sabota
4. kvat. N. v A. Tomaž ap. FJavijan m. Demetri m. Viktorija d. m. Servul sp. Predbož. dan. Adam in Eva
Božič. Rojstvo G. Jezusa Kr. Štefan p. muc. Med osm. B. Janez op. ev. Med osm. B.
Simeon in Ana oznanujeta Jezusa. Luk. S.
28	Ned. E
29	Poned.
30	Torek
31	Sreda
N. pr. Novim I. Nedolžni otr. Tomaž šk. m. David kr. Osm. Nicefor m. Med osm. B. Silvester p. Melanija v. Osmina B. Zadnji dan leta
2. Franc Jožef \ prevzame cesar., stvo I. 184*.
4. Koroški vojvod, Ulrik lir. postav; Otokarja II. čos„ kesu kralja ^ dediča svojih p<^ sest 1. 1268.
6. Ces. Friderik IV, vstavilijubljansko
škofijo 1. 1461.
11. Pat. Bertold vstavi Vclesovski samo-stan 1. 1238.
16, Perve bukve so v Ljubljani natisnjene 1. l.r>75,
24. Ces. Elizabeta je rojena 1. 1837.
27.v Ces. Hudolf I. da Štajersko, Kraju-sko, Koroško in Primorsko z Avstrijo vred sinoma Albertu in Rudolfu 1. 1282.
27. C. Ludovik pobožni poterdi Dravo za mejo Akvilej-ske in Solnogra-ške cerkve leta 820.
Zvezrioznanski koledarček.
I	-----
Stvari in prikazni na ncbesn.
Na nebesu se vidi solnce in luna, se kažejo planeti in 1 kometi, se gledajo zvezde.
Solnce je velika, svetla krogla, l,409.725krat večja od ECmlje; njegov preruernik znaša 192,600 milj, in njegova pot kaže v nezmerne nebesne daljave. Okoli solnca se sučejo in premikajo planeti z našo zemljo vred, krog tistega tekajo tudi kometi; lini imajo bolj okrogle, ti bolj podolgaste poti, in vsi dobivajo svetlobo od solnca.
Tek zemlje, kot druzih planetov, je včasih nekoliko hitreji, včasih kasneji; zatoraj se dobra stenska ura ne snida vedno s solnčno uro, in pravo poldne po solncu je zdaj spred, zdaj zad memo srednjega poldna po teku navadnih lir. Tudi je os, 1 okoli ktere se zemlja suče, ravno kot pri družili planetih, nekaj I nagnjena proti poti, po kteri se premika; to je vzrok, da letni / časi niso enako gorki, in da beli dan ni vedno enako dolg.
il elliili planetov je 8, ki tako sledijo od solnca dalje: Merkur, se prosto malokdaj vidi; njegov premernik je 671 milj, daljava od solnca 8 mil. milj, in obhod 87 dni 23 ur. . Venera, znana kot danlca in večernica, je naj lepše svetla; njeni premernik je 1694 milj, daljava od solnca 15 mil. milj, in obhod 222 dni 16 ur. ' Zemlja, je človeški začasni dom; njeni premernik je 1718 milj, daljava od solnca 20 do 21 mil. milj, in pravi obhod 305 dni 6 ur 9 m.
J Mart, sveti z rudečo lučjo; njegov premernik je 892 milj, daljava od solnca 31 mil. milj, in obhod 1 leto 321 dni. Jupiter, sveti z belo lučjo; njegov premernik je 20018 milj, daljava od solnca 107 mil. milj, in obhod II let 314 dni. I Sat urn, bolj bledo sije, in ima svetel kolobar oh sredi; njegov premernik je 10200 milj, daljava od solnca 197 mil. milj, in obhod 29 let 166 dni. j Uran, se prosto koinaj vidi; njegov premernik je 7466 milj,
daljava od solnca 396 mil. milj, In obhod 84 let 5 dni, < Neptun, se prosto ne vidi; njegov premernik je 7830 milj, daljava od solnca 021 mil. milj, in obhod 104 let 225 dni.
molili planetov, kolikor je do slej znanih, je 03; za 61 so poti med Murlom in Jupitrom, za 2 pa med Venero in Martom, in s prostim oeesam se ne vidijo. Njih daljava od solnca znaša 45 do 65 mil. milj, in obhod 3 leta 96 dni do 5 let ) 221 dni. Naj bolj znane so med njimi Cerera, Palada, Ju-| nona in Vesla, ki so bile naj poprej znajdene; zadnja je bila j ugledana Ni ob a.
M<riin*hi planeti ali lune so tovarši večjim planetom; i sučejo se okoli njih, in z njimi vred tekajo krog solnca. Vseh taci h planetov je 23; naša zemlja ima 1 luno, Jupiter 4, Saturn 8, Uran 8, in Neptun 2 luni.
l.iuiit naše zemlje je krogla, 50krat manjša od tiste; njeni preinernik je 4«8 milj, daljava od zemlje 51803 milje, \n pravi obhod 27 dni 7 ur 8 m. Luna kaže spremene v svoji svetlobi; o mlaji je njena svetla stran skrita, o krajcu se tista vidi deloma, o šipu pa čeloma.
Ko luna na svoji poti stopi med solnce in zemljo, solnce mrak ne; ko zemlja v svojem teku stopi med solnce in luno, luna m rak ne. Pomrak se godi čeloma ali deloma; meri se
na pavce, 12 na celino.	,
Vseh kometov, ki so se do slej vidili, je oez 700; kažejo se v megleni luči, dostikrat s svetlim repom. Ilolj znani kometi so: Enketov, Brorsenov, Bi e lov, zdaj v dvoje razdeljen, in Fejev, kterili obhod je 3 leta 115 dni do 7 let 158 dni; dalje Olbersov in Halejev, prostim ooein viden, kterih tek je po iu 7t> let; v zadnje Donatov komet, ki se je lepo vidi! I. 1858, in hodi 2500 let v okolici.
Kveztlo se svetijo z lastno lučjo bolj ali manj blišeče; njih število je nesmetjeno, daljava prečudna, vsukodanje premikanje pa le videzno. Bolj znane so: Polarni ca, vedno v se-verji stoječa; Sir i j med vsemi naj bolj svetel; Rimšiee, 3 svetle zvezde po versti; Gostosevci, kupec malih zvezd.
Trume zvezd, ki se soslavljajo po raznih podobah, se kličejo zvezdiša; vseh zvezdiš se zdaj šteje 108. Bolj znane so: veliki in mali Voz ali Medved proti severju; veliki in mali Pes proti jugu; in dvanajstere nebeške znamnja, ki so v velikem zverinskem krogu po versti. Kimska cesta so le neštevilne množice zvezd skupaj.
V okrogu dvanajsterih nebeških znamenj se vidi solnce premikati s planeti vred. V znamnji kozla stoji solnce po zimi naj nižje proti jugu, v znamnji raka o poletji naj višje proti severju; pri sredi, v ravniku, ostnja o pomladi v znamnji ovna, in o jeseni v znamnji tehtnice.
Znamnja solnca in planetov.
$ Merkur.	Mart.	. & Uran.
2 Venera. 2|» Jupiter.	Neptun.
5 Zemlja.	t? Saturn.
Lunini spremeni.
13 Pervi krajec, j ©Šip.	[ (^Zadnji krajec.
Dvanajstere nebeške znamnja.
HK rak.	tehtnica. ^^ kozel,
lev.	škorpjon. i	vodnar.
!	devica.	strelec. j ££ ribe.
Po m raki 1. 1862.
Solnce mrakne 3kral: 27. junija, 21. novembra in 21. de-ceinbra. Luna mrakne 2krat: 12. junija in G. decembra. Samo poslednji pomrak bo pri nas malo viden.
@ Solnce. (0 Luna.
@ Mlaj.
Oven. /f^ junec. M dvojčki.
4) a ni U! a p te
Solnčni stan.
Solnce je zemlji naj bližje 1. jan. ob 1 u. 43 m. zjutraj
1. izhaja	ob 7 u.	43 m. zjutr.
8- r	r 7 «	43 «
15. „	„ 7 „	40 „
22. „	„ 7 „	35 „
1. je dan dolg 8	u. 18 m.
8. „ „	„ 8	„ M r
15. „ „	„ 9	„ 0 „
22. .. »	9	„ 14 ,,
zahaja ob 4	u. 22 m, zvečer,
i :u
n n *	v n n
« w 4	„ 40 „ „
n r> 4	n n v
pravo poldne	ob 12 u. 4 m.
r r	«12?, 7 „
n r>	« ^ 2 ,, 10 „ 12 12
Solnce stopi 20. jan. v znamnjc vodnarja ob 6 u. 57 m. zjutraj. Lunini stan.
1. izhaja ob 8 u. 22 m. zjutr. 8. zahaja,, 12 „ 33 „ pon. 15. „ „ 7 „ 13 „ zjutr. 22. „ „ 10 „ 12 „ „ Luna stopi 6. jan. v zn. ovna, 14
27. v zn. kozla. Luna je 10. jan. zemlji naj dalje, 3 pervi krajec je 7. jan. ob 11
u, 44 m. zvečer. © šip je Iti. ob 2 u. 52 m. zjutraj.
zahaja ob 5 u. 36 m.	zvečer,
izhaja „ 11 „ 11 „	zjutraj,
„ „ 4 „ 30 „	zvečer.
„ „ 12 „ 54 „	ponoči.
, v zn. raka, 20. v zn.	tehtnice,
26. naj bližje.
(0 zadnji krajec je 23. jan. ob
7 n. 34 m. zjutraj. © mlaj je 30. ob 3 u. 17 m. zjutraj.
Planetni stan.
Merkur je L jan. v zn. kozla, stopi 15. v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 7 u. 25 m. zjutraj, zahaja ob 3 n. 41 m. zvečer; je 12. pri solncu zgoraj.
Venera je 1. v zn. vodnarja, stopi 2. v zn. rib; Jizliaja 1. ob 10. u. 12 m. zjutraj, zahaja ob 8 u. 26 m. zvečer; je 5. naj bolj svetla kot večerniea.
Mart je 1. v zn. škorpijona, stopi 9. v zn. strelca, izhaja 1. ob 4 u. 21 m. zjutraj, zahaja ob I u. 39 m. zvečer.
Jupiter je v zn. device; zahaja 1. ob 11 u. 32 m. zjutraj, izliaja ob 11 u. O m. zvečer.
Saturn je v zn. device, zahaja 1. ob 11 u. 29 m. zjutraj, izhaja ob 10 u. 39 m. zvečer; 19. je njegov krog viden.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 6 u. 6 m. zjutraj, izhaja ob 2 u. 18 m. zvečer.
Neptun je na meji zn. rib in ovna celo leto.
Dozdevno vreme.
O pervem krajcu merzlo z vetrom; o šipu lepo, voljno; o
zadnjem krajcu sneg in dež pri jugu; o mlaju lepo, voljno.
V •
							M) a r	ri h		
					Solnčni		stan.			
1.	izhaja	ob 7	u. 43	m.	zjutr.		zahaja ob 4		u. 22 m.	zvečer.
8.	r>	r *	„ 43		n		n	„ *	* 31 A	n
15.	r>	* 7	* 1«>	n	r		n	„ *	» *» v	n
22.	n		„ 37	r>	n		n	* *	„ ™ »	n
1.	je dan	dolg	9 u.	38	m.		pravo poldne		ob 12 u.	13 m.
8.	n n	v	9 „	58	n		n	n	» M	n
15.	r> n	n	10 „	20	n		n	n	n ti	u »
22.	v 11	n	10 „	42	w		n		H »	13 „
Solnce stopi 19. Febr. v znamnje rib ob 9 u. 45 m. zvečer.
Lunini stan.
1. izhaja	ob	8	u.	10	m. zjutr.	zahaja	ob	8	u.	o	m.	zvečer.
8. zahaja	n	2	n	26	n r	izhaja	17	11	n	20	n	zjutraj.
15. „	n	7	n	5	n r>	n	11	6	«	59	11	zvečer.
22. izhaja	11	2	n	24	ri n	zahaja	n	10	»	48	>1	zjutraj.
Luna stopi 2. febr. v zn. ovna, 10. v zn. raka, 17. v en. tehtnice,
23. v zn. kozla.
Luna je 7. febr. zemlji naj dalje,	19. naj bližje.
3 pervi krajec je <>'. febr. ob 9	zadnji krajec je 21. febr. ob
u. 8 m. zvečer.	3 u. 14 m. zvečer.
© šip je 14. ob 6 u. 3 m. zve-	© mlaj je 28. ob 5 u. 47 m.
čer.	zvečer.
Planetni stan.
Merkur je 1. febr. v zn. vodnarja, stopi 2. v zn. rib; izhaja 1. ob 8 u. 8 m. zjutraj, zahaja ob <5 u. 20 m. zvečer; je 12. solncu naj bližje, 26. pri solncu zdolaj, 28. tik lune, ob 11 u. 53 m. zjutraj pokrit.
Venera je 1. v zn. rib; izhaja 1. ob 8 u. 17 m. zjutraj, zahaja ob 8 u. 15 m. zvečer; je 1. tik lune, 9. solncu naj bližje, 26. pri solncu zdolaj.
Mart je 1. v zn. strelca, stopi 18. v zn. kozla; izhaja 1. ob 4 u. 4 m. zjutraj, zahaja ob 12 u. 44 m. opoldne; je 23. tik lune.
Jupiter je v zn. device; zahaja 1. ob 11 u. 33 m. zjutraj, izhaja ob 10 u. 58 m. zvečer.
Saturn je v zn. device; zahaja 1. ob 9 u. 22 m. zjutraj, izhaja ob 8 u. 22 m. zvečer.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 3 u. 55 m. zjutraj, izhaja ob 12 u. 9 m. opoldne.
Dozdevno vreme.
O pervem krajcu sneg in dež pri ju£u; o šipu lepo pri se-
verji; o zadnjem krajcu lepo voljno; o mlaju lepo.
— za —
M) p @ it
Solnčni stan.
1. izhaja	ob 6 u. 40 m. zjutr.
„	n 6 n 28 n »
15. „	„ 6 „ 15 „ „
22. v	„ 6 „ 1 n n
1. jc dan	dolg 11 u 8. n r » ** i
15. „ „	b 11 n
22. „ n	n I2 »
zahaja ob 5 u.	44	m. zvečer.
„ . „ 5 „	54 „ „
»	r ® »	a	M „
„	„ 6 „	13	„ n
pravo poldne ob 12 u. 12 m.
n	rt »	„ 11 „
n	» »	^	„ 9 „
n	»i n	12	,, 7 „
4 m. 26 „ 48 „ 12 „
Noč in dan sta 19. marca enako dolga, 12 ur. Solnce stopi 21. marca v zn. ovna ob 9 u. 33 m. zvečer.
Pomlad se začne. Lunini stan.
1. izhaja ob 6 u.	31 m. zjutr.
8. zahaja „ 1 „	16 „	„
15. „ „ 5 „	30 „	„
22. izhaja „ 1	„	18 „	„
zahaja	ob	6 u. 51 m. zvečer,
izhaja	„	10 „ 2 „ zjutraj.
n	n	5 r> 5* n zvečer,
zahaja	„	9 „ 44 „ zjutraj.
Luna stopi 2. marca v zn. ovna, 9. v zn. raka, 16. v zn. tehtnice,
22. v zn. kozla, 29. v zn. ovna. Luna je 7. marca zemlji naj dalje, 18. naj bližje.
3 pervi krajec jc 8. marca ob
6 u. 18 m. zvečer.
© sip je 16. ob 6 u. 14 m. zjutraj.
zadnji krajec jc 22, marca
ob 10 u. 46 m. zvečer, mlaj je 30. ob 8 u. 43 m. zjulraj.
Planetni stan.
i Merkur je v zn. rib; izhaja 1. marca ob 6 u. 12 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 32 m. zvečer; je 28. solncu naj dalje. Venera je v zn. rib; izhaja 1. ob 5 u. 43 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 42 m. zvečer; jc 27. tik lune. i Mart je v zn. kozla, stopi 30. v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 6 u.
33 ni. zjutraj, zahaja ob 6 u. 53 m. zvečer. Jupiter je v zn. device; zahaja 1. ob 8 u. 56 m. zjutraj, izhaja ob 8 u. 14 m. zvečer; je 13. solncu nasproti. I Saturn jc v zn. dcvicc; zahaja 1. ob 7 u. 27 m. zjutraj, izhaja
ob 6 u. 21 m. zvečer; jc 10. solncu nasproti, j Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 2 u. 3 m. zjutraj, izhaja ob 10 u. 19 m. zjutraj; jc 3. solncu na četert.
Dozdevno vreme.
0 pervem krajcu sneg in dež pri jugu; o aipu sneg z rac-denjem; o zadnjem krajcu lepo; o mlaju sneg in dež pri jugu, l lepo pri scverji.
& p tr I I
Sclnčni stan.
1.	izhaja	ob 5	u.	42	m.	zjutr.
8.	M	r 5	n	34	v	r»
15.	r	n &	n	16	n	n
22.	n	» 5	T1	4	v	n
1.	je dan	dolg	12	u.	44	lil.
8.	n n	n	13	»	4	T)
15.	r> n	v	13		28	
22.	n n	n	13		50	»
zahaja ob	6 u. 26 m.	zvečer.
»	r „ 34 „	„
n	r	6 n »	„
n	H	6 « M	„
pravo	poldne ob 12 u.	4 ni.
n	n	2 „
r>	n ri ^ n	^ „
n	n « 1 1 „	59 „
Solnce stopi 20. aprila v zn. junea ob 9 u. 38 in. zjutraj.
Lunini stan.
zahaja ob 9 u. 0 m. zvečer, izhaja „ 11 „ 53 „ zjutraj.
„ „ 8 „ 53 „ „ zahaja ' 12 „ 17 „
1. izhaja ob 6 u. 10 m.	zjutr. 8. zahaja „ 2 „ 6 „ „ 15. „ „ 5 „ 15 „ d 22. izhaja „ 1 „ 55 „ „
Luna stopi 5. apr. v zn. raka, 12. v zn. tehtnice, 18. v zn. kozla,
25. v zn. ovna. Luna jc 3. apr. zemlji naj dalje, 16. naj bližje.
(£ zadnji krajec je 21. apr. ob
7 u. zjutraj. © mlaj je 29. ob 12 u. 24 m.
3 pervi krajec je 7. apr. ob 1
u. 10 m. zvečer. @ šip je 14. ob 3 u. 54 m. zvečer.
ponoči.
Planetni stan.
Merkur jc 1. apr. v zn. rib, stopi 11. v zn. ovna, 30. v zn. junca; izhaja 1. ob 5 u. 0 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 4 m. zvečer.
Venera je v zn. rib; izhaja 1. ob 3 u. 57 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 15 m. zvečer; sveti kot danica naj lepše.
Mart je v zn. vodnarja; izhaja 1. ob 3 u. 2 m. zjutraj, zahaja ob 11 u. 50 m. zjutraj.
Jupiter je v zn. device; zahaja 1. ob 5 u. 20 m. zjutraj, izhaja ob 3 u. 50 m. zvečer.
Saturn jc v zn. device; zahaja 1. ob 5 u. 20 m. zjutraj, izhaja ob 4 u. 6 m. zvečer.
Uran jc v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 8 u. 20 m. zjutraj, zahaja ob 12 u. 14 m. opolnoči; je 4. tik lune.
Dozdevno vreme.
O pervem krajcu veliko dežja; o šipu premenljivo; o zadnjem
krajcu dež in veter; o mlaju lepo.
m; t j«
Solnčni stan.
I 1. izhaja	ob -t u. 50	m. zjutr.
i	n	n 4 r 40	" «
15 „	„ 4 „ 31	„ „
R2. j,	„ 4 „ 22	„ „
1. je dan dolg 14 u.	16 m.
. 8. „ „ „ 11 »	34 n
15. „ „ „ 14 „	50 „
?22. - „ „ 15 „	16 „
zahaja	ob 7	u.
n	r> '	n
n	n '	n
11	,, *	„
6	m. zvečer.
I4	„
21	* 30 ..
pravo	poldne ob	11	u. 58 m.
n	» 11	11 57 „
n	11 11	11	n 56 „
11	11 n	11	„ 57 ,,
, Solnce stopi 21. maja v zn. dvojčkov ob 9 u. 41 111. zjutraj.
Lunini stan.
1. izhaja ob 5 u. 51 m. zjutr. ^ 8. zahaja „ 1 „ 29
11	n
115. „ „ 5 „ 16 „	„
'22. izhaja „ 1 „ 9 „	„
zahaja ob 9	u. 49 m.	zvečer,
izhaja „ 1	„ 3 „	„
" n "	n ^9 „	„
zahaja „ 1	„ 31 „
Luna stopi 3. maja v zn. raka, 10. v zn. tehtnice. 16. v zn. kozla.
22. v zn. ovna, 30. v zn. raka. Luna je 1. maja zemlji naj dalje, 14. naj bližje, 28. naj dalje.
Q> pervi krajec je 7. maja ob 4 u. 21 m. zjutraj. I© šip je 13. ob 11 u. 56 m. I zvečer.
C zadnji krajec je 20. maja ob
4 u. 35 m. zvečer. © mlaj je 28. ob 4 u. 23 m. zvečer.
Planetni stan.
Merkur je 1. maja v zn. junca, stopi 14. v zn. dvojčkov, 30. v zn. raka; izhaja 1. ob 4 u. 38 m. zjutraj, zahaja ob 6 u. 32 j, m- zvečer; je 6. pri solncu zgoraj, 11. solncu naj bližje. [Venera je 1. v zn. rib, stopi 6. v zn. ovna; izhaja 1. ob 4 j u. 14 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 4 m. zvečer. Mart je 1. v zn. vodnarja, stopi 14. v zn. rib; izhaja 1. ob 2 u. 6 m. zjutraj, zahaja ob II u. 44 111. zjutraj; je 27. 6olnou na četert.
1J up i ter je v zn. device; zahaja 1. ob 3 u. 22 m. zjutraj, izhaja
ob 2 u. 14 111. zvečer.
.Sat urn jt; v zn. device; zahaja I. ob 3 u. 23 m. zjutraj, izhaja
ob 2 u. 5 111. zvečer; 18. se njegov krog več ne vidi. ■Vran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 6 u. 28 111. zjutraj, zahaja ob 10 u. 18 m. zvečer; je 1. in 29. tik lune.
Dozdevno vremo.
O pervem krajcu merzlo z dežjem; o šipu lepo; o zadnjem ikrajou lepo; o mlaju lepo.
J) d m i«
Solnčni stan.
1. izhaja ob 4	u.	16	lil.	zjutr.	zahaja ob 7
8- „ n 4	rt	12	n	v	7 rt ■ n '
15. „ „4	v	11	n	rt	» r 7
22. „ „ 4	»	U	n	n	7 rt n '
1. je dan dolg	15	u.	24	m.	pravo poldne
8- r> n «	15	n	34	n	rt rt
15. „ « «	15	w	38	n	rt rt
22. „ „ »	15	rt	42	rt	rt rt
rt 16	rt	n
„ 19	rt	rt
„ 53	n	rt
11 u.	58	m.
" „	59	rt
12 „	0	
12 ,,	2	
Dan je 21. junija, naj daljši, 15 ur <12 in.
Solnce stopi 21. jun. v zn. raka ob 6 u. 9 in. zvečer.
Poletje se začne.
Solnce mrak ne 27. jun. deloma (11.1 pav.), med 5 u. 20 m. in 9 u. 58 m. zjutraj, vidoma le malo v Afriki in Avstralii.
Lunini stan.
1. izhaja ob 7	u. 34	m. zjutr.
8. zahaja „ 1	„ 5 „ „
15. ,, jj 7	,, 31	„ ,,
22. izhaja ,,12	., 48	„ ,,
zahaja ob	10 u. 38 m. zvečer, izliaja „ 3 „ 41 ,,
v »	10 » 36 „
zahaja „	3 „ 38 „
Luna stopi O. jun. v zn. tehtnice, 12. v zn. kozlu, 19. v zn. ovna,
26. v zn. raka. Luna jc 11. jun. zemlji naj bližje, 24. naj dalje.
o pcrvi krajec je 5. jun. ob 3
u. 10 m. zvečer. © šip je 12. ob 7 u. 14 ni. zjutraj.
C zadnji krajec jc 19. jun. ob
4 u. 9 m. zjutraj. @ mlaj jc 27. ob 7 u. 51 m. zjutraj.
Luna ni rak ne 12. jun. čeloma med 5 u. 40 m. in 8 ur. 58 m. zjutraj, vidoma v Afriki, Ameriki in Avstralii.
Planetni stan.
Merkur je v zn. raka; izhaja 1. ob 4 u. 28 m. zjutraj, zahaja ob 9 u. 54 m. zvečer; jc 24. solncu naj dalje.
Venera je 1. v zn. ovna; stopi 6. v zn. junca; izhaja 1. ob 2 u. 24 m. zjutraj, zahaja ob 3 u. 48 in. zvečer; jc 1. solncu naj dalje.
Mart je v zn. rib; izhaja 1. ob 12 u. 46 ni. ponoči, zahaja ob 11 u. 30 m. zjutraj.
Jupiter je v zn. device; zahaja 1. ob 1 u. 16 m. zjutraj, izhaja ob 12 u. 10 m. opoldne; jc 9. solncu na četert.
Saturn je v zn. device; zahaja 1, ob 1 u. 16 m. zjutraj, izhaja ob 11 ur. 58 m. zvečer; jc 7. solncu na četert.
Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 4 u. 25 m. zjutraj, zahaja ob 8 u. 17 m. zvečer; jc 7. pri solncu, 25. tik lune.
Dozdevno vreme.
O pervem krajcu premenljivo; o šipu dež in veter; o zadnjem krajcu dež; o mlaju dež in veter.
J ti I I e
Solnčni stan.
>3olnce je zemlji naj dalje 2. julija ol> 7 u. 22 m. zjutraj
f 1. izhaja	ob 4	u. 15 m. zjutr.
18- „	* 4	» 20 „
„	„ 4	„ 26 „
'22. „	„ 4	„ 34 „
r
zahaja ob 7	u. 51 m. zvečer. 7 41
*	» rt v
7 vi 38 „ „
pravo	poldne	ob 12	u. 3	m.
n ti	« 12	„	4	„
n rt	» ^ 2	„	5	„
n	n	n 12	6	,,
zahaja ob 10 u. 1 m.	zvečer
izhaja „ 4 „ 27 „	„
n r> ® n 25 „	„
zahaja „ 4 „ 3 „	„
1. je dan dolg 15 u. 36 m.
' 8. „ „ „ 15 „ 28 „ ' 15. „ „ „ 15 „ 18 „ ' »2. „ „ „ 15 „ 4 „
Solnce stopi 23. julija v zn. leva ob 5 u. 1 m. zjutraj.
Lunini stan.
I 1. izhaja ob	8	u. 32 m	zjutr.
^ 8. zahaja „	1	„ 9 n n
15. „ „	9	„ 21 „ „
^22. izhaja „	12	„ 32 „ „
»Luna stopi 4. jul. v zn. tehtnice, 9. v zn. kozla, 16. v zn. ovna, 23. v zn. raka, 31. v zn. tehtnice.
'Luna je 10. jul. zemlji naj bližje,	22. naj dalje. ■
□ pervi krajec je 4. jul. ob 11	zadnji krajec jc 18. jul. ob
u. 47 in. zvečer.	6 u. 10 m. zvečer,
šip je 11. ob 2 u 35 m.	© mlaj je 26. ob 10 u. 2 m.
zvečer.	|	zvečer.
Planetni stan.
Merkur je v zn. raka; izhaja 1. jul. ob 4 u. 48. zjutraj, zahaja ob 7 u. 52 m. zvečer; je 3. pri solncu zdolaj, 25. tik lune, ob 2 u. 30 m. zjutraj pokrit. |\ cnera je 1. v zn. junca, stopi 3. v zn. dvojčkov, 27. v zn. raka; izhaja 1. ob 1 u. 51 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 49 m. zvečer; je 23. tik lune. art je 1. v zn. rib, stopi 3. v zn. ovna; zahaja 1. ob 11 u. 10 m. zjutraj, izhaja ob 11 u. 28 m. zvečer.
Jupiter jc v zn. device; izhaja 1. ob 10 u. 16 m. zjutraj, zahaja ob 11 u. 12 m. zvečer. I Saturn jc v zn. device, izhaja 1. ob 10 u. 10 m. zjutraj, zahaja ob 11 u. 2i m. zvečer. I Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 2 u. 35 in. zjutraj, zahaja ob 6 u. 31 m. zvečer; je 23. tik lune, ob 4 u. 18 ni. zjutraj pokrit.
Dozdevno vreme.
O porvem krajcu lepo; o šipu premenljivo; o zadnjem kraj-! cu lepo pri severju; o mlaju lepo.
H
A; V g M) s- t.
Solnčni stan.
1.	izhaja	ob 4	u.	45	m.	zjutr.	zahaja ob 7 u.		27	m.	zvečer
8.	»	„ *	jj	53	n	v	jj	7 >j • n	17	jj	
15.	. jj	„ •>	jj	1	jj	n	i'	jj 7 „	7	jj	„
22.	n	„ ft	v	»	Ji	v	n	jj ' ji	2	jj	jj
1.	jc dan	dolg	14	u.	42	ni.	pravo poldne ob		12	u.	6 m.
8.	n r	n	14	jj	24	jj	jj	« jj	12	jj	5 *
15.	JJ JI	n	14	ji	6	jj	jj	jj jj	12	jj	* „
22.	ji i?	n	13	ji	44	v	tj	jj jj	12	jj	2 TJ
Solnce stopi 23. avg. v /.n. device ob 11	u. 26 m. zjutraj. Lunini stan.
1. izhaja ob 11 u. 10 m. zjutr. zahaja	ob .0 u. 42 m. zvečer.
8. zahaja „ 2 „ 49 „ ,,	izhaja	„ 6 „ 17 „
15. v n 11 n 1 * r> n	n n ® n *' n n
22. izhaja „ 2 „ 7 „ „ zahaja „ 5 „ 15 „
Luna stopi 6. avg. v zn. kozla, 13. v zn. ovna, 20. v zn. raka.
27. v zn. tehtnice. Luna jc 7. avg. zemlji naj bližje, 18. naj dalje.
3 pervi krajec je 3. avg.	ob zadnji krajec je 17. avg. ob
5 u. 53 m. zjutraj.	10 u. 44 m. zjutruj.
© šip jc 9. ob 10 u. 50	m. © mlaj je 25. ob 10 u. 30 m.
zvečer.	zjutraj.
Planetni stan.
Merkur jc 1. avg. v zn. raka, stopi 5. v zn. leva, 19. v zn. device; izhaja 1. ob 4 u. 12 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 48 m. zvečer; je 7. solncu naj bližje, 19. pri solncu zgoraj. Venera je 1. v zn. raka, stopi 19. v zn. leva; izhaja 1. ob 1
u. 58 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 46 m. zvečer. Ma rt je 1. v zn. ovna; zahaja 1. ob 10 u. 34 m. zjutraj, izhaja
ob 10 u. 6 m. zvečer; jc 4. pri solncu. Jupiter je 1. v zn. dcvicc, stopi 23. v zn. tehtnice; izhaja 1. ob
8	u. 47 m. zjutraj , zahaja ob 9 u. 29 m. zvečer. Saturn je v zn. device, izhaja 1. ob 8 u. 19 m. zjutraj, zahaja ob
9	u. 23 m. zvečer; 13. se njegov krog zopet vidi.
Uran je v zn. dvojčkov; izhaja 1. ob 12 u. 44 m. ponoči, zahaja ob 4 u. 40 m. zvečer; jc 19. tik lune.
Dozdevno vreme.
O pervem krajcu dež; ošipu lepo; o zadnjem krajcu veliko dežja; o mlaju dež.
S © p t e m fe e r,
Solnčni stan.
1. izhaja ob ft u. m. zjutr. 1 zahaja ob 6 u. 37 m. zvečer. * r & rt J« „ „ | „ « 6 « 24 „ „
rt rt & rt 41 „ „ I rt rt J « JJ rt rt
'22. „ „ 5 „ 49 „ „	| „ „ & « rt
' 1. je dan dolg 13 u. 14 m.	pravo poldne ob 12 u. O m.
