J ečji slovenska dncvnil^^^ ▼ Združenih državah I Ve|js za vse leto - • ■ $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA l List .slovenskih idelavcew Ameriki.~ The largest Slovenian Daily m the United States. fnocd every day except Sundays and legal Hobdays. 75,000 Readers. TELEFON: C0RTLANDT 2876. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879 TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 5. — ŠTEV. 5. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 7, 1924. — PONDELJEK, 7. JANUARJA, 1924. VOLUME XXXn. — LFTNIK XXXD. ZLATA MARKA VELJAVNA V NEMČIJI Vsak dan se vsled pomanjkanja usmrti dosti oseb. — Edini veljavni denar v Nemčiji je zlata marka. — Produkcija premoga je narasla za dvajset odstotkov. — Vladni izdatki so se sorazmerno zmanjšali. — Francoski ministrski predsednik je bil zopet izvoljen senatorjem. Berlin, Nemrija, 6. januarja. — Vlada je izdala povelje. . januarja. — Nemški sindikat, ki se je bil po francoski okupaciji preselil v Hamburg, se je vrnil seni ter začel poslovati. Njegovo oficijelno ime je "Zveza za prodajo in razdelitev porurskega premoga". V sindikatu je zastopana tudi Thyssenova skupina. Pariz, Francija, (i. januarja. — V t:* partmentu Bar le Due je bil z veliko večino izvoljen senatorjem francoski ministrski predsednik Poincare. Po izvolitvi je imel govor, v katerem je razpravljal o splošno-političneni položaju ter ponavljal svojo staro frazo, da Francija ne sme niti za las odstopiti od določb versaillske pogodbe. 7AMHRPP nRCniPN lslan Pobo,jševalnieo kot se to po- IfliTlUnLU UDOUJlN j navadi zgodi pri dečkih, obsoje- ma nnipniCTiin icon nih zloCina in sicer raditesa- ker NA UULUULlI NU JtUU je hil zločin izvanreden. Zdrav- __j n i ki, ki so ga preiskali, so izja- i vili, da je dečko duševno zdrav, čeprav ne posebno razvit. Deček je do petka ustrajno trdil. da je nedolžen. Obsodil je v Elizabeth. N. J., sodnik Ka- Petnajst let stari Louis Gilbert, ki je preteklega julija ustrelil svojega strica, je bil obsojen na ječo od desetih do tridesetih let. NOVA IZNAJDBA. TUDI DE LA HUERTfl KUPUJE OROŽJE Revolucionarni voditelj de la Huerta je naročil svojemu agentu, naj kupi orožje v Združemn državah. — V Washingtonu so namreč odločili, da bi bila taka prodaja dovoljena- — Zaenkrat bo poslanih v Mehiko pet tisoč pušk in pet milijonov nabojev. New Orleans, La., 5. januarja. — Associated Press poročila iz Washingtona javljajo, da so tamošnji uradniki izjavil^ da ni nobene postave proti prodajanju orožja, raz-iven če obstaja dokaz zarote, da se hoče uporabljati ameriška tla kot postojanko za operacije proti prijateljskim inozemskim silam. Vsled tega je naročil de la Huerta, mehiški revolucijonami voditelj, svojim tukajšnim agentom, naj takoj nakupijo večjo množino vojne mmiieije. Novico je sporočil v Vera Cruz Teodoro Frezieres, tukajšni agnet revolucij ona me vlade, in de la Huerta je takoj odgovoril, naj kupi tri milijone nabojev za puške, pet tisoč pušk, deset strojnih pušk ter en milijon nabojev za strojne puške. Ob istem času je bil poslan v New Orleans denar za plačanje tega vojnega materijala. Washington, D. C., 5. januarja. — Poveljnika v Fort Ram Houston in Fort Bliss sta dobila povelje, naj pričneta takoj odpošiljati določenim mehiškim agentom pet tisoč Enfield pušk ter pet milijonov nabojev miuiicije. Slična povelja je dobilo skladišče ameriške armadne _ zračne službe v Fairfield, Oliio, in skladišče bo poslalo v ŽENSKA VOLILNA ELEVTERIJ VENIZELOS 2 ki * PRAVICA V FRANCIJI; JE NEVARNO ZBOLEL __j __Ivlad<) 111 sicer na temelju plačila 50 odstotkov v gotovini in Dvanajst ljudi je zmrznilo vsled Afera anarhistke Bertron je za-1 Odvedli so ga težko bolnega iz po-' Preostal° v t"destih dneh. Vojni tajnik je dostavil, da ne vlekla uvel javi jenje ženske vo- slanske zbornice, ki ga je obse#a, voJn\mat^rijal vsega, kar je bilo od početka zalit e- Slika nam predstavlja Miss Edno G. Robseon iz Atlante. Ga., ki je iznašla nov pi-salni stroj "logotype". s sedanj "m i pisalnimi stroji je mogoče zapisati le eno črko naenkrat, dočim pise trojem je mogoče desetkrat hitreje pisati kot z navadnim. la cele besede. 8 tem KONČNO JE VSEENO ZAVLADAL MRAZ mraza, ki se je pojavil v številnih državah. — Veliki snežni zameti v gorenjem delu države New York. Louis Gilbert, petnajst let stari črnec, ki je julija meseca poteklega leta ustrelil svojega stric« v Rahway. N. J., ker se je hotel j pravdnik govore, je bre/.lo-tfno polastiti novega 'kolesa, katere- ! strmel predse. Ko pa je bila pro- lLseh višjega sodišča. Obtoženi se je kaj malo zanimal za obravnavo. Ko sta imela njegov zagovornik in d-žavni ^drfžavah je bila soglasno z neofi Chicago, 111., 5. januarja. — Najmanj dvanajst smrtnih slučajev je bilo do danes i-osledi-if, najbolj mrzlih valov. Kar jm je navaHlo na deželo v zadnjih par letih. Neobičajni n»raz je razruši i transportaeijo in komunikacijo ter povzročil dosti trpljenja. Najbolj je trpela vsled mraza severna centralna sekcija dežele in v Ohicagu in Illinoisu sploh je vladal mraz kot ga niso opazili izza leta 1905. Tudi v Kansasu, WLsconsimi, MLssouriju, Nebra-ski, Iowi in MinesOti se je pojavil izvanreden mraz. Najmrzlejša točka v Združenih lilne pravice. — Obtožena je dobila dosti ženitnih ponudb. ga je bil kupil stric, je bil ob«o. jen v soboto na deset do tridesetih let v državni kazilnici v Tren-tonu. ('eprav je starost dečka dvomljiva ter je mogoče celo mlajši kot pa sam priznava, ne bo po- glašena obsodba, je povesil pogled. Jutri ga bodo odvedli v kaznilnico. ,Zagovornik je priporočil milost. Rekel je, da je deček mislil, da ni bil revolver nabasan in da je le v šali pomeril na strica. DENARNA IZPLAČILA V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM OZEMLJU ■e potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po ™«=iHli cenah: Danes so naše cene sledeče: JUGOSLAVIJA Razpošilja na zadnje pošte in izplačuje "Poštni čf kovni zavod" In "Jadranska banka" v Ljubljani, Zagrebu, Beogradu, Kranju, Celju, Mariboru, Dubrovniku. Splitu, Sarajevu ali drugoč, kjer je pač za hitro izplačilo najugodneje. i i 1000 Din.......$12.30 2000 Din....... $24.40 5000 Din. ...... $60.50 P?l nakazilih, ki znaiajo manj kot en tlaoC dinarjev raSunlmo potabaj po 15 centov ca poitnlno in druge etrolke. ITALIJA IN ZASEDENO OZEMLJE: BazpoSilja na zadnje pofite in izplačuje "Jadranska banka" v Trato, Opatiji la Zadrti. 200 lir ........$ 9.80 300 lir ........ $14.40 500 lir ........$23.50 1000 lir ........ $46-00 Pri nakazilih, ki znaiajo manj kot 200 lir ra£unimo poeebej po IS oentov za poitnlno In druge etroike. Za potlljaive, ki prinpvjo mewfe pet tiaoS dinarjev ali po dva tišU H* dovoljujemo po mogočnosti io posebni popust. Vrednost dinarjem in liram uedaj ni stalna, menja se večkrat ln nepričakovano ; Is tega razloga man ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne, ko nam dospe poslani denar v roke. Glede izpis«! v amerižfcih dolarjih glejte oglas v tem Usta. Denar nam Je poslati, najbolje po Domestic Money Order ali p« New Tori: Bank Draft. ' FRANK 8AKSKR STATE BANK TeU Cortland* 4SST NSW 70lfC, V. T. eijelnimi poročili Virginia, Minnesota, kjer je kazal toplomer 39 stopinj pod ničlo. Do danes zvečer je v Chicago, kjer je bilo 16 stopinj pod ničlo, umrlo šest ljudi na postedie ah mraza. Trije smrtni slučaji iz istega vzroka so se pripetili v St. Louisu in v St. Paulu je zmrznil neki policist v parku- V obeh Dakotah, Minne^otl. Nebraski in Iowi je vladal občutljiv mraz. V Fargo, X. D. je kazal toplomer 35 stopinj pod ničlo, v Sioux Falls 34, v Hurcnu 32 in v Des Mines 22 pod ničlo. Najbolj mrzla točka v "Wiscon-sinu je bila La Crose. kjer je bilo 28 stopinj pod ničlo. Tz Mil-waukee-ja poročajo, da je vladal v skoro vseh točkah države tak mraz, da se je ustavilo prevažanje mleka in da je bila zakasnje-na tudi železniška transpor*a-cija. V St. Louisu in Kansas City so imeli najhujši mraz izza leta 1818. V Kansas City je kazal toplomer petnajst pod ničlo. Precej snega je padlo ob jezeru Er'e in mrzlo vreme je prevladovalo po celem Ohiju prvikrat v seziji. Zmrzovalo je tudi v Alabami, Tennesseju, Lousiani in Georgiji. Syracuse, N. Y., 5. januarja — Mrzli val je objal centralni in severni del države New York in v nekaterih krajih je padel tud; sneg. Nenadni mraz je tud: deloma prekinil transportaeijo. