IZ NAŠIH KOM¥M Zapravi j eno življenje nodomestijvo Na zadnji seji Sveta za splošne ln notranje zadeve občinskega ljud- skega odbora Mozirje so največji de! časa posvetili razpravi o kazni- nivih dejanjih v letu 1960 in o ipreno- su nekaterih up-avnib zadev iz pri- stojnosti oikrajnega upravnega orga- na za notranje zadeve na občbsiki upravni organ za not-anje zadeve. Največ kaznivih dejanr je b;!o za'a- di pogostih tatvin iin ogrožanja var- nosti prometa. Na območju mozi.rske občine je bilo lani 14 prometnih nezgod pri katerih je bilo 13 oseb težje poško- dovanih, ena nesreča pa se je celo končala s smrtnim izidom. V 20 prometnih nezgodah je nastala tudi maniša ali večja materialna škoda Ta šikoda znaša na vseh poškodova- nih vozilih 1 milijon tristo tisoč di- nanjev. Od tatvin je največ takih, ki se nanašajo na tatvine po gozdarskih kočah gozdnih deilavcev. Lahko tudi sklepamo, da je Gozdno gospodar- stvo Nazarje posvetilo premalo skr- bi čuvanju predmetov, ki jih upo- rabljajo gozdni delavci. Dosti pre- malo pozonnosti pa je možno zasle- diti tudi pri gozdnih delavcih, ker se ti dostikrat ne zavedajo, da je treba tudi družibeno premoženje ču- vati. Ko je svet obravnaval poročilo o gibanju mladinskega kriminala je ugotovili, da je bilo v lamslkem letu pet primerov kazinivih dejanj, ki so jih storili mladoletniki. Vsa kazni- va dejanja so se nanašala na tatvi- ne, od tega tri na male tatvine. Kaz- niva dejanja, ki jih napravijo mla- doletniki so predvsem vzrok slabe vzgoje in pozornosti staršev. Svet je med drugim tudi ugoto- vil, da je na območju mozirske ob- čine zelo razširjena nedovoljena tr- govina z lesom. Hkrati je svet po daljši in temeljiti razjpravi sprejel več sklepov. Eden od pomembnih sklepov je priporočilo gospodarskim organizacijam in delavskim svetom^ da posvetijo več skrbi, kako gospo- dariti s premoženjem in osebam, ki opravl'jajo finančno-materialme za- deve. Glede nedovoljene trgovine z lesom je bil svet mnenja, da bi mo- rali uslužbenci KZ — logarji posve- titi temu vprašanju več skrbi kot do- slej. Ugotovili so tudi, da je na te- renu premajhna kontrola nad pose- kanim lesom. Tudi množične orga- nizacije bi morale biti bolj budne do nedovoljene trgovine z lesom. Gle- de mladoletnikov, ki povzročajo kaz.niva dajanja, je bil svet mnenja, da morajo odgovorni činitelji po- svetiti posebno skrb vzgoji mladine in jo odvračati od dejanj, ki so Za boljše delo Prejšnji teden je bil v Rogaški Slatini .posvet vodilnih članov orga- nizacije' ZKS, kjer so se pomenili predvsem o oblikah in metodah dela v skladu s spremembami v gospo- darskem sistemu, o čemer je imel uvodni referat sekretar občinskega komiteja ZKS inž. Andrej Marmc. Posvetovanju je prisostvoval član okrajnega komiteja, narodni heroj Ivan Kovačič-Efenko. Živahna raz- prava je pokazala tudi na določene slabosti, ki so se pojavljale na te- renu, kot n. pr. pojavi kritikantstva, slabosti v kadrovanju, pojavi kam- panjščine, ki ji je večkrat botrovala nevednost, premajhno razumevanje družbenega razvoja itd. O idejnosti je v uvodtt govoril predsednik občinske komisije za idejno-politično vzgojo Vlado Bursa. Mesto