' 8. „ „ „ " 12 „ 52 „	I „ r rt I' rt 58 „ Hft „ „ „ 12 „ 30 „ 122. „ ,, ,, 12 „ 8 „
Noč in dan sta 24. sept. enako	dolga, 12 ur.
Solnce stopi 23. sept. v zn. tehtnice ob 8 u. 17 m. zjutraj.
Jesen .se začne.
Lunini stan.
1. izhaja ob 1 u. 48 ni. zveč. zahaja ob 10 u. 24	m.	zvečer.
8. zahaja „ 4 „ 39 „ zjutr. izhaja „ ti „	tj	,,	„
15. „ rt 1 h " zvcc- I m n ^ »	57	„	„
22. izhaja „ 4 „ 15 „ zjutr. zahaja ,, 4 „	57	„	„
Luna stopi 2. sept. v zn. kozla. 9. v zn. ovna, Iti. v zn. raka, 23. v zn, tehtnice.
Luna je 2. sept. zemlji naj bližje, 15. naj dalje, 27. naj bližje.
3 pervi krajec je 1. spet. ob	zadnji krajec je Iti. sept. ob
II u. 12 m, zjutraj.	5 u. 19 ni. zjutraj.
I© šip je 8. ob 8 u. 54 m. © mlaj je 23. ob 9 u. 53 m. zjutraj.	zvečer.
3 pervi krajec je 30. ob 5 u. 7 in. zvečer.
Planetni stan.
[(Merkur je I. sept. v zn. device, stopi 14. v zn. tehtnice; izhaja |f 1. ob ti u. 21 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 17 m. zvečer; je
20, solncu naj dalje (Venera je 1. v zn. leva, stopi 13. v zv. device; izhaja 1. ob 3 u. 4 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 50 m. zvečer; je 21. solncu naj dalje.
Mart jc v zn. ovna; zahaja 1. ob 8 u. 25 in. zjutraj, izhaja ob 7 u. 7 m. zvečer.
Jupiter jc v zn. tehtnice; izhaja I. ob 7 u. 20 in. zjutraj, zahaja
ob 7 u. 38 m. zvečer. 1 Saturn je v zn. device; izhaja 1. ob 6 u. 40 m. zjutraj, zahaja ob 7 u. 28 in. zvečer; je 19. pri solncu.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 2 u. 40 m. zvečer, izhaja ob 10 u. 42 m. zvečer.
Dozdevno vreme.
0 pervem krajcu veliko dežja; o šipu premenljivo; o zadnjem krajcu dež; o mlaju lepo pri severji; o pervem krajcu lepo.
11 11
56 53
0 k t o b e r,
Solnčni stan
1. izhaja ob 6	u.
8- „ „	(i	»
15. » n	<;	»
22. „ „	6	„
O m. zjutr. 10 „
15) „ r 27 „
1. jc	dan dolg 11 u. 40 m.
8. „	„ „ 11 „	1« »
is. „	„ „ i««	j;«
22. „	„ „ 10 „	-12 „
Solnce stopi 23. okt. v zn. škorpijona ob 4 u. 37 m. zvečer. Lunini stan.
zahaja ob 5	u. 40 m.	zvečer.
n n 6	n 26 ti	„
n n 6	n 13 j,	„
1 5 J)
n » •	» ov n	„
pravo poldne ob 11 n. 50 m.
n n	n H „	48 „
ii ti	« 11 „	4 6 „
r« n	n II .	45 .
1. izhaja ob 2 u.	1« m.	zveč.
8. zahaja „ 6 „	39 „	zjutr.
15. „ „ 1 i,	1<> i,	ZVC(";-
22. izhaja „ 5 „	33 „	zjutr.
zahaja	ob	I 1 u.	38 m. zvečer,
izhaja	„	5 „	35 „ „
n	ii	«<> ,1	n „
zahaja	„	4 ,,	17 „
Luna stopi 0. okt. v zn. ovna, 13. v zn. raka, 21. v zn. tehtnice,
27. v zn. kozla. Luna jc 13. okt. zemlji naj dalje. 25. naj bližje.
© šip je 7. okt. ob 9 u. 42
m. zvečer. (£ zadnji krajec je 16. ob 12 u. 39 in. zjutraj.
© mlaj je 23. okt. ob 8 u. 3,3
ni. zjutraj. 3 pervi krajco je 30. ob 12 u 41 m. zjutraj.
Planetni stan.
Merkur stopi 1. okt. v zn. škorpijona, 28. nazaj v zn. tehtnice, izhaja 1. ob 8 u. 25 m. zjutraj; zahaja ob 6 u. 25 m. zvečer; jc 27. pri solncu zdolaj.
Venera je 1. v zn. device, stopi 9. v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 3 u. 22 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 20 m. zvečer; je 8. tik saturna, 18. tik jupitra.
Mart jc v zn. ovna; zahaja 1. ob 6 u. 2 m. zjutraj, izhaja ob 6 u. 4 m. zvečer; je 6. solncu nasproti.
Jupiter jc v zn. tehtniceizhaja 1. ob 6 u. 2 m. zjutraj, zahaja ob 5 u. 58 m. zvečer; je 1. pri solncu.
Saturn je 1. v zn. device, stopi 15. v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 5 u. O m. zjutraj , zahaja ob .r> u. 42 m. zvečer.
Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 12 u. 41 m. opoldne, izhaja ob 8 u. 45 m. zvečer; je 13. tik lune.
Dozdevno vreme.
O šipu lepo pri severji; o zadnjem krajcu lepo; o mlaju
premcnljivo; o pervem krajcu lepo.
H o v e itt b e r%
Solnčni stan.
zahaja ob 4 u. 45 m.	zvečer.
n n 4 « 35 „	„
rt rt 4 rt 27 „	r
>i rt ^ rt 21 n	r
pravo poldne ob 11 u.	44 m.
« rt » 11 rt	n
rt rt r H rt	45 « ......11	47 „
1. izhaja ob 6 u. 43 in. zjutr.
W	rt ji 6 « 63 rt n
I * p- rt »i 7 rt 3 m rt
I „ r 7 „ 13 „ „
I 1. je dan dolg 10 u. 2 ni.
8- r rt rt s» rt 42 rt . „ „ ri ® rt 24 „ ■"22. r r y 9 „ 8 ,,
li Solnce stopi 22. nov. v zn. strelca ob 2 u. 8 ni. zvečer.
I Solnce mrak ne 21. nov. cclo malo (0.8 pave.) med C u. 53 m. in 8 u. I m. zvečer; vidoma le na južnem morji.
Lunini stan.
4 1. zahaja ob 1 u. 7 in. zjutr. | izhaja ob 2 u. 14 m. zvečer.
18. „ „ 8 „ 39 „ r „ ■„	5 „ 45	„ „
<15- r rt 1 n 3 „ opold. „ „	12 „ 48 „ opolnoči.
I 22. izhaja „ 8 „ 12 „ zjutr. j zahaja „	4 „ 54	,, zvečer.
$ Luna stopi 2. nov. v zn. ovna, 10. v zn. raka, 17. v zn. tehtnice,
23. v zn. kozla. 30. v zn. ovna. I Luna je 10. nov. zemlji naj dalje, 22. naj bližje.
Ii © Šip je (i. nov. ob 1 u. 16
m. zvečer. f C zadnji krajec jc 14. ob 7 u. 8 m. zvečer.
© mlaj jc 21. nov. ob 7 u. 11
m. zvečer. 3 pervi krajec je 28. ob 10 u. 58 m. zjutraj.
Planetni stan.
| Merkur je 1. nov. v zn. tehtnice, stopi 9. v zn. škorpijona; izhaja L ob 5 u. 54 in. zjutraj, zahaja ob 4 u. 36 m. zvečer; je 1. tik Venere. 3. solncu naj bližje. A enera je I. v zn. teiitniee . stopi 3. v zn. škorpijona, 27. v zn. strelca; izhaja 1. ob 5 u. 45 m. zjutraj, zakaju ob 4 u. 37 m. zvečer.
i Mart je I. v zn. ovna; zahaja I, ob 4 u. 6 in. zjutraj, izhaja ob 3 u. 44 in. z veder.
I Jupiter jc v zn. tehtnice; izhaja I. ob 4 u. 32 m. zjutraj, zahaja ob 4 u. 8 m. zvečer; jc 27. solncu naj dalje.
| Saturn je v zn. tehtnice; izhaja 1. ob 3 u. 18 m zjutraj, zahaja ob 3 u. 46 m. zvečer. Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 10 u. 37 m. zjutraj, izhaja ob 6 u. 31 m. zvečer; je 9. tik lune.
Dozdevno vreme.
O šipu veliko dežja; o zadnjem krajcu lepo pri severji; o mlaju lepo pri severju; o pervem krajcu veliko dežja.
0: e o e m b e r>
Solnčni stan.
zahaja ob 4 u. 16 m.	zvečer.
n v 4 n U jj	n
n r> 1 ji '4 v	v
Ji n 4 n 1(1 n	„
pruvo poldne ob 11 u.	50 in.
u v n " n	53 „
JJ J* r 11 V	56 „
„ 11 „	59 ..
1. izhaja ob 7 u. 24 in. zjutr.
8. n n ' JJ	'i "
15. „ j, 7 „ .38 „ „ 22. „ n 7 » 42 n JJ 1 jc dan dolg 8 u. 52 in. 8. „ „ „ 8 „ 4<> JJ 15. „ „ „ 8 „ 36 „ 22. „ „ „8 „ 34 „ l)an je 21. dec. naj krajši, 8 u. 34 m. Solnce stopi 22. dec. v zn. kozla ob 2 u. 10 in. zjutraj.
Ziima se začne.
Solnce mrakne 21. dec. deloma (8.5 pav.), med 4 u. 6 m. in 7 u. 33 m. zjutraj, vidoma v večjem delu Azije.
Lunini stan.
1. zahaja ob 2 u. 27 m. zjutr. j izhaja	ob 1 u. 29 m. zvečer.
8. „ „ 9 „ 5 „ „ j „	„ 6 „ 24 „ „ 15. izhaja „ 12 „ 49 „ „ t zahaja „ 12 „ 13 „ opoldne.
22. „ „ 8 „ 42 „ „ I »	» « j, 0 „ zvečer.
Luna stopi 7. dec. v zn. raka, 15. v zn.	tehtnice, 21. v zn. k«,
zla, 27. v zn. ovna.
Luna je 7. dec. zemlji naj dalje, 21. naj	bližje.
© sip je 6. dec. ob 8 u. 34 m. zjutraj
mlaj je 21. dec. ob 6 u. 1 m. zjutraj.
(£ zadnji krajec jc 14. oh 11 O zadnji krajec 28. ob 12 u.
u. 29 m. zjutraj.	j	42 111. zjutraj.
Luna mrakne 6. dec. čeloma med 6 u. 33 111. in 10 u. 21 m. zjutraj, vidoma v Evropi, Afriki in Ameriki; pri nas luna zajde ravno o polnem pomraku ob 7 u. 57 m. zjutraj.
Planetni stan. Merkur je 1. v zn. škorpijona, stopi 4. v zn. strelca, 22. v zn. kozla; izhaja 1. ob 6 u. 28 111. zjutraj, zahaja ob 3 u. 36 m. zvečer; je 17. solncu naj dalje, 22. pri solncu zgoraj. Venera jcl.v zn. strelca, stopi 19. v zn. kozla; izhaja 1. ob 7 u. 21 m. zjutraj, zahaja ob 4 11. 9 m. zvečer; je 10. pri solncu zgoraj. Mart je v zn. ovna; zahaja ob 2 u. 25 111. zjutraj, izhaja ob 1 u. 35 111. zvečer.
Jupiter jo v zn. tehtnlicc; izhaja 1. ob 3 u. 1 111. zjutraj, zahaja
ob 2 u. 17 111. zvečer. Saturn je v zn. tchnice; izhaja 1. ob 1 u. 24 m. zjutraj, zahaja
ob 1 u. 42 111. zvečer; je 27. s solncu na četert. Uran je v zn. dvojčkov; zahaja 1. ob 8 u. 40. m. zjutraj, izhaja ob 4 u. 48 111. zvečer: je 6. tik lune, 11. solncu nasproti. Dozdevno vreme.
O šipu sneg pri burji; o zadnjem krajcu merzlo z vetrom-o mlaju sneg z medenjem ; o pervem krajcu lepo.
Zgodovinski in zemljopisni koledarček.
Štetev posvetilih in cerkvenih zgodeb.
V letu 1H62 se šteje: I Leto 5862, kar je Bog svet stvaril .	. WOO pr. Kr.
I „ '»206, kar je bil vesoljni potop . .	« 1656 po stv,
f( „ 3779, kar je bil Abraham poklican . . „ 2083 „ R „ 2862, kar je Salomon sozidal Jeruzalemski
tempelj....... 3000 „
„ 2615, kar je bilo sozidano Rimsko mesto . „ 753 pr. Kr. - 2468, kar so šli .Judje v babilonsko snžnjost „ 606 „ 2398, kar je Cir povzdignil perzijansko kraljestvo ...... n 636 „
„ -2193, kar je Aleksander povzdignil mace-
donsko kraljestvo . . . . „ 331 „ I „ 2043, kar je Akvileja postala rimsko seliše „ 181 H „ 1907, kar je Juli Cezar poravnal Koledar . „ 45 „ S „ 1892, kar je Avgust postal rimski cesar . „ 30 „ 9 „ 1879, kar jc vsa slovenska zemlja prišla
v rimsko oblast . . .	„ 13 „
j „ 1862, kar jc bil rojen Jezus Kristus . „ 1 po Kr. ■ „ 1829, kar je Kristus umeri . . . „ 33 „ I „ 1812, kar je sv. Marka keršansko vero
oznanoval v Akvileji . . . „ 50 „ 1 „ 1791, kar je bil Jeruzalem razdjan po cesarji Titu . . • . . . n	n I „ 1549, kar je kersanska cerkev mir dobila
po cesarji Konstantinu . .	„ 313 „
j „ U07, kar je bilo rimsko cesarst\o razdeljeno v dvoje ...	n 395 „ I „ 1410 , kar je grozovitni Atila ruzdjal Akvilejo „ 452 „ I „ 1386, kar je razpadlo zahod, rimsko cesarstvo „ 476 „ I „ 1270, kar so novi rodovi prišli v slovensko
zemljo ....... 592 „
1074, kar je slovenska zemlja prišla v oblast Frankov ... . . „ 788 „ 1063, kar sla sv. Pavlin, Akvilejski patriarh, in Arn, Solnograški nadškof, Slovence vere ličila . • • •	r>	„
Leto 1062, kar je Karol veliki poslal rimski cesar I. 800 po Kr „ 999, kar sla ss. Ciril In Metodi prišla,
Slovence vero učit . . .	„ 803 „
„ 900, kar je rimska cesarska krona prišla
na Nemce...... 902 „
„ 808, kar se je greška ali izhodna cerkev
odcepila od rimske . . .	„ 1064 ..
„ 706, kar so se začele križarske vojske . „ 1096 „ „ 022, kar je bil znajden papir iz cunj . „ 1240 „ „ 580, kar so habsburški knezi prejeli Avstrijo s Slovenskim vred . . . „ 1282 „ 520, kar so smodnik rabi v Evropi . „ (342 „ n 497, kar je na Dimaji vseočiliše vstavljeno „ 1365 „ 422, kar je bilo tiskanje bukev znajdeno „ 1440 „ 415, kar je bil pervi koledar natisnjen . „ 1447 „ 408, kar so si Turki prisvojili Carjigrad „ 1454 „ n 370, kar je Krištof Kolumb znašel Ameriko „ 1492 „ 345, kar je Martin Luter začel vero pre-
narejati......„1517 „
303, kar je bil tabak prinesen v Evropo „ 15"i9 „ „ 299, kar je bil končan Tridentinski zbor „ 1503 „ „ 280, kar je papež Gregor XIII. koledar
popravil . • ... •	» L>82 „
,, 278, kar je bil korun prinesen v Evropo „ 1584 „ „ 247, kar je bila kava prinesena v Evropo „ Iti 15 „ „ 103, kar je bila perva mašina na sopar
narejena ...... „ 1699 „
„ 122, kar vlada habsburske-lotarinska hiša
v Avstrii......„ 1740 „
„ 80, kar je cesar Jožef II. kmetijski stan
z lajšal......„ 1782 „
„ 73, kar se je začela francoska prekncija „ 1789 „ „ 58, kar je Franc L avstrijanske dežele
povzdignil v cesarstvo . . . „ 1804 „ „ 53 do 48, kar je bij del slovenske zemlje
v francoski oblasti . . 1. 1809 do 1813 „ „ 47, kar je bil konec francoske vojske . „1815 „ „ 19, kar je bil narejen pervi električni telegraf .	....... '833 „
« 16, kar je prišel papež Pij IX. na stol
sv. Petra ...... 1846 „
„ 14, kar je Franc Jožef 1. prevzel avstri-
jansko cesarstvo	. . . _ 1848 „
Pregled vse zemlje.
f Poveršjc vse zemlje meri 9,280.000, suhi svet samo 134.000 zemljepisnih □ milj; vseh ljudi na zemlji je do ■pO milijonov.
Pol delov sveta.
')ropa, z Uralskim inKavskaskim, 183.500Q ]m. 280 mil. ljudi. tilja, z indskimi otoki,	793.900 „ 700 „ „
Trika, z otoki vred,	543.500 „ 150 „ „
merilca, severna in južna, 751.100 „ 00 „ „ ihtralija, z oceanskimi otoki, 103.000 „ 4 „
Evropejske deržave.
'atrija, z 11.733 Qm. 35,200.000 lj., in 20 kronovi-'nami; cesar Franz Jožefi., glavno mesto Dunaj s '170.233 ljudi.
misija, s 5.103 □m. 10,940.000 lj. in 8 krajinami; ' Jrulj Vilhclni I.; gl. mesto Berlin s 438.958 lj. mmške der&ave, skupaj z 11.480 □m. 43,380.000 lj., ' n 35 zveznimi deržavami; središno mesto Frankobrod
6	03.511 lj.; brez avstrijanskega in pruskega s 5503 P m. 17,416.000 lj.
liararsko, a 1387 □in. 4,500.000 lj., in 8 okrogi; 'kralj Maksimilijan Jožef M., glavno mesto Monakov Is 137.385 lj. Virtcmbersko, s 354 □m. 1,730.000 lj. ; kralj Vil-helm !., g|. mesto Štutgard s 50.000 lj. i&aksoihskn, z 371 □m. 1,990.000 lj.; kralj Janez ■Nep., gl. mesto Draždani s 104.500 lj. planoversko, s 1700 □m. 1,820.000 lj.; kralj Juri
■	Friderik V., gl. mesto Ilanover s 43.000 lj.
7	velicih vojvodstev: Hadensko , Ilesen-Kaselsko , He-
■	sen-Darmstatsko , Oldenburgsko , dvoje Meklenburgsko in Vajmarsko.
1 9 vojvodstev, 9 knežij, in 4 proste mesta. "ajearsko, s 730 [>1. 2,390.000 lj., in 32 kantoni; ;vezna deržava z zveznim zborom , glavno mesto Hern '; 28,000 lj.
\ija, vsa skupaj h 6590 □ m., 27.000.000 lj. j brez avstrijskega in francoskega s 4701 □m. 23,111.200 lj.
a)	Sardinsko, 8 1097 [>». 4,083.000 lj. in 9 kraji,,a
mi; kralj Viktor Emanuel II., glavno mesto Turin" 130.849 lj.; zraven privzeto: Lombardsko, s 338 Qm. 2,780.000 lj. i» 7 krajina^, Parmezan.?ko, s 118 □»». 508.000 lj. Modeneško, h 109 | |m. 606.000 lj. Romansko in Marke, s 60o □«». 2,679.000 I j, pr J
vi vlastnik papež Pij IX. Toitkansko, h 397 □>». 1,880.000 lj. Neapol/sko, s 1535 [>. 6,843.000 lj. « 17 kraju nami; pravi kralj Franc II., gl. mesto Neapolj j 417.884 lj.
Sicilija, s 497 □».. 8,808.000 lj. in 7 krajinami.
b)	Rimsko, sama rimska okolica h 197 □m. 628.000 |:i in 15 delegacijami; papež Pij IX., glavno mesto Rim J 178,032 lj.
Francosko , s 9894 [>1. 36,616.000 lj. in 89 oddelkij cesar Napoleon III., glavno mesto Pariz z 1,696.000]:!
Špansko, z 9064 [>. 13,960.000 lj. , in 49 krajinami] kraljica Izabcla II., glavno mesto Madrid s 166.950 ]m|
Portugalsko, z 1739 Qm. 3,470.000 lj., in 17 kraju nami; kralj Pedro II., gl. mesto Lisabon z 260.000 ]j|
Angleško, s Škotskim in Irskim, s 5740 [Jm. 27,OSO.ooq', lj. in 117 koežijami; kraljica Viktorija, gl. mesto Loru don z 2,360.000 ij.
Niska zemlja, s 671 \Jm. 3,240.000 lj., in 11 krajj nami; kralj Vilhelm III., glavno mesto Amsterdam 285.000 lj.
Belgija, s 536 □ >»• 4,550.000 lj., in 9 krajinami; kr^ii Leopold L, gl. mesto Brusel z 246.410 I j.
Dansko, z 2956 p«n. 2,360.000 Ij.; kralj Friderik Vllij
v gl. mesto Kodanj z 143.590 lj.
Švedsko. z Norveškim, s 14.154 Qm. 4,810.000 lj. ji 41 krajinami; kralj Karol XV., gl. mesto Štokholm J 93.070 Ij.
Rusija, s 97.869 £>. 55,098.000 lj., in 49 gubernijamijl car Aleksander II., gl. mesti Petrovgrad s 532.240 Ij.'(l in Moškova s 373.800 lj. ; zraven
Poljsko, s 8331 □»»• 4,812.000 lj., in 5 gubernijami-U gl. mesto Varšava s 157.871 lj.
Turčija, z 9980 [Jm. 16,100.000 lj., 18 krajinami ia 4 posebnimi knežijami: Serbskim, Valaškim, Moldavski^

in Cernogoro; sultan Abdul Aziz, gl. mesto Carigrad J z 900.000 lj.
fVreiko, z 895 [Jm. 1,480.000 lj.; kralj Oton I., gl. mesto Atene z 31.000 lj.
W
Drugotne vetje deržave.
AAzijanska Rusija, z 275.500 Qm. 5,330.000 lj., 4 gubernijami in 4 posebnimi krajinami.
fzijanska Turčija, z 31.600 [Jm. 16,000.000 lj., in 18 krajinami; vmes sv. dežela, in mesto Jeruzalem s 30.000 lj.
erzija, s 26.500 □in. 11,500.000 lj.; sab Nasereddin, gl. mesto Teheran s 130.000 lj. mifgansko, kraljestvo ; Birmansko in Anamsko, ce-f sarstvi.
tAngleška Indija, s 67.200 [Jm. 163.400.000 lj., in 5 jI predsedništvi; poglavar K. Canning, gl. mesto Kalkuta i s 000.000 lj.
uNskozemljska Indija, z 28.920 [Jm. 10,500.000 lj., S gl. mesto Batavija z 118.000 lj. mina ali Kitaj, z 210.000 g,,,. 375,000.000 lj., 18 j krajinami in 5 podložnimi deželami; cesar Sian-Fien, gl. ) mesto Pekin z 1,300.000 lj.
iJapansko, s 7500 [Jm. 37,000.000 lj., i» 10 krajinami;
cesar Tykoou, gl. mesto Jedo z 1,300.000 lj. lAfrikanska Turčija, s 44.500 □m. 4,800.000 lj., in ji 5 krajinami; vmes Egipt, kralj namestnik Abbas paša,
gl. mesto Kahira z 250.000 lj. Vullarokansko, z 10.500 □in. 6,500.000 lj., cesar Sidi
Muharned, gl. mesto Maroko s 70.000 lj. IAngleška Amerika, s 158.370 | J m. 3,760.000 lj., in 20 krajinami.
l&evernoamerikanske soedinjene derxave, s 156.000 I | jm. 27,100 000 lj., 31 deržavami in U okraji; predsednik A. Lincoln, središno mesto Vašington s 40.000 lj. iMcjikanske derxave, s 40.300 [>1. 7,500.000 lj., in f 21 oddelki; predsednik Juarez, glavno mesto Mcjiko s 170.000 lj.
Uirazilija, s 147.000 [jm. 6,100.000 lj., in 20 krajinami; cesar Pedro 11., gl. mesto Rio Janeiro z 266.400 lj. \Srednjoamcrikanske, Kolumbske, Peruanske in Ar-i (jentinske derxave, zgolj ljudovlade.
Števil« raznih vernikov lin zemlji.
Katoličanov . . .173 mil. Izhodnih kristjanov 80 „ Protestantov . . 83
Judov .... 5 mil. Muhamcdanov . . 160 Razn. malikovavcov 75() "
Prcgleil katoliške cerkve.
Njihova svetost, rimski papež.
Pij IX. (Janez Marija grof Mastai Feretti), rojen 13. maja 1792 v Sinigalii na Rimskem, papež izvoljen 16. ju„ 1846; je po versti od sv. Petra 258. papež.
Kardinali in višji opravniki papeževi.
Sveti kardinalski zbor, 70 kardinalov; vmes škofov 6
manšikov 50, diakonov 14. Kardinal vikar, namestnik papežev: kani. Konstantin Patrici.
Pervi dersavni minister: kard. Jakob Antonclli. Subdatar7 sprednik v podelitvah : prelat Francesco Vici Veliki penitencijar? vel. spovednik: kard. A. Marija de Azevedo.
Poslanci papeževi, v Avstrii: Anton de Luca , Tarsan-ski nadškof.
Nadškofje In škofje vse cerkve.
Vsa katoliška cerkev ima 142 patrijarhov in nadškofov, 712 škofov in apostoljskih vikarjev, in čez 173 milijonov duš; in sicer šteje:
Evropa 106 nadšk., 521 škof. in ap. vikarj., 135,000.000 duš Azija 15 „ 72 „ „	7,000.000 „
Afrika — „ 19 „ „	1,200.000 „
Amerika 20 „ 90 „ „ 30,000.000 . Avstralija 1 „ 10 „ „	100,000 „
V Avstrii je 16 nadškofov, 56 škofov in 28,080.000 katoličanov.
Pregled avstrijanskega cesarstva.
J1 Njih ovo cesarsko kraljevo apostol) s ko Ve lic arts t v o.
Franc Jožef Pervi, cesar avstrijanski, kralj »gerski in češki, beneški, dalmatinski, horvaški, slavonski, ffališki, vladimirski in ilirski; nadvojvoda avstrijanski; voj-eoda štajarski, koroški, krajnski, friulski; pokneženi grof »oriški in gradiškanski , mejni grof istrijanski; gospod Feržaškega mesta in Slovenske meje i. t. d.
R o dopis avst rijanske cesarske hiše.
Cesar Frimc JoieT l*ervi (Karol), rojen na Dunaji 18. avgusta 1830, je prevzel cesarstvo 2. decembra 1848.
Cesarica Elizabetn (Evgenija Amalija), liči Maksimilijana Jožefa vojvoda bavarskega, rojena v Posenhofenu 24. decembra 1837, poročena 24. aprila 1854 na Dunaju.
Ccsarič naslednik: Rudolf (Franc Karol Jožef), rojen 21. Avgusta 1858.
Cesaričini: 1. Sofija (Friderika Doroteja), rojena 5. marca 1855, umerla 29. maja 1857. 2, Gis-ela (Luiza Marija), rojena 12. julija 1856.
^ H rat je Nji/i cesarskega Veličanstva.
Nadvojvodi: 1. Ferdinand Maksimilijan (Jožef), rojen V jul. 1832. višji poveljnik mornarski, poročen 27. julija 1857 s Sartoto (Amalijo Avgusto), kraljičino belgsko, rojeno 7. jun. 1840.
2.	Karol Ludovik (Jožef Marija), poglavar tirolski, rojen 30. jul. 1833, poročen 4. maja 1857 z Margareto (Karolino Fri-leriko), kraljičino saksonsko, rojeno 24. marca 1840, umerlo 15. sept, 1858.
3.	Ludovik Viktor (Jožef Anton) rojen 15. maja 1842.
I Starši Njih cesarskega Veličanstva.
Franc Karol, nadvojvoda avstrijanski, rojen 7. dec. 1802, jtn Zofija (Friderika Doroteja), kraljičina bavarska, rojena 27. lan. 1805, poročena 4. nov. 1824.
Očetovi bratje in sestre.
1.	Ferdinand Pervi (Karol Leopold), rojen 19. apr. 1793, 'poročen 12. febr. 1831 z Marijo Ano (Karolino Pijo), kraljičino Fsardinsko, rojeno 19. sept. 1803; jo cesarstvo prevzel 2. marca 1835,
se mu odpovedal 2. dec. 1848.
2.	Marija. Klementina, rojena 1. marca 1798, poročena 28. jul. 1816 z Leopoldom, kraljičem sicilijanskim ali neapoljskim,
poj enim 2. jul. 1790, vdova od 10. marca 1851.
3. Marija Ana, rojena 8. junija 1804, gospa zvezdokri* nega reda.
Predst ar si Njih cesarskega Veličanstva
Franc I'ervi (Jožef Karol), sin cesarja Leopolda II., roje
12.	febr. 1768, ccnar I. marca 1702, umeri 2. marca 1836; j Marija Terezija (Karolina. Jožefa), kraljičina Ricilijanska, rojen 6. jun. 1772, druga gopruga, poročena 15. avg, 1790. umeri4
13.	npr. 1807.	11
Cesarica vdova: Karolina Avgusta, kraljičina bavarska rojena 8. febr. 1792,poroč. 20. okt. 1816, vdova od 2. marc. 18U5*
Pre d o č e t o v i b r a tj e in s e s t r e.
I.	Ferdinand (Jožef Janez K.), veliki vojvoda toskanski rojen 0. maja 1760, umeri 18. jun. 1824; poročen 10. sept I7j>(i z I.udoviko, kraljičino sicilijansko, rojeno 27. jul. 1773. umcrl0 10. sept. 1802; v drugo 6. maja 1821 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 27. apr. 1706. — Sin: Leopold //.-(Janez Jožef), veliki vojvoda toskanski, rojen 3. okt. 1707, poročen 28. okt 1817 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 15. nov. 1700 umerlo 24. marca 1832; v drugo 7. jun. 1833 z Marijo Antonijo kraljičino sicilijansko, rojeno 10. dec. 1814. — Otroci: a) Avgul sta, rojena 1. apr. 1825, poročena 15. apr. 1844 z Leopoldom kraljičem bavarskim, rojenim 12. marca 1821. b) Marija ! zabel« rojena 21. maja 1834, poročena 10. aprila 1850 s Frančiškom di Paolo, kraljičem sicilijanskim, rojenim 13. avg. 1827. c) Ferdinand rojen 10. jun. 1835, poročen 24. nov. 1856 z Marijo Ano, kraljičino saksonsko, rojeno 4. jan. 1836. d) Karol, rojen 30. apr. 1830, e) Marija Luiza , rojena 31. okt. 1845. f) Ludovik. rojen 4. avg, 1847. p) Janez Nepomucan, rojen 25. nov. 1852.
II.	Karol (Ludovik Janez), višji vojaški poveljnik, rojen 3. sept. 1771, umeri 30. apr. 1847; poročen 17. sept. 1815 s Henrieto, knežinjo nasavsko, rojeno 30. okt. 1707, umerlo 20. dec. 1820. — Otroci: 1. Marija Terezija, rojena 31. jul. 181«, poročena 0. jan. 1837 s Ferdinandom II., kraljem ncapoljskim , rojenim 12. jan. 18IO. — 2. Albert , armadni poveljnik, rojen 3. avg. 1817, poročen 1. maja 1844 s Uildegardo, kraljičino bavarsko, rojeno 10. jun. 1825. — Otroci: a) Marija Terezija, rojena 15. jul. 1845. b) Matilda, rojena 25. jan. 1840. — 3. Karol Ferdinand, rojen 20. jul. 1818, poročen 18. apr. 1854 z Elizabeto nadvojvodinjo, rojeno 17. jan. 1831. — Otrok: Friderik, rojen 4. jun. 1856. — 4. Marija Karolina, rojena 10. sept
1825, poročena z Hafnerjem nadvojvodom, rojenim 11. jan. 1827. _
5. Vilhelm, višji armadni poveljnik, rojen 21. apr. 1827.
III.	Jožef (Anton Janez), poglavar ogerski, rojen 0. marca 1776, umeri 13. jan. 1847; poročen v drugo 30. avg. 1815 s Ilermino, vojvodičino anhaltsko, rojeno 2. dec. 1707. umerlo 14. sept. 1817; v tretje 24. avg. 1810 z Marijo Dorotejo, vojvodičino virtembersko, rojeno 1. nov. 1797, umerlo 30. marca 1855. —
Otroci: 1. Štefan. rojen 14. sept. 1817. — 2. Elizabeta, rojena ^17. jun. 1831, v drugo poročena 18. apr. 1854 s Karolom Ferdinandom,, nadvojvodom, rojenim 20. jul. 1818. — 3. Jožef, rojen 2. marca 1833. — 4. Marija , rojena 23. avg. 1836, poročena J122. avg. 1853 z Leopoldom, kraljičein belgskim, rojenim 9. apr. 1835.