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA SLOVENSKI' DNEVNIK V 'GLAS NARODA', NAJVEČJI Pariz, Francija. januarja. — Oproščen je mlade anarhistke. Germaine Bertron. ki je bila obtožena umora Marija Plateau, roja! istienega urednika, je imelo dalekosežne poslediee, v političnem in sentimentalnem oziru.. Med drugimi stvarmi j" dobila oproščena deklina tudi eno in štirideset ženitnih ponudb, ki se tičejo seveda v glavnem le nje same. a njeno oproščenje je imelo tudi za posledico, da se je zavleklo celo vprašanje gibanja za žensko volilno pravico v Franciji. Vlada_ je sklenila, da ne bo v sedanjem času skušala dovesti do rešitve vprašanja enake volilne pravice za moške in ženske ter je vrjetno, da ne bo prišel na vrsto niti načrt ministrskega predselnika Poincareja, da se dovoli ženskam glasovanje pri občinskih volitvah. Vzrok tega je. da si vlada ne želi, da bi skrajni radikalci predlagali Mile. Bertron kot kandidat in jo za urad. kot se je zgodilo to z Martv-jem, upornikom na Črnem morju. Če bi se uveljavilo tudi pasivno žensko volilno pravico, bi bilo lahko najti varen sedež za Mile. Bertron v kaki komunistični občini in s tem bi bil ustvarjen položaj, ki ni posebno mikaven za vlado. Vsled tega se je vprašanje enake volilne pravice v Franciji brez dvoma zavleklo za lep čas. Konflikt med radikalci in ro-jalisti pa se vrši nemoten naprej in vsaka stran obdolžuje drugo, da skuša naščuvati narod k guerilla vojevanju. Rojalistič-ni organ pripominja mrko: — Plateau bo maščevan, — s sredstvi in načini, ki bodo soglašali s častjo njegovega imena ter našo doktrino. slanske zbornice, ki ga je ravnokar izvolila svojim predsednikom. — Zdravniki so vznemirjeni radi njegovega stanja. KOLEDAR sa leto 1924 BT STANE SAMO 40c Naročite ga takoj, da m> boste brei njega "G LAS NAHODA" 82 Cortlandt St., New York •v Atene, Grška. 5. januarja. — Prejšnji ministrski predsednik Elevterij Venizelos. katerega zadela srčna kap tekom današnje seje grške narodne zbornice, ko-je prednikom je bil izvoljen, je postal slabši, ko je prišel domov in za danes zvečer je bila sklicana konzultacija šrfrih zdravnikov. med katerimi je tudi špecr-jalist za srčne bolezni. Venizelos je bil skrajno bled, ko je šel do svojega sedeža v zbornici in ko se je navdušeno pozdravljanje poleglo, se je večkrat nagnil nazaj1, ikot da lovt sapo. Poslujoči predsednik je objavil, da bo zbornica tako pričela z volit vijo trajnega predsednika. Li-beralci so objavili kandidaturo Vcnizelosa in voditelj republikancev. Papanastasios se je dvi-j gnil ter rekel, da bo glasoval za Venizelosa vspričo velikih zaslug, katere si je stekel za deželo. Voditelj radikalnih republikan-cev je pričel nato z govorom, v katerem je ostro napadel Venizelosa in njegove pristaše kot oboževalce malikov. Tekom svojega govora je izjavil: — Jaz sem za ideje, ne pa za idolatrijo ali malikovalstvo. Tekom odmora v govoru admirala je postal Venizelos še. ble-dejŠi in hotel je govoriti, a admiral mu je pomignil, da ni še končal. Minister za javno pomoč, Doxiadis, ki je sedel poleg Venizelosa je prijel slednjega za žilo ter mu rekel, naj gre takoj i» zbornice. Venizelos se je takoj odpeljal domov in pozneje je bilo objavljeno, da ga je zadela srčna kap, čeprav majhna. Po glasovanju se je poslujoči predsednik zahvalil zbornici v imenu novoizvoljenega predsednika ter objavil, da se je moral Venizelos umakniti radi majhne indispozicije, nakar je bila seja zbornice zaključena. Koncem prvega dne na grških tleh v svoji sedanji ulogi kot mirovni posredovalec je izjavil Venizelos svojim \>rijateljem, da je nastal politični položaj bolj kompliciran kot pa je domneval in da so pdilike za trajen mir dosti manj obetajoče kot pa si je mislil, ko je zapustil Pare. Vprašanje povratka kralja Ju rija se je izk*xak> kot davna o- vano, da pa je mehiška vlada izjavila, da bo za enkrat določeni vojni materijal zadostoval. Tampico, Mehika, 5. januarja. — Pet tisoT- vladnih čet pod poveljstvom generala Cordoba je dospelo včeraj semkaj iz Monterey in drugih točk. Odkorakale bodo od tukaj proti vstašem, ki se nahajajo v petrolejskem ozemlju -Kolona, ki obstaja iz dveh bataljonov infanterije one-i polka kavalerije ter enega polka artilerije, bo udarila takoj jutri na vstaše. vira pri uveljavljen ju miru.. Ro-1 P0 PETNAJSTIH POSKUSIH jalisti so povedali Venizelosu, da SE MU JE POSREČIL SAMO-se mora kralj vrniti na Grško ter MOR ostati tam tekom ljudskega glasovanja, ki naj bi določilo, p.l naj ima dežela republikansko ali monarhistično vladno obliko, pred no bi se sploh pričela kaka pogajanja. Na drugi strani pa nočejo republikanci razpravljati o vprašanju povratka kralja ter niso hoteli Venizelosu niti obljubiti, da se bodo pokorili sklepu Ijudskt-ga glasovanja, če bi se odločilo za monarhistično vladno obliko. Na nekem obedu tekom pne-teklega večera je rekel Venizelos ; — Nameravam ostati tukaj )e toliko časa dokler ne dosežem tega, radi česar sem prišel, da namreč zatrem možr.ost državljanske v. inc. Jaz ne za*iievanv od drkjv, da bi storili nemogoče. •J »z ne pi'takujem, da bi pitali vsi Grki medsebojni prijatelji, vendar pa hočem, da s^ navadijo rešpektirati izraz ljudskega mnenja. SPOMINSKE KARTE. Washington, D. C., 6. januarja. Da se dobi potrebna sredstva za zrakoplovni polet s Spicbergov preko Severnega tečaja v Alasko, je sklenil slavni polarni raziskovalec Amundsen prodati v Združenih državah 25,000 spominskih kart. Vsakemu, katero bo prispeval potrebno svoto, bo poslal Amundsen po posrečenem poletu karto iz Alaske. Karte bo vzel seboj na vožnjo preko Severnega tečaja. VODITELJI POGROMA OBSOJENI NA SMRT. Moskva, Rusija, G. januarja-Včeraj so bile obsojene na smrt tri osebe, ki so vodile po grome proti Židom v Ukraini Med obsojenimi je tiidi banditski voditelj Pefreliuk, ki je /pri nekem pogromn sam usmrtil nad petdeset židovskih žensk in otr?k. Berlin, Nemčija. 6- januarja. — Osem in petdeset let stari Julius ■#&hn se je zgrudil mrtev na tla ravno v trenutku, ko so bili njegovi bogati sorodniki pripravljeni pomagati mu iz zadreg, ki so ga napotile, da je petnajstkrat poskusil izvršiti samomor. Izza konca vojne se ni .Tahnu posrečila nobena stvar in porabil je vse svoje prihranke. Poiiov-no je izgubil službe, za katere ni bil usposobljen. Skočil je iz viso-kfga nadstropja ter padel v ve-]ik kup slame. Skušal se je obesiti, a njegovi prijatelji so ga v vsakem slučaju rešili še pravočasno. Hotel se je ustreliti, a r.jp-gova gospodinja je zamenjala o-stre patrone za piazne. Ker se mu ni posrečil noben drug na>in samomora, je zažgal hišo, a požarna bramba je bila na mestu in pogasila ogenj še predno je dospel do njega. Dostikrat je tudi skočil v vodo. a vedno so ga potegnili iz vode. Konečno, ko je izgubil nadalj-no službo, je dobil pismo od bogatih sorodnikov na Ilolandskem. Ti sorodniki so bili pripravljeni skrbeti zanj tekom celega njegovega ostalga življenja ter mu nuditi vse udobnosti Vsled tega je priredil poslovilno pojedino vsem svojim prijateljem in sosedom in veselica je trajala do časa, ko je bilo treba oditi na vlak. Ko je pred hišnimi vratmi dvignil svoj klobuk v zadnji pozdrav, je Jahn omahnil na tla, preko majhnega kovčega, ki je vse boval vso njegovo lastnino. Umrl je na kapf še predno je dospela zdravniška pomoč. SMRTNA KOSA. * 'L V^šlifc&^sr .• -m'-.. .' /v : Na Ely, Minn., je umrla ugledna SlovenkS, jfrs. Johana Stoli. Zvečer je šla zdrava spat, zjntraj je pa njen soprog Joq. Stoli opazil, da je mrtva. GLAS NAKOPA, 7. JAN. 1924 "GLAS NARODA n (SLOVENK DAILY) Owned and Published by Blovenic Publishing Company (A Corporation) FRANK SAKSKR, President LOUI8 BENEDIK, Treasure Place of Buelneea of the Corporation and Addressee of Above Offieere: MS Cortlandt »tret. Borough of Manhattan, New York City. N. V- "G L A 8 NARODA" (Voice of the People) Za eefo leto velja In Canade Za pol leta ....... Za tetrt leta ____-r Issued Every Dsy Except Sundays and Holidays. Za New York za Islo leta • Hat za Ameriko ............. JB.OOj Za pot leta ............... .............$3.00; Za inozemstvo za celo leto .............. #1.50. Za pol leta ..............— •7.0 •3.5 •7.0 •3.5 Subscription Yearly »6.00 Advertisement on Agreement. "Glas Naroda" Izhaja vsaki dan izvzemži nedelj In praznikov. Doplal bres podpisa ln osbenosti se ne prlobčujejo. Denar naj se blagovoli po ■lljatl po Money Order. Pri spremembi kraj.