komunista danes ni le v vr- stah organizacije ZKS, temveč pred- vsem na delovišču, v organizaciji SZDL, povsod, kjer s svojo zrelo aktivnostjo lahko prispeva k razvoju gospodarskega, političnega in druž- benega življenja. Posvet je lepo uspel in bo vsekakor odmeval v družbenem življenju na Smarskom. Potreben semimar Pred dnevi je Občimsiki komite ZKS v Šmarju izvedel za vse se- kretarje osnovnih organizacij šmar- ske oibčiine enodnevni seminar, kjer so razpravljali o novem gospodar- s'kem sistemu, o noitran(ji ureditvi or- ganizacij ZK in o idejno-političnem delu. V Dobrni so bili najvestnejši Spničo bližajoče se turiistične se- zone posebna ikramisija občine še naidalje pregleduje gostinsike Idka- le dn 'diruige usitainove, ki Milko eltržijo turizami. Mnenje ikcmisdije je, da doslej gostišča, raizien v Do- brni, še niiso pripravljena na tu- rističinio seziano. Komisija je celo opazariila nekatera gostij, da je pri a^jrh zaisLediila opadanje ^krt)i za hdgiieno v loikadJlh. škodljiva. Za to delo so predvsem poklicani mladinska organizacija in SZDL. Na seji so tudi govorili o delu poravnalnih svetov, ki so v mnogih p'imerih rešili sporne zadeve brez posredovanja sodišča, in sicer pred- vscim kazniva dejanja, ki se prega- njajo po predlogu stranke s privat- no tožbo. Svet je podroibno analiziral uprav- ne naloge, ki iso že ali ki bodo v kratkem ip-ešle iz pristoljnosti o.kra_j- nega upravnega organa za notranje zadeve na občinski upravni organ za notranje zadeve. S prenosom pri- stojnosti s področja notranjih zadev na občinsiki upravni organ bodo šte- vilne naloge približane organom ko- munalne samouprave in hkrati tudi državljanom. V zvezi s prenosom pristojnosti je svet imenoval tudi dve komisiji za registracijo motor- nih vozil in Komisijo za polaganje ie\piitov za šoferje-amaterje. Svet je obravnaval še nekatere odloke s po- dročja notranjih zadev in sprejel nekatere druge sklepe. Zakaj so se odločiti? Zavod za zaposlovanje delavcev v Slov. Konjicah je v minulem me- secu s sodelovanjem šolskih vodstev pripravil anketo med učenci osem- letk, ki bodo v letošnjem letu za- ključili obvezno šolanje. Zajeli so 260 mladincev in mlcuiinik iz 13 šol na področju vse občine. Dobra polo- vica izmed anketiranih izhaja iz de- lavskih in uslužbenskih dmžin, njim sledijo otroci iz kmečkih, obrtniških in ostalih družin. Samo 12 je takih, ki se za bodoči poklic še niso odločili, vsaj taiko so zapisali v anketo. Od ostalih pa se je preko 80 odločilo za nadaljnji štu- dij na srednjih strokovnih šolah, de- loma tudi gimnazijah. Med srednji- mi šolami posebno prevladujejo teh- nične, takoj za njimi pa administra- tivna, učiteljišče in medicinska, se- dem se jih je odločilo za ekonomsko, precej manj pa za ostale. Toda na vprašanje, če že imajo urejene za- deve glkie sprejema na srednjih šo- lah, dalje vprašanja plačila stroškov in stroškov prevoza pa večina ne more dati pozitivnega odgovora. Zato seveda ta številka še ne more biti dokončna. Preko 100 mladih ljudi se je od- ločilo, da bodo šli v ustrezne obrti, kjer so na prvem mestu ključavni- čarji in mehaniki, dalje mizarji in rudarji, m.ed dekleti