IV.	Janez Kerstnik (Jožef Fabijan), rojen 20. jan. 1782, U umeri 11. maja 1859; poročen 3. sept. 1823 z Ano grofinjo Me~ *ransko, rojeno 26. jul. 1803. Sin: Franc Jane«, rojen 11. marca 1839.
V.	Rajner (Jožef Janez), poglavar lombardsko - beneški, 'rojen 30. sept. 1783, umeri 16. jan. 1853; poročen 28. maja 1820 ,z Marijo Elizabeto, kraljičino sardinsko, rojeno 13. apr. 1800, lumerlo 25. dec. 1856. — Otroci: 1. Adelajda, rojena 3. jan. 1822,
uinerla 20. jan. 1855, poročena 12. apr. 1842 z Victor Emannelom II. kraljem sardinskim, rojenim 14. marca 1820. — 2. Leopold, jrojen 6. jul. 1823. — 3. Ernest, rojen 8. avg. 1824. — 4. Sig-.mund, roj. 7. jan. 1826. — 5. Rajner, rojen 11. jan. 1827, poročen |2I. febr. 1852 z Marijo Karolino, nadvojvodinjo, rojeno 10. sept.
I'1825. — <5 Henrik, rojen 9. maja 1828.
VI.	Ludovik (Jožef Anton), rojen 13. dec. 1784, vojaški višji poveljnik.
^fiisj's VimnteuB ©jpm^raaši^su
Sedež na Dutiaji.
weriavni zbor; predsednik v zg. zbornici: K. V. kn. Auersberg.
„	„ predsednik v np. zbornici: dr. Fr. Ilein.
wl)er»avno svetovavstvo ; predsednik: J. bar. Lichtenfels. liW in is t e rs ki p o f> v e t.; predsednik: nadvojvoda Rajner. ^Minister vnajnih oprav in cesarske hiše: B.gr.Rechberg. minister ders&avnih zadev: A. vitez Schmerling. i Minister notrajnih zadev: J. žl. Lasser. Minister pravosodja: A. bar. Pratobevera. JMinister denarstva: .1. bi. Plener. ,!Minister tergovstva in kmetijstva: A. gr. Wickenburg. minister vojaških zadev: A. g r. Degenfeld. Minister policije: A. grof Meczery. 'Minister brez zročila: M. grof Esterhazy. IDvorni kancelir ogerski: A. grof Forgač. (Dvorni kancelir erdeljski: J. bar. Kemeny. ljDvorni kancelir horvaško - slav.: J. Mažuranič.
Deželna razdelitev vsega cesarstva:
Deželne poglavarstva in kronovine,
/Voljna Avstrija, s 344 | | m. 1,697.130 Ij.; poglavar J. žl. Halbhuber, gl. mesto Dunaj s 476.222 Ij,
Gornja Avstrija, z 208 [ | m. 71 (>.904 lj.; poglavar £ baron IJach, gl. mesto Unec s 27.125 lj.
Solnograško, h 124 [|m. 148.025 lj.; pogl. Fr. bar. sPje, gelfeld, gl. mesto Solnograd h 17.239 lj.
Štajarsko, s 390 [Jm. 1,070.747 lj.; poglavar M. grof Strassoldo, gl. mesto Gradec s 63.176 lj.
Koroško, s 180 [>• 332.593 lj.; pogl. Fr. bar. Schluga glavno mesto Celjovec s 13.478 lj.	'
Primorje, s 138 []m. 539.423 lj.; poglavar F. barou Burger, gl. mesto Terst s 64.090 lj.
Krajnsko, « 1 73 | |m. 457.328 lj. ; pogl. K. žl. Ulepitsch gl. mesto Ljubljana z 20.747 lj.	'
Tirolsko, s 500 | jm. 870.263 lj.; pogl. nadvojvoda k J. ku. Lobkowitz, gl. mesto Insbruk s 14.224 lj.
Češko, z 902 []m. .4,720.313 lj.; in 13 okrogi; pogl. _ gl. mesto Praga s 148.588 lj.
Moravsko, s 386 [Jm. 1,878.806 lj.; poglav. G. gr Chorinsky, gl. mesto Berno z 58.809 lj.
Šlesko, z 89 [Jm. 478.497 lj. ; pogl. II. gr. Belcredi, g| mesto Opava s 13.861 lj.
Galicija, Ilodomirsko in Krakov, s 1350 [ Jm. 4.612.116 lj.; in 17 okrogi; poglavar A. gr. Mensdorf, gl. it,estj Levov s 70.384 ljin Krakov s 40.086 lj.
Bukovina, s 181 |]m. 402.242 lj. ; pogl. V. vitez Martina, gl. mesto Cernovec s 26.345 lj.
Ogersko, s 3120 [Jm. 7,146.982 lj., 42 županijami in \ okrajem; višji pogl. — gl. mesto Buda s 55.240 lj., in Pest s 131.705 lj.
Erdeljsko, s 1054 [Jm. 2,180.982 lj., in 10 okrogi; pogl. A. gr. Miko, gl. m. Kološ z 20.500 lj.
Serbsko in Banat, s 521 [Jm. 1,532.251 lj. , in 5 županijami ; pogl. — gl. mesto Temišvar z 22.507 lj.
Horvasko in Slavonsko, s 318 [Jm. 865.403 lj., in 5 županijami; pogl. J. bi. Sokcevic, gl. m. Zagreb s 16.657 lj.
Dalmacija, z 222 [Jm. 415.632 lj., in 4 okrogi; pogl^ I.. baron Mamula, gl. mesto Zadar s 7797 lj.
Vojaška meja, z dvema poveljstvoma:
a)	Horvaško-slavonsko, s 399 [Jm. 695.104 lj., in 10 regimentnimi okraji; poveljnik J. bi. Sokcevic.
b)	Sfrbsko-banaško, z 244 [Jm. 371.168 lj., 4 regimentnimi okraji; poveljnik — .
Beneško, s 437 [Jm. 2,484.248 lj., in 9 krajinami; poglavar J. vit. Toggenburg; gl. mesto Benedke s 118.120 lj.
Število stanovavcov pa narodih.
Vseh stanovavcov brez vojaštva je skupaj 34,653.000, j in sicer:
Italijanov . . . 2,905.000
Nemcov	.	. 8,044.000
. Slovanov	.	. 15,177.000
(Madžarov	.	. 4,989.000
i	—
Rumunov . . . 2,339.000 Druzih narodov , 1,199.000
Slovencov je 1,231.290, in sicer : fjna Krajnskem 432.890, v 30 okrajih z Ljubljane vred; i na Štajerskem 380.200, v 23 okrajih ; 'na Koroškem 110.700, v 11 okrajih; jiia Primorskem 226.100 , v 13 okrajih, in v Tcržašketn obmestji;
na Ogerskem 49.350, v 2 okrajih Železne, in v 1 okraji
Zaladske županije. na Beneškem 30.450, v 4 okrajih Videinske krajine.
Vojaštvo vsega cesarstva.
Armadne in karrielne poveljstva.
Ij
1. Armadno poveljstvo, za doljno in gornjo Avstrijo, Solnograsko, Stajarsko, Češko, Marovsko in Slesko, s 4 armadnimi oddelki; povelnik F. grof Wimpfen; glavni stan na Dunaji.
■ 2. Armadno poveljstvo, za Beneško, Tirolsko, Krajnsko, Koroško in Primorjc, s 3 armadnimi oddelki; poveljnik L. Bar. Bone-dek, gl. stan v Veroni.
H 3. Armadno poveljstvo, za Ogcrsko in Erdeljsko, s 4 armadnimi oddelki; poveljnik J. gr. Coronini, glavni stan v Budi. Armadno poveljstvo, za Galicijo in Bukovino, z 2 armadnima oddelkoma; poveljnik F. gr. Schlick, glavni stan v Levovu.
"Posebne deželne poveljstvu: 1. za Horvaško in Slavonsko v Zagrebu, 2. za Serbsko in Banat v Temišvaru, 3. za Dalmacijo v Zadru.
Vojaške čete.
Jpeštvo: rednih pešeov 80 regimentov; graničarjev 14 regimentov, lovcov 1 regiment in 32 batalijonov.
Konjištvo: kirasirjev 12, dragonarjev 2, huzarjev 14, ulanov 13 regimentov.
Topničarstvo : topničarjev 12 poljnih in 1 primorski regiment, r»-keterjev 1 regiment, žcnijcov 2 regimenta.
' Druge čete: zdravnijna četa, pionirji, brodnarji, vozniki, žebcarji, policij ni stražniki; žandarmov 10 regimentov.
Jloriinrstvo.
Višje mornarsko poveljstvo) poveljnik nadvojvoda Maksimilijan namestnik J. vit. Fant/,, gl. sedež v Terstu.
Iffornarske čete: mornarskih pešeov 1 regiment; topnicarji, brej«, narji, mašinarji.
Vojsknc ladije: 1 linijna Indija, Cesar; 7 fregat, <> korvet, 18
robrodov na kolesa; 0'l majnših ladij, topničarskih čolnov in plavov,
Šlevilo vojakov.
Vseh vojakov skupaj se šteje na C 14.000, in sicer: Ncnicov . . . 183.500 Italijanov . . . 43,7()|) Slovanov . . . 277.800 I Rumunov . . . 4().50() Madžarov . . . 87.700 i Druži h . . . 20.8()o
Slovenski vojaki so: v 7. 17. 22. 2t>. 47. 48 in 78 regimentu pešeov; v 7. 8. !>. I!), in 20. batalijonu lovcov; v 5. in 10 regimentu kirazirjev, v 1. dragonarjev, v 5. in 7. huzarjev, in v 6. ulanov; v 6. poljnem in primorskem regimentu topničarjev, v 1. in 2. regimentu ženijcov; v 1. in 10. regimentu žandarmov, v mornarskih in drugih četah.
Cerkvena razdelitev in nčilne naprave.
Katoli.škc cerkvene okrajine.
Dunajska, za doljno in gornjo Avstrijo; nadškof kardinal Jožef Otmar Rauscher na Dunaji, 2 škofa.
Solnograška , za Solnograško, Stajarsko, Koroško in Tirolsko; nadškof Maksimilijan Tarnoczi v Solnogrndu. 5 škofov.
Goriška, za Primorje in Krajnsko; nadškof Andrej Gollmair v Gorici, 4 škofje.
Praška, ža Češko; nadškof kardinal Friderik knez Schwarzenbcrg v Praži, 3 škofje.
Olomuška, za Moravsko in Šlesko; nadškof Friderik grof Fiirsten-berg, 1 škof.
Levovska, za Galicijo in Bukovino; nadškof Franc Vierhlejski v Levovu, 3 škofje.
Ostrihomska, za zahodno Ogcrsko;. nadškof kardinal Janez Scitovski v Ostrihomu, 8 škofov.
Jagerska, za severnoizliodno Ogcrsko; nadškof Adalbert Bartakovič v Jagru, 5 škofov.
Koločka, za južnoizhodno Ogcrsko, Erdcljsko , Serbsko in Banat-nadškof Jožef Kunszt z Koloči, 2 škofa.
Zagrebška, za Horvaško, Slavonsko in Vojaško mejo ; nadškof kar d i nal Juri Havlik v Zagrebu, 2 škofa.
Zadarska, za Dalmacijo; nadškof Jožef Godeassi v Zadru, 5 škofov
— 4o —
Beneška, za Beneško; patriarh Angelo Romazotti v Benedkah , 10 škofov in titularni nadškof Videmski. jLevovska, za katoliške Greke v Galicii in na severnem Ogerskem; ^ nadškof Gregor Joahimovič v Levovu, 5 škofu. .f Fog,iraška , za katoliške Greke na Erdeljskem, južnem Ogerskem f§ in v Banatu; nadškof Aleksander Sterka blagi Kerpenyes v liiaši, d 2 škofa.
*jLevovska, za katoliške Armence v Galicii in na Ogerskem; nad-r škof Samuel Štefanovič v Levovu.
Apostoljska ar m a tin a vikariju za avstrijansko vojaštvo ; škof Jane* | Mihael Leonhard.
IVekatoliške (luhovnije.
«1 Karlovška natlškofija, za odcepljene greke; patriarh Jožef Rajaoio
v KaHovcu na Serbskem, 10 škofov. / Evangeljski konsislorii, za evangeljce trojnih ločin, so na Dunaji, v Pcštu in Sibinji; pod njimi je 1!) nadzornikov.
Število razni li vernikov.
^ Katolič. latinskih 23,792.000 I Grekov odceplj. II „ greških	3,690.900 j Protestantov
■j „ armenskih	4.600 , Judov
Učilne naprave v cesarstvu.
Vsevčiliš 8: na Dunaji, v Gradcu, Insbruku, Praži, Levovu, Kra-kovu, Pcštu in Padovi. I Posebnih višjih šol: bogoslovskih 38, zdravniških 9, pravoslov-skih 5,
I Gimnazij 209, tehnik in realk 132, vajaških učilnic 24. . ljudskih šol, glavnih in druzih čez 24.OO0.
Slovenci, so po veri sploh katoličani, razun Nagoriške vasi r na Koroškem, in 5 far v Železni in Zaladski županii na Ogerskem.
So pa razdeljeni v teh škofijah : u v Ljubljanski, v 20 dekanijah; škof Jernej Vidmar v Ljubljani;
v Lavantinski, v 24 dekanijah; škof Anton Martin Slomšek v Mar-d burgu;
v Sekovski, v 2 dekanijah; škof Otokar Marija grof Attems v Gradcu.
v Kerški, v 10 dekanijah; škof Valentin AVieri v Celjovcu. v Goriški, v 10 dekanijah; nadškof Andrej Gollmair v Gorici, v Teržaški, v 7 dekanijah ; škof Jernej Legat v Terstu. . v Videmski, v 4 vikarijah; nadškof Jožef Trevisanato v Vidmu, v Subotiški; v 3 diakonijah; škof Franc Szenczi v Subotiši.
Sol je med Slovenci: bogoslovskih učilnic 5, gimnazij 9, tehnik in realk 8; ljudskih šol : na Krajnskem 158, na Štajarskem 189, na Koroškem 94, v Primorji 136, na Beneškem 24, na Ogerskem 27.
2,839.300 2,929.100 668,800
Gospodarski, opravilni in polni koledarček.
Nteinpeljski in percentni davek. L Štempelj po znesku, ki raste z vrednostjo reci.
Pri pismih , ki zadevajo denarne zneske, ali sploh denarja vredne reči. se »tempeljski davek plačuje pomeri večje ali manj. še vrednosti. Tako je pri dolžnih, prejumnih, pohotnih, kupnih najemnih, darilnih in enačili pismih, razun pisem zastran pre' nesbe nepremakljive reči, kot pohištva ali zemljišn; le pri menji. cah, ki ne segajo dalje kakor na (i meseov, je davek manjši Zavoljo vojske so od 1. jun. 1859 k postavljenemu znesku štemi peljna še prikladi pridjnni.
/. Štempelj za menjice.
//. Štempelj za pisma.
do	100 11.	- n.	5 kr.	do	20 11.	—	11.	5	kr.
100 „	200 „	— „	10 „	čez 20 „	40 „	—		10	
200 „	300 „	~— n	15 „•	„ 40 „	60 „	—		15	tt
300 „	500 „	— „	25 „	60 „	100 „	—		25	
500 „	1000	—„	50 „	100 „	200 „	—		50	
1000 „	1 500 „	— „	75 „	,, 200 „	300 „	—		75	
1500 „	2000 „	> „	n	„ 300 „	400 „	1		__	
2000 „	4000 „	o	- „	„ 400 „	800 „	o		_	
4000 „	0000 „	3	— lf	„ 800 „	1200 „	3		_	
«50 00 „	8000 „	4 „	—	„ 1200,,	1600 „	4		_	
8000 „	10000 „	5 „	— if	„ 1600 „	2000 „	5		—	
10000 „	12000 „	t> »	— lf	„ 2000 „	2400 „	6	tf	—	
1-2000	16000 „	8 „	- lt	„ 2400 „	3200 „	8		—	
10000 „'	20000 „	10 „	— „	„ 3200,,	4000 „	10		—	
20000 „	24000 „	12 „	- t/	„ 4000 „	4800 „	12		—	
24000	28000 „	„	—	„ 4800 „	5600 „	14		—	
28000 "	32000 „	16 „	— „	„ 5600 „	6400 „	16		—	
32000 "	36000 „	18 „	—	„ 6400 „	7200 „	18		—	
36000 "„	40000 „	20 „	— "„	„ 7200 „	8000 „	20	„	—	„
dalje za vsake 2000 fl. po ! 11. več.
Priklad k itempeljnu, ki
dalje za vsake 400 II. po 1 11. več.
raste po vrednosti reči.
Pri	—	11.	5	k.	prikl.	—	11.	2 k.	pri 5 11,	- k.
tt	—	r/	10	a	„	—■		3 „	„ « „	— „
II	—	„	15	n	„	—		* „	„ 8 „	— „
1t	—	n	25		it	—		7 „	„ io „	it
W	—	it	50	„		—		13 „	„ 12 „	n
tt	—	„	75	u	"	—	u	19 „	„ li „	— „
tt	1	u	—			—		25 „	„ 1« „	it
tt	o	it	—	it	n	—	„	50 „	„ »8 „	— u
tt	3	it	—	tt		—	tt	75 „	„ 20 „	— „
u	4	it	—	tt	a	1	a	— „	dalje pri vsacem	
1	A. 25 k. 1
2 2 3
50 50 50
50
II. Štempelj po stanovitnem zneskn.
Pri vlogah do Njih veličanstva, in pri vlogah do vseh
oblastnij sploh.............30	kr.
„ prošnjah za podelitev posebne pravice, javne službe	00	„
„ zapisnikih, ki veljajo za vloge, ali drugač , . .	30	„ „ oglasih za pritožbo k višji sodnli, enako kakor pri
razsodbi..........1 11., 4 fl., ali	60	„
„ pri dokladah in spisih rubrik ........12	„
„ prepisih, ki niso vidimirani, ali jih kdo sam napravi	30	„
„ prepisih, ki so pri vrednii narejeni in vidimirani .	60	„
„ izpisih, ki so vzeti iz javnih bukev......30	„
„ kerstnih, oklictiih, poročnih in smertnih listih . .	30	„
„ posih in legitimacijnih kartah........60	„
„ posih in potnih bukvicah za posle, delavce ...	12	w
„ spričbah zastran osebnih lastnost, o stanu kake reči .	30	„
„ šolskih, učilnih, službinih spričbah......12	„
„ pismih o kaki prigodbi, o pooblastenji.....30	„
„ pismih o pridobitvi nepremakljive reči, zemljiša, .
pohištva, razun percentnega davka sploh ....	30	w
„ veliclh bukvah tergovcov in obertnikov, vsaka pola	12	„ „ druzih zapisnih bukvah, vsaka pola po manjši ali
večji njeni velikosti.........2. 4 ali 6	„
Priklad k štempeljnu po stanovitnem znesku.
Pri — n. 2 k.	prikl. — 11. '/,	k.
„ — „ 4 „	„ — „ 1	„
_ H	_ ii/
n <> " ii	n n * /j n
n n 1 ^ //	n II 3	,,
pri ~ II. 30 k. prikl.— fl. 6 k.
n — n 60 „	„ — „ I« rr
i	o
a » ,i — a	r n "
a 4 — ,,	„ 1 i, a
III. Percentni ali odstotni davek.
Za prenesbo premoženja na otroke, starše, moža, ženo 1 peret, „ „	„ na bolj daljne sorodnike . . 4 „
n r,	V,	Pl»je .....8 n
„ vmestenje percentnega davka pri soseskah, cerkvah na vsake 10 let .........2 „
„ vpis take pravice v javne bukve ali intabulacijo	„
Kader se je zadnja prenesba zgodila pred 4 ali 8 leti, je percentni davek za pol ali za del manjši.
Zavoljo vojske je od 1. jun. 1839 pri davku za 3'/,, l'/t In 1 percent priklada po 15 od 100, pri druzih tacih plačilih je priklad a po 25 od 100 postavljenega davka.
Vožnja po železnici. 1. Odhod in prihod vozov.
Po odločbi od 15. maja !80t velja (a vožnji red za ljudi:
a) na Dunajsko - Teržnski železnici.
Osebni voz št. 4 gre: iz Dunaja ob 8 u. 30 m. zjutr
Gradca	,,	•r» „	14	„ zveč.
„ Marburga	„	7 „	26	n a
i, Celja		9 „	40	a a
od Z. mosta	„	10 „	31	n n
iz Ljubljane		1 „	12	,, zjutr.
„ Postojne		3 „	50	a n
je v Terstu			20	,1 ,1
Osebni	?'0	Z Št.	3	gre:
iz Tersta	ob	7 u.	10 m. zjutr.	
„ Postojne	,,	10 „	44	n a
„ Ljubljane	a	1 „	22	n n
od Z. mosta	,,	3 „	33	H 11
iz Celja	„	•i „	29	11
„ Marburga	,,	6 „	50	„ zveč.
„ Gradca		9 „	12	„ „
je na Dunaji		5 „	32	„ zjutr.
Osebni voz št. (»gre:
iz Dunaja	ob
„ Gradca	„
„ Marburga	„ „ Celja
od Z. mosta	„
i/. Ljubljane	,,
„ Postojne	„
je v Terstu	,,
8 u. 30 m. zveč. 5 „ 7 „ zjutr. 20 „
35 „
" n
23 „ „
2 „ „'
„ „
5 4
7 0 10 1
3 K
'/•več.
Osebni voz št. 5 gre: iz Tersta ob „ Postojne ,, ,, Ljubljane,, od Z. mosta ,,
7 u. 15 m. zveč 10 » „ ,
26
iz Celja „ Marburga „ Gradca je na Dunaji ,
zjutr.
22 45 8 51
zvec.
1») na Pragersko - Budimski železnici.
Osebni voz št 2 gre:
iz Pragerskega ob 6 u. 15m. zjnt. „ P tujega „ 9 „ 5 „ „
„ Ormoža „ 10 „	14 „ „
„ Kaniže	„ 12 „	30 „ opld.
„ St. Btlgrada „ 5„	19 „ zveč.
je v Budimo „ 7 „	30 „ „
Osebni voz št. 3 gre: iz Hudima ob 6 u. 45 m. /.jut. „ St. Belgrada „ 9 „ 8 „ „ „ Kaniže „ 2 „ 6 „ zveč. „ Ormuža „ 5 „ 20 „ u „ Ptujega „7 „20,, „ jenaPragerskem,, 7 „ 49 „
c) na Teržaško - Veroneški železnici
Osebni voz št. 5 gre: iz Nabrežine ob 8 u. — m. zj
„ Gorice	9 „	n ,1
„ Vidma	10 „	47 „ „
je v Benedkah	3 „	6 „ zv.
„ v Veroni	9 „	40 „ „
Osebni voz št. 7 gre:
iz Nabrežine ob 9 u. 48 m. zv. „ Gorice „ 11 „ 11 „ „ Vidma „ 12 „ 24 „ opln. je v Benedkah „ 4 „ 30 „ v Veroni „ 9 7

Osebni voz št. 4 gre:
iz Verone ol> 7 u. 20 m. zj. „ Benedek „ 11 „ 15 „ „ „ Vidma „ 3 „ 41 „ zv. „ Gorice „ 'r» „ 9 n » jena Nabrežini „ ti „ 49 „ „
Osebni voz št. 8 gre:
iz Verone ob 7 u. 32 m. zv. „ Benedek „ 11 „ — (/ „ „ Vidma „ 3 „ 28 „ Gorice „ 4 „ 54 jc na Nabrežini „ 6 „ 30
zj.
2. Voznina po železnici.
Pri ljudeh je od 1 osebe plačila za 1 miljo vožnje: na vozu v I. razredu 36 kr., v II. razredu 27 kr., v III. razredu j 18 kr. Zavoljo ažije se večkrat prištevajo posebni priklad i.
Pri blagu je od 1 eolnega centa plačila za 1 miljo vožnje: ' pri blagu I. razreda 2 kr., II. razreda 3 kr., 111. razreda i kr,; »k temu se prištevajo posebne plačila za zavarovanje, nakladanje 1 in spisovanje vožnjih listov.
3. Daljava krajev.
a) na Dunajsko - Teržaški železnici.
Narazen je:
Dunaj in	I). n. mesto		6%	m.	Zid anm.	in	Hrastnik	1	m.
P. n, mesto in Glognic			3'A	ii	Hrastnik	n	Trebovlje	1	M
G1 ogni c	in	lit nk	13	i>	Trebov Ije	ii	Zagorje	1	n
Bruk	n	Gradec	7	ii	Zagorje	ii	Sava	1	ii
Gradec	n	Kalsdorf		n	Sava	ii	Lilija	1	ii
Kalsdorl'	n	Vildon	i'/, '/,	ii	Litija	ii	K resnice	1	>i
Vildon	V	Lebering		ii	Kresnice	>i	Laze	1	ii
Iiebering	n	Lipnica	i	ii	Laze	'i	Zalog	1	ii
Lipnica	T1	A rnož	i	ii	Zalog	ii	Ljubljana	1	ii
Arnož	n	Spi lleld	'A	n	Ljubljana	n	Borovnica	3	ii
Spilfeld	n	Pesnica		n	Borovnica	><	Logatec	2	ii
Pesnica	n	Marburg	i	n	Logatec		Rakek	1 '/a	ii
JMarburg	ii	Hače	i '/,	n	Kakek	>>	Postojna	o	ii
Hače	ii	Pragersko	i	ii	Postojna	ii	Prestranek 1		11
Praters.	«	Poljčane	2	n	Prest ran.	ii	St. Peter	1	
Poljčane	n	Ponkva	2	n	Št. Peter	ii	G. Ležeče	i 'A	ii
Ponkva	n	St. J ur	1	n	G. Ležeče	ii	Divača	2	n
St. J u r	n	Store	1	»	Divača	ii	Sežana	1	D
Store		Celje	1		Sežana	ii	Prosek	i 'A	)i
Celje		Laskiterg		n	Prosek	ii	Nabrežina	1	>i
Laskitg.	n	L. toplice	1	n	1» a brez i na	i)	Grinjana	i	ii
L. topi.	n	Zidanmost	1	v	Grinjana	)!	Terst	1 'A	«>
Narazen je:
b) na Pragersko
Narazen jet Pragersko in Ptuj 2'/t m. Ptuj	„ Ormuž 3 „
Orrauž „ Cakovec 3 '/5 „
lludimski železnici.
Narazen je : Cakovec in Kaniža 6'^ m. Kaniža „ Sl.Belgrad 19 „ Si. llelgrad „ Hudim 9 „
c) na Teržnsko - Vcroucški železnici.
Narazen je:				Narazen je:	
Nabrežina in Monfalkon	2	m.	Kormin	in Manzano	i /
Monfalkon „ Zagrad	i'/*	n	Manzano	., Butrio	•■ i l
Zagrad „ R ubija	'/*	n	Butrio	,i Videm	1
Rubija „ Gorica	i	n	Videm ,	„ Benedke	18
Gorica „ Kormin	2	n	Benedke	„ Verona	16
Vožnja po posti.
Odhod in prihod poštnih vozov.
Iz Ljubljane gre	ob	3 D.		—	m.	/j-	v Celjovec pride ob		3	u.	—	Ul. z V	
71 " )> » » „ Novomesla,, Od Zid. mosta,,	ii	3	„	-	ii	zv.	„ Beljak „		5	ii	30		zj.
	if	3	„	—	v	11	„ Novomest,,	„	U		—	1)	zv. Zj.
	>j	11	ii	-		ii	Ljubljano ,,		8	a	—		
	ii	3	ii	15	a	zj.	,, Zagreb ,,		l	ii	15		z v.
11 M v 11 "	ii	3	ii	30	ii	zv.	ii a ii	ii	4	11	30		Zj.
Iz Poljoan ,,	ii	10	ii	15	„	11	ii " ii	a	11	n	15		n
„ Marburga „	n	9	ii	—	v	11	„ Celjovec „	a	2	n	—		zv. Zj.
„ Celjovca „	ii	9	ii	35	v	zj.	,, Marburg,,	n	•>	,,	35	>'.	
? i n ii	ii	3		35	ii	11	,, Ljubljano „	i.	3	ji	5	11	z v.
„ Beljaka „	ii	3		—	ii	zv.	ii ii ii	v	3	a	35	11	'i
„ Št. Petra „	ii	5	ii	30	a	zj.	„ Reko	„	12	ii	30	11	z v.
,, Reke „	ii	12	ii	30	ii	zv.	„Št. Peter,,	ii	7	ii	30	11	zv,
„ Zagreba ,,		8	,,	30	„	.1	naZid. most,,		8	i.	—	„	zj.
ii n ii	ii	9	ii	ir»	v	zj-	ii ii v v 11	ii	8	ii	45	11	zv.
ii n ii	ii	12	51	45	ii	z v.	v Poljčane ,,	ii	2	11	15	11	zj.
Odhod in prihod Loidovega parobroda.
Iz Tersta gre ob 12 u. opoln. I v Benedke pride ob 6 u. zjutr, „ Benedke., ,, 6 „ zjutr. I „ Terst „ „13 „ opold.
V oznina po pošti in parobrodi.
Iz Ljublj. v Celjovec 6 11. 16 kr. j	izPoljean v Zagreb	7 11. 56kr.
„ „ v Beljak 7 „ 98 „ [	„ Marb. v Celjovec	9 „ 24
„ „ v Novomesto5 „ 60 „ j	Si. Petra v Reko 4„ (j >t
Od Zid.inoslav Zagreb 6 „ 86 „ '	,, Tersla v Benedke	6 „65
Pošiljanje pisem po pošti.
Poštnina za pisma.
Za pismo, ki ni čez 1 lot leško, je za daljavo do 10 milj 5 kr
za daljavo čez 10 do 20 milj........10 „
za daljavo čez 20 milj in dalje.......15 „
Za pismo , ki je 2,3,4 lote in več leško, se plača 2krat, Škrat 4krat in večkrat toliko; tedaj 10, 15, 20 kr.; 20, 30, 40 kr.; 30, 45, 00 kr. i. t. d.
Za priporočbo ali rekomandacijo , in za returni recepis je 10 kr.
Za stvari, ki razun napisa nimajo nič pisanega, in so v
križnem zavitku je za en lot teže......2 „
Za pisma, ki gredo v vnanje deržave, prihaja za ondod še posebno plačilo; d rogač je pri pismih na Prusko, in sploh v nemške deržave, s kterimi je Avstrija v poštni zvezi.
Za pisma, ki niso nič, ali ki niso zadosti frankirane, je več 5 kr.
Poštnina za denarne pisma in zvezke.
Za vsako reč, ki se da na vozno pošto, je stalno plačilo 15 kr.
Dalje je za vsake 100 II. vrednosti, pri 1 funtu teže in
pri daljavi do 5 milj, posebne voznine.....2 „
Za Žkrat, 3krat, 4krat večjo vrednost, za 2, 3, 4 funte teže, za 2krat, 3krat, 4krat 5 milj daljave, je tudi 2krat, 3krat, tkrat večje plačilo; tedaj 4, 0, 8 kr.; 8, 12, 10 kr.; 10, 24, 32 kr. i. t. d.
Pošte, ki so od Ljubljane do 10 in do 20 milj daleč.
A [a Kranjskem.		Logatec .	3 '/n m.	St. Ožvald .	3 %	m.