-x naročnikov, prosimo, da so tudi prejšnjo bllvallSCe naznani, da, hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA" Cortlandt Street, Borough of Manhatttan, New York, N. Y. Telephone: Cortlandt 2876 iz Slovenije* Promocija. | v Kolodvorski ulici, ki je bila Efcue 7. decembra je bil promovi- prej last znanega narodnjaka po-ran stari "sibirajak" Janez Lav- kojuega Petra Novaka, je pre-sm iz Ribnice doktorjem vsegaj vzel g< -spoti Uhernik. zdravilstva na graaki univerzi. | . Dva mlada pokvarjenca. Izpremembe v državni službi J Popoldanska razprava 15. dec. Finančni kontrolor pri tobač- obravnavala najprej slučaj o-nem skladišču v Zagrebu Miroslav skramlio, ki sta jo zakrivila nad Zaje je imenovan za blagajnika ]kletno Al. S.. pos^stmkovo heer-pri moaiopo-lskem skladišču v Za-J ko iz Kovorja nad Trži čem, 27-grebu. j letaii Miha Kristan in 141etni Pe- ter Blaži* Obtoženca sta svoje dejanj*1 priznala, zagovarjala pa sta se, da nisjta vedela, da je dejanje kaznivo. Blažč je bil obsojen na poldrugo leto, Kristan pa na eno ieto težke ječe. PREVEČ PŠENICE Pred kratkim je pisal predsednik Coolidge ameriškim farmarjem, ki prideljujejo pesnico, naslednje: — ''Hvalevredno bi bilo kontrolirati vsa polja, ki proizvajajo pšenico. Na ta način bi bilo mogoče preprečiti preveliko produkcijo.7' Pridelovalci pšenice v Združenih državah so imeli zadnje dve leti velike izgube, ker se je cena farmskih juro-duktov izredno zmanjšala. Poskušali so to in poskušali ono v namenu, da zvišajo cene. Zavistno so opazovali stanje po raznih ameriških' 1]e banke Josipa Meha P(>koj- lvan Prešel, nad komisar grad-btme komisrje v 1 Ljubljani, je trajno spokojen. Štabni zdravnik vojne mornari-ee dr. Vladimir Ferlan je od pad-.'ficiiNke šole v Mandalini premeščen v Ereegnovi v 15-oki Kotoi-ski. j Geometer 2. razreda Jože Sever j Obsodba pehotnega starca, je iz Prištine premeščen k okrož. j Druga obravnava se je vršila agrarnemu uradu v Mariboru. 11 f>. dec. proti 661etnemu poNestui- Iku Jakobu Strletu z Iga, ki je bil obtožen hudodelstva posilstva — • j r.ad 1 lletno posestnikovo hčerko Novem mestu se je mudila nedav-jT. P. Pohotni starec je bil obso-no komisija gradbene direkcije iz5 jen na eno leto težke ječe. Ljubljane. Xa šoli se bo v bliž-5 .--- njem času izvršilo več temeljitih popravil. ilecl drugim se bo zigra-j dilo tudi stanovanjsko poslopje j /;a strokovno učiteljstvo. Smrtna kosa. Dne 13. decembra so poikoipali v Ljubljani vpokojenega blagajniškega ravnatelja Antona Reicha, j tasta notarja v Litiji dr. Krevlja 1 in očeta višjega uradnika Nar<>d- Raznoterosti Živali in ljudje na Kitajskem. industrijah. Industrijalri so namreč na boljšem, imajo preveč in'oduktov, odslove delavce, vprase cene Neki list poroča o nenavadnih imenih, ki jih dajejo Kitajci svojim otrokom. Imena so navarlno polna poezije in pa zelo pretirana. Nekaj primerov za .to: nebe- Ce; nkk je užival splošen ugled in ob-;ški blagoslov, zlati pas. vonj zre Ko postane po- j če simpatije. Slovel je zlasti k<*t • le dinje aševanje po produktih nuino, regulirajo i)o svoji volji i strokovnjak v računovodstvu in J.jo često i e. Od'te regulacije imajo seveda le oni dobiček. pf bil ^oječasno krepka opora] im^uje o, , . , , -i-^i- i . j -i i slovenske kolonije v Gradcu, ^ekaj podobnega so storili tudi pridelovalci tobaka Dne 15 decembra umri v m volne. To jim je bilo kaj lahko mogoče, ker gre v tem| želni bolnici v Ljubljani Viku*- slučaju le za lastnike velikanskih renč. Farmerju, ki pre-j Merlak, četa« petra Mrk on j i«'a deluje pšenico, je pa to dosti težje. Dosedaj so se izjalo-' (kraJja Petra) v bosanski vstaji. vili vsi poskusi. Predsednik Coolidge je pa modra glava. I I>osegel je starost 75 let. Dne 17. Nasvetoval jim je, naj sejejo manj pšenice, pa bo Cenaldec'.. 80 , vo^vo' j^^anski ridelk-i 11* r si 1 j nacnjcnalisti, zastopniki oblasti m * L iiii i i-v številnih društev izkazazli zadnjo b tem pa le malokdo zadovoljen. Oni, ki pravi, da m,kdanjemu soboreu kralja je preveč pšenice, se moti ali pa namenoma laže. Po svetu strada na milijone ljudi. Pšenice ni bilo še nikdar preveč, nikdar je pa ni bilo tako malo kot zadnja leta. Poleg tega je treba upoštevati, da ne more nihče vnaprej določiti letine. Peftra. Za krsto je korakal tudi zadnji slovenski bojni tovariš Petra Mrkonjiča Aleksander Toanan. Godba dravske divizije je svirala staremu, navdušenemu Jugoslova- •n . i i. nu na njegova zailnji poti, katero ifecuno, da bi farmerji sledili predsednikovemu na-!je nastopil po težkem živi jen j-svetu ter zaseljali manj pšenice. Kaj če bi se letina iz-] skem boju. jalovila^ Ce bi začelo celo v Ameriki manjkati krulia.1 1>0 daljši bolezni je 15. decem-oziroma, če Jji bil tako drag, da bi si ga ne mogel sleherni 1>ra umrI v i>ri Ljubljani nabaviti za vsakdanjo potrebo ž j Valtcr klumauer, ban5ni uradnik, _ Pšenica pa ni edini produkt ameriških farm. Ce se ^^^f^^^tr hoče res omejtn pridelovanje, je treba doseči mednarodni | agdien delavec mnogih ljubijau-sporazum ter vpoštevati pot rebe vsega sveta. Upoštevati j »kili narodnih društev, tudi vrl je treba nakupno silo nai^dov. j Sokol. Športni klub Ilirija, sploh Gospodu Coolidge-u pa ni potreba razgabljati o posle-'rtlovenski sPort ^ » pokoj- dicah svojega nasveta. V farmarjih je podžgal upanje, ni! nik<>m euegra svojUl najbolj vnetih jim pa obljubil nobene vladne pomoči. prbnega sporočati, ker nas ni do:^ti Slovencev. Smo samo 4 družine vsaka na svojem vogalu. V tej mali naselbini se večkrat snidejo gozdarji, tako da eni odidejo in drujn pridejo. Tako je prišel sem tudi Paul Aleš, ki je že več easa bolehal na pomanjkanju krvi. Po kratki bolezni je za ved-uo zaspal. Prosim rojake, ako kdo ve, kje se naiLaja Louis Ales. On da je njegov bratranee iu se baje nahaja nekje v Pennsylvauiji Ako Kdo čila ta dopis, ali pa osn sam, prosim, da se oglasi osebno ali pismeno za natančna pojasnila do mene: P. Usay, Durbin, W. Va. O delavskih razmerah nimam kaj posebnega sporočiti. Tukaj imamo samo eno stroj am o, pa še tinta je bolj v slabih delavskih razmerah za nedoločen čas. V gozdu se ae vedno dobro dela. Pozdravljam vse tukajšnje gozdarje in znanee in tako tudi vse prijatelje :u znance po Združenih državah v zajcetku novega leta. P. Uoay. > Ely, Minn Staro leto se bliža zatonu. Predli o bo priroanal ta moj dopis v New York, se bo že pisalo 1924. Prodno pa se poslovimo od starega leta želim nekoliko poročata, kake razmere vladajo y Ti-aži na-xeBtojpti. i - Kar se tiče delavcih razmer, so Ppovoijne. ^ Dela lahko khter« le ho^e. Beio je tn- Razne nezgode. Francetu Šuštaršiču, Žagarju na žagi v Podturiaku, je cirkul^rka pri delu odrezala štiri -prste na levi roki. Ivan Langerholz, kretnrk drž. železnice v Medvodah, je pri obešanju svetiljke na signal padel z lestve, si zlomil rebra in dobil še več notranjih poškodb. Emilija Šapirov, 31etnn kš-amar- it d. Mali otroci dobiva-imena živali. Tako se-trok na j>r. A-Kao-čaj. t. j. krava. Toda kitajski starši ne mislijo na ta način poniževati svojih otrok. ampak hočejo le dokazati, da so jim otroei prav tako ljubi kot domače živali. Kajti treba je upoštevati, da ljubi Kitajec vse stvari, ki so mu v korist. Kitajec ne ljubi svoje živine samo formalno ampak spi zlasti pozimi, ob dežju in viharju z njo v enem prostoru. Brez dvoma je vsakdo čital o nevem škandalu, ki se je završil v Los Angeles. Igralka Normand je bila v stanovanju denvensk«-ga milijonarja. Navzoča je bila tudi neka druga ženska. Da niso rožnega venca molili, je tudi vsakemu znano. Naenkrat je pa vstopil šofer Norman-dove ter odda' na milijonarja par strelov. Nastane vprašanje: Zakaj je to storil Nekateri domnevajo, da je bila vzrok ljubosumnost. Šofer in igralka pa odločno tajita, da bi bila zaljubljena drug j v drugega. Igralka je rekla čas-1 nikarskim poročevalcem : .Jaz d.i j bi bila zaljubljena v navadnega j šoferja, jaz ? Ne bodite vendar ' smešni! j To ni nič smešnega. Žen>ka je vsega zmožna. In prav lahko j mogoče, da zbezlja igralka, ki za_ j služi par tisočakov na teden, za navadnim plebejskim šoferjem. Naš narod ve pripovedovati o takozvanih fiboljših" ženskah še vse drugačne reči. Naprimer o Mariji Tereziji. Ne rečem, da bi bilo vse res nično, pa je jako značilno. Vršilo se je predavanje o kulturi. Dolgo, dolgo časa je gov«* ril govornik in nazadnje je kone«* • govora podkrepil z naslednjimi besedami: Kultura je nad vse. Kultura je tista stvar, ki nas drži kvišku. To mora vendar za-topiti vsak hudič. SugnalnuattHka Ustanovljena 1. 1898 Svatni. itebtuiti Inkorponrana i. 190« GLAVNI URAD v ELY. MINN. Glavni odborniki: Pr««ednlk: RUDOLF PERDAN, 933 E. 186 St., Cleveland. O. Podpredsednik: LOUIS BALA NT, Box 106 Fe&rl Ave.. Lorala. O. Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely. Mtnn. Blagajnik: LOUIS CIlAMi'A. Box 561, Ely. Minn. Blagajnik neizplačanih unrtnln: JOHN MOVKBN, ill — Utk iT«. Duluth. Mtnn Vrhovni zdravnik: Dr. JOS. V. GRAHEK, 80S American State Bank Bid«.. Sixth Ave.. Pittsburgh. Pa. Ill Grant K M aad Qraa* Nadzorni edbor: ANTON EBASKIK. Room 306 BakeweU Bldg.. eor. DUmond Streets, Pittsburgh. Pa. KOHOR MLADIC, 1334 W. 18 Street. Chicago, IB. FRANK 6K1UBEC, 4823 Washington Street. Denvar. Cola. Porotni odbor. LEONARD 8LABODNTK. Box 480. Ely, Minn. GREGOR J. PORENTA, 31t Stevenson Bldg., Puyallup. Waak. FRANK ZOR1CH. «217 St. Clair Ave.. Cleveland. O- Zdruitvalnl odbor: VALEXTIN FIRC. 780 London Rd.. N. E.. Cleveland. O. PAULINE ERMEXC, 3S3 Tark Str., Milwaukee, Wis. JOSIP STERLE. 