pa je veliko za- nimanje za šivilje. Tako se je n. pr. na šoli Jernej pri Ločah od 8 deklet kar 7 prijavilo, da bi hotele postati šivilje. Podoben primer je še na šoli v Zičah in deloma v Vitanju. Ra- zumljivo pa je, da vse ne bodo mogle opranljati tega poklica. Za- nimivo je tudi, da se nobeden ni ja- vil za čevljarja, za uk v krojaštvu pa samo eden. Pri vseh odgovorih pade v oči, da je razmeroma zelo malo otrok ki bi hoteli ostati doma (oz. v kme- tijstvu). Od vseh anketiranih je le 34 odgovorilo, da ne bodo še šli od doma, vsaj ne takoj po končani šoli. Toda med temi so večinoma otroci iz krajev, ki leže višje na Pohorju, dosti manj pa iz ravninskih prede- lov. Tako se n. pr. nihče ni javil iz šole Loče in Ziče, da bi ostal doma na posestvu, čeprav sta oba kraji pretežno kmetijska in prav kmetij- sko pomembna za bližnjo okolico. Anketa morda ni dala dokončne slike, ker je prav gotovo, da se vsa- kemu pc^samezniku ne bo izpolnila želja, ker tudi ni domala nikjer za- pisano, da je to dokončna in edina želja otroka. Vsekakor pa je anketa dala popolno sliko, za katere poklice se mladina najbolj zanima. Gcfspodarske organizacije in obrtni obrati še tudi niso dali dokončnih številk, koliko vajencev bodo potre- bovali in sprejeli v letošnjem letu. Toda nekateri odgovori že kažejo^ da bodo zlasti v usnjarski industriji vzgajali kader brez vajenske učne dobe, temveč predvsem preko tovar- niškega izobraževalnega središča, ki bo usposabljal delavce za določe- na delovna mesta. L. V. o šmarski ljudski tehniki je vred- no zapisati nekaj vrstic. Začelo se je kmalu po osvoboditvi in danes imajo že marsikaj. Največji sloves so si pridobili z radijskim oddajni- kom, ki vsako nedeljo z »domačimi Od Adama do Olimpije vižami« in novicami razveselljuje po- slušalce celo daleč preko meja šmar- ske občine. V pomerku s tovarišem Tašnerjem, ki sodeluje v društvu Ljudske tehnike od prvih začetkov, sem hotel zvedeti še za druge de- javnosti, ki jih razvijajo šmarski tehniki. »Začeli smo ubogo! Tečaj za voz- nike motornih vozil smo začeli s predavanji, ko še poima nismo imeli, kje bi staknili avto.''To je bilo 1946 leta. Od takrat je bilo že okrog 22 tečajev. Ja, prav smešno je bilo! Do- bili smo nekak razbit »Opel-Kapi- tan«, ki ga za nobeno ceno nismo mogli popraviti. Zamenjali smo ga za stari »Opel-Adam«, ki ga imamo danes v učilnici. S tistim smo za- čeli! Siromak, kako ije škripal! Pa je le šlo. Tečaje je opravilo okog 440 kandidatov in 60 traktoristov Zdaj ipa spet teče tečaj, v katerem je 30 kandidatov.« Tovariš Tašner je vozil z vsemi. Vesel in nasmejan je še danes in pravi, da ima na vseh cestah pri- jatelje in anance. Kako ne bi? 440 šoferjev, to ni kar tako: vsi so za- čeli pri njem. V začetku je šlo trdo, stari »Adam« je poskakoval in hro- pel, toda hitro so ga ukrotili. In danes? »Ne, danes pa vozimo z »Olim- pijo«. Tudi ta ni nova, celo obdrgni- la se ije že tu in tam, vendar vzdrži. He, zdaj smo na konnu! Ko bi ta- krat imeli tak voz ... Seveda, avto- moto odsek je samo del našep dela. V kovinarskem krožku vzgajamo ti- ste, ki se zanimajo za obdelovanje kovin. V tem krbžiku imamo največ pionirjev iz osnovne šoie, ki pa se zanimajo še prav posebno za radio- tehnični krožek. Tega vodi tovariš Oberski. Pionirji bodo imeli razsta- vo svojih izdeilkov. Zanimiv je tudi radiotelegrafski krožek.