		Loka .	• 3 '/a »	Št. Peter .	0	jj
Bistrica . .	8 m.	Lož	5	Terična vas	8	jj
Died . . .	7 „	Metlika .	10 „	Teržič .	5 %	?j
Borovnica	»	Mokronog	7 v	Trebilo . .	5	jj
Cernomelj .	10 .,	Novomesto	«'/.»	Vipava	7	f>
Idrija		Otok . .	« ,»	Višnjagora .	3	jj
Jesenice . .	8 »	Planina .	1 v	Zagor . .	5	jj
Kamnik .	•1 J,	Podkoren	11 J.	Zagorje .	7'A	n
Kerška vas	11 i.	Podpeo	a n	Zalog . .	1	jj
Kerško	<>'/3 j,	Postojna	& „	Železnike	4	j)
Kočevje .	7	Prestranek	t» „	Žužemberg	4'A	>j
Kostanjevica	»'/U	Radolica	0 ,,			
Kranj . .	* v	Rakek	4	!\a Stajarskem.		
Krcsnice		Rateče	« „			
Kropa . .		Razderto	7 „	Ar nož	15	Ul.
Lašiče . .	'A v	Ribnica .	5 „	Ar vež	13	» jj
Laze . . .	a „	Sava . .	* »	Bistrica slov. 11 '/.,		
Ležeče gornj.	7 ,,	Senožeče	7'A „	Brežice .	n 'A	it
Litija . . .		Šmarija .	i'A„	Celje . .	8	
Cniurek . . I« m Feb ring . . 20 ,, Frohuleiten . 20 „ Gleiclienberg 18'/, „ Gornji grad 5 » Gradec nemš. IS „ Gradec slov. 8 ,, Hrastnik . G Ivnica
Judeuburg . Konjice . . Kozje . . Labodovcc . J/aško
Laške toplice Lipnica . . Ljutomer Marenbcrg . Marburg M lira u Orniuž Pesnica . . Podčetertek . Poljčane . .
12 18 11 11
12%
Potikva . Pragersko Ptuj . . Race . . Radgona . Rogatec . Sevnica . Šoštanj . Š('i Held . Št. Juri . Št. Lenart Št. Peter Štore . . Trebovlje Velenje . Vildon Voitsberg Vransko . Zidan most
7 „
15/j » >• tj levu
11%n
15	„ ><>'/,„
12 „
10 „ 12 ■/,„
16	„ 12'/,
17'/	1 M
13	
8	
7	
16	.j
10	
16	
7	
87	i >5
5 V	t }>
7'/	■1 V
16	
16	»
5	
6	
Na Koroškem.
Bela gornja Beljak . . Celjovec . . Doberla vas .
19% in.
11 'A „ » „
8
Dravberg gor.
Dravb. spod.
Freže
Gmind
Jezero
Kapla
Kerka .	.
Kotoče .	.
Labod .	.
Led . .	.
IVaborjct.	.
Piiberg .	. Podgora .
Podklošter	. Pontabel
Rožek .	.
Št. Andrej	.
Št. Lenart	.
Št. Mihor	.
Št. Vid .	.
Špital .	.
Trebi ž .	. Velkovec
Verba .	.
Voll'sberg	.
20 9'A
14
17
5
C'A
i
18 10'/, 10
13
s'A 7'A 12
15 9
11
14
15 11
16
9'A' '/,-
101 12
i\a primorskem.
Ajdovšina Akv i le ja
llOVI'C
linije . . Buzet . . Cerkna .
„ . . 4
(,ervinjan Cittanova Cernica . Cres . Divača Gorica Gradiška Kanal . Kastelnovo Kerk . . Koborid . Komen Koper Kormin . Labin Lipa . .
7	m,
13 „
n'A „
13'A „ i1 6
13
15	„
8'A „
16	„
*'/,„
10 „ n 'A „ 10 „ 9 „ 1& „ 10'A „
8
11 'A „
11 'A n 15, "
9 /2 v
Lovr.ma . Matarlja . Matavun . Monfalkon Mošenice Nabrežina O.sor , Pazen Piran Pola . . Poreč Roman« . Hov Inj B ubija Sežana Terst . . Tomi 11 Vodnjan . Volosko . Zagrad Z i min
m
U
'a
n
13 A M
13 ,
I9 >,' 16
12 :
"7'A,, 11
8'a,: 10 „
9
17'/ '
/i Jt
10	V
''J M
I 1 '/
'■i 5)
15
A« Beneškem.
Bela . . . Bustrio Čevdat Gemona . Kasarsa . Latisana . Manzano Palmanova . Pordenone Portogruaro Št. Daniel . Tarčet Venec Videm
15
A '»•
13 12
15 'A 18 17
12
13
20 18'/, 16-/;
14
15	'A
14
Na Ilorvaškem.
Bistra Cirkvenica Cakovec . Dugoselo Glina . lvanio Jaška Karlovec Krapina ,
ll'Am.
I3 „ 20 „
18 'A „ 20 „
19'A »j 13'A » 1! „ 15
Lekenek . ILokve ,N«tratic . jOgulin . |Otočac Popovec .
I
J
19'/ m. 10'/2„
11 „
1® 'A n 17'A „
Reka . .	. 10 m.
Samobor .	• 13 „
Senj . .	• 1« %„
Severi n .	H'/j „
Varaždin .	. 20 „
Zagreb .	• 16 „
A'a Ogerskem.
Ilelatinci . 20 m. Lendava gor. 19V2„ Sobota . . 19'/2„
Naznanilo po telegrafu.
V nemško-avstrijanski telegrafni zvezi se za enojno naznanilo ceni 1 do 20 besed, in plačuje se po razni daljavi tako:
do
fl. 60 kr.
čez 100 do 135 milj 3 11. 60 kr.
10 „	25 „	1 „	20 „	„ 135 „ 175 „	4	„ 20 „
25 „	4.r» „	1 M	80 „	„ 175 „ 220 „	4	„ 80 „
45 „	70 „	„	40 „	„ 220 „ 270 „	5	„ 40 „
70 „	100 „	3 „	— „	„ 270 „ 325 „	6	n n
Za vsacili 10 besed, ki so od 20 več. se šteje še polovica spredaj postavljenega plačila, namreč 30, 60, 90 kr. itd. več.
Pri telegrafnih napravah druzih dežel se za enojno naznanilo ceni 1 do 25 besed razun napisa, in plačilo gre tako:
do
10
25 45 70
10
25 45 70 100
milj
11.
cez
100 135 175 220 270
do
135	milj 6 fl.
175	„ 7 „
220	„ 8 „
270	„ 9 „
325	„ 10 „
Za več kot 25 do 50 besed se plačuje 2krat toliko, za veo 1 kot 50 do 100 besed pa 3krat toliko.
Coliiina za vvožnjo in izvožnjo.
Od blaga, ki sc vozi v cesarstvo ali iz cesarstva, se na | meji plačuje eol v večjem ali manjšem znesku, in sicer večjidel po meri eolnega centa, kakor posebej odločuje postava.
Terst in Reka kot proste Inki nista pod eolno postavo; Istra in Dalmacija ste tudi izjete iz čolne zveze, in posebne postave veljajo za tiste, ker ima tudi njuni stan svoje posebnosti.
Avstrijanska
čolna tarifa.
Baker ali kuper, sirov .
„ v plošali ali drogih Bakreno in medeno blago Barve, lesne in navadne, v celem . lesne zdrobljene „ drage : ko cenila
indika. zaflor . „ v izločkih narejene Bombaž Qiavola), sirov
„ predelan Bombaževa preja, vata u ubeljena ali so-
sukana n barvana . Bombaževo blago, navadno, sirovo n srednje . . „ lepo . , . „ prav lepo Bukve, mape. inuzikalij Cin in cink, sirov
„ v plošah Cinasto in cinkasto blago Cuker ali sladkor ocišen Cukrena moka . .
„ za cukrarnice Cukren sirup . Cunje, pri vvožnji „ pri izvožnji . Čaj ali t<5, kineški . Čreslo, ježice, pri
vožnji.....
Dišave, drage: kadilo mira, kafra, ambra „ srednje: poper, in-
gebar, piment . „ bolj drago: balzam
bizam, diš, olja „ naj dražje: cimet klinčki, žafran Dlake, šetine, žime, pripravljene . . . Glinjasta posoda, groba „ navadna bela „ srednje lepa
/1. | k
— [80
8! 15 75
53
SO
1,58
—	153
5	2
10 50 13 15
J-
78:75 105 — 262 50
3	15
—	12 4! 20
15 75 13 15 9145
6	j 30
4	21» 15 75
42
15
15 75
-80 — j 42 5,25 10.50
Glinjasta posoda, lepa, porcelan . „ naj lepša Hmelj, suh • Jedila: kruh, prikuha . ,, testene, ne pečene „ ženof, kapare . ,, drage in posebno pripravljene Kakao, v bobu, sirovo ,, somleto . . . . Kamni, dragi, biseri „ navadni, obdelani, brusi, škerli . Ivanino blago, navadno .
„ 91 lepo . . Kava (kafe), sirova . .
,, sožgana . Kavčuk in gutaperča
,, izdelki iz obojega Kemične tvarinc: žveplo, potašelj, vinski kamen . . droge: soliter, vitriol, boraks . Kemični izdelki: mazila, duhovi . . „ barve, černila.
laki . . . . „ žleze, drože, pečatni osek . . „ manj drage barve Kis (jesih), v sodih .
„ v sklenicah, verčih Klej, lini, močič £š(irka).
černine .....
Kosti, rogovi, mezdra , „ pri izvožnji . . Kost, ribja pripravljena „ slonova, koralde Košeni, roženi izdelki Kože, živalske, sirove
„ pri izvožnji Kožuhovina, pol izdelana Kratko ali drobno blago, naj dražje .
^ 75
8L
»<>50
—	80
—	80
5	25
—	80
15	75
2	63
2	63
262	50
, Kratko ali drobno blago, drago .... ' „ manj vredno Ladje, lesene, za tunjo „ železne	„ .
| Lan. konopnina . . . ' Lanena preja, sirova „ ubeljena, barvana „ sosnkana . i Laneno blago: vervi n platno . grobo „ navadno. sirovo . n ubeljcno, barvano , pleteno r srednje, tiskano . „ lepo, tančica . „ naj lepše, všito, špice .... I Les za kurjavo, 100 kub.
čevljev . . . . „ pri izvožnji . . za stavbe in dela 100 kub. čevljev „ „ pri izvožnji . Leseno blago, grobo „ navadno, furniri, .
parkete . . . . „ lepo za hišno pripravo . „ naj lepše, izrezano, pozlačeno . Mašine železne „ drugačne Med, sam in v satovji Medica, v sodih . . Meso, sirovo . . . . „ suho. pripravljeno „ v klobasah . Moka. gris, kaša . . . v Istro z morja . ,, na Horvaš. iz Bosne Oblačila, navadne . . „ iz kožuhovine . „ lepe . . . . „ naj lepše, kinči Oglje, šota, premog . 01 (pir), v sklenic., verčih ,, v sodih , . .
fl. I k.
105 — 52 50
42 — 78J 75 105 —
202 50
—	42 -142
—	80 — 80 - 12
210 5 25
15 4 .)
4 20 15 1
80 80 03
80 40 27
'81 105 j — 157 50 262 [50
8 — — S 80
1 ti. I k.
13
3
1 1
3 8
(Razun eolnine se mora pri olu tudi porabnina plačati.) Olje. laško, v verčih, sklc-nicah .... „ v sodih.... „ dalmatinsko, v sodih . . . . . „ laneno. repično . Papir, grob .... ,, navaden, ne liman „ lep. liman. barvan „ naj lepši, pozlačen, stiskan .... Papirnati izdelki . Pletenina, iz bičja, ličja, terstja, slame, groba . ... ] „ navadna . „ srednje lepa „ lepa z drugimi
preplet k i . „ naj lepša, slamniki .... Podobe, tiskane . . Rajš ali laško pšeno . Ribe, sirove, slaniki, polenovke . „ druge, slane, sulic „ jegulje, tunicc v
olji.....
Sadje, suho. orehi . „ južno, navadno . „ srednje, pomeran-čc. limone, smokve „ drage, mandeljni, pavčki .... Semena, laneno, repično „ deteljno, povertno „ ženof, janež, ku-
inina.....
Sita in šeti, navadne . 4 „ bolj lepe . .| 15 Smole, navadne . . . „ terpentin, kamno
olje.....
„ gume, terpentino-vo olje ....
15 15
58 58 80 15
15 75 15 75
— 27 2 63 10 50
78 j 75
262 50 j 8|-i — 180
1	58
2	63
5 25 80 80
63
25 6 27
80 20 75
42
Sočivje, bob, grali, fciol Sol, kamna, kuhana ^Sol 7.a kuho se ne sme
vvaževati.) Srebro, izdelano v blago Steklo (glaž), grobo . „ navadno, belo . v srednje, brušeno,
reznno . . . „ lepo, barvano, zcr-kala . Svila (Žida), sirova . . „ pri izvožnji . . .
sosukana v pri izvožnji . . r ubeljena, barvana Svilnato blago, navadno v lepo, gladko in pretkano . Svinec, sirov . . . . „ vlit, v plošah, kroglah Svinčena beljava , menik Svinčeno blago Tabak, sirov, v listih .
„ pripravljen . Tolšc: maslo , salo, ali špeh . „ stearin „ ribja mast . „ druge masti Usnje, navadno „ lepo, tiskano,
zlačeno .... Usnjato blago .... Vino, mošt, v sklenicah, verčih .... „ v sodih in mehovih r mošt iz čolne izjeme dalmatinske „ iz Bosne na llor-vaško .... v vsklenicah kot sam-panjar zamašenih Vnetila: žveplenke, klinčki .....
„ smodnik (pulfer) „ strelne kapice
boh
po-
fl. | k. 20 — 12
202 50 1 58 5 j 25
I 0 50
15
- 180 31 50 8 — 10 50 15 75 157 50
262150 1
4 20
1 58
13 15
10 50
— 95
2 63
15 75
5 25 26,25 52:50
Volna, sirova
„ ubeljena , barvana Volnata preja, sirova .
„ ubeljena, barvana Volnato blago, grobo . „ navadno, sukneno „ srednje, žametovo „ lepo, tanko, tiskano . „ naj lepše, všito,
šali.....
Vosek. bel in rumen . Vozovi, teški, od enega „ lahki, za ljudi „ lepi, koči je „ za železnico /lato. izdelano v blago Železo, sirovo
„ vlito.....
„ skovano, zvaljano, jeklo . . . . „ na pol izdelano, le-meži, mački, drat Železna lama (pleh), , černa . „ izlikana, poflrne-žana, pocinjena Železno blago, grobo . „ navadno, orodje „ lepo, tanko izdelano . Žganina, vinski cvet, arak, rum „ liker, punšev iz-leček, močne slad-
čine.....
(Razun eolnine te mora pri žganini tudi po-rabnina plačati.) Žito, pšenica .
„ v Istro z morja . „ na llorvaško iz
Ilosne . „ soržica, rež. tur-šica, proso, ajda „ ječmen, oves . . Zivalda, ditja. majhina v večja . .
<1 k.
— 180
6 r— 13115 8 . 52 5() 78 75
105 202,50
4
15
105 202
20 63 75
50
262|5()
— i 42 1
203 5 25
4	20
5	25 5 25
1050
15 75
8 —
13 15
—	35
—	18
" 12
— 26
— 118
1 58
	fl.	k.		fl.	k.
Živalski pridelki: mleko,			Živina: konji in žebeta.		
jajca ....	—	—	1 glava	2	10
„ čeva, mehurji	—	80	„ osli in mule .	1	5
„ sir v hlebih .	5	25	„ iz Bosne na Hor-		
Živina: voli, 1 glava	4 20		vaško : voli 1 glava	1	40
„ krave , junčki .	2	10	ovce in koze .	—	9
„ teleta ....	—	42	„ prešiči ....	—	34
„ ovce in koze .	—	27	Živo srebro ....	8	—
„ prešiči ....	1	5	Živosreberne priprave,		
„ japnjeta, kozlički			cinober.....	15	75
prasci . |	—	18			
Raz ud odločene colnine so še posebne plačila za vaganje, pečatenje in pisanje listkov.
Colnina pri vvožnji in izvožnji je proti deržavam nemške : zveze obilno zmanjšana, ali za en del, ali za polovico, ali je celo r pregledana.
IN>ra Ihi i na za vžitke.
Za porabo nekterih vžitkov so zdaj po vsem cesarstvu pri Irodaji posebne plačila, ki so odločene po meri, teliti ali številu.
Klavna živina:	voli	in	krave,		Meso presno, pri			
I 1 glava .	•t	ti.	10	kr.	prodaji, 1 cent	— fl.	44	kr
» teleta . .	—	tt	35	a	Vino, 1 vedro	> »	10	n
r> ovce in koze	—	n	14	n	Mošt, vinski 1 v.	1 »	5	»
n jagnjeta in ko-					Mošt, sadovni 1 v.	«	35	n
zlički . .	—	n	0	n	01 (pir), 1 vedro	n	70	n
n prešiči . .	—	n	52 '/,	n	Žganje, 1 vedro .		25	«
„ prasci .		H	26'A „					
Pri nckterili večjih mestih, ki se štejejo za zapertc mesta, je r.a imenovane stvari večja porabnina odločena , tudi jo za vsa-ktero druge vžitke ])osehno plačilo naloženo.
Merc in telite.
Po novejšili cesarskih postavah se morajo vse prodaje goditi po avstrijanski ali dunajski meri in teliti.
Merc, na dolgost.
Avstrijanske postavne mere. Milja, avstrijanska 4000 sežnjev.
6 čevljev. 12 pavcov. 12 čert.
3 pavce. 20.579 pave.
Seženj, dunajski Čevelj, dunajski Pavec (cola) Poteza, v vojaški
meri Vatel, dunajski
Druge mere.
Brač, beneški, za
volno	0.878d. vat.
Brao, beneški, za svilo 0.821 „ Čevelj, pariški	1.027d. cev.
Dlan (4 persti) 3 d. pave. Kilometer, francos. 593.922 d. sez. Komolc (4 na en sež.) 1.5 d. cev. Korak O na 2 sežnja) 2.4 „ ^ Lahtra rudarska 1.033 d. sez. Lckat (3 stari vatli) 3.381 d. vat.
9
Meter, francoski 3.1(11 d. čcv Milimeter, franc. 0.455 d. čert Milja, nemška zem-
ljomerska 3905.(j J. sc£ „ italijanska „ angleška Palica, bistriška
„ novomeška Ped, navadna
„ stara tekavska 8.333 Pest, v konjski
meri	4
Seženj , francoski ti.322 Vatel, stari krajn-ski (4 stare
pedi)	1.127 d. vat.
„ st. štajarski 1.1 I I „ „ požunski 0.700 „ „ angleški 1.172 „ Versta, rusovska 562.5 d. sež.
970 848
1.5 d. vat. 2 n
d. pave.
d. čcv.
Avstrijanske postavne mere. Štirjaška milja 10000 oralov. Oral, avstrijanski Štirjaški seženj ,, čevelj
Mere na planoto.
Druge mere.
Vagan posetve 533.333	f]
Postat vinograda 1200	[]
Ara, francoska 27.112	[j
Hektara, franc. 1 760	oral.
1000 [] sež 30 [j čcv 144 [J pave
sež.
Mere na debelost.
Avstrijanske postavne mere. Kočni seženj	216 k. čev.
„ čevelj 1728 k. pave.
Druge mere. Kočni pavec. pariški 1.083d.k.pc. Stcra, francoska 31.64 k. čev.
Votle mere za suhe stvari.
Avstrijanske postavne mere. Vagan. dunajski 8 osmink. O.sminka	4 bokale.
Merica	2 bokala.
Bokal ali pinta 2 poliča. Polič	2 masclca.
Druge mere. Birgelj. ccljovski 1.333 d. vag. „ graški 1.311 „ „ marburski 1.406 „ Bokal, teržaški 1.357 d. bok. Hektoliter, franc. 2.141 d. vag.
vag.
Liter, francoski 0.687 d. bok. Mernik, novi krajn-ski (16 d. bok.) 0.5 „ stari krajnski 0.437 „ stari celjski 0.432 Polovnik, teržaški 0.401 Somma, metrična,
italijanska 1.622 Star, kraj n.(4 stari
merniki) 1.748 „ teržaški 1.5 Vagan. peštanski 1.232

Votle mere za tekoče stvari.
^vstrijanske postavne mere. Vedro, avstrijansko 40 bokalov. Kokal ali pinta . 2 poliča. *>oli«.....2 maseljc.
Druge mere.
jr;l"gia, primorska 1.166 a. ved.
Rarigla, _ K'eber, vipavski (50 I bokalov) . 1.25 „ I ii ogerski v eliki 1.468 „ Plektoliter. franc. 1.718 „ pvinč, primorski I (60 bokalov) 1.5 „
Tehle za v
Avstrijanske postavne tehle. pent, dunajski (1.120 čolnih cen-I tov) loo funtov, f«'", dunajski (1.120 čolnih fun-l tov) 32 lotov.
dunajski (0.035 colncga
L funta) 4 kvintelci.
pe»t, novi čolni (100 čolnih fun-L tQv) 80.285 d. funt. rUnt) novi coin i (500 francoskih I gram) 28.571 lotov. P^anjse deline funta so desetinke. I stotinke, tisučinke.
Liter, francoski . 0.627	a. bok.
Polovnjak štajarski 5	a. ved.
Startin. stajarski 10	„ Vedro, poljansko (15
bokalov) . . 0.337	„ „ horvaško in
celjsko (20 b.) 0.5	„ „ trebansko(30
bokalov) . . 0.75	„ „ dolensko (32
bokalov). . 0.8	„
Vorna tcržaška . 1.162	„
aganje reči.
Druge telite. Funt, budski, 28 d. lotov. Grama, francoska 0.228 d. kv. Kilogram, francoski 1.785 d. ft. Kvintal. francoski (200 čolnih
funt.) 178.571 d. funt. Libra, beneška 0.851 d. funt. Marka, kolonijska (16 dunajskih
lot.) 0.5 d. funtov. Pud. rusovski 29.250 d. funt. Tunja, mornarska 20 d. cent. Unča, dunajska 2 d. lot. ,, tcržaška 8 d. lot.
Denarji, novi in stari.
Po novejših cesarskih postavah se morajo vse plačila šteti l<> novem avstrijanskem denarji. Iz 1 novega funta srebra se kuje r" 30 zveznih tolarjev, in po 45 avstrijauskih goldinarjev, iz J novega funta zlata pa se kuje po 50 zveznih kron, in po 100 lolkron. Veljava srebernega denarja je stanovitna, veljava zlatega 1,1 ptujega denarja se ravna po kupčijski ceni.
^vslrijanski postavni denarji.
Sroberni. ^eliki zvezni tolar 3 fl. — kr. Bali zvezni tolar . 1 „ 50 „ rogoldinarski lolar 2 „ — „
Goldinar, zlatnik ali
forint . . . . 1 fl. — kr. Petica ali četertnik
(4 na 1 fl.) . . - „ 25 „ Deset ica (10 na 1 11.) — „ 10 „ Peterka (20 na 1 /1.) — „ 5 „

K u p r o n i. Groš al i trojka . . — fl. 3 kr. Krajcar ali sold (100
na 1 fl.) • • • • — n 1 </ Polkrajcar ali polsold. — „ 0 6 „
Papirnat i.
Bankovci po 1 fl., 5 fl., 10 fl., 100 fl. in 1000 fl.
Hazmcra starih in novih denarjev.
100 fl. konvcncijnih 105 fl. — kr. 100 „ dun. veljave 43 „— „ 100 „ renskih . 87.50 „ — „ 100 lir avstrijanskih 35 „ — „
Stari avstrijanski denarji.
Srcberni.
Dvogoldinarski tolar
in avstrijan. skudo 2 fl. 10 kr. Goldinar, polskudo . 1 „ 5 » Dvajsetica, nova, in avstrijan. lira . „ stara ... Dcsetica, pollira Peterka, četertlira Scstica, nova . . Groš, srcberni . Križaveo .... Polkrižaveo . Cetertkrižavcc .
, 35 ,34
,8.5 , 10
, r> ,30 13
K u p r c n i.
Krajcar.....1.5 kr.
Polkrajcar .... 0.5
13 11. 50 kr
0 - 75 ni
* „72.5„
Mtfuffi denarji.
Zlat i. Krona, zlata nova . Polkrona .... Cekin ali dukat. avstrijanski . Suvercndor ali sovran avstrijanski 14 Friderikdor, pruski 7 Imperial, ruski . Nitpolcondor , t'ran-coski(30 frankov) Suvcrcndor, angleški .....
. 8 8 10
70
1.6
Srcberni. Frank, francoski . — Funt štcrlingov, angleški . . . . 10 „ — , Goldinar, južnonem-
ški.....— „86.9
Lira, italijanska . — „40 Rubelj, ruski . . Skudo, rimski . Tolar, za 5 frankov „ za 5 lir ital.
11. 40 kr.
1 » „ 3 „ 13.5 n 2 „ — „
Pri premenjevanji starega in novega denarja sploh velja
vodilo :
4 stari krajcarji dajo 7 novih; 20 starih goldinarjev da 31 novih; in 1 star goldinar da l gld. 5 kr. novega denarja. Stari krajcarji se lahko prcnienijo v nove, če se k številu starih pridene polovica in še četertina tistega števila. Na pr. 30 kr.; k 30 polovica K), in še četertina 5, je to 35 n. kr.
Stari goldinarji se premenijo v nove, čc se k številu starih prišteje po 5 odstotka ali percentov; na pr. 100 fl. da 105 n. fl.
Denar dunajske veljave se lahko premeni naj poprej v kon-vencijnega (250 11. dun. vel j. da 100 fl. konv.), po tem v novega.
Premenjaya starega avstr. denarja v novega.
Stari fl.	denar	Novi	denar	Stari	denar	| Novi	denar
	| kr.	fT	kr7~	1 fl.	kr.	1 IT	kr~
			0-43		42	I _	73-5
_	■'A	_	0-87	—	43	, —	75-25
_	i	_	1 31	_	44	_	77
_	i	_	1 75	_	45	—	78-75
_	2	__	3-5	—	46		80-5
_	3	—v	5 25	—	47	■_• •	82 25
_	4	_	7	_	48		84
	»	_	8 75	—	49	—	85-75
_	6	_	10-5	—•	50	, —	87-5
_	7	j .—	12-25 j	—	51	—	89-25
_	8		14	—	52	—	91
_	9	_	15-75	—	53	—	92.75
	10	1 _.	17 5	—	54	—	94.5
_	11	—	19 25	.—	55	. —	96.25
	12	—	21	—	56	—	98
_.	13	1 —	22 75	'—	57	—	1)9-75
	14	1 -	24 5	—	58	1 1	15
	15	—	2625 1	—	59	1	3 25
	16		28	1	—	1	5
	17	__	29-75	2	— .	2	10
	18	_	31 5	3	—	3	15
_	19	_	33 25	4	_-		20
_	20	_	35	5	—• ■	5	25
	21	_	36 75	6	—		30
_	22		38-5	7	—	7	35
_	23	_	40 25	8	,—	8	40
_	24	_	42	9	—	9	45
_	25	_	43-75	10	—	10	50
_	26	_	45-5	11	.—	11	55
_	27		4725	12	—	12	60
_	28 I	_	49	13	—	13	65
_	29	_	50 75	14	—	14	70
	30	_	62 5	15	—	15	75
_	31		54-25	16	—	16	80
_	32		56	17	—	17	85
__	33	1 z	57-75	18	—	18	90
_	34		59 5	19	T	19	95
_	35		61-26	20	—	21	—
_	3 ti		63	21	—	22	5
_	37		64-75	22	—	1 23	10
—	38		66-5 |	23	—	t 24	15
,_	39		68-25	24	—	I 25	20
—	40		70 i	25	—	1 26	25
—	41	—	7175	26	—	i 27 o	30
Stari	denar	| Novi	denar	| Stari	denar	Novi	denar
nT	kr.	fl.	V kr......	! ~n T	~ kr"	n.	kr.
27		28	35	73	—	76	65
28	_	29	40	74	—	77	70
29	_	30	45	75	—	78	75
30	_	31	50	76	—	70	80
31	_.	32	55	77	—	80	85
32	_ i	33	60	78	—	81	90
33	—	34	65	7!)	—	82	95
34	—	35	70	80	—	84	—
35	— j	36	75	81	—	85	5
36	—	37	80	82	—	86	10
37	—	38	85	83	—	87	15
38	—	39	90	84	—	88	20
39	—	40	95	85	—	89	25
40	—	42		86	—	90	30
41	—	43	5	87	—	91	35
42		44	10	88	—	92	40
43	—	| 45	15	8J)	_	93	45
44	—	46	20	90	—	94	50
45	,	1 47	25	91	—	95	55
46	_ 1	48	30	92	—	96	60
47	_	49	35	93	—	97	65
48	_	50	40	94	—	98	70
49	_	51	45	95	—	99	75
50	__	52	50	96	—	100	80
51	_	53	55	97	—.	101	85
52	_	54	60	98	—	102	90
53	_	| 55	65	99	—	103	95
54	_	56	70	100	—	105	—
55	-_	57	75	200	—	210	—
56	_	58	80	300	—	315	—
57	_	1 59	85	400	—	420	—
58	— i	60	90	500	—	525	—
59	—	61	95	600	_	630	—
60	—	63	_	700	_	735	—
61	—	6't	5	800	__	840	—
62	—	65	10	900	__.	945	_
63	—	66	15	1000	—	1050	_
64	—	67	20	2000	—	2100	_
69	—	68	25	3000	_	3150	_
66	—	69	30	4000	_	4200	_
67	—	70	35	5000	—	5250	_
68	—	71	40	6000	_	6300	_
69	—	72	45	7000	—	7350	__
70	—	73	50	8000	—	8400	_
71	—	74	55	9000	—	9450	_
72	—	75	60	10000	—	10500	—
Poštetev obrest aii interesov.
I Kapital 1 na 1 leto
___U_
fl.
na 1 mesec
fl.
kr. 11 fl. i kr.
Po 1 od 100
0(1 1	_	1	| _	j 0-08	0(1 II	—	2 5	—	0-20
2	_	2	_	016	2	—	5	—	0-41
3	_	3	j _	1 0-24	3i	—	7 "5	—	0 tJ2
4	_	4	_	0-33	4	—	10	—	0 83
5	_	5		0-41	5!	1 —	12 5	—	1-04
t!	_	6	j _	0-49	6	; —	15	—	1 24
7	i _	7	j _	0-58	7		17 5	—	1 45
8	_	8	_	0-66	8		20	| _	1-66
9	_	9 11 —		0 74	J)		225	—	1-87
K)	__	10	| _	0-83	10		25		2-08
301	_	20 J	_	1 66	20	—	50	—	4 17
30|	_	30	_	2-49	30	_	75	—	6-25
40	_	40	_	3-83	40	1	—	—	8-34
50	_	50	_	4-16	50	1	25	—	10-43
100	1	_ i	_	8-33	100	2	50	—	20-86
200	2	__i	_	1 «•(>•<;'	200	5	—	—	41-73
800	3	_	_	24 99!	300	7	50	—	62-59
400	4	_	_	33-33;	400;	10	—	—	83-45
600	5	_	_	41-66	500	12	50	1	4-33
1000	10	—	—	83-33	1000	25	—	2	8-66
Po 2 od 100
0(1
Kapital na 1 leto iial mesec
kr.
II.
kr.
Po J>V Od 100
po 3 od 100
I		_	2	_	016	od 1	_	3	—	0-25
2		_	4	—	0-33	2	—	6	—	0 50
3!		_	6	—	0-49	3	—	9	—	0-75
4		_	8	_	0-66	4	—	12	—	1 -00
5		—	10	—	0-83	5		15	—	1-25
6		—	12	—	0-99	6		18	—	1-50
7		—	14	—	116	7	—	21	—	1 75
81		—	16	—	1 33	8	—	24	—	2'00
9		—	18	_	1-49	9	—	27	—	225
10		—	20	_	1-66	10	—	30	—	250
20		_	40	_	8-38	20	—	60	—	5-00
30		_	60	_	4-99	30	—	90	—	7-50
40		_	80	_	6-66	40	1	20	—	1000
50		1	_	_	888	50	1	50	—	12 50
100			_	_	16-66	100	3	—	—	25-00
200		4	_	_	33-33	200	6	—	—	50-00
300		6	_	__	49-99	300	9	—	—	7500
400		8		_	66-66	400	12	—	1	-T-
500		10	_		83-33	500	15	—	1	25-00
1000		20	—	1	66-66	1000	30	— t	2 3*	50-00)
Poštctcv ©brest ali interesov.