404 E. Mesa Avenue, PuebJo, Colo. ANTON CEuARC, 638 Market Street. Waukegan. I1L ■ Jednotlno uradno glasilo: "Glas Naroda'*. ■ Vse stvari tikajoče se nradnlh sadev kakor tudi denarne podUJatve naj ee poSHjaJo na glavnega tajnika. Vse prltctbe naj ae poAllja na predsednika porotnega odbora. Prošnje za sprejem novih Članov ln bolnllka spričevala nal se poSlIja na vrhovnega zdravnika. Jugoslovanska Katoliška Jednota ^e prlporoCa vsem Jugoslovanom sa obilen pristop. Kdor želi postati član te organizacije, naj se zglasl tajnika bližnjega društva J. S. K. J. Za ustanovitev novih društev se pa obrnlta na gl. tajnika. Novo društvo se lahko vstanovl z 8 člani ali članicami. Iz Jugoslavije. Razgovor z najmočnejšo ženo na svetu. kaj po večini v železnih rudnikih in po večini k vsem životu. Vsii navedeni ponesrečena! se zdi-a^ijo v ljubljanski bolnici. Izpred sodišča ' Ko je dne 25. julija v bližini Celja pozval službujoči orožnik rudarja Alojzija Potočnika iz Homca, da se legitimira, je ta vzdignil palieo, da bi udaril rn tudi gtrozil, da orožnika ubije. Okrožno sodišče v Celju je obsodilo Potočnika radi prestopka zotper oblastvo in javni red na 5 dni zapora. Iz Gor. Logatea poročajo, da je bil znani klerikalni prtiganjač Bu-din. kaneelist pri okrajnem glavarstvu, obsojen zaradi prestopka zoper varnost časti na 5 rni zapora, oziroiua 250 dinarjev denarne glofce. ker je okrog polnoči dejansko napadel svojega političnega nasprotnika Karola Gostaša, posestnika v Gor. I#ogatcu. t Is Slovenske Bistrice. Prejšnjo Pajmanovo žago, ki je pred kratkim prešla v last tngov-«-a Kirbiša iz Celja, je ta pcodal naprej zagrebški dražbi "Vele-promet", ki začne % obratom z novim letom. — Novakovo gostilno V Frankfurtu n. M", se kaže najmočnejša žena na svetu, ki v par minutah zvije s samimi prsti dva metra dolg in prst debel dropr kovanega železa v špiralo, trga železne verige, kot da so iz papirja. in drži mostič, po katerem se sprehaja 50 oseb. Neki frank-furt-ski novinar je šel k njej n:-pogovor. Iz previdnosti je vzel s steboj steklenieieo karbola in obveze. Marsikaj ga je zanimalo: Kdaj je začutila v sebi svojo moč. kaj je. ali ne pije alkohola? Na vsa vprašanja se je smehljala in odgovorila, da je iz atletske robine in da so jo že od malega vzgajali k razvoju moči. Ne je mnogo, a zato dobro, zlasti meso, jajca in sočivje. Glede alkohola je izjavila, da ima rada vrček dobrega piva ali steklenico finega vina in je prepričana, da požirek alkohola podpira prebavo. Na vprašanje, ali je omožena. ie rekla: "Xe, še vedno sem na razpolago, a nihče se me ne upa vzeti za ženo". Novinar se je nasmehnil in oči so mu zdrsnile na njene pesti. Žena je ujela ta pogled in je rekla, smehljaje se. "O ne, tako nevarna nisem". — Končno je prišlo na vrsto najbolj nediskretno vprašanje, ali nosi moderc in kaj misli o njem. Rekla je: "Ne nosim ga. S stališča higijene je to najbolj nezmisel-na stvar. In pa — mož hoče objemati mehko toplo telo. ne pa tujega koščenega oklepa". Zgodnja ženitev. Te daii se je prigodil v Dalmaciji čuden slučaj preagodnje ženit ve. Obrad Italic, najpremožnej-kmet skradinske občine, je svo-iega sina Ignjatija, rojenega dne 17. decembra 1911, oženil s Stano, hčerko pokojnega Save lialiča iz Gorice, rojeno 28. novembra 1900. Ženitev je bila sikiemjena izključno zaradi Stanine dote. Ko je poglavarstvo zvedelo za ženitev ma-1 mletnih otrok, je taikoj storilo žje_ Dolg z obrestmi vred bo pla-; čal jugoslovanski davkoplačevalec. Najprej v denarju, v slučaju nove vojne pa tudi s krvjo. # * * V protestantski cerkvi je nastal razkol. Duhovništvo se je razdelilo v dva tabora. Prvi zatrjujejo, da je treba sveto Pismo tolmačiti dobesedno, drugi pa dokazujejo, da je tudi v svetem Pismu preeej pomot- Boj je tako oster, da mora policija delati red pred cerkvami. Cerkve so nabito polne. Časopisje objavlja o tem dolge kolone. Resničen namen vsega tega je pa, obrniti zanimanje javnosti od vprašanj, ki so življenske važnosti. v d mero smer. Kapitalistični gospodi je veliko bolj povolji. da ljudje razpravljajo o Mojzesu in brezmadežnem spočetju, kot da bi razpravljali o dolgih delovnih urah. o nizkih plačah, o veliki draginji. o pomanjkanju stanovanj in drugih takih stvareh. V sedanjih časih je cerkev bolj kot je bila kdaj prej. ponižna dekla kapitala. * * * O Mussoliniju se ne sliši več dosti. Narod premišljuje njegove nauke. In če je bil kdo kdaj po pravici za svoje nauke kamenjan, bo Mussolini. Iz poročila dragega rojaka: Naš prijatelj je bil zlata duša. Povsod je bil priljubljen, kar je dokazoval njegov pogreb- Vzelo ga je pa kar nenadoma. Zvečer je šel zdrav in vesel spat, zjutraj se je pa mrtev prebudil. Francosko posojilo Jugoslaviji. Finančni odl*"»r franei-skega nata jf sprejel predlog o posojilu :J?! no in rodilo, v katerem je na-glalal. da so jamstva za vrnit-.-v p: »jihi n izplačevanje i bresti za-d^tni. Poljsk;i dobi 400. Jugoslavija :>0<> -i! Ruinun=ka 1 * N > milijonov frankov. Poleg teyra pa s.i predvifleua tudi razna druga po-.fjila. med drugitu tudi .Madžar-: — Te dni je bil razdeljen ju-g«'-"lovanskim poslancem predi zakona o .]>' s-ijilu :{ milijonov iVaneiitjkih frankov, ki «ra je dovolila tr;ia:er*ska vladu»- skup.šč ne. V tem pismu izjavlja finančni minister med drugim, da se bo s tem denarjem nabavil matertjal, ki je že gotov v fran<-i. ) i00 mil:ji nov franc-skih t ran k v letn<». P. n vi«* . Kianeij.* in lielirijo. Najvišji zne-.ek. ki se more p<«slati v »•n m d< nameni pi- mu, je ."»(Hj di-iičirjev. < ktp ^.'ljatelj mora dati * a.nomn iut.Ju izjavo, da pisano vsebuje več kak-a- ">i«> dinarjev. iz inozorn-tva v .hiir ?slavij'> pa s ' lahko p zijajo tudi ve'* j i zne-ki K«it HOci »linarjev. Ncve brzojavne zveze. Dne ko. decembra je l>ila otvor-j-na direktna brzojavna zveza me!I He grad< m in Dunajem. V kratkem času bo sledila otvoritev direkTne brzoja\*ne pn ge med rSerxjfrad« ni in P.ukareKto. Novo leto novi začetek. Mnogo v preteklem letu storjenih napak se lahko popravi v tem letu. Ako niste v preteklem letu nič prihranili, namenite se hraniti v tem letu; ako ste v preteklem letu hranili, odločite se, v tem letu še več prihraniti. Pošljite Vaše Prihranke naši Banki na "SPECIAL INTEREST ACCT" kjer so Vam 4% obresti in neovrgijiva sigurnost zajamčena. Vse vloge poslane nam do 10. januarja, 1924 obrestujejo se že od 1. januarja tako, da ne izgubite trimesečnih obresti. Za denarne pošiljatve in vse druge bančne posle se vselej lahko zaupno obrnete na dobro poznato — FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street : : New York, N. Y. Glavno zastopstvo Jadranske Banke. j ROVA SAmnVA EHJIQA NA KRVAVIH poljanah SpiMJ^TaofMmtifič II. 50 ^jP RPLENJE in strahote z bojnih pohodov biviega slovenskega planinskega polka. V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Ir Galicije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hndega Loga, Sv. Gabrijela, Pijave in O polkovem upora ter njega sakletvi. Knjigi J« trdo Tesana, vsebuje 270 ftrani Ju 28 »Kk is to]m 'OLAA XABODA" O Oortlaodl Strni York. *; f GLAS NARODA, 7. JAN. 1924 Erwin Rosen: V LEGIJI TUJCEV. ZA "Glas Naroda" priredil A. Šabec- (Nadaljevanje.) Arabski žandarji so omahnili na desno in levo, meščani mesta Sidi-bel-Abbes so izginili kot kafra, in po preteku pet minut ni bilo na ogromnem trgu nobene ci- teh pa je ležalo več še otroško mladih Arabk, skoro še popolnih otrok, katerih medeni obroči na rokah in nožnih členkih so jasno svedočili, da jim je domovina globoko doli na jugu. Bile so v vilne osebe več. Legijonarji so tri- tej ulici tudi Italij*nke s svojimi umfirali I neizo£'bnimi uhani v ušesih, in Ker so bili ravno dobre voljej Špani°lke> s črnimi' svetlimi in Ko razbili par tisoč stolov, na ka_ | mastnimi lasmi. Med to žensko terih so ponavadi sedeli gospodje PodrtlJ° Pa s° gnetli zvržki in dame mesta Sidi-bel-Abbes, Sidi-bel-Abbes. Videl sem tu zamorce v raztrganih bluzah. zložili so jih skupaj, naredili velikansko grmado ter jo zažgali, dočim je godba veselo svirala. . . Medtem pa je deputacija meščanov tekla k polkovnemu poveljniku ter tožila legijonarje, češ, da širijo v mestu strah in grozo. — Gospoda moja, — je dejal komandant, — sedaj je enajst lira. Moji ljudje imajo dopust do polnoči. V eni uri bo torej vse minilo. — Toda oni so sežgali stole! — je jadikovala deputacija. — Veseli me, da niso ničesar drugega storili, — se je 3kodeželj-no smejal polkovnik. — Pustite. v miru moje legijonarje, in moji legijonarji bodo pustili vas! Od tedaj so pridni meščani nekoliko obairnejŠi napram legijo-narjem. Neki občinski ukaz predpisuje, da smejo legijonarji v gledališču samo na galerijo, toda če ima ta ali oni legijonar preveč denarja in če si želi v parter ali v ložo, tedaj vstopnico tudi dobi. — So se pač naučili rešpektirati fi-nočutje legije. Zaničevanje pa je seveda ostalo-L/egijonar gasi sicer v mestu požare, rešuje človeška življenja in blago, on varuje neoboroženega meščana pred divjimi rodovi in potomci Beni Amorja. toda ubogi vrag nima nobenega denarja, zato ni vreden, da bi ga pošten meščan spoštoval. Vstop v neki mestni del je bil ham