« Ljudska tehnika v Šmarju dela. Veliko pionirjev na osnovnih šolah je položilo izpite iz prometnih pred- pisov. V svojih krožkih izdelujejo vrsto lepih predmetov iz kovine'. V delavnici LT pa delajo večkrat celo UKV-antene, viseče lestence, nočne svetilke, zložljive lovske stolčke. Prva naloga pa je, kakor vselej po- udarja predsednik društva LT tov. .'\nd.renšek, da vzgajajo mlad'no in jo usme.rjajo v delo pri ljudski teh- niki. Pot od »Adama« do »01impye« vsekakor ni bila lahka, vendar lepa. Tovariš Tašner se je zadovoljno na- smehnil, ko je z zadoščenjem vziklik- nii: »Začeli smo ubogo, pa je ven- dar bilo prijetno ...« Malo se je za- mislil in dodal. »Pred vojno so bili tudi avto-klubi, toda tisto je bilo samo za petičneže!« s. Komuna v novem sistemu Prejšnji teden so na soji izvršne- ga odbora SZDL v Za/ou raziprav- Ijali tudi o pripravah na občinsko konferenco SZDL »Komuna v no- vem sistemu«, ki bo v začetku ju- ni,ja. Uvodni referat na tej ko,nfe- renci bo imel podpredsednik ObLO Vlado Plaskan. N.-^ konferenci bodo razpravljali o družbeni problemati- ki v komuni, predvsem pa o uvaja- nju novih gospodarskih predpisov in o tem, ka.kšne pomanjkljivosti so sa s tem v zvezi že poiavole. Ana.lizi- raii bodo vse gospodarske in druž- bene dejavnosti z vidika novih go- spodarskih predpisov ter se pogo- vorili o nadaljnjih smernicah in na- logah. Na saji so se dotaknili tudi vip-a- šanija dela komisij pri obč'nskem odboru SZDL in ugotovili, da vse komisije marljivo delajo po svojem programu. Sporazumeli so se, da bodo zaradi širokega področja dela komisije za družbeno upraviljainje ustanovili se gru(pe v tej kamisi|i, katerih naloga bo, da bodo p^rouče- vale probleme na raznih področjih delavskega in družbenega samo- upravljanja. Konkretno izpolnjevanje nalog Na enodnevnem seminarju za predsednike in sekretarje osnovnih organizacij SZDL, ki ga je priipra- vil občinski odbor SZDL v Slov Konjicah, so razpravljali o nekate- rih tekočih političnih, gospodarskih in organizacijskih nalogah. V ospredju so bili sklepi nedavnega kongresa SZDL Slovenije in zvez- nega plenuma ter konkiretne naloge, ki so jih ti organi postavili pred osnovne organizacije SZDL na te- renu. V razpravi se je pokazalo, da bo- do politične Organizacije na terenu morale zlasti veliko skrb posvetiti nadaljnjemu razvoju kmetijstva v občini, krepitvi organov upravlja- nja in iskanju obliik za čim bo'ljše obveščanje državljanov. V krajih, kot na primer v Vitanju in v Zre- čah, pa tudi v Siov. Konjicah so od- bori že prišli do spoznanja, da bo nujno sodelovanje z gospodarskimi organizaoijami na njihovem terenu Pri tem so opozorili, da ne gre le za zbiranje sredstev iz podjetij, temveč za skupno reševanje nalog Primeri iz nekaterih krajev v občini so tudi pokazali, da ni ravno naj- bolje, če SZDL vse p.ostavljene na- loge tudi sama operativno rešuje, s tem pa pasivizira'ostale organe, kot na primer krajevne odbore, stano- vanjske