Kapital	na 1 leto		na 1	mesec |	Kapital	na 1 leto |		na 1	mescc
"O	LJL_	kr. !| fl.		kr.	—j	fl. |	kr. !		kr. ""
po	3_y	j od 100			po 5		od	100	
od 1		3 5	1 ~	0-29	od l|	—	5	1	04|
2		7	—	0-58	2	—	10	__	0-83
3		10 5	•i-	0-87	3	—	15	—	1-24
t		14 j	1 —	116	4	—	20	—	1 '66
5	—	17 5	! —	1 -45|	. 1 .» i	—	25		2-08
t»	—	21	j —	1-74	6	—	30	—	2-4»
7	—	245	, —	204	7;	—	35	—	2-91
8		28	1__	2 33	8	—	40	—	3 33
9		31*5		2-62	91	—	45	—	3 74
10		35	—	291	10	—	50	—	4 16
20	—	70	-	5 S3	20	1		—	9 33
30	1	5		8-74	30	1	50		12 49
40	1	40	—	1 100	40	•»	— ■	—	10-66
50	1	75	■—	14-58	50	2	50	—	20-83
100	3	50	—	29-1 0	100;	5	—	—	41-66
200	7		—	58 33	200	10	—	—	93-33
300	! to	50	—	87 !U	300	15	—	1	24-99
400	i 14	-1	i	(6*66	400	20	—	1	06-66
500	i 17	50	i	15 83	500	25	— •	2	8-33
1000	1 35	—		91-66	i ooo	50	— i	i	16-66
po 4		od	too		po (>		od	(00	
od 1	i _	4"	T—	033	od 1	i —	6	1 —	0-5
2		8	i _	0-66	2		12	1 —	t
3	1 _	12		0-99	8		18	. —	15
4	—	10	! —	1-33	4	—	24		2
5	— '	20	1	1 66	5	—	30	j —	2 5
6	—	24		1-99	6	—	36	—	3
7	_	28	1	2 33	7	—	42	—	3 5
8	—	32		2-66	8	—	48	—	t
»	•—	36		2-99	9	—	54	—	4-5
■10	—	40 -		3-33	10	—	00	—	5
20	—	80 !_		0 00	20	«	20	—	10
30	1	20	i —	9-99	30	1	80	! _	15
40	1	60		13 33	40	2	40		20
50	o	—	__	1600	50	3	—	; _	25
ioo'	4	—	—	33-33	100	6	— _		50
200	8	—	—	06 66	200	12	— 1		_
300	12	—	1	— !	300	18	—	1	50
400i	16	—	1	33 33	400!	24	—	2	
500:	20	—	1 1	66 66	500	30	—	2	50
1000)	40	-	t 3	33-33	1000	60	—	5	—
r
Sejmi, bližnji in daljni.
/
Na Kraj 11 skcm.
Ljubljani, glavnem mestu, v 3. poned. po sv. 3 kraljih, v i. po-1° ned. m. maja, v poned. po sv. Petru in Pavlu, po malem šmarna, B in po sv. Leopoldu; vsak sejem terpi ves teden. /V Bistrici, na Pivki, v poned. po sv. Jurju, in po sv, Martinu. A Bistrici, v Bohinju. 24. jun. in 6. dec.
Blokah, nad Ložem, v poned. po sv. imenu Jezusovem in 29. sept. Pa Bučki, v Kcrškein kant., 24. febr., 25. apr., v poned. pred krc-■j, som . v poned. pred sv. Mihcloin in 11. nov. fV Cerkljah, 17. jan., veliki petek. 16. avg. in 21. okt. r Cerknici, 24. febr.. v 4. poned. po veliki noči, 26. jul. in 2. nov. W Cerinošnicah. v Novomeškem kant., 12. marca, 24. jun. in v 1 poned. po roženkr. nedelji.	v
g Cement verhu, nad Vipavo, 24. apr. in v poned. po mal. Šmarna. |V Cernomlju, vsaki kvaterni torek, veliki torek, v torek po sv. ■ Petru in Pavlu in po sv. Simonu in Judu.
IV Vesnicah, v Berdskem kant., velikon. torek, 24. jun. in 28. okt,
IV	Doberničah, v Trebanskem kant., 21. apr.. 4. maja in 7. jul. Na Dobrovi, 14. febr., veliki poned. in 29. avg.
Dobu, v Berdskem kant., 14. febr., 15. jun., 10. avg., 28. dec. i V D olji h , v Mokronoškem kant., 20. jan., v 3. poned. po veliki-l noči, v poned. pred sv. Lovrencom in 29. sept. ,V Dolu, v Berdskem kant.. 26. marca in 5. avg. jfV Gočah, na Vipavskem, 30. nov.
V	št. (,'othardu, v Berdskem kant., cvetni petek, 5. maja, 25. raaj» in 2. jul.
V	Grahovem, v Planinskem kant., 9. febr. in 17. apr. V" Hotedrašici, v Planinskem kant., 10. okt. in 21, nov.
V	Idrii, veliko sredo, 16. maja, 15. okt. in 4. dec.
V	Idrii spodnji (pri far i), 3. maja, 17. avg., v poned. po ro-[ ženkr. ned. in 11. nov.
Na Igu. 27. febr.. 20 marca, v 2. poned. po velikinoči, binkoštni četertek, 10. avg. in II. nov.
V	Izlakah pri sv. Jurju, v Litijskem kant.. 24. apr. in v poned. po sv. Tilnu.
f •''t. Jerneju, v Kostanj cvskom kant., v poned. po sv. Trojici, 24.
avg. in v poned. po vernih dušah. Na Jesenicah, v Radollškom kant., 22. jul. in 2. nov
V	št. Jurju , pri Svfbnem, v Radeškem kant., 24. apr. in 24. jun. v Kamni gorici, v Radoliškoin kant., 10. avg. in 4. dcc.
\ Kamnika, 20. jan., 12. marca, 9. jun., 24. avg., 15. okt. in 4. dee. Na Kerki, v Višenjskcm kant., v poned. po sv. 3 kraljih, 16. maja,
jun. in v poned. po roženkr. ned. * Kerškem, 3. febr., pustni ponedeljek, 18. marca, 4. maja, 4. jun., 3 avg.. v poned. po sv. I.ukežu in 25. nov.
X Kočevju,'H). jan., 4. maja, 15. jun., 25. jul., 24. avg., 30. nov., 31. dec.
V	Kostanjevici, v poned. po tihi nod., po sv. Jakobu, po sv. Mi-helu in kvat. poned. v advcntu.
V	Krajnski gori, v poned. pred žcgnansko ncd.
V	Kranju, 25. apr., 1. avg., 21. sept., 18. okt. in 11. nov,
V	Krasnji, v Bordskem kant., 5. avg. in 21. dec.
V	Kropi, v Radoljskem kant., 12. jul. in 6. nov.
V	št. Lambertu, v Litijskem kant., 14. febr.. 22. maja in 17. sept. j
V	Lašičah, v poned. pred sv. Matijem, v čet. pred binkošti , 21. j jun. 9. sept. in (5. nov.
V	Leskovcu, pri Kcrškem, v poned. pred sv. Jurjem in 14. avg.
V	Ijitiii v poned. po 4. nedelji v poslu, 4. maja, v poned. po sv. Telesu, po sv. Mihclu in po sv. Miklavžu.
V	Logatcu do fj nem , v Planinskem kant., 12. marca.
V	Logatcu gornjem, v petek po vnebohodu Krist,. v poned. p0 j roženkr. ncd. in 13. dec.
V	Loki. 17. marca, 24. apr.. binkoštni torek, 24. jul., 24 avg, 29. sept. in 25. nov.
V	Ložu. 4. maja, lli. avg. in 28. okt.
V	št. Lovrencu, v Trcbanskem kant., 10. avg. in 23. nov.
V	Lukovcu, v Berdskem kant. 3. febr., 2«. marca, 27. apr. in 9. sept. |
V	Mate nji vasi, v Postojnskem kant., 24. jun.
V	Mengšu, 9. febr., 17 marca, 25. maja, 29. sept., 6. nov. ir» i
13. dec.	. . .
V	Metliki, v torek po sv. 3 kraljih, po svccnici, po sv. Jožefu, | po beli ncd.. po binkoštih, po sv. Marjeti, po velikem šmarnu, ! po sv. Mihclu, po sv. Martinu in po sv. Miklavžu.
Na Mirni, v Trcbanskem kant., 24. jun. in 3. nov.
V	Mirni peči, v Novomeškem kant., 20. marca, 3l.maja, 30. jun,, i 29. sept. in 29. dec.
X Mokronogu, v sab. pred tiho ncd., v sab. pred sv. Jernejem, J 28. okt. in 9. dec.
V	Moravčah, v Berdskem kant., 24. febr.. veliki poned., Iti. maja,
21.	jun. in II. nov.
V	Molniku. v Kamniškem kant., 12. febr., v 3. poned. v postu,
22.	apr., 2. jun. in v sredo po roženkr. nedelji.
V	Novem mestu, v torek po sv. Antonu p.. pred sv. Jurjem, po sv. Jerneju, po sv, Luku in po sv. Andreju.
V	Planini. 21. apr., 12. jul.. 10. avg. in 30. nov.
V	Po/horem gradcu. v Verhniškcm kant.. v poned. pred tiho ncd. in 13. jun.
V	Podveljbu. na Vipavskem, 25. maja in kvaterni četertek v jeseni.
V	Polšnjeku. v Litijskem kant., v poned. po sv. Urhu.
V	Postojni, v poned. po vnebohodu Krist., 24. avg., 18. okt. in 3. dec.
V	Radečah, v 1. poned. v postu, v poned. pred sv. Jurjem, 28. jun.. 1. sept., v poned. po sv. Martinu in 27. dec.
V	Rado It o vi vasi, v Višnjagorskem kant., 2. jan., pustni poned., v poned. pred sv. Urbanom in pred sv. Lukom.
V	Rudolici, 12. marca, 24. apr., binkoštni torek. 26. jul., 28. okt., 13.dec. Na Raki, v kerškem kant., kvaterno sab. v postu in 19. nov.
V	Rassdertem, v Scnožeškem kant., 14. febr. in 11. nov.
V	Ratečah, pri Krajnski gori, v poned. po žegnanski ned.
V	Ribnici, 2. jan., v 2. poned. po veliki noči,, 24. jun., v poned. po 2. avg. in 21. sept.
V	Rovtah, v Verhniškem kant.. v poned. po tihi ned., 24. jun., 10. avg. in 29. sept.	,
V	št. Rupertu, v Mokronoškcm kant.. IG. avg. in v poned. pred s.Luk.
V	Seno*eča/i. v binkoštni četert. in v poned. po kvat. nedelji v jeseni. Na Skarucni, v Kamniškem kant.. 15. apr.. 1. sept. in 2«. okt.
Slancjem verhu, v Mokronoškcm kant.. 4. jul. ^ Slapjem, na Vipavskem, veliki poned. in 22. nov.
V	Soderšici, v Ribniškem kant., v poned. pred sv. Gregorjem, . 22. jul. i„ |5. okt.
V	Gorici. v Loškem kant.. 1. maja in 18. okt.
%em logu, na Kočevskem, 13. apr.
V	Starem tergu, v Černomcljskem kant., 13. jun. in 1. okt.
V	Seibnem, v Radeškem kant., 1. maja in 25. maja. ^ S m a rji. v Ljubljanskem kant., IG. maja.
» Smartncm, pri Litii. v poned. posv. Jakobu in po sv. Martinu. ^ Slu rji, na Vipavskem, 1. febr., v poned. po beli ned. in v sredo
Po roženkr. ned.	p
* Ter novem, na Pivki, v poned. po sv. 3 kraljih, po sv. t eiro „ >'» Pavlu in 19. okt.	,
V	Teriim (pri sveti Trojici), v Mokronoškcm kant., v poned. prca vnebohodom Krist., po sv. Trojici in 23. jun.	. .
V	Teržiču, 18. marca, veliki četertek, v poned. po sv. trojici,
, nov. in 21. dec.	. ,
V	Toplicah , pri Novemmcstu, 21. jan., v četertek po sv. Matiju, P« sv. Florijanu, pred vnebovzetjem Marije D. in po roženkr. nea.
Na Travi, na Kočevskem. 1. maja, v poned. po sv. Urhu in 10. avg-Na Trebelnem, v Mokronoškcm kant., v sab. po velikinoči.
V	Trebnem, 13. jun., 12. jul. in IG. avg.
V	Turjaku, v Laščanskem kant, 12. marca in 30 nov.
Na Uncu, v Planinskem kant., 17. jan. in 1 poned m. marca. Na Vačah. v Litijskem kant., v poned. po beli ned., v torek p®
sv. Trojici, 1G. avg. in 30. nov.	.
Na Veliki loki, v Trebanskem kant., 12. maja in 2.>. jul. Na Verhniki, v kvat poned. v postu, velikonočni torek, v poned.
Pred vnebohodom Krist.. po sv. Trojici, 25. jul., G. nov. in uec. J Verhpolju, na Vipavskem, 22. jan. in 9. jun. Na Ve/eli gori, v Mokronoškcm kant., 12. marca m v sab. pred
angcljsko ned.	.	01.
V	št. Vidu, nad Blokami, v poned. po sv. Gregorju, po sv. Vid«
v'i^pTlfciclni, velikonočno sredo, binkoštni torek, .5.
jun, v poned. po malem šmarnu in po roženkr. ned.
V	* vid»> - Vipavskem, U. marca, 15. JU"' In * „0 angeljski » V*pa»i, pustni poned.. velikonočni torek . > ponea. ( *
ned. in 28. oktobra

\ Vi#t\jt gori, vsaki poned. po kvaterni ned., veliki poned.. ^ij jun., 2»>. jul., I. #ept. in v poned. po vsili svetnikih.
V	Zagorju, za Savo. 9. febr., 12. maja, »0. jun., 2. nov., 31. dec.
V	Zagorju, na Pivki, 17. jan., vel. poned.. binkoštni poned. in 11. nov
V	Zatičini. v Višenjskein kant., veliki četertek. v poned. pn vnebohodu Krist., 20. avg. in 25. nov.
V	Železnikih, 17. jan., velikonočni torek, 10. avg. in 30. nov.
V	Žireh . v Iderskem kant., 17. jan., sredpostno in veliko sredo
4.	jul. in 21. okt.
V	Zužembergu, 3. febr.. 12. marca. 24, apr., 9. jun.. v dan po vnebohodu Krist.. 1 hi. sept.. 28. okt. in 0. dec.
A;i Stajarskcm.
V	Gradcu, glavnem mestu. % 4. poned. v postu in I. sept.; vsak sejem terpi tri tedne.
V	št. Andražu, pri Ptujem. 20. jan. in 30. nov.
V	Arnožu. v Lipniškem kant.. 20. jan., cvetni petek in 24. sept.
V	Ar reži/. v Graškem okrogu. 24. febr., križev poned., 20. jul 24. avg.. v poned. po sv. Mihclu in 21. nov.
Pri sv. h ar bar i, v Ptujskem kant.. 20. marca, v velikonočni torek,
5.	maja, 15. jun., v poned. po šknpul. ncd.; 10. avg. in 29. sept.
V	DisIriti slovenski, 24. febr., 27. marca, 4. maja, 25. jul , 24. avg. in 29. sept.
V	Hraslovčah . v Vranskem kant.. v poned. po sv. Matiju, cvetni petek , križevo sredo in v poned. pred sv. Matevžem.
V	Hrežcah, 14. febr., v poned. po sv. Klorijanu. 13. jun., 10. avg., G. nov. in kvat. sab. v adventu.
V	Rrttku. poleg Mure. v I. poned. v postu, binkoštni torek in II. nov.
V	Celju, sredpostno sredo. 1. maja. 15. jun.. 10. in 28. avg., 21 okt. in 30. nov.
Pri sv. Duhu, v Kočah, v Konjiškem kant., velikon. torek in 13. jun. Pri sv. h)mi, v Jelšograskein kant., v binkoštni torek. Pri št. Florjanu, v Landsberskeni kant.. 4. maja, vsaki kvat. poned., veliki četertek in 21. dec.
V	Frauhnjuni. v Marburskem kant., 20. jul. in 21. sept.
V	Firštetifeldu, v Graškem okrogu, v 2. poned. po božiču, križev poned.. 24. jun., 28. avg.. v poned. pred vsemi sveti in pred sv. Miklavžem.
V	G'orni lic i. v Upniškem kant., 25. jan., 30. jun. in 14. nov.
V	Gomilskem. v Vranskem kant., 4. dec.
Na Ilajdini. v Marburskem kant., 5. sab. po velikinoči, I. maja in 30. avg.
V	Ifojčah . v Marburskem kant . 23. apr.
V	št. Ilu, v Marburskem kant.. 5. apr, in 4. sepl.
V	Imici, v Graškem okrogu, cvetni petek. 23. apr., 22. jul. in 14. sept.
V	št. Janin, v Marenberskem kant.. 17. jan. in v poned. po sv. imenu Mariinem.
V	Jarenini. v Marburskem kant., 3. febr.. veliki četertek, križev poned., 10. avg., 16". avg. in v poned. po roženkranski nedelji.
A" Judenburgu , v petek po vnebohodu Krist. in 21. okt
V	št. Jurju. v št. licnartskem kant.. 23. apr
\ št. Jurju , V Marburskem kani., 23. apr. in 8. jul. -j V št. Jurju. pod Rifnikom v Celjskem kant.. 12. marca. 23. apr., 4. maja. v poned. po sv. Trojici. 22. jun.. po kvat. ned. v jeseni in 28. okt
*	Konjicah, veliki četertek. v poned. po sv. Jurju. križevo sredo,
jun.. 31. jul.. v poned. po sv. Milielu i" 3. nov.
*	hoslrituiici, v Rogaškem kant.. 10. marca. 25. apr.. 15. jun.. 30 jat I p K°*jem, Iti. apr.. 25. jul. in 7. sept.
I v" SV'	V Lutcnberskem kant., 26. jul.
JJ Laškem. 24. febr.. veliki četertek. 23. apr.. binkoštni torek,
i v8Cl)t" nov* 'n t,cc'
*	Latnbahu. v Marburskem kant., 15. jun. in 16. avg.
I v Lembergu, v Jclšograškem kant.. v 4. poned. v postu, cvetni I petek. |2. apr., v poned. po sv. Urhu in 5. avg.
v Graškem okrogu. 2. nov. I v št. Lenartu, v slov. goricah, v poned. po beli ned.. 24. ju«, I v !lv»- i" 6. nov.
j v 1'ipnici, v Graškem okrogu. v poned. po svečnici. 1. maja, 25. j J"in 11. nov.
ti v l^uf,nem • gornjem Staj. . 25. jul. in 30. nov.
ljub nem, v Gornjograškein kant., 1. maja in 19. nov. j * Loki. v Laškem kant.. 22. maja. v poned. po sv. imenu Mariine«. ^ * št. Lovrencu, na Ptujskem polju. 10. avg. in 29. sept. I * Lovrencu, v pušavi, v Marburskem kant.-. 4. maja in 10. avg. ^ V Lucah. v Arveškein kant.. velikonočni in binkoštni torek. 10. avg., | 21. SC|)( ;„ y ))ec-
I* J-utenbergu. velikonočni in vsaki kvat. torek. ' ri sv- Majd,,leni. pri Marburgu, 23. jul. ■ V Marburgu, v sab. pred svečnico. 4. jul. in v sab. po s v. Luk«, fi * Marenbergu, v 4. poned. po božiču, cvetni poned.. binkoštni to-V r,'k, 29. sept. in 11. nov. v
1 v Martinem Celju, na gornjem tfiaj.. v petek po vnebohodu hrist. I „ I" ,(i avg.
I J>r' sv. Marjeti. v Ptujskem kant.. 20. jul.
f lri Materi Hošji. v pušavi, v Marburskem kant.. v poned. po ve-likeni šmarnu.	.
V Mozirju, v Gornograškein kant.. 5. apr., 15. jun.. v poned. pre4 I »lalem
šmarnom, 16. avg. in 18. okt. j V Mureku. JO. marca. 16. maja, 14. avg., 29. sept. in 6. dec. I J ri \ovi cerkvi, v Celjskem kant.. 10. avg. Pri Novi Štifti, v Ptujskem kant., 18. marca, velikonočni torek, .»
2. ju|.
I V	v Kozjanskem kant., 22. maja, v poned. pred binkosU m
t 30. jun.
I Ormuiu, cvetni petek, v poned. po s. Jakobu in II. nov. 'n sv. petru pod SV- r((I.ttmi, v Kozjanskem kant., 7. sept.
Mštanju. v Kozjanskem kant.. 9. jun., 16. avg. m 29. sept Nu Janini, v Kozjanskem kant., 1- marca, 12. maja, 15. jun., 13.
Jul., 15. okt. in 3. dec.	.	,
1odsredo, v Kozjanskem kant., v tiho sabolo, 3. maja, v binkostM . 24 jun., 21. sept. in 19. nov,	^

Podčetertkom, v Kozjanskem kant., 1*1. marca, velikonočni torek. 10. avg. in 21. nov.
Na Polju, v Kozjanskem kant., H. maja in 1. dec.
V	Ptuju , 23. apr., *>■ avg., in 25. nov.
V	Radi/oni, v (iraškem okrogu, 14 dni pred pustom. binkoštni torek, 10. avg. in 15. nov.
V	Rajhenbergu, v Sivniškem kant., veliki četertek, v poned. pred binkošti. v poned. po sv. Telesu in .10. jun.
V	Rogatcu, 24. febr., 21. marca, v poned. po beli nedelji, križev poned., 2.». maja, 13. jun., 12. jul.. 24. avg., 14. sept. in 30. nov.
V	št. Rupertn, v št. Lenartskem kant.. 24. sept.
V	Rušah, v Marburskcin kant., v poned., četertek in saboto p0 malem šmarnu.
V	Selnici, v iVIarburskcni kant., veliki poned., 3. maja in (i. nov.
V	Sevnici, na Savi, 14. febr.. cvetni .......>d., velikonočno sredo
in 22. jun.
V	Slorenjemgradcu, 25. jan., v 4. m ti. saboto v postu, 12. maja, 10. avg. in 10. nov.
V	spodnji Poljskavi, v Bistriškem kant., 10. marca in 30. jun.
V	Središču, v Ormuškcm kant., 14. febr., binkoštni torek in
V	Sričhtl v Marburskcin kant., 10. marca, 4. maja in 30. nov.
V	Se t ali h, v Marburskcin kant., 24. jun., 25. jul. in v poned. p0 velikem šmarnu.
V	Šmurji, v Celjskem kant., v poned. po sv. J kraljih, v 3. poned. po velikinoči, v poned. po sv. imenu Mariinem in 4. dec.
V	Šoštanju, velikon. torek, 22. jun., 12. jul. in 20. sept.
V	Strasti, v Upniškem kant., 20. marca. 24. jun. in 28. nov.
V	Švambergu, v (iraškem okrogu, 12. marca, in 24. jun.
Na Telia r jih, v Celjskem kant., 21. jan.. 2G. marca, 12. maj. in 20. jul.
Pri sv. Trojici, v št. Lenartskcm kant., 4. maja, 28. maja. 10. avff., 28. avg. in 24. sept.
V	Velenju, v Šoštanskein kant.. 1 maja. križev poned. in 24. avg.
V	št. Vidu . v Ptujskem kant.. 15. jun.. (>. sept. in (i. nov.
V	1 i ta n ju , v Konjiškem kant.. sredpostno sredo, 25. maja in 20. jul.
V	Vojnikn, v Celjskem kant., v poned. pred svečnico, po beli ned.. 1 ii. maja, 4. jul. in 18. okt.
V	Vojtsliergu . v (iraškem okrogu , 1. torek v postu, velikonočni petek. 24. avg . 2.0. sept. in 28. okt.
Na Vranskem, velikonočni torek in 2. sredo po velikinoči.
V	Vildonu, v (iraškem okrogu. 24. febr.. velikon. torek, 2. jul„ 22. jul.. 29. sept. in 25. nov.
V	Žavcu. v Celjskem kant., 14. febr.. 29. avg. in 4. okt.
i\a Koroškem.
V	Celjovcu, glavnem mestu, v poned. po sv Janezu N. in po sv. Uršuli: vsak sejem 14 dni.
V	Africa, v Beljaškem kant.. v tihi četert.. v poned. pred sv. Lukom in po sv. Katarini.
y Aithofnu, velikon. in binkošt. torek in v poned. po sv. Martin«. \ št. Andražu, cvetni petek. 3. maja, 28. avg. in 30. nov. \ Beljaku, v poned. po sv. 3 kraljih in po sv. Lovrencu. ^ Blajbergu, nemškem, v Heljaškcm kani., 21. avg.
V	Cerni. v Pliberskem kant., v poned. po sv. Florijanu in po sv. Jerneju.
^ Doberli vasi, v poned. pred sv. Lukom. ^ Dravbergu , doljneni, v št. Pavelskem kant., 21. sept.
V	Dravbergu, zgornjem, v Grajfenbcrskcni kant., na pcpelnico, T sred postni petek, velikonočni torek, <t. maja, 14- in 28. jun., 9 in 24. nov.
V	Eberitanju, v torek pred cvetnico. pred binkošti,29. sept. in 27. dec. \ Feldkirhnu, v tergu, v poned. po znajd. sv. križa in 24. avg.
^ Mrežah, 3 febr., 1. maja. 24. avg. in 28. okt.
V	(*mindu . v sab. po sv. treh kraljih, v 1. torek v postu, v po-ned. po malem šmarnu, po sv. Luku in 25. nov.
Oradišu, v Freškem kant., v poned. po beli ned., po malem šmarnu, po sv. Marjeti in 30. nov. » Grujfenbergu, 15. in 28. jun., 29. sept. in 25. nov.
*	Gribinju, v VcIkovskcm kant., v poned. po sv. Jožefu.
V	Uutžtanju. v Pliberskcm kant., 23. apr., 24. jun. in 21. okt. Pr> sv. Hnni, na Kerki, 20. jan., bink. torek in 11. nov.
^ št. J„kobu, v Hožu, v poned. po malem šmarnu. y Kapti, 1. maja. 2. jul. in 28. okt.
V	K<'točah, v Mavtenskem kant., 3. febr.. v petek po vnebohodn Krist.. 24. avg. in 2. poned. in. okt.
V	Hut arc ah, v Althofenskcni kant., pustni poned.. 20. jul. in 21. okt.
V	Labodi, v št. Pavelskem kant., 12., marcu, 4. maja. 24. avg. '» 7. dec.
V	št. Lenartu, velikonočni in binkoštni torek, 10. avg. in 28. okt. v Mu vinu, 25. apr., v poned. pred s. Mihelom.
V	Milil,,tu, v sredo po sv. 3 kraljih, v 4. torek v postu, 23. "I"'.. 18. okt. in kvat. sredo v adventu.
V	št. Mohorju, cvetni poned., v torek pred binkošti, in «8. okt,
V	Mozirju, v Celjovskcm kant., 23. apr. in v poned. pred sv. Uršulo,
V	Aaborjetu, v Trebiškem kant., v poned. pred vsemi svetniki.
V	1'aleruionu, v pustni poned.. 8. jul.. v poned pred sv. Martinom in kvat. poned. v adventu.
V	št. Pavlu , 2.-,. jan., velikon. in bink. torek m -9. sept.
V	IHiberku, 8. jun., 1. sept. in 0. nov. v .
V	1'odgorjah, V Podklošlerskcni kant.. binkoštni torek. Podklohtrom, 4. maja in v poned. po vseli svetih.
V	''ontablu. v Trebiškem kant., 30. jun. in 10. okt
l ''"samici, v SSpitalskem kant., veliki poned. in ~9. sept.
*	Kajhenfelsu, v št. Lcnartskem kant., 25. jul.	....
V	Hcnvegu, v Gmindskcm kant., velikon. torek., 1. maja m kvat. eeterlek v jeseni.
\ Božeku, za Dravo. 29. sept.	. .
*	Haksenbcrgu, v Spitalskem kant.. 1. maja, 25. jul. in 28. okt. v Hpita/u, v 4. poned. v posti in v poned. po sv. Martinu.

— 7J5
V	Štrasbergu , \ poned. po sv. 3 kraljih, v t. četertek v postu 25. jul., 10. avg. in ti. dec.
Na Trebižu, v 1- sab. m. aprila, 30. jun., 1«. okt. in 1. sab.
^ „, ...
V	Trebnem , v Bcljaškem kani., v poned. po sv. Matiju m p0 povišanju sv. križa.
V	Velkovcu, 27. marca in <>'. dec.
V	št. Vidu. \ poned. po sv. imenu Jezusovem m 20. sept.; \saki semenj po 41 tedne.
V	Volfsbergu, \ poned. po sv. Telesu in 13. okt.; vsaki semenj po 4 tedne.
V	Zgornji Neti. v 3 poned. v postu. 21. sept. in U. nov.
j\a Primorskem.
V	Temin, glavnem mestu. 1. do 20. avg., 2. do 9. nov.
V	tidovšini. v s. Kriškem kant., 10. marca, križev petek, Zk. jun. in 15. okt.
V	Akvileji, v Cervinjanskem kant., 20. do 28. marca, lt. do 13. jul. m 10. do 21. dec.
V	Boljuncu. v Koperskem kant.. 1. sept.
V	llorru. v Goriškem okrogu, 20. in 21. marca, 29. in 30. sept.
V	Brezovici. v Kastclnovskcm kant., 28. apr.. 3. jul. in 17. okt. Na Bukovi. v Cerkniškem kant., 1. maja in 29. sept.
V	linijah, v Istrii. 17. jan. in 8. sept.
V	Buzelu, v Istrii. v poned. po sv. imenu Marije.
V	Cerkni. v Goriškem okrogu, 24. febr. in 21. okt.
V	Vervinjanu. v Goriškem okrogu, v poned. po sv. Martinu, 3 dni.
V	Čubedu, v Koperskem kant., 11. nov.
V	Čresu (Chcrso), 1. do 8, avg.
V	Dolini, na Istrijanskein , 4. jul.
V	Drina, v Monfalkonskem kant.. 24. jun.
V	Gorici, 16. marca 8 dni. 2'*. maja 1 '-t dni, 1. okt 8 dni in v poned. po sv. Andreju 14 dni.
V	G r a diski, 25. marca. 1. sept. in 25. okt.
V	Kaciču. v Sežanskem kant.. '25. maja in 9 sept.
V	Kanalu , v Goriškem okrogu , v poned. pred sv. Martinom.
V	Karminu. 25. jun. in 4. sept.; po 3 dni.
V	Kast vi, v Volosčanskem kant., '22. maja. v poned. po roženkr. ned. in 13. dec.
V	Kastclnovu, v Istrii. 10. apr., 28. jun. in 27. nov.
V	lierku (Veglia), v Istrii. 10. avg.
V	Kotnenu. v Goriškem okrogu , k20. marca in 12. nov.
V	Konskem. v Karminskem kant. . 25. apr. in 17. okt
V	Kopru, v Istrii, 21. sept. in 21. okt
Pri sv. Križu, v Goriškem okrogu, v poned. po sv. Telesu in 14. sept.
V	Labinu (Albona), 30. jun. in 7. okt.
V	Lokvi, v Goriški okolici, veliki poned. in 9. nov.
V	Medeji, v Karminskem kant., 13 jun.

V	Nonfulkonu. 20. marca in 6. dec.; po 2 dni. y Moičenici. na Istrijanskem. 3. febr. in 29. nov.
Maji, na Istrijanskem. 7., 8. in 9. okl. Noveingradu (Cittnnuova). 28. avg. Osoru (Ossero), I. jun. Panji rani. v Koperskem kant.. 9. maju. Paznu (Pisino). v Istrii. 2. avg. Pirana, v Istrii. 24. apr. in 15. sept.; po 2 dni. Poreču (Parenzo). v Istrii. 21. nov.