legijonarjem strogo prepove danVin sicer pod kaznijo trideset dni temnice: Village negre, zamorski del. zatočišče in, dom vseh zločinov. Človeške zveri, ki tamkaj prebivajo, so nekega dne do smrti potolkle legijonarja, in sicer samo zato, ker se jim je zahotelo njegove lepe, modre šerpe. Z nestrpno radovednostjo sem nekega dne prelomil ukaz. Počasi, previdno se oziraje, če ni kake patrulje v bližini, sem prekoračil vežbališče, zavil okoli mošeje ter izginil med kočami. Bila je temna noč, in neprestano sem se spotikal na luknjah v cesti. Končno sem opazil svetlobni žarek. Pred mano je ležala glavna cesta village negre. to je ulica, ki je bila tako ozka, da se je človek povsem lahko dotaknil zidov obojestranskih hiš, če je razkrilil roke. Borne, nizke bajte so bile na-polrazpadle, majbne luknje so na-domestovale okna in vrata. Uličica je bila dolga približno sto korakov ter razsvetljena od kakega pol ducata plamenic, ki so bile zasajene v vogalih teh beraških bajt. V uličici je mrgolelo kot v ul-njaku. Razlegalo se je kričanje in petje. Pred vsako kočo so sedele ženske, uboge ženske procvitajo-žega mesta, ki ao ponujale svoja telesa za par vinarjev ali za po-žirek absinta. Tukaj se je košatila pregreha v svoji primitivni obliki v vsej svoji grozoti. Nočni zrak je bil hladen. Na umazanih tleh koč so stale sklede s tlečim ogljem. Preko žerjavice so se sklanjale ženske; čepeč na tleh so privsdigo' ale krila, da bi si ogrele noge in telo- Sramežljivost jim je bila nepoznana stvar. Neka za-monrka, vitkega telesa, polnega sile in moči, le ležala stegnjena po ^tleh. Na sebi je imela samo kratko rdečo jopico; poleg sebe ponev z žerjavieo. BiJa je preutrujena a-li pa prelena, da bi govorila; samo z nesramno gesto je vabila mimoidoče. Poleg njo je sedela na tleh neka Francozinja v natrga^ ni in zamazani svileni obiefci. V njm obraz je ZmtoOo življenje ir^oj1® s&nailne Tik ki so dan na dan neprestano prenašali na svojih plečih težka bremena in ki so po končanem delu iskali tukaj razvedrila. Bil je tu pravcati Korzo siromašnih in n* bogih. Tiho žvenketanje mojega bajoneta je predramilo družbo. Ko so opazili, da je prišlec samo en legijonar, in ne ona patrulja, katere so se tako bali. me je od vseli strani sprejelo glasno vpitje. — Dve črnki sta se pričeli prepirati. če me je pač vredno vabiti in če imam sploh sou v žepu. Francozinja, ki je bila pijana, me je sunila pod rebra ter me s pijanim glasom poprosila za "petit absinth" — nekoliko žganja. Povsod nesramne geste, povsod pijano kričanje. Na vogalu je mirno slonel neki arabski žandar. j Dišalo je po mošusu in po tenkih, sladkoomamnih arabskih cigaretah. Cesta se je po arabsko i-m eno vala Ulica sedmerega vese-Ija- Ko sem pogledal na te propadle ženske, me je nehote stresla groza ob mislih, da sedmero veselje, ki tukaj kraljuje. . . Iz daljave sem zaČul nek poveljujoč klic in takoj nato korake patrulje. Prestrašil sem se ter hitro poiskal varstva v neki stranski uličici. Tipajoč v temi z rokami sem se plazil naprej, dokler nisem zaslišal pritajenega govorjenja in žarka luči. Uličica je naredila oster ovinek. . . Zašel sem na dvorišče neke mav-riiške hiše. Na tleh so sedeli Arabci, zaviti v svoje bele burnuse in pušili iz vodnih pip. Komaj da so dvignili glave, ko sem stopil k njim. in neki star, belogradi Arabec mi je smehljaje pokimal. Nad žarečo žerjavico je stala bakrena posoda z vrelo vodo, in neki zamorec je pripravljal čaj Arabce. Pred hišnim pragom so stale, sedele in ležale na belem pes ku ženske. Bliskoma sem se spomnil pripovedk iz Tisoč in ene noči. Na nasprotni steni je bila razpeta bela rjuha, težka ko brokat. in vezena s prst debelimi zlatimi nitmi v fantastične arabeske. — Povsod naokoli so ležale blazine; Arabci so sedeli na lepih preprogah, stkanih iz bujnopisanegu blaga- Žensk je bilo dvanajst, —? morda štirinajst. Mlade, vitke postave, bleščečih zob, zavite v prosojne tančice, roke in noge so jim bile okrašene z neštetimi bakrenimi in medenimi obroči. Ob vsakem gibu so ti obroči zazveneli. Vsi so srebali čaj iz malih, naprstnikom podobnih skodelic; vodne pipe so črvčale. Tedaj pa sem zaslišal po. leg sebe angleške besede otroškega veuea: Humpty Dumpty Sat on a wall. Humpty Dumpty had a great fall; And all the king's horses and all the king's men Could not put Humpty Dumpty together again. Prestrašen in presenečen sem se obrnil ter zagledal v ženskem bur-nusu postavo neke belke s plavi-mi lasmi in potezami, ki so morale biti nekdaj zelo lepe. V ustah je imela arabsko cigareto, sanjavo je pokimala, pri tem se srečno smehljaje, nakar je zopet tiho zapela staro angleško otroško pesem. Tedaj pa je skočila ena teh a-rabskih deklic kvišku in žvenke-taje otresla obroče s svojih tok. Bila je zelo mlada in njene poteze so jasno kazale arabski tip. Naenkrat je zavladala tišina, taka tišina, da je bilo čuti dihanje o-koli sedečih. DeUiea ai je priže-nekaj popravljati ali odpelja- ti na vratu, in prosojna tančica, ki jo je imela na sebi, ji je v naslednjem trenutku padla na boke. Nekaj trenutkov je obstala tiho in nepremično na mestu, podobna mramornemu kipu. Roke je dvignila ter jih široko razprla, glavo je sklonila nazaj v tilnik, oči so ji žarele, kakor da je mogočna — zmagovalka. Počasi je hodila in se pregiba-la v krogu, prosojni pajčolan je frfotal v vetriču okoli nje- Pogled nanjo je bil gracijozen in čudovito krasen. Toda mene je nekaj bolelo, nekaj tiščalo — — morda težke barve, morda sladni vonj. . . Mehanično sem si prižgal cigareto. Ples je postajal hitrejši. Vedno enaki ritmični g?-bj in obrati. Plesalka je pregiba la in iztezala svoje mlado telo, njene kretnje so bile mehke in čarobne. Tedaj pa je mahoma strgala plamenico raz zidu ter jo zavihtela okoli glave. Purpurno rdeč odsev ognja je padal na njene vranje črne lase, ples je postajal hitrejši in hitrejši, zadnji odsev plamenice. in deklica se j* zgrudala onemogla na tla. Med Arabci se je zaČulo tiho šepetanje in mrmranje in pred deklico so pričeli padati bakre ni novci. Anglež;nja pa je sedela kot strta tu in bilo je videti, da se ne briga za svojo okolico. — My God — je mrmrala. — my God... Tedaj pa sem se splazil utrujen, zbit in izmučen nazaj v vojašnico. * * * Meje našega gibanja v mestn Sidi-bel-Abbes so bile strogo začrtane- Smeli smo le tri kilometre od utrdbinih vrat. Legijonar. ki se je oddaljil dalje od mesta, je bil smatran za dezerterja in 'ŠOFER IGRALKE NORMAND. Slika nam predstavlja Horaca A. Greera šoferja igralke Mabel Normand, ki je obstrelil den verskega milijonarja S. Dinesa. NEVARNOST ZADUŠENJA V GARAŽAH. Department za notranje stvari svari motoriste, da je v zimski dobi nevarno pustiti, da se avtomobilski stroj vrti v zaprti garaži. Rudniški urad in drugi poklicani faktorji so večkrat opozu-rili, da plin. ki nostane vsled zgr>-renja gazolina v motorjih, je ja-ko strupen; to je prav isti plin. ki naprimer nastane po eksploziji v premogovnikih — namreč ogljikokisik. Vzlie vsem svarilom časopisi stalno poročajo o slučajih zadušenja v garažah, ko se radi mrzlega vremena zaprejo vsak arabski žandarm ga je usta-[vsa okna in vrata. Strupenost tega plina je razvidna iz dejstva, da že štiri dese-tinke od enega odstotka — to je štiri deli v tisočih delih zraka — zadostujejo, da ubijejo povprečnega človeka tekom ene ure, in večja razmerna količina zaduši še hitreje. Poskusi, napravljeni z avtomobili v pittsburški posku,-ševalnisi rudniškega urada, so dognali, da se v plinih, ki jih avtomobilski stroj izločuje, nahaja od 2.4 do 0.5 odstotkov ogljiko-kisa in se raditega zrak v zaprti garaži doseže nevarno točko že v par minutah. Avtomobil isti imajo v mrzlih dnevih navado, da zavrtijo svoj stro.i že prt ali deset minut, predno se odpeljejo iz garaže, v svr-ho. da se olje in voda ogreje. — To je jako nevarna navada in pogosti so slučaji, ko so našli voznika mrtvega ob krmilnem kolesu- Ako se hoče ogreti stroj, naj se odprejo vsa okna in "rata garaže ali — kar je še boljše — naj se odpelje avtomobil pod milo nebo, kjer se strupeni plini iz izpuha (exhaust) (takoj razpršijo Jv zrak. POTUJOČE UČITELJICE ZA GOSPODINSTVO. Edini način, — pravi poljedelski department — kako naj seznanimo ženske na deželi z rao- larenje in sirarstvo. tkanje preprog in košarstvo. Predavateljica pokaže gospo- viL Malemu Koehlerju, Guttinger-ju in meni se je neke nedelje posrečilo dobiti posebna dovoljenja, ki so nam dovoljevala daljši zlet v deset kilometrov oddaljen Sidi Lhasen. Tako smo dotiČnr. nedelje zjutraj odšli mi trije po izborni vojaški cesti proti dotič-nemu kraju. Molče smo korakali po cesti. Zaporedoma so nas ustavili trije arabski žandarji, ki po vsej priliki niso bili nič kaj veseli naših dovoljenj, kajti videli so, da so.!je potom osebnega stika ž njimi, ob nagrade, ki bi jih dobili, če bijV a0se^o tega cilja ima vsaka dr-nas