skupnosti in podobno. Ob problemih nadaljnjega razvoja kmetijstva so menili, da bo potreb- no utndiiti kmetijsiko gospodarstvo in dati kooperaciji pravo mesto. Do- sedaj je bilo večkrat tako, da so si- cer kooperacijske pogodbe bile skle- njene, ni pa bivo dovolj jasno na kakšnih površinah, na katerih pod- ročjih itd. Tako se je dogajalo, da so sicer načrte več ali manj izpol- nili na papirju, dejansko pa ni bilo pravega učinka. Tudi rednemu in pravočasnemu oskrbovanju potroš- niških središč s kmetijskimi pridelki bo potrebno posvetiti večjo pozcir- nost, saj večkrat primanjkuje dolo- čenih artiklov ali pa so v premalih količinah na izbiro potrošniku. Drobne iz Slov. Konjic »Ce bo tako ostalo, kot je sedaj pokazalo, bo letos izredno dobra sadna, ipa tudi vinska letina,« pra- vijo tisti, ki te stvari nekoliko bolje poznajo, predvsem pa starejši ljudje ki pomnijo že zelo dobre pa tudi zelo slabe letine. Res je letošnjo pomlad, ki je bila zelo zgodnja in dokaij topla, povsod cvetelo kot že dolgo ne. Tudi ni bilo razlike med kraji v višjih in nižjih legah, tako da se je cela Dravinjska dolina naravnost kopala v cvetju. iPriznati jeisicer treba, da bo dobr- šen del tega, kar se je pokazalo pri cvetju, odpadel že v iprvih mesecih, toda tudi tisto, kar bo ostalo, bo še vedno dovolj. Pred dobrim letom so v Slov. Ko- njicah ustanovili podjetje »Komu- nalni remont«, ki je bilo pravzaprav združeno iz nekaterih prejšnjih man jših olbrtnih obratov. Glavna de- javnost tega podjetja je predvsem izdelovanje raznih cementnih izdel- kov, razen tega pa ima še posebne skupine slikarjev, tesa.'jev, zidarjev in še nekatere druge. Seveda se za sedaj podjetje, ki ima okoli 50 za- poslenih razen z osnovno dejavnost- jo bavi pretežno z manjšimi deli in gradnjami, ker za večje gradnje ni- ma ustrezne mehanizacije in druge opreme. Toda po sedanjih naročilih, s katerimi ima zasigurano proizvod- njo za daljše obdobje, imajo tudi pogoje, da se bodo lahko še močno razširili in razvili v večje podjetje. Računajo, da bi kazalo ustanoviti posebno skupino za izdelovanje in popravilo peči, dalje iza žganje apna ter še nekatere druge. Občinski sindikalni svet v Slov. Konjicah se že nekaj časa pripravlja na letni občni zibor, ki bo v drugi polovici tega meseca. Sindikalne podružnice, ki so občne zbore že iz- vedle v marcu in aprilu, so dale iz- voljenim delegatom številne napot- ke, katere probleme in naloge bo potrebno na občnem zboru občinske- ga sindikalnega foruma še posebej poudariti in analizirati. Med te vse- kakor sodijo nove oblika nagrajeva- nja v gospodarskih organizacijah in ustanovah, ustanavljanje ekonom- skih enot in organov upravljanja v teh enotah pri večjih podjetjih, dalje problemi notramjih odnosov v pod- jetjih, delovanje članov sindikata v organih družbenega upravljanja in podobno. Da bi se delegati čim bolje spoznali o delu v preteklem letu ter osnovnimi letošnjimi nalogami, bo- do dobili tudi pisana poročila že pred občnim zborom. Tako se bodo seveda mnogo laže pripravili na raz- pravo o konkretnih problemih in na- logah. « Združitev Oba zbora ljudskega odbora celjske občine sta na zadnju seji