Porini, v Sežanskem kant . v poned. po sv. Antonu Pad. in po sv. Frančišku Ksav.
V	Kicmunjih, v Koperskem kant.. 20. marca.
V	tt očitni . v Kanalskem kant.. 30. nov. * Horiiiju. v Istrii. 11. do 20. nov.
V	Sežani, v Goriškem okrogu. 3. maja. U. sept. in 12. vsaccga mesca.
Stijuku. v Komenskcm kant.. 24. febr. Sniarji. v s. Kriškem kant., 3. febr. in 22. nov. Štanjelu, v Komenskcm kant.. 7. jan.	„
Tomi na. 15. apr.. 21. sept. in v poned. po sv. Miklavžu. Turjaku: v Monfalk. kant.. 20. apr.. 10. okt. in 9. dec.; po - dni. Vothtjanu. 10. avg. in 13. dec. Yoloxkem, v Istrii, 16. maja.
Ziivji. v Kastelnovskem kant.. 15. apr. in 26. sept. %iuiinu (Gimino). v Istrii. 2. avg.
i\,i Horvaškcm.
V	Xuijvettu. glavnem mestu, cvetni četertek. 26. apr.. 3. jul.. 21. avg., 29. okt. in 9. dec.
V	llokru. v Reški županii. 13. jul.. 2. nov. in 30. nov.
v Hotsiljrrem . v Zagrebški cup., v torek pred bink.. 26. jut. ■) i
avg.	. ...
V	C,,koren, v Yarned, žup.. veliki poned,. 30. jun . 2- avg m 2.». no*.
V	C„l,m, s poned. po llink., pred s. Jakobom in po malem šmarnu.
V	(.'robnika, v Heški žup., 1. maja in v poned po sv. 1 rojici. v Janki. v Zagrebški žup.. binkoštni torek.
V	Karlova,. 8. maja. 15 jun., 25. jul., 29. sept ... 2t.dec.
V	Klanje,i. v Varažd. žup . v poned. po sv 3 kralj,h, pustni n veliki poned.. v 4. poned. po veliki noči. 24 jun.. 10. avg. m
V	Kradli, v Varažd. žup.. 19. marca, 4. maja. 16. maja 27. jun , v poned. po vnebohodu Krist. in po sv. imenu Man.nem. 29.
, sept . II nov. in 6. dec.	, ... . Q- •„.
V	Križeveu. 20. jan., veliki poned.. 3. maja. bink. torek 27 jun
2- a ve 14 sent 18 okt. U.	in v »,oncd- prcd . '
V	OguHnu, v vojaški meji, bink. torek in 9 sept.; po tn dni.
* Kavni,/ori. v lleški žup.. 7. jan. m >5. okt.
V	Reki. 23. apr.. 2'4. jun.. 15.. avg. in 1. sept.

V	Samoboru, v Zagrebški /.up. 1 i. febr., t!), marca, veliki petek 22. maja, 28. jul., 10. avg. in 21. dec.
V	Severinu, v Zagrebški žup., 24. jun. in 16. avg.
V	Sinku. v Zagrebški /.up., v sredo po svečnici, veliki torek, 4. maja, v petek po vnebohodu Krist., 15. jul., 12. avg., |{j. Bept in 19. nov.
V	Soxicah. v Žumberski voj. meji, 6. maja in 2. avg.
V	Stridor i. v Varažd. žup.. 19. marca. 22. jul., 30. sept. in 4. dec.
V	Vara&dinu, 24. apr., 24. jun., 25. jul. in 5. nov.
V	Verbovukem, v Iteški žup.. v poned. po sv. Telesu in 1|. nov.
Na Ogerskem tastran Donave.
V	Šopronu (Oedcnburg), glavnem mestu, v 1. poned. \ postu, j maja, 20. jul. in 1!>. nov.
V	Belatincih, v Zaladski županii, 20. jan,. 24. febr., 25. apr.. (;, jul. in 5. nov.
V	Bogojnini, v Zaladski žup., v petek po Krist. vnebohodu in v dan po angelih varh.
V	Dubrovniku, v Zaladski žup. . v poned. po Krist. vnebohodu in po sv. Jakobu.
V	Gisingu, v Železni žup., veliki poned., 13. jul., 1. sept. in 6. dec.
V	št. Golhardu, v Železni žup., veliki petek, 1. maja. v poned. po sv. Trojici, 22. jul. in 18. okt.
V	Kaniii, veliki, v Zaladski žup., v poned. pred svečnico. po cvet-nici, pred binkošti, pred vel. šmarnom, pred sv. Terezijo, pred adv. šmarnom.
V	Kisekn (Giins), v Železni žup., v petek po pcpclnici. v poned. po sv. Telesu, pred sv. Jakobom, pred sv. Tilnom, pred sv. Uršulo in po 3. adv. ncd.
V	Lendavi, doljni, Zaladski žup., 25. jan., 3. četertek po pcpelnici. v poned. po sv. Trojici. 28. okt. in v četertek pred božičem.
V	Pečuhu (Funfkirchen). v liaranjski žup.. v poned. pred svečnico, pred binkošti, pred vel. šmarnom in pred sv. Katarino; po cel teden.
V	Bakicanu, v Železni žup., 16. avg.
V	Suboli (OlsmV), v Železni žup., 24. avg., 2G. okt. iti 6. dec.
V	Subotišču (Steinamangcr), v Železni žup., v poned. po 2. predpep. ned., 24. apr., v poned. po sv. Trojici, 9. sept. in 30. nov.
V	Vespremu, v Vespremski žup., 14. febr., 4. maja in 21. sept.
V	Zalaegersegu, v Zaladski žup., 14. febr., v poned pred cvctni-co, 1. maja, bink. torek. 22. jul., 9. sept., 28. okt., 30. nov. in 28. dec.
\a Iteneškeni.
V	Benedkah. glavnem mestu, o Kristusovem vnebohodu, 14 dni.
Na Beli (Moggio). v Videmski delcgacii, 20. sept.
V	Cev da tu (Cividale), v Videmski del., zadnjo saboto vsacega mesca, 27. jul.. 29. sept. in 10. now, po 3 dni.
V	št. Danielu, v Videmski del., 17. jan., 25. jun.. 28 avg.. v poned. po 2. ned. m. okt.. 24. dec.
nov.
V	Drencii, v Videmski del., v poned. po s. Mohorji in 2. nov.
V	Glemoni, v Videmski del.. 1 petek vsaccga mesca, 3. febr. in 2. ...
V	št. Lenarili, pod Altano, v Videmski del., 1«. avg. in 6. nov.
V	Osopu. v Videmski del.. 13. jul., in 22. okt.; po 3 dni.
V	Pa,fori, v Padovanski del., 10. do 20. jun., 7. do 21. okt. Puhni, v Videmski del., 2. poned. vsaccga mesca. 21. jul. in 2., 3. in 4. poned m. okt.
v št. Petru, v Videmski del.. 30. jun. \ Pontebi, v Videmski del.. 0. sept. ^ Bezii, v Videmski del.. 10. avg. ^ Tercet h (Tarcento), v Videmski del.. 30. jun.
V	Tolmecu. v Videmski del.. 18. marca in 14. sept.; po 3 dni.
V	Trevis-u. v Treviški del., 15. okt., 5 dni.
Vencu (Venzone). v Videmski del.. 30. nov. in 13 dec.
V	Veroni, v Veronski del., v poned. po beli ned., 4 okt.; po 14 dni.
V	Vidmu, v Purlanii, 14. do 1«. jan., 15. do 17. febr, 20. do 20. apr.. 31. ,„aja in I. jun., 5. do. 20. avg, 24. nov. do 3. dec.
Drugod v avstrijaiiskeni cesarstvu.
Na Dunaju, glavnem mestu vsega cesarstva, v poned. po 2. ned. , z« velikonočjo in po sv. Terezii; vsak po 14 dni.
V	"»mu. glavnem mestu na Moravskem, v poned. pred pepelnico, v 4. poned. po bink, v poned. pred malem šmarnom in po adv. šmarnu; po 14 dni.	. _ . n annt
V	lioUanu (Botzen), na Tirolskem, '20. marca, lo. jun., 0. stpt.
30. nov.; vsak no 15 dni.	.	. .,
V	Braiovu (Kronstadt). naErdeljskem. po sv. Tel m po vseh svetih. y Brodeh, na Gališkcm, v sredo pred sv. 3 kralji. 13. okt.
V	»udi, glavnem mestu na Ogerskem, 7. jan., '23. apr., 13. jul. in 2». m1 p i
V	Debrecinu \ na Ogerskem, 17. jan., 2'». apr, 10. avg. in J), okt. v Dubrovniku (lUcusa"), v Dalmutii, 3. febr.
V	Krakavu, glavnem mestu v /.ali. Galicii, 10. jan. ... t,, jun., po <4 dni.	. . 10 . I-evovu. glavnem mestu v Galicii. 21. jan, 24. maja ... 2. <>kt
^ Lincu. glavnem mestu v zgornji Avstrii, 1. poned. po vcl.ki.i0C
"> 10. avg.; po 3 tedne.	. . .
V	(heku. na Slavonskem, 20. jan., 24. apr., 20. jul. .n 18. okt.
V	Pestu, na Ogerskem, 10. marca, 8. jun, 29. avg. ... lo. nov., po 14 dni.	. i
V	Praži, glavnem mestu na Češkem, sred posta, 28. sept,po 3 tedne.
V	Solnemgrudu (Salzburg), glavnem mestu na Solnogr, v sauoi pred pustno ncd. in 21. sept.	•
V	Temisvaru, glavnem mestu v llanatu. v poned. po '-• posim >.ed. in pred sv. tVliheloni.
V	Zadru (Zara), glavnem mestu v Dalniacii. 8. okt.; 8 dni.
V	Zemunv. v Serbski voj. mej., 25. febr.
<»|io..,l,a. Sejmi, ki zadenejo v nedeljo ali zapovedani praznik, se obhajajo sledeči dan.
Vckiij 7.u oerkvenojiravni koledarček.
Zakonski zaderžki.
Po novem konkordatu, ki je bil 18. avgusta 18."»"> sklenjen med papežem Pijem |\. in cesarjem Prnncom Jožefom 1 , imajo tudi za deržavno postavo moč vsi tisti zakonski zaderžki , kteri po cerkveni posta\ i zakon delajo neveljoveu ali nedopnšen, so tedaj razvezni ali oviravni.
I. Razvezni zakonski zaderžki.
[. P o m a tikanje dušne zmožnosti za privoljenje. Brezumni, nori, otroci, in sploh vsi > kteri ne morejo dati privoljenja po liatori te reci, ne morejo zakona sklepati.
2. Pomota v oseh i. Z.tkon brani pomota, ki se tiče osebe, prihodnjega zakonskega dru/.eta, ali se povrača na pomoto v osebi.
!i. Pomota o sužnjem stanu. li<> bi se prost zaročil /. sužnjim, ki ga šteje za proslege. je zakon neveljaven.
Telesna nezmožnost za opravljanje zakonske dolžnosti. Tiika zaderžnje zakon, si ko je bila poprej, in se ne da ozd ravili.
5. \ e d o t a s h) s t. Možke os<'bt\ ki šlirnajst. in ženske, ki dvanajst let niso dopolnile, niso zmožne za zakon.
ti. Sila ali strah. Privoljenje, v ktero bi bil kilo po velikem neogibljivetn zlegu in po krivici primoran, ni zadosti k zakonu.
7.	II o p neveste. Ženska, ki je bila ugrabljena zavoljo -zakona, ne more skleniti zakona s svojim roparjem, dokler je v njegovi oblasti.
8.	Zakonska ve/.. Taka dela tiste, ki so z njo zavezani. nezmožne za drugI zakon.
9.	Duhovno posvečenje in slovesna obljuba. Duhovni, ki so prejeli višje posvečenje, in redovne osebe, ki so storile slovesne obljube, ne morejo zakona sklepali.
10.	H a z ličnost vere med keršenirni in nekersenimi. Med keršeiiikom in takim, kleri ni prejel svetega kersta zakon ne more obstati.
J'- Sorodstvo ali. zla lil«. Kteri so si v ravni ver-I 8tl 5 ali j,a v četerteni ali v bližnjim kolenu stranske verste v ( «"°du, ne morejo med seboj sklepati veljavnega zakona; naj sorodstvo izhaja iz zakonske ali nezakonske združbe, ne dela izločka.
Sorodstvo v ravni versti. Sorodstvo v stranski versti. ■ Dcbl°: 0(;c	mati Deblo: oče	mati
\ rod:sin	hči	F. rod: brat	sestra
I Jj-<> vnuk	vnukinja	II. „ bratranec	sestričina
lti|'» prevnuk prevnukinja I1I.„ prebratranec presestričina 1 " preprevnuk preprevnukinja IV.„ prcprebratranec prepresestri-
čina.
18. Duhovno sorodstvo. Tako izhaja po sv. kerslti . 1,1 I'<» SV. birmi, razvezuje zakon med delivcom zakramenta in r ke«'sencom ali birmancom in tistega starši, tudi med botrom ali i '»otro in kersencom ali birmancom, in tistega starši.
13.	I) e r ž a v I j a n s k o sorodstvo. Popolno posinov-' 'jer>je zaderžuje zakon med posinovljavcom in posinovljencom, ' l"di zakon enega z ženo ali mlajši druzega. dokler so v oče-' ,OVfjki oblasti.
14.	Sva št v.. ali švagerstvo po dopušeni združbi. ' |zVeršen zakon med enim delom in sorodniki druzega dela do I klenega rodu. napravlja svaštvo. ki zakon zaderžuje med ' Elitna.
13. Svaštvo po nedopušeni združbi. Taka, zu-' ,,aj zakona izveršena, razdira zakon med enim delom in sorod-"'ki druzega dela v pervem in drugem kolenu.
■«. P r a v i c a o č i t n e s p o d o b n o s t i. Poterjen zakon . I)a neizveršen, zakonskemu, ki druzega preživi, ali ostane med svetom, jemlje zmožnost, zakon sklepati s sorodniki druzega <«ela do četertega kolena; enak zaderžek dela tudi neveljavno sklenjen in neizveršcn zakon; zaroka veljavno in nepogojno štor-je««« brani, da en zaročenec ne more zakona sklepati s sorodni-kl druzega v pervem kolenu.
1?. Pre še št v o. Ta pregreha brani zakon med krivima ««eban,a, če ste si že poprej dale obljubo za zvezo, ko je bil (,«'<>gi zakonski še živ.
I boj zakonskega družeta. Ta pregreha brani 2»kon uiod krivim zakonskim in osebo, s ktero se je pomenil doveršenje hudodelstva.
io. Skrivaj no s t poroka. Za veljavnost zakona j«, treba, da zaročenca svoje privoljenje izrečeta pred lastnim du. hovnim pastirjem enega ali druzega dela, ali pred drugim duhovnom po njem pooblastenim, in pred dvema pričama.
20. Pogoja pristav lj en a. Privoljenje v zakon, ki je dano s pogojo, da zakonu obstanek le po Izpolnjeni pogoji.
II. Oviravnl zakonski zaderžkl.
1.	Zaroka ali obljuba zakona. Dokler zaroka ve. Ija, dela nedopušen zakon, ki ga eden zaročeneov sklene s tretjo osebo.
2.	Neslovesna obljuba. Neslovesna obljuba p0. koršine, uboitva in čistosti v kacem duhovnem društvu, tudi neslovesna obljuba ved ne čistosti, ali prestopa v dnhovski ali mlniški stan, ne da sklepati dopušenega zakona.
3.	Prepovedani čas. Od perve adventne nedelje do godu razglašenja Gospodovega, in od pepelnione srede do bele nedelje je prepovedano ženitev obhajati.
k. Oklic zakona. Dokler oklic ni, kakor gre, za tri pota opravljen, ni dopušeno zakona sklepati.
5. Različnost vere med katoličanom in nekatolioanora. Katoliška cerkev odvračuje svoje otroke od sklepanja zakonov z odpadniki ali nekatoličani.
G. Cerkvena prepoved. Iz tehtnih vzrokov zamore-jo škofje prepovedati sklenitev kacega zakona, dokler prepoved ni odnehana, zakon ni dopusen.
7.	Privoljenje staršev. Zakoni, v ktere bi starši iz pravičnih vzrokov ne privolili, niso dopušeni.
8.	De rž a vn a prepoved. Keršanski deržavljan ne sme v nemar pušatl postav, ki jih cesarska vlada daje zastran malo-letnih, vojaških, ptujih in drugač zadetih oseb, ali zastran oglasa pri politični gosposki ali višji vrednii.
9.	Poduk v veri. K poroki se ne smejo dopušati taki. kteri poglavitnih resnic keršanske vere ne znajo.
10.	Prejema svetih zakramentov. Spodobno je. da ženin in nevesta, preden se zvežeta vpričo cerkve, v sv. pokori očistita svoje serce, in vredno prejmeta sv. rešnje Telo.
Podučili in zabavni koledarček.
/
Ogled |>o svetu.
j -
Siiova nebesnih teles.
fl	zemljo, na kteri stanujemo, je po preiskovanji
4 in pregledovanji mogoče spoznati, iz kakošnili tvarin da je sostavljena. Razne lege kamenja, deloma iz >! Pervotne tekoče tvarine vsterjene, deloma iz povers-n'h vod vsedene, deloma v »notranji zemeljski vroči-/ zvarjene, in pred ali potlej proti verhu izrinjene, delajo zemeljsko poveršje; znotranja zemeljska sre-i ^nase kaže, da je še sedanji čas v vročem tekočem 8lanu. D ruga č je s telesi, ki plavajo v nezmernih Nebesnih daljavah; s prostim očesom se malo da sodit" v njihovi posebni lastnii, daljnovidi pomagajo J'h bližje pregledovati, in primerjanje z naravo nase «einlje uči njihovo naredbo bolje razločiti.
l»ri popisovanji svetlih teles na nebesu gre pervo ' mesto solncu, ki vodi krog sebe mnogo družili nebes-, 11'h teles, zemljo in druge planete s kometi vred, ter vsem daje svetlobo in gorkolo.
Solnce se nam kaže kot silno svetla ognjena krogla, tako da s prostim očesom ne moremo v tisto gledati, če ne bi naš vid oslepel. Kar se tiče soln-velikosti, se tista kaže na videz malo bolj olnl-1 n» kot lunina; to dela velika solnčna daljava od nas, Ki sega od 20,334.825 do 21,030.055 milj. Prav za Prav pa je solnčna velikost tolika, kot l,109.72o ze-n,elj skupaj; vender njegove tvarine ali mase je le toliko, kot' 359.551 zemelj, ker je le za četerli del toliko gosta kot zemeljska.
Po raznem preiskovanji zvezdoznaneov je so In-cno telo samo na sebi temno; iz kakošnili delov pa da
je posebej sostavljeno, to se ne da razločiti, "alje pa je gotovo , da ima solnce ob verhu trojno ogrinjalo; kadar solnce gledamo, ne vidimo njegovega telesa samega na sebi, temne ravno le njegove
ogrinjala. Naj bolj znotraj se kaže parno ogrinjalo ki je podobno gosli megli; tisto sega za 80 milj vi J solio od solnca, in se verhi zbira v oblake. Nad tem parnim ogrinjalom plava svetlo ogrinjalo : to je podobno bolj lahki megli , ki pa daje luč od sebe, in je močno premakljiva.
Na solncu se večkrat vidijo maroge, ki so bolj ali manj temne, in so včasih zlo velike; te maroge se delajo po tem, če se solnčno ogrinjalo tanjša ali terga.
Kjer je svetlo ogrinjalo bolj tanko, se kažejo sive maroge; kjer pa se tisto, ali zraven tudi se parno ogrinjalo preterga, se kažejo černe maroge • skozi line znotranjega ogrinjala se zamore viditi <i(j temnega solnčnega telesa. Zraven temnili marog se pa na solncu tudi kažejo večje svetlobe, ki se zo-vejo solnčne bakle; take se vidijo ondi, kjer se svetla megla bolj zgosti ali v oblak skupaj stlači.
llazun parnega in svetlega ogrinjala se na solncu da pa še tretje spoznati, oblačno ogrinjalo, ki je zraku naše zemlje podobno. To ogrinjalo dela , da se solnčna krogla ob kraju ne vidi tako svetla kot ob sredi; o soliTčnem pomraku pa ravno tisto ostaja kot belo svetel obrobek ob temni lunini krogli, ki stoji pred solncom.
Med planeti je Merkur solncu naj bližji. Tisti je v številu večjih planetov naj manjši, tako da bi 17 Merkurjevih krogel skupaj se snidlo z velikostjo naše zemlje. Pa njegova tvarina je toliko bolj gosta, da bi 14 Merkurjevih krogel skupaj doseglo velikost naše zemlje. Ta planet je tudi z nekim zrakom obdan kot naša zemlja; kažejo se tuili bolj temne niu-roge na njegovi razsvetljeni strani. Sploh pa se Merkurjeva krogla po daljnovidih ne kaže vsaki čas vsa razsvetljena, temuč ima spremembe, kot luna naše zemlje.
Naj bolj svetla med planeti je Venera, ki se na zjutranjem nebesu kaže kot danica ali juternica, na večernem pa kot večernica. Venera tudi ne kaže vsaki čas vsega kroga razsvetljenega, temuč razodeva spremene v svoji svetlobi kot luna; ravno za tega voljo in pa zastran svoje razne daljave od nas njeni svit ni vsaki čas enako lep. Njena velikost je le za malo,
za dvajseti del, manjša memo naše zemlje; njena tvarina je ie malo manj gosta kot zemeljska, in po njenem poveršji se razprostira nekakošen tenek zrak.
Zemlja, na kteri stanuje človeški rod, je tretji zmed večjih planetov po versti od solnca. Zemeljska krogla je'na dveh koncih, na tečajih, nekoliko bolj Plošnata, tako da ima podobo pomorancino; njeni premernik ob ravniku znaša 1718 milj, njena os pa le i?13 milj. Ker solnčni žarki zemlje ne zadevajo na ravnost na vsakem kraji, zatoraj tista tudi nima povsod enake gorkote; na tečajih je večen led , ob rayn.ku pa vedno silna toplota, in le vmes je zmerno zracje. KaKosna
daje znotranja snova naše zemlje, je bilo ze spredaj omenjeno. Po verhu zemlje pa se razprostira zrak, dostavljen iz kiselca, vogljenca in gnj.lca; tisti polaga k obstanku vsacega življenja na zemlji , bodi za rastline ali za živali. Zrak se steguje 9 do 10 milj nad zemlio, in ie toliko tanši kolikor višji.
Na ne besu razun solnca zlasti luna naše oci nase vabi; ona prijazno razsvetljuje temne noci, napravija odtok in pritok na morji, in dela tudi spremembe o vremenih, dasiravno (a reč še ni zadosti določena. Luna se očem ne kaže vselej enako velika, ker na,n ni vsaki čas enako blizo; naj bližje nam je naj dalje pa 54.644 milj. Njena prava vel.kost pa sama na sebi je veliko manjša memo nase zemlje, 50 luninih krogel skupaj bi še le zneslo ^meljsko velikost. Lunine tvarine ali mase pa je vpnmer se veliko manj, ker je manj gosta; 88 luninih kroge' bi imelo toliko tvarine v sebi, kakor nasa zemlja. Lu nina obla ni popolnoma okrogla, temucje na^dvojo stran plošnata, in sicer na tečajih nekoliko vec, na ravniku tudi pa malo.	... • ,„• ,i„-
že s prostim očesom se
pa se doseže razgled na luni, da se ga n. mogoče kmalo nasititi. Razločijo se hrib,e po samem ,«, v dolzih verstah, ravno kakor na zemlji; mnogo hribov je podobno kro.ni, ki ima ob kraj. visok sv.lel rob, "a sredi pa globok temen brezen, iz kterega mnogokrat zopet manjši hrib moli; vmes se dalje kažejo

j
svitli robovi nasipom podobni, ki se na ravnost in ( daleč stegujejo od hriba do hriba. Lunine gore so I deloma silno visoke; zvezdoznanci to visokost zamo-rejo meriti po senci, ki se kaže za gorami. Po takem so našli, da je na luni 39 gor večjih kot naj višji evropejski hrib Montblank ali Bela gora v Sa-voji, namreč 14.700 čevljev; dve naj višje gore na južnem koncu ste 24000 čevljev, to je za 1 miljo visoke , tedaj le 5000 čevljev nižje kot naj višja gora na zemlji, namreč Gavrisankar v Indii.
llazun bolj svetlih višav se na luni razločijo tudi mnoge in široke nižave , ki se kažejo bolj motno razsvetljene. Iz perva so zvezdoznanci menili, da so ti kraji široke morja, kakoršne ima naša zemlja; pozneje pa so spoznali, da so le suhe planjave, ker na luni ni vode, tudi ne zraka, to je drugač kot na naši zemlji. Ko bi bilo na luni kaj vode, bi se mogle kazati tudi megle in oblaki; ko bi bilo ondi j kaj"zraka, bi ob kraji svetloba mogla biti kaj spremenjena, kaj bolj motna. Vender nič tacega ni znati, in ves razgled polne ali ne polne lune je čez in čez enako čisto in jasno svetel; po takem ima luna na svojem poveršji dosti drugačno podobo kot naša zemlja, in če bi bile na njej kake žive stvari, bi njihovo življenje moglo drugačno biti memo našega.
Med velikimi planeti je za našo zemljo na ver-sti Mart, ki se prostemu očesu kaže bolj v rudeči luči; ne vidi se nam vselej v enaki svetlobi, ker na svoji poti v časih zemlji pride na 8 mil. milj blizo, zopet pa v časih do 55 mil. milj daleč. Prav za prav je Mart toliko manjši od zemlje, da bi 7 njegovih krogel še le z zemljo se merilo; njegova tvarina ali masa pa je le malo manj gosta kot zemeljska. Martova krogla je na tečajih nekoliko plošnata; njegovo poveršje pa po daljnovidih kaže bolj svetle in bolj temne maroge; med temi marogami ste dve na tečajih posebno svetle, in v časih večje v časih manjše. Iz raznih prikazen sodijo zvezdoznanci, da na Martu mora biti voda in zrak; tiste svetle maroge na tečajih pa štejejo za sneg in led, ravno tako kot so tečaji naše zemlje v večnem ledui
Za Martom se nahaja cela množica malih plane-
tov, aH asteroidov, kakor jih zvezdoznanci tudi ime-\ m,jejo. Do leta 1801 se za nobenega tistih ni vedilo, J P° tem so bili do I. 1807 štirje znajdeni, Cerera , Pa-■ tada, Junona in Vesta; dalje pa so do 1. 1845 zopet Iznajdbe zastale, od tega časa pa so zvezdoznanci to-'iJ'ko znašli, da se zdaj ve za 71 malih planetov med Iflartomin Jupitrom, za 2 se hoče vediti med Venero Ijn Martom, in za 1 celo med solncom in Merkurjem. J y "'»li planeti so celo majhine velikosti, kolikor se je • 1,0 slej zamoglo spoznati; zatoraj se dajo le po daljnovidih gledati, in še tako ne lahko, samo Cerera je v časih prostemu očesu vidna. Ker so vsi mali planeti *°liko majhini, in ker so si njih pota na nebesu sploh blizo skupaj, zatoraj so marsikteri zvezdoznanci te m'sli, da so vsi ti planeti le kosi velicega planeta, ki ?e je po kacih »notranjih prekucijah na drobno raz-
f Zrušil.
Med vsemi planeti je naj večji Jupiter; z rumenka-Jst<> lučjo se sveti malo manj kot Venera, in bolj kot zve-[zde pervega reda. Njegova prava velikost je tolika, da jbj se dalo 1414 zemeljskih krogel iz njega narediti; pa
i'njegova t vari na je toliko manj gosta, da bi le 343 zemeljskih krogel ž njim se že merilo. Njegova krogla je tečajih plošnata, in njegovo poveršje kaže ob rav-n.»ku več bolj svetlih in bolj temnih prepreg ali pasov, v »stih pa mnoge še bolj temne maroge. Iz te prikazni zvezdoznanci^sotlijo, da ima Jupiter lasten zrak, in pasove in maroge štejejo za oblake. Krog Jupitra se sučejo 4 lune, kterih naj manjša je tolika kot nase zemlje I '"na, naj večja pa poprek malo manj meri kakor tista. L Vaj več posebnost med planeti kaže Saturn; za-*aj pri njem je razločiti planetova krogla, njegov okrog, J« 8 njegovih mescov. Prostemu očesu se Saturn vidi k"t zvezda perve velikosti z belkasto lučjo; s slabim ['aljnovidom se že njegovi okrogi razločijo na oboji poglini strani kot roči pri verču. Saturnova krogla Je sama na sebi tolika kot 735 zemeljskih krogel skupaj; vender njegova tvarina je veliko manj gosta kot ^niljina, tako da 102 zemeljskih krogel že tistega od-Na Saturnovem poveršji se kažejo tudi bolj temne proge ali pasovi kot na Jupitrovem, in v tistih se (J«jo s časom razne spremembe razločiti; po takem se so-(li> da ima ta planet tudi svoj in sicer precej gost zrak.
Okoli Saturna se pri sredi po daljnovidili kaži svetel okrog, ki je prav za prav sostavljen iz dveh al treh ožjih <7k rogov; ta okrog je za (1378 milj širok iij/ le za 22, po drugih zvezdoznancih pa za 119 mi H debel; med njim pa in med planetom je za 4122 milj , prostora na širjavo, in v tem prostoru se da razločiti f še dru<ri pa temni okrog. Saturnov okrog se nan® nikdar "ne kaže v celem obodu, temuč le od strane/J in po takem se včasih vidi le kot palica, ki na obojifi strani moli iz planetovc krogle, včasih pa se da razlo-J čiti po večjem delu svojega oboda v manjši ali večji širJi javi. Ilazun okroga ima Saturn še osem lun, ki se vf! razni daljavi okoli njega premikajo; o njihovi velikosti/ se malo da povedati, ker se celo po dobrih daljno-,! vidih teško razločijo.
Doslej popisani veliki planeti so bili že iz nekdanje,/ ga časa znani , razun lun in okroga pri Jupitru in turnu, ki so jih še le daljnovidi pokazali; Uran,K najden I. 1781 po lleršelnu na Angleškem, je pervi)( ki je dal znanje nebesnih teles bolj razširiti. Tal planet vel "
net se prostemu očesu kaže le kot zvezda šeste/ ikosti , se tedaj komaj da razločiti; sam na sebi^ pa je tolike velikosti, kakor 82 zemeljskih krogel skupaj; le njegova tvarina je malo gosta, dajo 151 zemeljskih krogel odvaga. Uran se tudi ne prehaja samotno po nebesnih prostorih; 8 lun ga spremlja na | njegovi poti, ki niso ravno majhine , ker se v taki i daljavi še dajo razločiti.
Neptun, naj daljši vseh znanih planetov, je bill še le I. 184(5 znajden: zvezdoznanec Leverier v Parizu je zastran n jega po računih razsodil, in Galle v Her- j linu ga je pervi na nebesu znašel. Za voljo velike j daljave se ta planet le po daljnovidili zamore ogledati, sam na sebi pa je toliko velik, da odmeri 94 zemeljskih krogel; vender njegova tvarina je malo gosta, da ga odvaga že 22 zemeljskih krogel. Neptun tudi ni samoten na nebesu; ima 1, ali pred ko ne 2 luni, in poleg nekterih prikazen tudi lasten okrog kot Saturn.
Ilazun planetov se okoli solnca prehaja mnogo kometov , ki se v svoji sostavi močno razločijo memo unih nebesnih teles, in se tudi po drugačnih potih
j prehajajo krog svojega središča. Pri kometih se raz-I glava, ki je več ali manj krogli podobna, in ima j v sredi bolj gosto jedro, ob kraji pa bolj tanko meg-( leno ogrinjalo; dalje pa rep, ki se dela iz enake ' meglene tvarine, in je večkrat silno dolg, celo za več milijonov milj. Iz česa daje pa ta kometova tva-' r.ina, ni mogoče'do donca določiti; ni ne puhu ne ' tekoči reči podobna. Utegnile bi biti drobne prahu po-' dobne stvari , ki se deloma po solnčni deloma po la-I stni luči svetijo, in se bolj ali manj gosto skupaj tlačijo.