zalotili brez dovoljenj. jžavna poljedelska visoka šola ne- k^ko se dajo z malimi stroški u — Pri Alahu, — je dejal eden ki oddelek za gospodinjstvo kot peljati enostavne priprave za vo-teh bradačev, — da nimate teh J del svoje ljudske univerze (ex- do in odtok in priporoča razne dovoljenj, bi vas vse tri aretiral * tension division). Ta oddelek so- domače stroje, ki olajšujejo go- — Morda, — je rekel eden od deluje s federalnim poljedelskim J spodinjsko delo. nas, _ lahko pa tudi, da bi ime- departmentom in ima v svoji sluz [ Šivanje je v neki meri največ- li troje bajonetov v svojem te- bi posebno izšolane in izkušene j ji problem farmerjeve žene. Ona lesu! ženske, 'imenovane domače pre- j dostikrat nima niti časa, da bi Arabec nas je neprijazno po-' davateljice (home demonstration doznala za razne olajšave, tako gledal ter odšel svojo pot. J agents); njih naloga je potovati da se dolgo muči s popravljan- ' po deželi in potnm nazornega pa- jem in predelovanjem. Predava- dernimi metodami gospodinjstva, d in j i, kako preurediti slabo opremljeno in pomanjkljivo razsvetljeno in prezračeno kuhinjo. (Dalje prihodnjič.; Mariborska porota. Žena obtožena požiga uka vzgajati ženske k višji stop- teljiea pa ji nudi nazoren poduk nji gospodinjstva. Domača pre-: o rezanju, prikrojevanju. prebar-davateljica za ženske na deželi I vanju ali osveževanju stare ro-odgovarja nekoliko okrajnemu be. v rabi vzorcev in šivalnih me- potujočemu poljedelskemu 'učitelju, katerega naloga je dajati nasvete farmerjem. V okrajih, kjer je mnogo tujerodnih žensk, domača predavate- Dne 10. decembra se je pričelo zadnje toletno porotno zasedanje.'. Ijiva — po mnenju poljedelske-581etna užitkarica na Kumu Jo-! ga departmenta — utegne biti sipina Jerančič je obdolžena, -da'-jai^ koristna s tem, da seznani je dne 7. septembra 1923 svojemu matere in hčerke z izkušnjami sinu Ivanu zažgala gospodarsko znanstVenih raziskovateljev in a-poslopje. V hiši je zadnji čas via- meriških gospodinj, kar se tifce dalo sovraštvo, ker m bil m za-j__ naprimer _ vrtnar.stva in pe- dovoljen z očetovo oporoko in radi tega svojo mater tudi dejansko napadel. Dne 7. sept. sta prišla srn in mati aopet do prepdra, nakar je mati jokajoč zbežala iz rutninarstva, napravljenja kon-serv, izboljšanja domaČih naprav oskrbe in prehrane dojenčkov in otrok. Predavateljica seveda ni hiše, sin pa za njo. Kmalu nato se; v stanu priti prav v vsako hišo. je na vogalu slamnate strehe go- spodarskega poslopja pojavil o-genj,, ki je v kratkem uničil vse. Sum je padel na mater. Porotniki jo niso mogli spoznati za krivo, vsled česar jo je porotni senat moral oprostiti od težke obtožbe. ROJAKI, NAROČAJTE SE HA 'GLAS NASDDA', VAJVEČJI ▼ ali v vsaki občini in soseščini organizirajo ženske klube v to svrho in potom teh prihaja v stik z vsako poedino žensko, ki želi nasveta. * Gospodinja more dobivati od predavateljice ne le informacije glede gospodinjstva v ožjem smislu besede, temveč tudi glede do-bičk an osnih podjetij, kot so pe-rutninarstvo, vrtnarstvo, sadje- reja, izdelovanje konaerv, mas- • - j todah. Tako tudi v domačem klo-b ičarstvu. ki je postalo jako popularno, ker si gospodinje prill ran j a jo mnogo denarja s popravljanjem čednih klobukov bodisi z robe, ki jo imajo doma. ali iz snovi, kupljenih v to svrho ob brezprimerno manjši ceni. kot bi stal gotov klobuk. Domača predavateljica prispeva v gotovih krajih k boljšemji družabnemu življenju s tem, da zbira okoli sebe mnogo ljudi, jih spravlja tako v ožji stik in nudi priliko za več šale in zabave. To je na deželi velikega pomena. — Ona obiskuje ženske klube čim pogostejše in jim je na razpolago z nasvetom in podukom ravno v onem, kar najbolj potrebujejo. V eni občini je najbolj nujna neka potreba, v drugi druga Predavateljica si vzgaja posebne lokalne predavateljice, fei kažejo za to največ zanimanja in razo-devanja- Predavateljica seveda ne podueuje le o tem, kar ženske zahtevajo, marveč tudi o stvareh, ki so po njenem mnenju potreb- ne. Prireja ljudska predavanja v raznih središčih in tudi od časa do časa male razstave o gospodinjstvu. pri katerih se naprimer razstavlja vzorec moderne kuhinje z vsemi modernimi pripravami. naer*- cenenega vodovoda in odvoda itd. Znanstveno podlago za to ljudsko univerzo za gospodinje nudi poljedelski department- potom svojega gospodinjskega urada a-li državna poljedelska visoka šola. Ženske so seveda upravičene obrniti se naravnost na ta dva faktorja za vse mogoče informacije, ki jih »potrebujejo. Ako za-ostno število žensk v neki sose-T-ini želi. da jih obišče domača predavateljica, treba le naznaniti to na Bureau of Home Economies Dept. of Agriculture. Washington. D. C. ali na State Agricultural College v dotični državi Kdo je bil Nobel? Vsako leto st> čuje večkrat, da je ta «i 1 i oni arlasovitih in zasluženih mož prejel Noblovo nagrado. Vendar pa velika večina ljudi ne ve, kdo je bil Xobel in kakšna j« njegova nagrada. Alfred Nobel, kemik, je bil rojen dne 21. oktobra leta v Stockholm!!. — Kasneje je deloval skupno svojim očetom na polju kemije ter se je zlasti bavil z razstreljeval-nimi snovmi. Leta je iznašel Iiitrojrlieerin. Istega leta je iznašel dinamit. Iznašel je nebroj drugih kemičnih stvari ter ustanovil v Evropi in Ameriki petnajst tovar.*i. Umrl je dne 10. decembra v San Remu- V svoji oporoki je zapustil največji del svojih dohodkov. približno milijonov mark za razdelitev na pet vsakoletnih nagrad po 2-r>0 tisoč mark. Koliko pošte prejema rimski papež in koliko nekateri vladarji? Od vs.-h poglavarjev človeštva prejema največ poštnih pošiljk papež. Njemu dostavi pošta dnevno 27 tisoč pisem in časopisov. Predsednik Zdr. držav pa prejema na dan po pošti 6 tisoč pošiljk. italijanski kratij 450 pisem, francoski državni predsednik Mille-rand 300 pisem; belgijski kralj Albert približno isto toliko. Se-\eda gre prevesna množina te pošte v koš. zakaj kronane glave in papež ne žive samo zato, da bi odgovarjali nadležnim in sitnim dopisnikom. Odgovor dado samo na taka pisma, ki >o izredno važna in v resnici nujna ter njih pozornosti in upoštevanja vredna. NADOMESTILO ZA GAZOLIN- Berlin, Nemčija. 4. januarja. — Mednarodni boj za olje je stopil v novo razdobje, kajti neki nemški kemik je iznašel nadomestilo za gazolin. Imena kemika še nočejo objaviti Nadomestilo bo veliko cenejše kot je gazolin. POZDRAVI IZ NEW Y0RKA I * ft «i: i • (t?p tu ji m v staro do-nn v=i> , S parni!.' mi Aipiitania, pošiljam iskri ne p-.zdrave mojemu - pr«:»u <; ■ 1-ge !.e-j::k. Pozdravljam t ml: brata Mike ('evenikar in njegi vo s.»pi t go, Mr. in Mrs. Koline. .Mr. :n Mrs W-rat. družino Pa v leti c- m Martin Tomaziui. Zalivala Dr. Smith-u za njeirov>» prijazn- -t. ker nie je peljal na p stajo, in p< izd ra v vsem , stalim ro-ia.ki.ni v llanna. \Vyo. Zahvaljujem se tudi ti rti k i Frank Sakser Sfat0 P-nk ter priporočam vsem si<.v,- iecin, .t i s,- obrnejo lia^ to staro in j< -štt mi tvrdko, ako h oče j«». tla bedo tako zadovoljni s postrežbo, kak'.s sem j.j/„ \'a svidenji : _ \tjrtfs U-sji-k. Pre ;n.> odpotujeva s parniki.tu Aonitania. pozdravljava v<» prijatelje v Federal, Pa., p st-bno Mr. Demšarja in nji-govo dntžino ter faneza S -rčan in nje«r»vo družino. Na svidenje! — \ ml rej Solar na polu v iVlfiart. Andrej Kalan na potu V Škof jo [.-ko. ZENITNA PONUDBA. Fant srednje starosti .sf* žel'm -eznanili s Slov-nko <> do :{«> iet staro; tudi vdova ni izključena. Imam vtalno delo in nekaj pie-mo/enja. Pošljite slsko. Tajnost jamčena. Naslov: '"Ženin -JiO"\ c o Glas Naroda, sj Cortlandt Street, Neiv York Oitv. ZANIMIVE KNJIGE ZNANIH PISATELJEV po znižani ceni Kako sem se jaz likal Spisal Jakob Alešovec. Povest slovenskega trpina. V pouk in zabavo. 1., 2. in 3. deL Vsi 3 zvezki vsebujejo 448 strani, $1.60 ljubljanske slike. Spisal Jakob Alešovec. Vsebuje 30 opisov raznih slovenskih stanov, ima 263 strani, j§ Prihajač. Spisal Dr. Fr. Detela. Splošno priljubljeni ljudski pisatelj nam tu slika v krasni povesti življenje na kmetih z vso svojo resnobo in težavami ter nam predočuje ljuds« ro resnično tako, kakršno je. Knjiga Tsebuje 157 strani, M Juan Miseria. Spisal P. L. Coloma. Zelo zanimiva, iz španskega prevedena povest. Vsebuje 170 strani, ,M Ne v Ameriko. Spisal Jakob Alešovec. Poveat Slovencem v pouk. Po resničnih dogod-•eetavljen. Vsebuje 239 strani, * .M Darovana. Spisal Alojzij DostaL Zgodovinska povest iz dobe slovanskih apostolov. V to povest je vpleteno delovanje in boj med kr-Kanstvom in poganstvom pri starih Slovanih. Vsebuje 149 strani, .41 Malo življenje. Spisal D. Fr. Detela. Kmečka povest, ki posega do dna v življenje slovenskega ljudstva ter se zlasti odlikuje po živo in resnično »lik^nih domačih, značajih. <—> Vsebuje 231 strani, M Jernač Zmagovač. Spisal Henrik Sienkiewicz. Dve značilni povesti iz ljudskega življenja in trpljenja. Vsebuje 123 strani, .41 Kadnja kmečka vojna. Spisal Avgust Šenoa. Zgodovinska povest. Slavni pisatelj nam opisu« je, kako je nastal kmečki punt in kako so se nasi očaki, na čelu jim kmečki kralj Matija Gubee, nadalje kmet Elija Gregorič in drugi kmečki junaki borili zoper prevzetne graičake in juna-iko mučeniike smrti. Vsebuje 878 strani, * " fV mItnina prosta "GLAS NARODA" 82 Cortlandt SU JNew York «1 • .. ■ m ' ir!