potrdila sklep o pripojitvi obilne- ga podjetja Elektroradio servis k podjetju Elekta?oinštalacije Hkrati iso novemu podjetju dovolili še opravljanje elek!tParnehaini6ndh del. ^ Posledice slabe vzgoje Naša družba posveča ve- liko skrb vzgoji državljanov, predvsem pa še vzgoji mla- dine. Kljub težkim objektiv- nim pogojem ne smemo pre- zreti vseh negativnih vzgoj- nih činiteljeVj ki rušijo in kvarijo naše delo. Vsestran- ski napredek v naši domovini pa tudi v naši l<]omum bo prišel do popolnega izraza le takrat, ko bomo odpravili tu- di razne pomanjkljivosti v odnosih med ljudmi, ko bo človek videl v človeku dob- rega prijatelja, tovariša. Vsi se veselimo mo+o-i^a- cije in njenega hitrega v p>- na, vendar se pojavljajo z njo tudi neprijetnosti, Že več znancev me je opozorilo na Mrajo posameznih delov z mo- tornih vozil. Ko bi zbrali vse podatke o teh prekrških, bi morda lahko sklepali, ali gre za krajo ali pa morda za slične pojave, kot mai^ikje drugod PO svetu. Nima smi- sla pretiravati, seveda pa ne smemo zanemarjati teh po- javov in moramo biti nanje pozorni. Tudi na tem pod- ročju ie Dotrebna nreventi- va, %icer bomo imeli še večje težave. Tako se mi je prijatelj 'po- tožil, da mu je neznanec ukradel pokrovček z rezervo- arja na mopedu. Bil je na večerni predstavi v »Me^ro- polu« in je pustil svojega »konjička« na park.imem prostoru preko ceste. Bencin je izhlapel in mcral je pe- šačiti več kilometrov. To se mu je dogodilo prvega maja in si seveda ni mogel (akoj nabaviti novega pokrovčka. Tako je moral tudi nasled- njega dne ostati doma. Ki čudno, da je začel obsojati mladino in njene vzgojitelje, četudi ni vedel, kdo je kri- vec. Morda je bil to celo sta- rejši neznanec in bi lahko de- jali, da je to posledica prej- šnje vzgcje. V kolikor pa je to mlad človek, ga moreinio najti in usmeriti na pravo pot. Dolžnost staršev in vseh vzgojiteljev pa tudi sovrst- nikov je, da ugotavljajo, kdo so ti nepridipravi in kaj po- vzroča te, danes še male tat- vine, ki pa imajo večkrat tu- di hude posledice. Šofersko samoodločonje ali koj? Od kar so na progi Store—Ranina uvedli avtobus za delavce, je bilo v Jezercu postajališče za delavce z mesečnimi vozovnicami, ki jim je prihranilo okrog 2 kilometra ho- je do naslednje postaje. Tako smo tu lahko vstopali in izistopaii iz av- tobusa vse do 15. aprila, ko je šo- fer kratkomalo brez kakršnega koli pojasnila peljal dalje. Pri nasled- nji postaji, ka,mor nas je zapeljal svojevoljno, pa je zahteval doplači- lo 20 din. Ker se nisem hotel z njim pepirati, sem ga vljudno vprašal, če tu ni več postajališča, na kar je vzkipel, češ, če si mislim postajo narediti sam. Vsekakor sem imel 'potlej, ko sem moral hoditi peš nazaj, dovolj ča- sa, da sem lahko razmišljal o tako čudnem in taiko »kulturnem« odnosu do potnikov, v tem primeru do de- lavca. Jože Novak, Dobjex Slavnostna akademija Na predvečer 27. aprila je bila v Mo- zirju slavnostna akademija v počastitev 20-letn;ce Osvobodilne fronte Slovenije. Svečani govor je imel tov. JOŽE BRUN- ŠEK, ki je poudaril pomen praznika in govoril o uspehih Osvobodilne fronte. Pripravili so tudi kulturni program, v katerem so sodelovali pionirji in mla- dinci osnovne šole Mozirje in pevski zbor Prosvetnega društva Mozirje. Kul- turni program so dopolnile telovadke te- lesnovzgojnega društva »PARTIZANc Mo- zirje in prikazale nekaj zelo uspelih te- lovadnib točk. Rogaški utrinek obcina brez banke »Nimamo poštene pekarne! To- liko gostov je tu, pa nam zapirajo bencinsko črpalko! Ničesar ne zgradijo pri nas! Brez kruha bo- mo! Zgradite nam!