Še bi se utegnilo kaj reči od zvezd, ki se dostikrat zrejo utrinjati, in od ognjenih krogel, ki v j časih se vidijo po nebesu letati, ali na zemljo padati. Po menitvi zvezdoznancov bi to dvoje smelo * °boje eno biti, namreč manjše telesca, ki po nezmernih nebesnih daljavah bolj po samem ali v večji \ množici tekajo. Tiste se vnemajo, ko z veliko hitrostjo zadenejo v zemeljski zrak, in se tedaj zasve-1 ttjo; ali ko zemlji preblizo dojdejo, zavoljo teze na r "jo padejo. Večkrat so se že našli kamni, ki so . Pri tacih prikaznih iz zraka na zemljo padli; njih j tvarina je bila nekaki rudnini podobna, kije imela
! slasti veliko železa v sebi.
---—-
l
Stare iitdUarotfc* m»wt®
Izhodna Indija, velika dežela v južni Azii, se je od nekdaj za'naj lepšo in naj bogatejšo štela; vsaktere dragote so se v starem času dobivale iz Indije, in o modrosti indijanskih braminov so ze nekdanji Greki in Rimljani vedili pripovedovati. Skoraj večje reke starega sveta so v Indn, namreč Gan-ga in lnd, in zares naj višje gore cele zemlje se ondi nahajajo, namreč Gavrisankar, kacinunga in Da-valagiri, 28.000 do 29.000 čevljev visoke.
Veliko se je časoma v Indii spremenilo, mogočni vojskovavci so si poredoma svojili indijanske zaklade, in poslednji čas gospodarijo ondi Angleži z glavnim mestom Kalkuto, ki šteje 600.000 stanovavcov. dežela po takem in po druzih uzrokih ni več toliko
bogata, kakor v nekdanjih dneh; vender we današnje čase tergovstvo od ondod prejema naj večje in naj dražje zaloge. Stara indijanska vera, ki je od per-votnega spoznanja enega Boga zašla na vraže za stotero in tisočero malikov , se je med veliko množino ljudstva še ohranila; in ravno ostanki starih indijanskih tempeljnov so še sedanji čas občudenja vredni, daširavno več po svoji velikosti kot po svoji lepoti oči nase vlečejo.
Poleg Gange od glavnega mesta Kalkutc navzgor se naj pred nahaja staro mesto Gur v nezmernih razvalinah ; imelo je 8 milj v okolici z 2 niilijonama stanovavcov, ozidje se kaže še (50 čevljev visoko, in ostanki kraljevega grada imajo še do 80 čevljev višave in za eno miljo v okolici. Benares ali Varanaši, je iz neznanih časov Indijanom sveto mesto zastran svojih tempeljnov, tudi sedež njihovih visokih šol; za tega voljo šteje še zdaj naj več stanovavcov v celi Indii namreč 630.000. Delhi ali Delili, še zdaj veliko mesto ima v svoji bližnjici razvaline stare Indrapraste, ki se daleč stegujejo, in med drugim kažejo še visok
bronast steber.
Poleg indijanskega morja ob izhodnem bregu pa se nahajale veliko več starih spominkov. Džagernat, mesto sicer le srednje velikosti, ima pa Indijanom naj bolj čislan tempelj; ta je iz več posameznih stavb, obdan z visokim zidom, in sprednje lice velicega hrama meri 344 čevljev na visoko. Vsako leto se tukaj shaja čez 1 milijon romarjev, ki hodijo svoje zmišljeno božanstvo častit; marsikteri se dajejo v svojem praznoverstvu celo pod voz, na kterem se ma-lik prepeljava, da jih kola sterejo tistemu v dar. x\la-habalipuram blizo mesta Madrasa je zdaj le vas, kdaj pa je bilo veliko mesto, ki ga je deloma morje po-žerlo. Ondi se nahaja mnogo svetiš, globoko v terdo skalo vsekanih; kaže se silno veliko podob, slonov, bikov, levov in družili žival, zraven tudi človeških slik, vse iz kamna izdelaniii; posebno velika je podoba poglavitnega malika s slonovo glavo. Trinomali, precej veliko mesto, kaže tudi neznano velik tempelj, večji del iz skale izsekan; štirje stolpi, za 222 čevljev visoki ga obdajajo, in noter je zopet velika m a-
p likova podoba; zraven tempeljna je velika iopa v ži-vo skalo vsekana, ki je na vse strani odperta, in z 900 stebri, po 20 čevljev visokimi podslonjena. [i t Tandžor, dobro zidano mesto, ima tudi velik ^ 'n lep kamnit tempelj , in zraven 200 čevljev visok j stolp; noter se vidi iz černega kamna izdelan bik t čevljev dolg in 12 visok. Otok Seringam zopet f kaže velik tempelj, z mnogoterimi ozidji obdan, ki z vsemi poslopji obsega za 1 miljo v okolici; vse stene f pri zidovji so pokrite z raznimi kamnitimi podobami, mnogi stebri so iz enega kamna po 33 čevljev dol-f zega , nebo pa, kije nad malikovo sliko, je iz čistega zlata, in z dragimi kamni okinčano. Madura, i °d kdaj močna terdnjava, ima tudi velik tempelj z i mnogimi lopami. Otok Ramiseram je zopet sloveč zavoljo velicega in Obširnega tempeljna, ki je iz i silno velikih kamnov sozidan , in po vsi Indii dobro I znan. Na velikem otoku Sejlonu je visok hrib, Ha-malil, kamor hodi veliko Indijanov romat, ker se on-di kaže sled noge slovečega božanstva; ta hrib se imenuje tudi Adamov verh , ker se na Jutrovem pravi, (,aje Adam iz raja izgnan ondi stanoval.
Ob zahodnem bregu indijanskega morja je blizo Bombeja mali otok Elelanta ; ondi se pri kraji morja vidi silno velik slon, iz enega kamna izdelan; dalje je velik tempelj iz skale izsekan, ki mu obok en sam kamnit steber podpira, in je noter velikanska mah-kova podoba. Bisnagar je zdaj Ie majhen terg, kdaj l)u je bilo lepo, veliko mesto, ki je merilo 6 milj v okolici; ostanki visocega ozidja se ondi še gledajo, tudi nektere ceste z lopami ograjene; zlasti pa slovi star tempelj z več nadstropji, 160 čevljev visok, in zraven je več manjših tempeljnov, vse z mnogo podobami okinčanih.	y
Posebno znamenite stare stavbe kaze vas Elora blizo Avruncabada bolj proti sredi indijanske zemlje ; tiste presegajo naj večje stavbe nekdanjega Egipta. V granitov hrib je mnogo tempeljnov izsekanih, ki so obširniši memo družili indijanskih svetiš; brez števila je ondi manjših svetiš, ki so ravno tako iz skale izdelane, in imajo za podlago velikanske kamnite slone, bike in tigre," cele verste mogočnih stebrov podpi-
rajo dolge in široke lope; stene so s podobšinanii brez konca okinčane, in po samem sloji velicih podob brez čisla; naj imenitneji tempelj je štruc 1()() čevljev visok, in 500 čevljev v okolici obširen, ves iz žive skale izsekan.
še po druzih stranah znotranje indijanske zemlje se kažejo ostanki velikanskih del nekdanjega časa-tako pri Udženu, Hud ž i, Citoru in drugod. Posebno lep in bogat tempelj je bil, kakor se pripoveduje kdaj blizo mesta Surata pri morji, kjer je zdaj vas Patansomnat. Ondasni stari tempelj je bil toliki, da ga je 56 stebrov podpiralo; stebri so bili vsi z zlato lamo pokrili, in z dragimi kamenci okinčani; več ti-sueev manjših in večjih zlatih in srebernih slik raznih malikovje stalo sem tertje razdeljeno, in posebno velikanska je bila zlata podoba velicega malika; 2000 braminov, 500 plesavk in 300 godcov je služilo v čast praznoverskega božanstva. Ko so muhamedanski Arabljani v sedmem stoletji ta tempelj poropali, so dobili za 100 milijonov gl. zlata vrednosti.
Boskva iti Petrovgra.cL gtevtie ruske
m®sth
Ruski narodi so bili pred devetim stoletjem bolj razcepljeni; še le, ko je I. 862 Rurik z dvema bra-tama, kot vodja normanskih Varjagov, si gospostvo prisvojil, se je začela bolj obširna ruska velika kneževina. Pa sedež velicih knezov je bil iz perva v Novgorodu, po tem v Kijevi; I. 1147 je veliki knez Juri Vladimirovič Dolgoroki sozidal mesto Moskvo, ter je knežji prestol tje prestavil, ki se je I. 1533 po Ivanu H. premenil v carskega. Moskva je kot središče ruske zemlje, in se je po takem ohranila kot staro glavno mesto do sedanjih dni, dasiravno ji je pozneje Petrovgrad stopil nasproti, in je mnogokrat bila v sovražnih rokah , in v ognjevi sili. Leta 1280 so jo zmagali ter popalili Mongoli, 1. 1383 zopet Tatar/' , pozneje 1. 1606 vstajniki s Poljaki združeni;
I 1. 1812 je prišel francoski cesar Napoleon I. z veliko vojno 14. septembra v Moskvo, pa Rusi so mesto sami na vseh koncih zažgali, in s tem sovražnika posilili, da se je mogel v začetku hude zime od on-dod verniti. Po tem pogorišči, ki je terpelo cel I teden, in je pokončalo dva dela vsega mesta, je bila I Moskva skoraj vsa v novo in lepše pozidana. I . Moskva še šteje med naj večje evropejske mesta, i je postavljena na oboji strani reke Moskve, v sredi I velike ruske planjave; razloči se v več delov, nam-i reč v carski grad Kremel, v mesta Kitajgorod, Heloj-gorod in Zemljenojgorod, in še v 30 predmestij. Med stavbami šteje 375 cerkev, 21 samostanov, 1720 carskih poslopij in 17380 druzih hiš; stanovavcov pa ima 374.000. Med tergi so naj bolj znameniti, rum-janija ploščad vKremlu, arbata in petrovskaja ploš-i ead v drugotnem mestu.
Naj lepši del mesta je Kremel, zozidjem in rovom i obdan veličanski grad, ki višje stoji od druzega mesta, in obsega le cerkve in carske stavbe; neštete kuple teh stavb vse pozlačene, verb tega pozlačeni strešni robovi vseli poslopij dajejo v solnčni luči razgled, da ga ni tacega drugod. Med palačami so lepše : ugol-j nija palata, ki na vnanji steni kaže samo na mnogo voglov rezane kamne; bojšoj dvorec, kije po caru f Nikolaji I. ves prezidan; oružejnaja palata, ki hra-nuje mnogo orožja in dragocenih stvari; gostinoj dvor, veliko poslopje z mnogimi prodajavnicami, kjer se nahaja silno lepega in drazega blaga, patriarhov« palača ' ali stanovališče velicega škofa. Med cerkvami je: stolna cerkev vnebovzetja Marija Device, kjer se car krona in mazili; cerkev Hazilije ali Kraljice blažene, to je Marije pomočnice, ki sicer ni silno velika, pa kaže 16 kupel, vsako druge podobe in barve; cerkev s. Nikolaja, pri kteri je sloveči zvonik Ivan veliki, spominek na strašno lakoto leta 1600, in zraven velikanski zvon, ki tehta 4(00 ali celo 4800 centov.
Moskva ima tudi mnogo učenostnih, slovstvenih in ljudomilih naprav; naj imenitneje vseučilišče cele Rusije, ki šteje tudi naj več učiteljev in učencov ; učilnice za duhovščino, plemstvo, vojaštvo, zdrav-
iiištvo , tergovsh o in lepe umetnosti, dalje izgojilniee za dečke in deklice, razne ubožnice, mnoge bolniš- 1 nice, vmes naj večja za 18Q0 bolnikov; nabirke za bukve, starine, naravne stvari, umetne izdelke. Da-siravno carle še po redkem stanuje v Moskvi, prebiva vender ondi še večjina star j i h plemenitih družin, del deržavnih in vojaških predstev , in tudi pervi metro-polil ali nadškof ruske cerkve. Tudi je ondi središče ruskega obertstva in tergovstva , in izdeluje se ondi mnogo volnatega in svilnatega blaga, ktero delo daje mnogim tisučem ljudi zaslužek; teržuje se ondi na vse strani, do Amerike, Kitaja in Perzije na eno stran, in zopet do Dunaja, Lipska, Pariza in Londona na drugo stran. Tako se Moskva še sme za pervo rusko mesto šteti, kar se tiče blagega in bogatega stanu.
Petrovgrad se zdaj šteje za pervo glavno mesto ruskega cesarstva. To mesto je I. 1703 vtemeljil car Peter I. na niakužnein kraji pri iztoku reke Neve v baltiško morje; razdeljeno je po več otokih, in prav po lepem redu zidano, in doslej toliko zraščeno, da ima čez 540.000 ljudi. Med vsemi glavnimi mesti ima Petrovgrad naj večje in naj lepše terge; med njimi je admiralnaja ploščad , kjer se godijo vojaške vaje in parade; Petrovaja ploščad, kjer stoji podoba cara Petra I. na silno veliki granitni skali; velikaja ploščad in druge. Ceste in ulice so vse prostorne, ravne in čedne; naj lepše so Nevskji, Vosnesenski, Hol-hoj in Maloj prospekt. Cez Nevo so trije veliki mostovi, eden sicer iz rezanega granita; čez stranske struge in vodotoče je več ko 70 drugih mostov, več-jidel kamnitih ali železnih; ob vodnih bregovih je povsod na dolgo terdno obzidje iz velicih granitnih kamnov.
Med stavbami novega carskega mesta so znamenite carske palače: zimnija palata, ki je bila po pogorišči I. 1837 zopet prav lepo prezidana , in je navadno carjevo stanovališče; marmornaja palata, vsa z lepim pisanim kamnom izdelana; tavriskaja palata po krasni obliki zidana , z dolgimi lopami in velikim lepim vertom : geueralštabnaja palata, stanovališče poglavitnih vojaških predstev, in pred tisto
podoba čara Aleksandra I. na velikem stebru , ki je zase 84 čevljev visok iz enega kamna, s podlago vred pa meri 154 čevljev; in še mnoge druge palače. Med cerkvami so znamenite: cerkev Bogorodice Ka-zanske, zidana po obliki rimske cerkve s. Petra; cerkev Izakova, ki se je začela 1. 1822 zidati zgolj z granitom in marmorjem, ima celo visoko kuplo, 'n na vseh štirih stranih lope z velikimi stebri , ki so po 5« čevljev visoki in po 6 debeli, vsak iz enega kamna; tudi cerkev s. Petra in Pavla sred terdnega grada, kjer je carsko pokopališče. Med samostani je znamenit z lepo cerkvijo samostan Aleksandra Nevskega pred mestom, s srebernim grobom lega ruskega svetnika.
Petrovgrad ima mnogo učilnih naprav; razuu vseučilišča tudi* akademije za bogoslovstvo, vednosti, zdravništvo, vojaštvo, mornarstvo in rudarstvo. Zastran obertnije se nahajajo ondi fabrike za sladkor, želez-nino, usnje, zerkala, porcelan, svilo in drugo. Tergov-stvo tega velicega mesta obsega za polovico vse ruske kupčije in prodaje, deloma po suhem , deloma po mokrem. Železnice segajo do Moskve in Varšave, m se na obojo stran stegujejo še dalje ; vodotoki tudi vezejo večje reke med seboj, in dajejo brodarstvu pospeh. Morskih ladij pa le manjše dohajajo po Nevi do Petro-vegagrada, večje ladije morajo pri Kronštatu ostajati. Med carskimi gradovi v okolici so znameniti 1'arkoje sclo, Pavlovsk in Petrovdvor.
Ogled po domovini.
Celjovec, glavno mesto na koroškem.
V dneh rimskega gospostva je v lepi ravni sred Koroškega med Celjovcom in St. Vidom stalo mesto Virunum" od kterega se zlasti pri Gospejsveti nahajajo znameniti ostanki. To mesto je bilo kmalo naj večje med kraji sredzemeljskega Norika, pa je utegnilo v začetku velicega preselovanja narodov raz-
djano biti, ker se pozneje nie več ne imenuje. Po razdjanji starega Viruna je višje poleg Glane ča« soma Sent-Vidsko mesto, nižje pa Celjovsko mesto nastalo; utegnile so sicer že poprej na obeli krajih še rimske naselišča biti, in sicer pri Celjovcu hočejo nekteri vediti za neki Klavdiforum. Bodi si s tem, kakor si hoče, toliko je gotovo, daje iz perva Sent-Vidsko mesto bolj znamenito bilo; ondi so namreč korotanski vojvodi stanovali do I. 1292, in mesto se je štelo še dalje, do I. 1518 za glavo vsega Koro-tan a.
Krog 1. 1395 je bil Celjovec že precej obljuden in zaterjen kraj , tako da so se stanovavci prederz-nili upirati zoper deželnega poglavarja Konrada Kraj-garja; enako so se Oljovčani ustavljali 1. 1465 proti deželnemu glavarju Baltazarju Vajspriaškemu; pa obakrat so bili prisiljeni se zopet vdati. Turki so I. 1473 skozi Krajnsko priderli do Celjovca , vender so bili od tod zavernjeni. Cesar Maksimilijan I. je po tem I. 1518 dal Celjovec v last koroškim stanovom, in od tega časa se je mesto štelo za glavno vse dežele. Zavoljo nevarnosti pred turškimi napadi se je zdaj mesto začelo bolj terdno zavarovati; med letom 1543 in 1562 so se napravili močni nasipi na vse štiri mestne strani, in po takem je Celjovec dobil lepo redno podobo na čvetere ogle. Ko se je lu-teranstvo razširjalo po avstrijanskih deželah, seje tudi Celjovsko mesto novi veri zlo vdalo ; bolj s silo seje I. 1600 zopet dalo h katolištvu nazaj oberniti. Razne pogorišča, kot I. 1514 in 1535, zopet 1. 1636 iu 1723 , dalje še 1. 1777 in 1796 so mesto veliko spremenile, ter so storile, da se je tisto bolj v redu kt bolj lepo sozidalo. O francoski vojski je Celjovec zlasti 1. 1809 bil v sovražni oblasti; takrat je cesar Napoleon 1. pri odhodu francoskih vojakov ukazal, mestno ozidje razrušiti. Tako je Celjovec zopet od-perto mesto , namesto z rovom in nasipom je obdan z lepimi verti in prehajališči; pred mestom so se že poprej ob vsaki cesti pohišja stavile, in se zdaj še množijo.
Celjovec stoji 1600 čevljev nad morjem , v lepi široki ravni, ki jo v jugu mejijo krajnski snežniki;
reka Glana teče ob kraji, vodotok od tiste gre skozi mesto od bližnjega jezera pa prihaja večji vodotok, da ladije nosi. Mesto samo na sebi ima še čvetero-voglato podobo, zunaj pa so štiri predmestja, Be-Ijaško, šent-Vidsko, Velkovsko in B.tr.njsko. Celo mesto šteje do 880 hiš in do 14000 stanovavcov. Petero je večjih tergov; novi terg, kjer je v sredi vodnjak s podobo velicega sana ah drakona , .n na enem koncu steber s podobo Marije Dev.ce, na drugem spominek s podobo cesarice Marije rerez.je, stan tergz lepim vodnjakom; knezov terg z obeliskom, s. Duha tenr in frančiškanski terg. Cerkev je sedmero ; stolna cerkev s. Petra in Pavla je posebno lepa , postavljena je bila v dneh, ko je luteranstvo v mestu gospodovalo, po tem pa je bila Jezuitom izročena od I. 1784 pa je tudi farna; mestna farna cerkev s. T h a je bila namesti stare, ki je stala ze I. 13bl, soz -dana I. 1697, njeni zvonik je 291 čevljev visok, m daje lep razgled okoli; pomniti ste se cerkvi zraven stanovališča "minihov s. Benedikta, in una zraven kapucinskega samostana. Med drugimi stavbami ,e cesarski grad, deželna hiša, in palača kerskega skola. fce-dež škofijski je bil iz perva, ko gaje solnogrask. nadškof Gebhani 1.1071 postavil, na Kerk. poleg Mras-burga, 1. 1784 pa je bil v Celjovec prenesen.
Kar se tiče učilnih naprav , ima Celjovec bogo-slovsko učilnico s semeniščem, višji gimnazi z knt-garnico za 30.000 bukev, višjo realko, razun dven glavnih ljudskih šol; v teh šolah učijo minila s. Benedikta, pri deklicah pa Uršulinke. Tudi se ne manjka ljudomilih naprav; dve bolnišnici, ktenh je ena v rokah sester s. Elizabete, ubožnica in siroscnica. Tergovstvo zadeva zlasti razpošiljanje domačih pridelkov in izdelkov; obertnijajpa šteje fabrike za bombaž in svilo, v bližnici pa za sukno v Bitrinji, in za svinčene barve poleg celjovskega jezera.
V Bitrinji je bil kdaj cistercijanski samostan, ki ga je koroški vojvoda Bernard s svojo gospo Kuni-gundo 1. 1143 vtemeljil. Pervi minihi so prišli iz Francoskega, in pervi opat je bil Ebcrard. Ko je bil samostani. 1786odnehal, so se poslopja časoma premenile v fabriko, cerkev Matere Božje pa se šteje za farno.
— f)4 —
Idrija, sloveče rudarsko mesto na Krajnskem.
(S podobsino").
Merska stran je dolgo neznana stala; tudi v ) starih listinah se od tiste ne nahaja posebnega sledu. Samo toliko je gotovo, da ta kraj tudi v prejšnih časih ni bil brez ljudi , ker so se nahajale posamezne kmetije, in da je cerkev Matere Božje, ki se imenuje pri fari v spodnji Mrii, precej davno, saj pred kakimi 500 leti na ondašnjem mestu že bila. Kar pa so bogate jame živosreberne rude ondi zna j dene, je ta kr«] po' vsem svetu sloveč.
ldersko mesto stoji v globoki dolini, kot v kotlu, na zahodni strani julških planin, 1053 čevljev nad morjem. Skozi dolino teče od juga proti severju reka Idrica, ki se ondi druži z Nikovo; svet je le va ldrico proti Goriški slrani bolj odpert, desiravno ie strutra zlo oska; druge strani so z visokim, hribi
J	®	..	• _ .. I/.. 1.I,, < -, i >\l*>iiiiin •/ {ni.
iz Merske doline greuo ie ut a v,™*., — -..j čez Govejek proti Loki, čez Dole proti Yerhmki, čez Godovič proti Logatcu, in čez Cermverh proti Vipavi; proti Goriški strani ni nobene prave ceste.
Več j i del Merskega mesta je na levem bregu Id rice sozidan. po oboji strani potoka Nikove. Naj bolj očitno stoji grad, 'na čelu malega griča proti zahodu, prostorno na štiri vogle zidan in s stolpi za-terjen; nižje, nekako v sredi mesta, na odpertem tergu se kaže farna cerkev s. Barbare in s. Ahacija, po italijanski šegi izdelana, in z lepimi altarji olepšana. Od farne cerkve proti gradu je s. Janeza kapelica, od tiste v stran pod hribom s. Trojice cerkev visoko nad tisto na Rožnem hribcu pa s. Antona cerkev: zunaj mesta, na desnem bregu Mrice je pokopališče s kapelico s. Križa.
Rudarske poslopja se vidijo bolj ob kraji mesta proti jugu in izhodu. Poglavitni vhod v rudne jame ye pri začetku rova ali stolne s. Antona, na ravnost
proti jugu od farne cerkve; ondi se v posebni hiši rudarji zbirajo za delo. Drugi vhodi so pri peterih pre-dibih ali šahtah, namreč pri šaliti s. Barbare in s. Terezije, dalje pri Jožefovi in Franciškovi šaliti, naj dalje pa pri Ferdinandovi šaliti pod s. Magdalene goro; pri teh predihih se deloma ruda v tunjah iz jam vzdiguje, deloma voda z mašinami spod zemlje vleče. Blizo šalite s. Terezije je puharija za rudo, pod mestom pa so na levem bregu Idrice stare peč-nice ali žgavnice za rudo, na desnem bregu pa so nove pečniee in fabrika za cinober.
Bogata živosreberna ruda ima svoje ležišče ve-čjidel na južni strani mesta podTičnico; vložena je med ilovnatem škerlovjem, ki ga verhi siv apnenik in temnoten peščenik pokriva, v dnu pa sivotemen apnenik podslanja. Živo srebro se nahaja za 30 sežnjev pod zemljo, in sega do 140 sežnjev v globočino; vgnjeteno je večjidel v ilovnato škerlovje, deloma pa tudi v apnenikov drobir z žveplom vred; po takem je ruda sivkasfa, rudečkasta, in rijavkasta v drobnih in debelih koseli, in Ie po redkem se živo srebro kaže v kapljah.
Da se ta ruda dobi iz zemlje, se delajo jame navpik v globočino, to so predihi ali šalite; druge jame se predirajo višje in nižje navprek v zemljo, to so rovi ali stolne; iz teh se na vsako stran dalje koplje v rudno ležišče. Večji oddelki tacili rudnih jam, ki se poredoma ločijo od verba v globočino, se imenujejo polja.	. ,
Vse iderske rudne jame se zdaj razprostirajo za 800 sežnjev na dolgo, za 300vsežnjev na široko, in za 145 sežnjev na globoko. Stolna s. Antona se odpira 1074 čevljev nad morjem, 18včevljev višje od mosta, ki je čez Idrico narejen. Šalita s. Barbare je 122 sežnjev globoka, s. Terezije 128, cesar Franciškova 145, Jožefova 123, in Ferdinandova 52 sežnjev. V globočini se razloči enajstero polje; polje s. Ahacja je 33 sežnjev globoko, s. Florijana 49, srednje 62, glavno 74, nadvojvodovo 82, vodno 91, Havptmanovo 103, Karolovo 110, s. Barbare 120, in Franciškovo 142 sežnjev. Šalite so vse z lesom oko-varjene; rovi so iz perva tudi z lesom podslonjeni,
poglavitne Stolne pa so zdaj vse v j aj čast o okrogli podobi podzidane.
Iderska živosreberna ruda je bila znajdena I. 1490; tako spričujejo novi dokazi, drugač se je ter-dilo za 1. 1497. Kakor se sploh pripoveduje, je neki kmet novo leseno posodo postavil pod studenec, ki je izviral pod s. Antona hribcom, ondi kjer je zdaj cerkev s. Trojice; zjutraj pa ta kmet najde neko svitlo tekočo stvar v posodi na dnu. Ker te stvar, ne pozna, jo nese v Škofjo Loko srebrarju kazat; pa ne pove, kje da jo je dobil. Vesel zved.ti, da je drago rudo našel, se verne nazaj proti domu; na poti pa ga neki vojak, ki je bil bolj razumen, izpraša za njegovo skrivnost. Ta vojak je bil Andrej Perger, z nemškim priimkom Katzanderle zvan , doma iz Grebinja na Koroškem. Tisti je spravil pervo rudarsko društvo skupaj , ki je začelo živo srebro
dalje iskati.	.
Pervi rudarji so začeli svoje delo ondi, kjer se ie bilo pervo živo srebro našlo, pod rožnim hribcom; pa k malo je tukaj dobiček pošel, tedaj so se ober-nili na južno stran, in so jeli rov predirati, ki se se kliče s. Antona stolna. Ker pa so za te rudarje stroški preteški bili, so jame prodali drugemu društvu, pri kterem so bili krajnski, koroški in so no-graški deležniki; Valentin Kutler, ki je bil iz Solne-gagrada doma, je pa vodil delo. Ti rudarji so vec časa poskušali z rovi predreti navprek v zemljo, pa brez pospeha; tedaj so začeli kopati navpik v globoeino, pa tudi tukaj več let ni nič prida kazalo, da je terdo šlo za stroške in delavce. V zadnje v god s. Ahacja, 22. junija 1. 1508, se zgodi, da se sreča jasno pokaže; rudarji so prišli do sreberne rude, ter ^»privreli z glasnim kričem iz jame, ter veseli klicali: Oj srečo! oj srečo! Za hvalnega spomina voljo so se nove jame imenovale s. Ahacja sahta in s. Ahacja stolna, in rudarsko društvo se je jelo klicati rudarstvo s. Ahacja; tudi se zatega voljo vsako leto obhaja slovesna procesija v s. Ahacja dan, ravno tako, kakor sploh v god s. Telesa. S. Ahacja šalita je bila od s. Antona stolne čez vodo proti cerkvi s. Barbare, in je zdaj zasuta.
Po tako srečni prigodbi so si rudarji pri ce-1 sarji Maksimilijanu I- sprosili posebnih pravic; cesar | je pa tudi sam sebi prihrani! delež pri jamah. Sicer r so I. 1509 Benečani o vojski s cesarjem priderli do I Wrije, ter so se rudarije polastili; pa so bili kmalo pregnani, in cesarje dalje skerbel za pospeh bogate rudarije. Odperla se je še druga šahta, imenovana s. Katarine šahta , in cesar je pravice pri tisti prepustil tretjemu rudarskemu društvu, ki se je tudi po s. Katarini klicalo. Pri tem društvu so se vdeležili mnogi imenitni krajnski in koroški gospodje, in delo se je dalje gnalo na globoko in široko.
Po takem se je v iderski dolini, ki je bila poprej toliko samotna, vse živo gibalo; naselili so se rudarji in delavci iz bližave in daljave, Slovenci in še bolj Nemci; kmalo je nastalo mesto, ki se je za razločka voljo memo spodnje Idrije klicalo nemška Idrija: zidal se je grad. postavila se je tudi cerkev s. Trojice, in I. 1522 je bil vpeljan pervi duhovni pastir za rudarje, Jernej Singer po imenu. Rudne jame so pa tudi dajale tako bogat pridobek, da se je na leto izdelalo po' 2000 centov živega srebra in po 500 centov cinobra; in to sicer, ko niso znali rude tako na tanko ločiti in prati, ne tako varčno žgati, kakor poslednje čase.
Sicer pa se rudarjem dalje vender ni sama sreča kazala. Zgodilo se je 1. 1525, če ne še poprej, da se je o hudem potresu velik del skalovja od Kobalovih planin odtergal, ter je reko med gornjo in spodnjo Idrijo zajezil; voda je po takem silno zrastla, tako da je segla v mesto h kapelici s. Janeza, in zalila vse rudne jame; veliko ljudi je prihitelo pomagat, dokler si voda zopet ni nove struge prekopala. L. 1532 jc bilo zopet, da so se jame ondi, kjer je bila naj bogatejša ruda, uderle, in daje zasip pokopal 70 delavcov; zatoraj so tisti kraj dolgo imenovali Mertvaško jamo. Tudi voda je rudarjem vglobočini napotje delala, ker se je iz podzemeljskih virov skupaj zbirala, ter jame 10 do 24 sežnjev globoko polnila; sicer so bile umetne mašine napravljene, da so vodo kalale, pa vender je tiste niso mogle vselej zmagati. V poslednje tudi kupčija z
živim srebrom ni sla vedno po godu; v začetku je bila cena za cent srebra ali cinobra celo niska, "|e po 20 gl., po tem je prišla na 30, 50, cel« na 70 gl.; pa večkrat ni bilo kupcov za blago, večkrat so po prodaji nastopile zgube. Tudi nepokojni časi, vojske s Francozi in s Turki, so delali nadlego; dajati je bilo treba denarjev za davke, in delavcov med vojake. Po takem ni dobro stalo za rudarje, močno so se zadolžili.
Nadvojvoda Karol, ki je 1. 1504 po cesarji Ferdinandu podedoval Štajersko, Koroško m Krajnsko sPrimorjem, je vedil dragoto iderske rudarije ceniti; zatoraj 'je tisto I. 1580 popolnama prevzel v svoje roke, ter deležnike odplačal. Izročil pa je vodstvo vse rudarije lastnemu oskerbniku, pervi 1. 1580 je bil France Kisel.