--t-, m. :■' GLAS NAHODA. 7. JAN. 1*24 Postanek Pinkertonovih. ' " (Nadaljevanje.) Kamorkoli je šel, sta bila Allan in William Pinkerton za njegovim petama. Ustanovil je svojo lastno banko ter pričel špekulirati. Kmalu je izgubil eelo svoje premoženje. Primoran je bil pridobiti si na sleparski način nadaljna denarna sredstva in pričel je razmišljati o celi seriji sleparij. Predno pa jo mogel izvesti prvo, so pa Pinkertoni prijeli. Bil je obsojn ter poslan v ^ečo. Nato pa mu niso dali nobenega miru več, kajti Sheridan je bil preveč nevaren, da bi sinl»a sprevodnika vlaka. Spre vodnik Schwartz je pripovedoval, da je našel truplo umorje-nege plavajoče v mlaki krvi sredi prtljagnega voza. Nesrečnež je bil najprvo ustreljen in nato so mu banditi prebili črepinjo. Izpoved "'"alta pa so bile še bolj senzaeijonalne. Na živahen način je opisal. kako se je hotel podati k Kellogu, da nekoliko pokramlja 7 njim in kako mu je iz ventilatorja na strehi voza pomolil pod nos revolver neki bandit, noseč črno masko ter mu ukazal, naj dvigne roki. Ubogal je in cev revolverja je ostala neprestano namerjene nanj, dokler ni bil izvršen rop. Nobenega pojma pa ni imel, da je bil izvršen brutalen umor. Viljem Peinkerton si je v duhu izslikal prizor, kot ga je bil opisal Watt — skrivnostno roko, ki je držala s strehe navzdol revolver. namenjen na sprevodnika, dočim se je par korakov vstran, za leseno steno, boril nesrečni Kellogg za svoje življenje. Ko je bil razkrit umor, so železniški voz. v katerem je bil izvršen zločin, odpeli ter ga porinili na stranske tračnice na prihodnji postaji. Pinkerton je najprvo preiskal streho železniškega voza tei našel, da je več ur pred umorom padli sneg še vedno ležal na strehi nedotaknjen in da ni kazal niti najmanjših sledov- Izpovedi AVatta so morale biti vsled tega neresnične, ker ni prišel pred Pinkerto-nom še nikdo na streho. V notranjosti voza so napravili nadaljno važno razkritje. Detektiv je našel železo, s katerim so razbili glavo uradnika, in sjeei ne na mestu, kamor je spadalo, namreč za pečjo, s katero so kurili železniški voz. Iz tega je sklepal detektiv, da so morali zločinci dobro poznati notranjost prtljagnega voza. Pinkerton je postal nato prepričan, da sta Watt in Seliwart? morilea. vendar pa je moral preskrbeti polnovredne dokaze, če jt hotel pred sodnijo dokazati krivdo obeh. Pridobil si je zaupanj* Schwartza, ki mu je moral obljubiti, da bo opazoval Watta ter mi pošiljal vsaki dan poročila glede njegovih gibanj. Schwartz je / veseljem sprejel ponudbo ter pričel pošiljati prosto izmišljena po ločila, katerim se je moral Pinkerton smejati, kajti tako Schwartza kot Watta so noč ir dan opazovali lastni ljudje Pinkertona. Ko se je bližala preiskava koncu, je šel Pinkerton k ravnatelji: dotične železnice ter mu izjavil, da bo Schwartz najbrž v najkraj šem času naprosil za dopust in da naj mu ga ravnatelj dovoli, čeprav bi bilo proti predpisom železnice. En teden pozneje je prišlr prošnja Schwartza za dopust ter bila takoj ugodno rešena. Spre vodnik se je takoj odpeljal v spremstvu svoje žene odpelja v Phi-ladelphijo. Ta m se je zabaval zakonski par ter izdajal denar s polnimi rokami. Schwartz in njegova žena sta stanovala v dragem hotelu vflcdla v dragih restavrantih, se vozila naokrog po mestu, bila vsak: dan v gledišču in vseh teh izdatkov bi nikakor ne bilo mogoče po kriti z dohodki železniškega sprevodnika. Nekega popoldne je Pinkerton aretiran Schwartza ter ga odve-del na policijski glavni stan. Nato je obiskal Mrs. Schwartz ter jr vprašal, če ji je znano, kje je dobil njen mož toliko denarja. Odgo vorila je, da ji je povedal mož, da je našel denar na vlaku, pod nekim sedežem. Pinkerton ji je povedal, da je bil njen mož aretiran, a ji ni rekel, da ga sumijo umora, nakar je ona prosila, če ga sme obiskati v celici. Medtem, ko se je mudila pri svojem možu, se je skril Pinker ton v sosednjo eelico. v koje steni je bil izvrtal luknjo, da bi mogel poslušati pogovor obeli zakonskih. Komaj je zagledal Schwartz svojo ženo. ko ji je ukazal, na;' pohiti domov ter uniči star jopič, katerega bo našla v drvarnici. — To je edini dokaz, katerega morejo dobiti proti meni, — je šepetal. — Ujemi prvi vlak. Moje življenje je odvifeno od tvoje naglice. - * ! Pinkerton pa je bil prva na licu mesta ter našel jopič. Kos blaga iz jopiča je bil izrezan in črna maska, katero so našli polep trupla Kellogga, se je natančno ujemala z izrezkom. Nato je bil aretiran tudi Watt in oba moža sta bila obsojeni na dosmrtno ječo. a * 0 * t__ • (Dalje prihodnjič.) Nova Turčija. Zadnja absolutistična država v Evropi je bila Turčija. Kot poslednja izmed evropskih držav je d« bila leta 1908. ustavo, in siet-r potoni revolucije. Korm a hi o je dobila sicer svojo prvo ustavo že preje (leta 1877.), toda ta je ostala samo na papirju oktroirana kot slep:io za Evropo, da bi se z njo pokazale zahteve po notranji borbi kot nepotrebne. Resnici na ljuln« je trt-ba naglasi', da so bila v Turčiji često na ichi stremljenja, ki so želela izvesti v državi reformo po evropskem zoru. Vselej pa so se ta stremljenja razbila na odporu okorelih ronservativnih črnitel jev, islam-ke duhovščine, partikularizma >i>ameznili privilegiranih pokra-in in podobnih čini t ed je v. Nova ustava ki jo je pred ne-loliko tedni ustvarila aaigorska kupščina, je jako liberalna, mor-!a celo preveč: v mnon p udarja, da div- bil, da je spoznal človekovo premoč. SmodniŠnice na ljubljanskem polju se izpraznijo. Vojno ministrstvo je izdalo ukrep, da se naj smodilišnlee na ljubljanskem polju izpraznijo in odstranijo iz njih vv eksplozivne snovi, da se omogoči uporaba sosednjih stanovanjskih hiš. S tem Kretanje parnikov - Shipping News 8. januarja: Dullio, Genoa; Bremen, Bremen. 9. januarja: Hochambeau. Havre; Gothland, Cherbourg. Pittsburgh. 10. Januarja: Albert Ballin, Hamburg; Mlnnekahda. Cherbourg, Hamburg. 12. januarja: j" Ustreženo dolgotrajni žrl ji pre- Majestic. Cherbourg; George Washing-l.ivalstva. čegar življenje in ime- j'™' Cherbour*' tje je bilo Vsled tell smodmsnie j "pJ^SI. Trst; Pari*. Havre; Pre. neprestano v nevarnosti. B"ren, Cherbourg. |---------- I 17. januarja: SPOBCIN- I Suf.'ren. Havre: Thurtn*ia, Hamburg ' Opominjam vse one, ki SO bili Monso,ia' Cherbourg; Muenchen, Bremen nri men i na lirnir i in ki tu i še kaj dolgujejo, da s:1 prijavijo v teku enega meseca in poravnajo .svoj tlolg. Ako se ne prijavijo v gori navedenem času. j:'!i živali ne žene želja jk> člove- ; škem mesu na napad, temveč le zavest, da je človek slabejši in se ga zategadelj ni treba bati. Priznati je treba, da je mnogo!, . ........ , ,T , . . bom primoran objaviti njih imena razlogov za liagenbeeikovo nazira-1 nje. Njegovo mnenje podpira tudi sUnleči dogodek. Po Napoleonovem nesrečnem jwdiodu v Rusijo j -VAŽNO! leta 1812. je neb roj omaganih vo- Ameriški konzulati v Evropi so j 19. januarja: IU Stanovanju r Antonia. Cherbourg: , Cherbourg. Pres. Rooeevett. Bremen: Conte Verde. Genoa ;hor | 22. januarja: i Derfttinger, Bremen. 23. januarja: Pres. Polk, Cherbourg; Cherbourg, Hamburg. 24. januarja: Deutschland, Hamburg. 26. januarja: Aquitania. Cherbourg; Pres. Harding, Cherbourg, Bremen; Veend-m, Boulogne; Torek. Bremen. 29. januarja: Colombo, Genoa. 30. januarja: Chicago, Havre; Stuttgart, Bremen. 31. januarja: Cleveland, Cherbourg, Hamburg. V Jugoslavijo V 9 dneh. Vsako »obeto odpluje edea morskih Telikaae* v Glasu Naroda. — Anton Iskra. i»o.\ 118. Export. Pa. ALI NAMERAVATE DOBITI ROJA KE V AMERIKO? .inker prišlo v žrela lačnih volkov. dobili nalog od državnega oddelka Naslednja leta so opazili, da se v Washing!onu, D. C'., da vizirajo j voIk< vi niso kar nič več bali ljudi, j potne i;s,te samo onim potnikom,) temveč da so prišli plenit eelo v j ki predloži jo aftidavit. ki še ni star e ji pozna vpliv sosedne sov jet-ke Rusije. Vrhovna oblast nove Turčije je narodna skupščina, ki e bila ves čas Kemalove vlade, . . „ , . j , . . . - j...... ii . ; vasi ter neustrašeno napadalr m nad leto dm. joslavodajna in izvrsrina oblast.' .. .. _ .„, * . ,, j ,n . , . . ... _______.___:1 . __ trgah prebivalec. Pr.slo je eelo to naj vpostevnjo vsi oni, ki so tako daleč, da so močna krdela poslali aflfidavlte v stari kraj in volkov vcič dni zaporedoma oble- bodo isti stari nad eno leto. gala manjše vasi in je moralo vo- j Frank Sakser State Bank, ia.