« to smo culi v Rogaški Slatini. »Prišli smo! Napravili bomo lo- kacijo za pekarno in za sodobno bencinsko črpalko. To je v Roga- ški Slatini dejansko nujno po- trebno!« »O, tega pa ne! Tu pa že ne bcste gradili! Rogaška Slatina je leto- višče: paziti moramo na izgled! Tu ne, pa amen!«, smo zopet čuli. »Prav: pekarna naj bo tu! Pro- stor je in prav čedno bo videti na jasi pred »Soncem«. »Nak; tega pa spet ne dovoli- mo!« se oglaša nekdo drugi. »Tu ne mere biti pekarna, to kazi le- poto kraja. Ne, pa amen!«, je spet nekdo povzdignil glas. Zastopniki »Veležitarja« in »Pe- trola« so se spogledovali. Molče so sedli na prvi vlak in jo »cdkurili«. V Rogaški Slatini pa spet pojo staro vižo: »Presneta občina; ničesar nam ne zgraJ/I! Pekarne nimamo in bencinske črpalke ni. Tu so pa gostje! Pri nas je to potrebno. Ta črpalka je samo" zasilno, pa še to hočejo zapreti!« Poštene bencinske črpalke ni niti v vsej šmarski občini. Škoda, da so jo v Šmarju gradili z veliko reklamo samo prvega aprila letos. Ne bi škodilo, če bi bil to kakšen drug dan! Pomislite! Škoda, da je bilo tudi toliko nasprotujočih sc glasov. Pomislite za kaj gre! Konec aprila je začela poslovati Narodna banka v Rogaški Slatini. S tem so prenesli vso bančno poslo- vanje, ki je doslej bilo tudi na se- dežu občine v Smar.ju pri Jelšah v Rogaško Slatino. Taka premestitev vsekakor otežuje finančno iposilova- nje občine in ostalih strank, ki so doslej razen opravkov na banki re- ševali še druge stvari na občini, so- d?šou ali pa spotoma v Cellju. Roga- ška Slatina je prometno odmaknje- na posebno za Kozjansko in Obso- telje in zato taka rešitev ni najbolj posrečena. Prav čudno je, da je ostal sedež občine brez banko! Ure- dili bi vsaj lahko, da bi poslovala ekspozitura kot prej in bi bili lahko vsi zadovoljni. R. L. V Mozirju seminar za učitelje Komisija za vzgojna in pr^^G^^-^tna vprašanja pri občinskem sindikal- nem svetu Alozirje z občinskim sve- tom za šo'lstvo in dkrajnim Zavo- dom za pedagoško službo Celje je pred dnevi organizirala v Logarski dolini dvodnevni seminar za vse učitelje z območja mozirske občine. Seminarja se je udeležilo nad 60 P'rosvetnih delavcev. Na seminarju, ki ga je vodil tov. Lužnik, direktor Okrajnega zavoda za pedagoško službo Celje, so ob- ravnavali sedem tem in to: o idej- nosti pouka, o naši refo-mirani šo- li, o povezavi med šolo in proizvod- njo, o tehničnem pouku na naših šo- lab, o novem finansiranju šolstva Ln o novem načinu nagrajevanja. Predsednik občinsikega ljudskega odbora Mozirje Hiinko Cap je sezna- nil vse navzoče z najvažnejšimi na- logami občine, ki jih določata pet- letni perspektivni program gospo- darskega razvoja občine in družbeni plan občine za leto 1961. -er