Kar je rudnik popolnoma prišel v posest vla-darstva, se je veliko zgodilo za zboljšanje vod be in rudarskega dela. Dana je bila rudarska postava, in odločena gorska urednija. Kopanje v jami se je preravnalo, nova šalita s. Barbare se je I. 1596 od-perla, drugi novi predori na globoko in široko so se naredili; ločenje , puhanje in izpiranje sreberne rude se je bolje vravnalo, tudi drugačne, bolje služne pečnice z železnimi verči za žganje odbrane rude so se napravile. Po takem se je pridobek živega srebra zopet pomnožil, pa (udi cena tistega se je povzdignila in zraven prodaja razširila. Blago je šlo deloma na Benedke deloma na Nemčijo , in celo do Niskozemlje: pa narejanje cinobra se je časoma opustilo. Vlada je tudi skerbela za boljši obstanek rudarjev, zastran plače, živeža, zdravja, poduka, in tudi zastran ohranitve katoliške vere v dneh verskih prenaredeb : s. Barbare cerkev je bila I. 1628 vstavljena, una s. Antona pa I. 1678.
V dneh cesarice Marije Terezije se je še več zgodilo za povzdigo iderske rudarije. Višja gorska urednija se je pričela 1. 1747; pervi prednik in gorski svetovavec je bil Anton llauptman; lastna fara, ločena od spodnje Idrije je bila vtemeljena I. 1752, in pervi farnik je bil Jakob Bajec; glavna šola je bila napravljena 1. 1777. Kopanje sreberne rude se
je po novih naredbah pospešilo; šahta s. Ahacja se i je opustila, in nova s. Terezije 1. 1748 izdelala : 'novi rovi so se v globočini prederli, poglavitne štolne so i se začele podzidovati, in za 100 sežnjev globoko so se našle cele lege posebno bogate rude. Po takem je bilo v dneh cesarja Jožefa II. mogoče toliko dobre rude dobiti, da se je od 1. 1785 do 1795 vsako leto po 10.000 centov živega srebra smelo na Špansko prodati. Da se je zamoglo pa toliko rude iz jam dobiti, se je 1. 1786 pričela odpirati Jožefova šahta, in 1. 1796 Franciškova šahta. Da seje vsa ta ruda zamogla prežgati, so se 1. 1787 naredile drugačne pečnice: v velicih pečali se ruda žge , in sreberni par se po več hramih prehaja, dokler se ne ohladi, in v kapljah na tla ne spada. Takrat je iderska rudarija dajala velik dobiček , ker je cena živega srebra došla na 170 gl.; razun tega se je 1. 1781 zopet začel cinober narejati, ki je zmes iz živega srebra in žvepla.
Čas francoske vojske je tudi za Idrijo prinesel velike zgube. L. 1797 so Francozje v naglem napadu vzeli 15.912 centov živega srebra; I. 1809 pa so s Krajnsko deželo vred tudi idersko rudarijo dobili v posest, ter so do l. 1813 vsako leto po 12.000 centov živega srebra venkaj spravili, tako da je bolj bogata ruda jela pohajati, in cena živega srebra zlo nisko, na 75 gl. pri centu prišla. Zalega voljo se od 1. 1811, kar je rudarija zopet v avstrijanski posesti, vse bolj previdno s" pridobovanjem živega srebra ravna. Med tem pa so tudi druge nesreče prišle nad rudne jame, ki so se pa vender z umetnostjo dale poravnati. L. 1*03 se je globoko v rudniku vžgalo, nevarnost jc bila, da bi se bilo vse delo končalo; z vodo so tedaj jamo napolnili, in ogenj zadušili. L. 1837 je močen izvirek v dnu šalite s. Terezije pognal, in voda je višje in višje stopala v globokejih jamah; z velikim trudom in z novimi mašinami so vender vodo zmagali. L. 1846 se je zopet globoko v jami vžgalo, in 17 ljudi je smert zadela, ki so hiteli v pomoč; vode so zopet mogli v rudnik spustiti, in tako ogenj pogasiti; tisto venkaj spraviti je bilo zopet dolgo delo.
V sedanjem času se rudarsko delo sploh s posebno umetnostjo ravna, tudi dalje in dalje se išče, kjer je kaj nove rude dobiti. Od I. 1836 je nova Ferdinandova šahta odperta, druge šalite so bolj globoko izkopane, mašine za izjemaoje vode so na bolje prenarejene. liovi se dalje terdno podz.dujejo, pota po štolnah z železnimi s.nam. obkladajo. Odbiranje dobre rude se bolj previdno godi, ter opiranje zavoljo zgube le pri puham rudi rabi; nove pečniee so od I. 1842 narejene, kjer se ruda v od-pert i h pečali žge, in sreberni puli v železnih prostornih eevih odpeljava in hladi. Tudi cinober se bolj umetno in bolj dobro nareja, in za bolj koristno prodajo pripravlja. Živega srebra se današnji čas prideluje 2500 do 3000 centov, in cinobra po 1000 do 1500 centov na leto. Cena tega blaga je poslednje leta zlo visoko prišla , naj višje pri živem srebru . 1844 na 252 gl., in pri cinobru 1. IHal	gl.
od centa: zdaj pa je zopet padla, in živo srebro stoji zdaj pri 120 gl., cinober pa pri 12o gl. cent.
Lastna gorska urednija še sedanji cas vodi vse rudarsko delo , gorski svetovavoc je prednik vse ured-nije; uredniki "imajo svoje odločene plače in po-boljške. Raznih delavcov' in rudarjev je krog 700; tudi ti imajo odmerjeno plačo, in za polajšanje dobivajo žito po stanovitni n i s k i ceni, na starost pa do-služnino; posebna zaloga jim oskerbuje tudi dobro pijačo po ceni, in bratovska zaloga podpira bolnike in reveže. Tako se ohranuje rudarsko ljudstvo ne sicer v obilnosti, vender v zadovoljnosti; in k zaslužkom moštva se pridruži ženstvo z narejanjem čipek ali špic, ki se prodajajo po Slovenskem in llorvaškem.
Začetek staroslovenskega slovstva.
Med slovanskimi narodi je sveta Kristusova vera naj poprej posvetila Slovencom, kolikor je njihov rod že v nekdanjem času stanoval v Noriku in Panonii, na meji lepe Italije; po s. Hermagoru, A-kvilejskem škofu, in njegovih učencih, za leta 50 po Kristusu in dalje, se je glas s. evangelija razširil od primorskih do donavskih bregov. Ko so krog
1. 592 novi slovenski rodovi prispeli na Dravo in Savo, jim je zopet od Akvileje naj poprej svetila luč keršanske resnice; rodovom unstran Drave so s s. Modestom od Solnegagrada 1. 753 oznanovavci Božje besede došli; od Solnegagrada so dalje tudi k panonskim Slovencom keršanski mašniki prihajali. Slovenci, ki so za J. 550 začeli čez spodnjo Donavo v greško cesarstvo siliti, so se ondi tudi hitreje s keršanstvom soznanili; Horvati in Serbi, ki so se 1. 610 med izhodne in zahodne Slovence kakor klin zarinili, so po rimskih mašnikih 1. 640 sprejeli zveličavno vero; Bolgarom pa so za I. 813 in dalje greški in rimski mašniki kazali pot nebeških naukov.
Vsem tem slovanskim narodom in zraven se Moravanom sta ss. Ciril in Metodi , grcska masnika, pa v slovenskem jeziku izurjena, kot aposteljna veljala. L. 863 sta prišla k panonskim Slovencom in po tem k Moravanom ; oznanovala sta svete nauke v slovenskem jeziku, in narod se je veselil, da .je res nico slišal v svojem jeziku; tudi svete opravila sta začela v slovenskem jeziku obhajat, in to je serca priprostih vernikov še bolj ganilo. Ilavno s tem, da se je pri Slovencih Božja beseda v domačem jeziku oznanovala, in tudi Božja služba v znanem glasu obhajala , se je pa tudi začelo staroslovensko slovstvo; in sicer po kakošnem načinu?
Že bavarski misijonarji v Korotanu so počeli slovenščino pisati, pa z latinskimi čerkami. Pričevanje o tem daje napis na vojvodskem stolu pri Go-spejsveti na Koroškem, ki se bere: Ma veri (ima vero)? Dalje to poterdujejo trije spisi, ki so se našli v frižinški bukvarnici na Bavarskem; tistih dva obsegata očitno spoved, eden cerkven govor o keršanski veri. Ta govor se prilastil je Abrahamu lri-zinškemu škofu I. 970, spoved pa utegne še starjega izvirka biti. Vender z latinskimi čerkami se staro-slovenščina ni dolgo pisala in izobraževala; razun imenovanih spominkov niso nobeni enaki znani.
Vse drugač pa je se staroslovenščina začela razvijati po s. Cirilu in Metodju , ki sta za pisanja slovenske besede voljo znašla nove, tej besedi primerne čerke, in po takem dele s. pisma in bukve za svete
opravila pretolmačila v slovenski jezik. Dolgo časa se je menilo, da so najdba teh dveh slovenskih apo-steijnov tiste čerke, ki se še zdaj imenujejo cirilica; najnovejše preiskave pa so pokazale, da pisava, ki se imenuje glagoliea, je izvirna znajdba s. Cirila. V glagolici pisani se nahajajo rokopisi iz 10. in 11. stoletja, ki obsegajo svete evangelije; v tisti so še današnji čas natisnjene cerkvene bukve, ki se rabijo pri slovanskem obredu v Istrii in Dalmacii. Una pisava, ki se še zdaj zove cirilica, in se razun nek-terih pristavkov ravna po greški pisavi, pa je bila pozneje na dan prišla med keršanskimi Hulgari; njena najdba se prilastuje s. Klemenu, učencu s. Metodja in bulgarskemu škofu krog I. 000. Cirilica je še vedno v navadi pri Serbih, Hulgarih in Ilusih, ki se deržijo greškega obreda, in IJ ožjo službo obhajajo v staroslovenščini.
Začetek novoslovcnskega slovstva.
Novoslovenščina se je časoma rodila iz staro-slovenščine; doba, o kteri se je izobrazila v sedanji obliki, se ne da določiti, ker manjka pisanih spominkov. lie po starih ljudskih pesmih bi se nekaj dalo soditi; nektere pesmi, ki so še današnji čas znane, se nahajajo že v 16. stoletji v enaki obliki natisnjene, in so že takrat imenovane stare pesmi. Po takem bi se utegnilo sklepati, da novoslovenski jezik se je že pred 500 ali 600 leti ravno tako glasil kakor sedanje dni.
Še le takrat, ko se je Lutrova nova vera začela razširjati po slovenski zemlji, se je novoslo-venščina začela pisati, in tudi tiskati, in sicer z latinskimi čerkami. Sicer hočejo nekteri terditi, da je bila poprej in dolgo glagoliea navadna na Krajnskem, in da so se kdaj med starimi pismi nahajale mnoge glagolske listine, pa ta reč je doslej premalo dog-nana, če ravno bi bila vredna, da bi se bolj preiskala.
Tedaj ravno učeniki nove vere so v 16. stoletji začeli novoslovenski jezik pisati, da bi bili ložje razširili svoje napačne nauke. Pervi sicer je bil
Priniaž Trubar, rojen J. 1508 v llaščici poleg Turjaka na Krajnskem; on je krog 1. 1540 prišel za korarja v Ljubljano, je pa kmalo krog I. 1544 začel nove nauke trositi in očitno oznanovati, in zato je mogel 1. 1547 iz Krajnskega pobegniti. Na ptujem, v Virtemberskem, seje namenil po bukvah to razzna-novati, kar mu z besedo ni bilo dopuščeno; 1. 1550 je toraj izdal katekizem, I. 1557 evangelije in 1.1577 še druge bukve nove zaveze. Juri Dalmatin, tudi oznano-vavec nove vere, je I. 1578 dal 5 bukev Mojzesovih v Ljubljani natisniti, in I. 1578 celo sveto pismo v Viten-hergi na Pruskem; Sebastjan Krel pa je 1. 1578 dal prestavo novoverskih govorov v Ljubljani natisniti. Adam Bohorič, učenik deželne šole v Ljubljani, je na to dal pervo slovnico slovenskega jezika na svetlo, in sicer 1. 1584 v Ljubljani.
Nova vera se "je sicer 1. 1600 po volji nadvojvoda Ferdinanda 11. in po prizadevanji za resnico vnetih škofov zaterla po Slovenskem; z njo vred so tudi bukve napačnega obsežka v nič šle. Vender slovensko slovstvo s tem ni nehalo; precej 1- 1612 je Ljubljanski škof Tomaž Kren izdal liste in evangelije, in I. 1615 mašnik Mikec katekizem. Dalje seje slovstvo dolgo deržalo le po božnih predmetov, evangelija, svetih pesem, kersanskega nauka, premišljevanj in molitev, došla je v zadnje tudi prestava s. pisma. Proti koncu 18. stoletja pa se je med Slovenci duh zbudil tudi za druge podučite in sa lepoznanske reči; to sicer že nekaj po P. Marku Pohlinu, več in posebno po Cojzu, Vodniku in Kopitarji. Sedanji čas pa seje slovensko slovstvo začelo povzdigovati na stopnjo, na kakor-šni se kaže tudi slovstvo družili izobraženih narodov.
Sedanji stan slovenskega slovstva.
Zarija za novo dobo slovenskega slovstva je posvetila I. 1843 z izhajanjem Novic; z njimi so se Slovenci prav za prav začeli zavedati, da se smejo tudi za lasten in celoten narod šteti, v in da niso samo ostanki razkropljenega ljudstva. Že samo Novice obsegajo; spise iz vsacega plemena vednost in znan-stev, bodi si v krajših odlomkih in posameznih od-
delkih, hodi si v celotnih sostavah. Z letom 1848, I ko se je /glasilo ime narodnosti, so sme reči, je f tudi za slovenščino začelo solnce izhajati. Ites da ] to solnce je še daleč od poldneva, res da ga mnogo- / krat megle in oblaki zakrivajo, da ga večkrat hude I nevihte hočejo popolnoma zatemniti; vender še vedno I stoji ali prav za prav višje stopa na nebesu, in če ! Bog da, ne bo zgubilo svoje svetlobe. Nahajajo se L v slovenščini pisane bukve in manjši soslavki o liogo-slovskih in pravoslovskih, o zdravilskih in naravoslov-škili, o kmetijskih, rokodelskih in umetniških rečeh. Dasiravno po dolgem upiranji, vender nazadnje po srečni zmagi se kaže, da bo slovenščina dospela ne | samo v šole, ampak tudi v urednije.
Zgledi za opravilne spise.
Če sme slovenščina tudi v opravilnih spisih kaj veljati, je treba tudi napravo tacih spisov znati. V ta nameri naj koledarček ponudi zgledov o tej reči, kakoršni utegnejo koristni biti za bolj navadne pisemske opravila.
I/pisek, konta.
Pavlu Jesenovcu, kerčmarju v Brezji, sem sledeče kovaške reči naredil:
V Brezji, 30. maja 1861.
Anton Cerne,
kovač.
Teh 51 gl. 3 kr. sim gotovo prejel. Anton Cerne,
— 105 — Izpisek.
Antonu Jelnikarju, kolarju, sem tele čevljarske dela naredil:
1861 5. jun.
20. „
15. jul.
30. „
V Starem tergu, 10. avgusta 1861.
Juri Sajevec,
čevljar.
Plačilo prejel z 20 gl. 92 kr.
Juri Sajevec.
Pohotni list, kvitanca.
Za 12 gl. 50 kr., z besedo Dvanajst goldinarjev 50 krajcarjev avstr. velj., ktere sem od Petra Vesela kot celoletne obresti oil kapitala za 250 gl. resnično prejel.
V	Starem tergu, l. januarja 1861.
Jože Prijatel.
To je: 10 gl. 50 kr. a. v.
Pohotni list.
S kterim jez podpisani poterdim, da mi je moj brat Simon Medved sto goldinarjev kot delež, ki so mi ga moj oče v zadnji volji 15. septembra 1856 izgovorili, gotovo in na tanko izplačal, tako da ne morem ne jez ne moji nasledniki za to stran še kaj tirjati.
V	Mali vasi, 20. aprila 1861.
Jože Medved, prejemnik.
Anion Jereb , priča.
Janez Možek, priča.
za gospodarja, dvoje nove škorce po 6 gl. 30 kr. . . . za gospodinjo dva para novih čevljev po 1 gl. 10 kr. . . za hčer nove čižme . . . . za sina škorne poddelal . .
skuvaj . •
gl.	kr.
12	60
2	20
3	—
3	12
20	92
Pohotni list.
Za tri sto goldinarjev avstr. v., ktere mi je danes Juri Mole kot njemu 1. novembra 1856 posojeni in 6 i an. 1859 vpisani kapital z obresti vred popolnoma plačal, tako da tudi pravico dam naj se ta dolg z njegove hiše, ki stoji v Hrastj. h. st. 81, m je v zemeljskih bukvah Hrastovške grajšine pr. st. 25 zapisana, brez daljnega vprašanja zbrise.
V	Hrastj i, 1. novembra 1861.	I
.laiicz Potoknr , posestnik.
I
Službina spričba.
Da mi je Jože Legat, 27 let star, iz Setnicc j doma, tri leta za hlapca zvesto in pridno služil, in da se je ves ta čas v vsem svojem deržanji pošteno obnašal, s tem pismom za resnico pričujem.
V	Gradcu, 1. julija 1861.
Franc Leskovec , tcrgovcc.
Ha r i Ini list.
S kterim jez svojemu bratu Tomažu Piberniku tistih 300 gl., kijih imam pri Ljubljanski hranilnici naložene, popolnoma v last darujem, ter mu tudi dotičnc hranilniške bukvice s št. 1506 zročim, in se vsakemu preklicu te daritve odpovem, tudi njemu sprejembo daritve poterditi dam.
V	LJubljani, 30. maja 1860.
Tomaž Pihernik,	Jakoh Pibernik,
obdarovanec.	obdarovavec.
Andrej Smerekar, priča.
Filip Zelenec, priča.
Prejetimi list.
l)a mi je g. Anton Nagode pri svojem odhodu na Dunaj 100 gl. v srebru hranit dal, in da mu tisti de-
nar po vernitvi zvesto zopet zroeiti hočem, poterdim s tem listom.
V	Kranji, 15. oktobra 1861.
Matija Kmetic, kerčmar.
Dolžni list.
S kterim poterdim, da mi je g. Stefan Svetlin za mojo potrebo sto in petdeset goldinarjev v bankovcih posodil, in da mu hočem ta denar v enem letu gotovo verniti, zraven pa tudi obresti po 5 od sto plačati; drugač mu prosto stoji, me zato precej rubiti.
V	Novem mestu, 1. aprila I860.
Jernej Lončar, dolžnik.
Lavrenc Prelesnik, priča.
Juri Pavčnik, priča.
Dolžno pismo.
S tem pismom jez podpisani zase in za svoje naslednike veljavno poterdim , da mi je g. Vincenci Kramar 500 gl., piši pet sto goldinarjev a. v., posodil in gotovo naštel. Zavežem se, te denarje v treh letih poverniti, vmes pa zanje po 5 od sto obresti vsako leto plačevati. V zagotovljenje kapitala in obrest zastavim svojo hišo, ki stoji v Kamniku pod h. št, 31, in je v zemeljskih bukvah Kamniške grajšine v urb. št. 51 zaznamovana, in dopustim po-sojevavcu pravico, da se ta dolg ondi vpisati da.
V	Kamniku, 5. decembra 1855.
Gregor Buli, dolžnik.
Jožo Žeieznik , priča.
Luka Rupnik, priča.
Prepustno pismo.
S tem listom jez podpisani poterdim, da svojo tirjatev za tri sto goldinarjev, ki jo imam pri Martinu Pečarji iz Vač h. št. 25 od 1. februarja 1855, z v«o pravico, ki jo sam imam, svojemu stricu Antonu
Vidmarju v last prepustim; zato mu dolžno pismo s j tem listom vred izročim, da se tako tudi verh vpisati I zamore v zemeljske bukve.
V	Trebnem, 21. marca 1861.
Matija Kovač, prcpustnik,
Milici Lesar, priča.
.lože Skalnik . priča.	i
I
Kupno pismo.
Ki se je naredilo med Janezom Oblakom in Mi- f helom Megličem takole:
1.	Janez Oblak proda svoje pol zemlje, ki 1 leži v Rudniku pod h. šf. 35, in je zapisana v zemeljskih bukvah Ižanske grajšine v urb. št. 102, z vsem pohištvom in vsemi pravicami vred Mihelu Megliču za devet sto in petdeset goldinarjev avstr. velj. v popolno lastino, z dopuščenjem, da se brez zaderžka
precej sme prepisati.
2.	Mihel Meglic je s tem kuponi zadovoljen, ter plača precej polovico s 475 gl.; drugo polovico pa obljubi i v dveh odlogih plačati, in sicer en del o vseh Svetih 1862, en del o vseh Svetili 1863; zraven proda- I javcu dovoli, naj se ta dolg v javne bukve vpiše.
3.	Prodajavec poterdi, da je polovico plačila s 475 gl. prejel, vse davke do tega dneva vzame nase; stroški za kupčijo in prepis, in davki od tega dneva dalje spadajo na kupovavca.
V poterjenje te pogodbe so sledeči podpisi.
V	Rudniku, 31. oktobra 1861.
Janez Oblak , prodajavec.
Milici Meglic, kupovftveo.
Martin Dremel, priča.
Jože Rogač , priča.
Najemno pismo.
Juri Brodnik in Anton Smrekar, oba sedeča v Otoku, skleneta to pogodbo:
1. Juri Brodnik prepufcti svojo senožet, ki leži pod vasjo za potokom, in daje po 40 centov merve na
Poslednja oporoka, testament.
Ker mi je smert pred očmi, in sem še pri dobri pameti, naznanim pred podpisanimi tremi pričami svojo poslednjo voljo takole: .
1.	Svojo dušo izročim Bogu; moje telo pa naj se spodobno spravi pod zemljo, in naj se razun navadnega opravila po mertvih zame še bere 10 sv. maš.
2.	Za glavnega dediča vsega premoženja odločim svojega starjega sina Jožeta, ter mu sporočim naj z vsem prav gospodari, in še za sledeče reči skerbi.
3.	Moja zapuščena žena in dedičeva mati Ana naj ima stanovanje in vso potrebno opravo pri hiši do smerti, zraven 30 gl. posebnega poboljska ob enem.
Moji drugi otroci Martin , Luka in Marjeta naj dobijo po 200 gl. dote za očetov in materen del, ki'se izplača, ko so po 24 let stari, ali ko kteri
slan spremeni.
5. Moja sestra Neža, ki ima do smerti obstanek pri hiši, naj dobi posebej 10 gl. deleža.
V Podgoiji, 13, novembra I860.
Jernej Brus,	Janez Jerman,
priča.	oporočnik.
Martin Sajevec ,	Anton Koder ,
priča.	priča.
— na —
Ko/ii'iii vcrtcc.
(Poleg stare pesmi.)
Stoji, stoji mi vcrtce drag; To 11 i nobeden vcrtec drag, Je lc božični čas prcblag. Marija Jezusa rodi.
Marija igra si z nageljci; To niso nikdar nageljci, So le nebeški angcljci. Marija.
Marija terga lilije; To niso nikdar lilije, Le svit je rajske zarije. Marija.
Marija terga majeron; To ni nobeden majeron, Je le Marijin svetli tron. Marija.
Marija terga rožmarin ; To ni nobeden rožmarin, I.e Jezus je, Marijin Sin. Marija.
Marija spleta venček zlat; To ni nobeden venček zlat, Je le božični dar bogat. Marija.
leto, Antonu Smrekarju v najem na tri leta zapo-redama, s tem, da mu plača 20 gl. najemščine od leta.
2.	Anton Smrekar obljubi Jurju Brodniku na-jemščino vsako leto o s. Jurji naprej plačati, sicer pa tudi skcrbeti, da senožet ostane v dobrem stanu.
3.	Davki za senožet ostanejo posestniku v nalogo.
V	Otoku, 21, marca 1860.
Juri Brodnik, posestnik.
Anton Smrekar, najemavec.
Pavel Komar, priča.
Matija Piber, priča.
Ženitiio pismo.
Med Matijem Kmetičem, hišnikom v Toplicah kot ženinom, in Marijo Jerebovo kot nevesto je z dovolitvo njenega očeta Antona Jereba iz Male vasi ta ženitna pogodba narejena:
1.	Si oba dela obljubita ljubezen in zvestobo po zakonski zvezi.
2.	Se nevesten oče zaveže , svoji hčeri dve sto goldinarjev dote dati; polovico plača ženinu v dan poroke, polovico pa v enem letu po tem ; s tem pa naj bo nevesta za očetov in materen del odpravljena.
3.	Ženin tej doti nasproti postavi od svoje strani tudi 200 gl'., ter dopusti oboj znesek na svojo hišo v Toplicah pod št. 25 vpisati.
4.	Če pri smerti enega dela ni otrok, je še živi del dedič za unim; če pa ostanejo otroci, gre dedšina na tiste po postavi.
To pogodbo poterdijo sledeči podpisi.
V	Toplicah, 21. januarja 1861.
Matija Kmetic,	."Marija Jerebova,
ženin.	nevesta.
Anton Knez,	Anton Jereb,
priča.	nevesten oče.
Martin Lesjak, priča.
Izročilno, odtlajansko pismo.
Ki je bilo v pričo podpisanih mož današnji dan takole narejeno:
1.	Janez Jelen, krnel v I Trasah pod h. št. 35, izroči svojo polzemljo, ki je vpisana v zemeljskih bukvah Kranjskega mesta pod urb. št. 41, z vsem pohištvom in vso zalogo vred svojemu starjemu sinu Antonu v popolno lastino s pravico prepisa.
2.	Si izročevavcc s svojo ženo vred izgovori stanovanje v izbi nad vežo, in živež pri sinu in potrebno obleko do smerti, in zraven vsak mesec I gl. poboljška; tudi hoče, da njegovi trije drugi o, troci Jože, Janez in Neža dobijo vsak po 200 g|. dote iz hiše; vse to naj se na hišo in zemljo vpise.
3.	Se sprejemovavec zaveže, v vednem spoštovanji do svojih strašev vse spredaj izrečene pogoje zvesto spolniti.
V poterjenje tega izročila so sledeči podpisi.
V Hrašah, 21. julija 1801.
Martin	Janez Jelen,
prič«.	i/.ročcvavec.
Jože Jnrež,	Anton Jelen,
pričn.	prcjcmovavco.
Prošnja.
Častila okrajna urednija!
Spoštljivo podpisani prosi za milostvo dovolitev da sme v svoji domačii na Vranskem h. št. 53 malo tergovstvo imeti, ter svojo prošnjo opira na sledeče dokaze:
1. Je poleg kerstnega lista pod A rojen ravno tukaj na Vranskem, in ima ondi hišo lastno, kot pričuje priloga pod H.
'2. Se je tergovskega opravila pet let vadil v Olji, ter si tudi dobre spričbe za znanje in obnašanje zadobil, kot pojasnite prilogi C in I).
3.	Ima tudi potrebno zalogo za 1000 gl. v gotovih denarjih in v pismih, kar se kaže iz prilog E, F in G.
4.	Obljubi se v svojem opravilu pošteno in spodobno obnašati, in vse dotične postave zvesto spol-novati.
Na Vranskem, 10. maja 1860.
Pavel Žakrajšek, posestnik.
Rudarska.
(Poleg nemščine.)
Oj. srečo! oj srečo! sred večne teme,
Oj srečo! tu v sredi strahote; Po tesnih predorih v globino se gre,
Kjer so zakopane dragote. Globoko j) o d zemljo in z grozo objet Tu dela in pota je kraj nam odštet.
Tu maje se roka, in bit se vihti,
Odpirajo poke se strašne; In smert tu iz s(o in sto kotov proti,
Pošasti režijo se plašne. Pa rudar v globino se upa serčno, In gre brez boječnosti v jamo temno.
Ko pride plačila velicega dan,
Se delo za zmiraj odstavi! In duh se povzdigne tu neuderžan In temne globine k presvetli višavi. In društvo nebeško sprejame £a v raj ; Oj srečo! oj srečo! mu kliče tedaj.





S. Barbara.
(Poleg stare pesmi.)
i
Stoji, stoji tam beli grad, Za lepo Nikomedjo z a d; Prebiva v gradu pa ondod Z gospo vred plemenit gospod. Imela sta le hčer samo, Le sveto Barbaro ljubo. In oče hčeri govori: „Ti zdaj imaš ženine tri j Je pervi ženin prav bogat, In drugi zal je mnogokrat; Je tretji blagega rodu , Kaj hočeš boljšega drugu?" Kaj Barbara odgovori ? ,,Za te ženine mar mi ni; Imam ženina zbranega, Jezusa Nazareškega." „Li zbereš si med tremi ti? Li v turen greš na leta tri?" „Za te ženine mar mi ni, Pred v turen grem na leta tri." Zidarjev oče je poslal, Zidati turen veleval: „Mi turen delajte temen, Temen, globok, nič linic ven." Tam Barbara hodila je , Zidarjem je smejala se: „Če turen delate temen, Storite mu tri lincc ven; Eno, kjer solnce kviško gre. In drugo, kjer o pol je dne, Pa tretjo, kjer za goro gre, To bode svet spomin za me." So v turen vergli Barbaro, Stradati so pustili jo; In Barbara še govori:
vZa (e ženine mar mi ni; Imam ženina zbranega, Jezusa Nazareškega." Pa angelj z neba prileti, Na ni.skem oknu obstoji; V desnici kelih zlat der/.i, Ki v njem so svete hostje tri, Jc hostjo Barbari podal, In druge dve spet v kelih djal. Pa oče gre pogledat (je, Če Barbara -še živa jc; Poslal jc po .služabnike, Povelje tako dal jim je: ^Odprite turen mi temen, Košice poberite ven." Pa v turna Barbara sedi, Lepo rodeča kakor kri: Pred njo še kelih zlat stoji, Ki sveta bostja v njem leži. In oče zopet govori: ,,Ti zdaj imaš ženine tri; Je pervi ženin prav bogat, In drugi zal je mnogokrat; Je tretji blagega rodu , Kaj hočeš boljšega drugu?" Pa Barbara odgovori: „Za te ženine mar mi ni; Imam ženina zbranega, Jezusa Nazareškega." Je oče planil v liarbaro, Za lasce lepe zgrabil jo; Izderi iz nožnic ojster meč, Odsekal hčeri glavo preč. Pa strela treši od nel»a, Očeta groznega konča.
Najdenček
ali pravični se tudi živine usmili. Iz nemškiga. Cena 14 kr.
Ulične slovenske
Zložil Juri J. Fleišman. I. in II. zvezek a 40 kr.
Obseg I. zvezka:
Triglav. — Himnus na Vodnika. — Noe in terte.
—	Prava ljuba. — Železna cesta. — Gorenke. — Lahko noč. — Slovo Milice. — Prevzetna. — Vojaška.
Obsčg n. zvezka.
Slave dom. — Krajnski fantje. — Zadni Ko-zarc. — Ljubezin domovine. — Milica. — Bohinska.
—	Želja Krajnca na ptujim. — Modrijan. — Vinogradniki. — Nevesta. — Nar lepši. — Okrogle.
ŠOLARSKE PESMI.
Zložil Juri J. Fleišman. Cena 30 kr. Obsčg:
Molitev. — Vesela šola. — Mladosti. — Zlati čas. — Staršev ljubezin. — Pojmo radi. — Pamla d. — Metuljček. — Solnce. — Poletni večer. _ Domovina. — Bela Ljubljana. — Zibka Save. — Na Vodnika. — Slovo šolarjev. — Božji dom.
Tudi se priporoča
vIsokoČAHtlti duliov&inl in gg. cer. kvenlm gospodarjem:
SVETI KRIŽEV POT
% 14 štacijoni, ki je na olju malan in brez roma 24 paleov širok in 30 paleov visok, — z lepo pozlačenimi verhi in križci pa je 29 paleov širok in 30 pa U cov visok. Velja 243 gold.
Drugi na olju malan, ki je brez roma 20 paleov širok in 26 paleov visok, —. z lepimi romi (kakor uni) pa 25 paleov širok in 30 paleov visok. Velja 200 gl.
Zopet drugi manj olepšani se dobe za 70 do 100 gold.
Podpisi se dodajo slovenski ali pa nemški, kakor želijo čast. kupci, tudi se pošlje kak štacijon pokazat, če kod hoče.
Naznanilo l)r. Bloh-a na Dunaji:
Plosiiato glisto
odpravi brez bolečine in nevarnosti v 2 urah
l)r< Bloh na Dnnaji.
Zdravil« in ravnala se razpošiljajo. Več *e zve pismeno (po nemško).