štvo priti na pomoč prestraše-JS2 CortlaJidt St., New York City. ftpretf ljubljanske porote, Slike * naših planin, jeembra 1922 ,ie v lovskem okolišu Dan 15. dec. je bil izpolnjen a Janeza Štularja v Z g. Kokri ustre- tremi tajnimi razpravami. Prvi je stopil pred porotnike 271etni delavec Jože Roblek od Sv. Katarine nad Tržičem, ki je skušal dne 19. avgusta v koči posestnika Koz- lil divjega kozla, leta 1923 o kresu pa v lovišču Andreja Primožiča na Javomiku srnjaka. Obtoženec je zanikal posilstvo, priznal i obe tatvini. Porotniki so vpra mana pod Storžeem posiliti 161et-| sanje krivde posilstva -zanikali, no past trie o F. M„ kar pa se mu potrdili pa soglasno krivdo radi ni posreeio, ker je bil pravočasno prepoden. Možakar je tuidi divji lovec. Meseca de- obeh tatvin in glede nedovoljene mošnje orožja. Rofblek je bil obsojen na 3 .mesece zapora. -linistri so bili le poverjeniki na-■r-dne skupščine, ljudstva, zato so me1.i kot v Rusiji naslov "Ijud-■\iii komisarjevTudi sedaj na-■odna skupščina, ki se na novo <»li vsaka štiri leta, voli predsed-ii>ka republike za pet let ter ima »ravieo, vsak svoj sklep uzakonili udi zoiper veto predsednika, le da e v to potrebno ponovno .sklepa-ije z d vet ret j in sko večino. Zbor-;ica je samo ena; zboruje pet do est mesecev, za čas parlamejitar-ih ]K>č:tnie jo nadomešča nekaka »arlamentarna eksekntiva, kon-rolna komisija, ki je nad ministri n nadzoruje njih delo. Turčija je republika, to je iz-ečno navedeno v ustavi in p<«ne-:i vsekakor najradikalnejšo norost za nekdaj na jreakcijonarnej-o državo, v kateri je bil sultan tkrati kalif, najvišji verski pogla-ar vernikov. Da so kemalLsti ispeli z republiko proti lieomeje-lemu posvetnemu in verskemu go-podarju nad verniki-državljani, e mora na \*sak način smatrati lot znak silne sposobnosti in ener-rije: te vrste politične operacije o bile vedno najtežje. Operirali >a s > jako spretno s tem. da s-> lajpreje ločili versko oblast reli<ž;ti prestolieo v Angoro, so vsiljevali Turkom že Nemci, češ, la je ta sredi Male Azije, koin->aktne turške dežele, domače me-ito med domačim prebivalstvom. Sedaj je prestol iea taka kot vsa iržava, diferenc med njima ni; Pričakovati je, da ostane turška jolitika na zunaj in znotraj naei-jonalna. Nastane -pa najinteresaaitnejše vprašanje, ali se bo sedanja ustava držala, ali bo pa sedanja radikalna državna forma trajna? Dales obstoja v narodni skupščini •jamo ena stranka — Kemalova; astava je dejansko njegovo delo. Da se turško prebivalstvo tekom poslednjih let ni v celoti reformiralo, je jasno; moderne politične ideje morejo biti vendarle samo !ast manjšine. Kako dolgo bo ostal koaiservativnejšd del, ki brezdvomno živi, ob strani, potlačen v ozadju- kdaj in s kakim uspehom bo pričel borbo zoper no-votarije ? To so vprašanja, ki se nehote pojavljajo v času, ko dobiva Turčija svojo moderno ustavo. Mir je sklenjen, država se vrača v normalno stanje, upravni in gospodarski problemi stopajo v ospredje. Oni bodo preizkusno merilo tr-peenosti nove tvorbe. ("Jutro.") n;m vaKi-anom. Podobni pripetija-| ji so znani tudi iz krvave bunskej ^-ojne (v južni A triki), samo da so tu levi strašili prebivalstvo, j Obi slučaja nas vodita do skle-! j pa. da so so yyt^\ znebile strahu J pred človekom, * k"r so nekazno- J vano in z lahkoto premagale ter moi "de toliko ranjencev in oma-ganee\ . V.^led tega so postale drz-nejše. Statistično je n. pr. dokazano, da j" v prvih dveh letih po zadnji' burski vojni natančno še enkrat toliko ljudi kot v drugih letih bilo raztrganih od levov. V tretjem letu jo bilo šele opaziti nazadovanje taK il» slučajev Toliko časa je torej kralj živali rabil ra- Teb-fi.ii: Cortlandt 4CS7. Prav vsakdo— kdor kaj išče; kdo« kaj ponuja; kdor kaj knpnje; kdor kaj prodaja; praT vsakdo priznava, da imajo čudovit uspel — mali oglasi ▼ "Glas Naroda". Izšel je "Slovensko - Amerikanski Koledar" za leto 1924. Knjiga, je znanstvene, poučne in zabavne vsebine in jo bi moral vsak imeti, ker mu bo mnogo koristila in ga bo v marsičem poučila. SLOVENSKO - AMERIKANSKI KOLEDAR JE : KNJIGA, KI IMA TRAJNO VREDNOST. : NAROČITE GA ŠE DANES. Cena s poštnino 40 centov. Za Jugoslavijo je ista cena. SLOVENIC PUBLISHING COMPANY 82 Cortlandt Street : New York, N. Y. Kaj vse naročajo! Mariborska carinarnica je te dni zaplenila zaboj zavratnega orožja, ki si ga je dal poslati iz inozemstva neki temni rokomavhar. Orožje "TotachlAger" je čisto nov izdelek neke betrlinske tovarne. Izšla je nova izdaja 'PESMARICA GLAZBENE MATICE' Zbori za štiri moške glasove. Uredil MATEJ HUBAD Knjiga ima 296 strani, ter vsebuje sledeče pesmi z notami: L N» dan; 2. ree oženil bi se; 3. Kazen; 4. Kmečka pesem; 6. Vasovalec; 6. Na trga; 7. Pesem c beli blfild; 8. Prognja; 9. Dan slovanski; 10. Tihi veter od morja; LL Se ena; 12. Povejte, ve planine; 13. Sijaj, solnčice; 14. iAb-ko noč; 15. Deklica mila; 16. Slanca; 17. Vabilo; 18. Pastirček; 19. Rožmarin; 20. Cerkvica; 21. Prošnja; 22. Imel sem ljubi dve; 23. Danici; 24. Savska; 25. Oblaček; 26. Planinska ro'a. 27. Hercegovska; 28. Tjobezen in pomlad ; 29. Rožica i slavni j; 30. NaSa zvezda; 31. Lahko noč; 82. Pod noč; 33. Kaj bi te praSal; 34. Bože pravde; 35. Na grobih; 36. Nad zvezdami; 37. Vabilo; 38. Uslifii nas; 30. Na morju; 40. Pastir; 41. Slovenska zemlja; 42. Barčica; 43. Oblaček ; 44. Utopljenka; 45. Potrkali na okno; 46. Glas Grobova ; 47. Katrica; 48- Deklica, ti si jokala; 49. Jaa bi rad rn-dečih rož; 50. Zdravica; 51. V mraku; 52. Lepa naga domovina; 53. V i gred se povrne; 54. Vinska; 55. Oj dekle, xaj s tak žalostna; 56. Slanica; 57. Oj, te mlinar; 58. Voi&m v rute; 59. Slovenac, Srb, Hrvat; 60. Naša zvezda: 61 V tiovo; 62. Izgubljeni cvet; 63. Sanak spava; 64. Glejte, kako umira pravični ; 65. Naprej; 66. Kje dom je moj, 67. Hey SlovenL 71. Domovini; 72. Sokolska; 73. Jadransko morje; 74. Popotnikova pesem; 75. Domovina; 76. Slovenski svet ti si krasen; 77. TJ boj; 78. Večer na Savi; 79. Zrinsko, Frankopanka; 80. Sto čntiS, Srbine tnžni?; 81. Pobratimija; 82. Pomlad in jesen; 84. V tihi noči. 85. Milica; 86, Njoj; 87. Njega nI; 88. Pod oknom; 89. Prva ljubezen; 90. Lahko noč; 91, Pri okna sva molče slonela; 92. Strunam; 93. Slovo; 94; Strunam; 95. Pro-Bnju; 96. V ljubem si ostala kraji; 97. Pod oknom; 96. ljubezen in pomlad; 99. Lahko noč; 100. Ruztanek; 101 tivra- Canje; 102. Tam. gdje stoji; 103. Prelja. # Cena s poštnino $8. "GLAS NARODA Cortlandt Street AQUITANIA.............45,674 ton MAURETANIA.......... 30,704 ton« BERENGARIA .......... 52,022 ton 642« JUGOSLOVANOV BO LETOS RaikoSne kabine 3. raxreda. x 2-4-f PRIŠLO V DEŽELO. posteljami. Prekrasne jedilnice, kadil va1 Cunard oroea nomaea Vafiim nlce In Pc^rit krov la g*, rojako m, da do bi Jo ^Ta t e \^Tra.nja^ter tanje' ^oma.a kuhinja. Doma,a udob-iim da potrebna navodila, ki Bu po- ... , . Brezskrbno« trebna za potovanje v Ameriko. ^f" ^f™*? Cunard' plafljive v Jugoslaviji hitro, sigurno Vse potnike spremljajo do pamtka zaupno. Za karte ln nasvete vpra-družblnl uradniki brez kakega poseb- 6ajte pri najbližjem agentu v svojem nfga. doplačila. Potnikom, ki Imajo kraju. Cunardove vozne listke, nikdar nI >. treba čakati, ker odpluje iz Evrope CUNARD ANCHOR j večkrat v tednu kak parr.tk te črte. LINE Vozni listki Cunard proge so ve-ljavnl za najhitrejše parnike na svetu. Za nadaljna pojasnila ee obrnite na našega mestnega agenta. Hew Tori. ^enehJlnfi New York. Plymouth. Havre, Pari« PARIS ................... 16. januarja New York, Havre. Paris ROCHAMBEAU .......... 9. Januarja SUFFREN .............. 17. Januarja CHICAGO ............... 30. januarja L/k SAVO IE ............ 2.. februarja New York. Vl*o [Spain], Bordeaux LA BOURDON NAIS ____ 22. januarja Pi »rte zm iiT«!ila lokalu ea acenta ali na flarai nraJ: 19 STATE STREET. NEW YORK ANTON, FRANK in ALOJZIJ I UUA<, p. domače sr^rnik'-v \y. Vt-like Dobrave pri /atičin:? I.-ta 1918. so s«' nahajali v Clovclaiidu, Ohio. Za njih napove !>i raua izvedela sestrie-na .MU Mary Bo'-ral (roj. Ur-ha-»), li.rx 5"i*J. Forest City, Pa. fagT KOJAJD, nakoCajte n XA "GLAS NARODA" NAJ-VE C JI SLOVENSKI DNEV-VIX V DKtAVAH Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko. DOR Je namenjen potovati t Ktari kraj. Je potrebno, da Je natančno poučen o potnih ll«Hh, prtljagi in drngih stvareh. Pojasnila, ki vam jih zamoremo dati vsled naSe dolgoletne Izkušnje, Vam bodo gotovo ▼ korist; tudi priporočamo vedno le prvovrstne parnike, ki Imajo kabine tndl v lil, razredu. Tudi oni ki Se niso ameriški državljani, morejo potovati v stari kraj na obisk, toda potrebno je, da se povrnejo tekom Šestih mesecev ln so pripuSČeni brez vsake neprillke ▼ to deželo. Kako dobiti svojce iz starega kraja. Kdor želi dobiti sorodnika ali p» svojca iz starega kraja, naj nam piše za pojasnila in navodila. Jugoslovanska letna kvota znaša 6426 novih priseljencev. Za potne stroške izplačuje po na-Sem naročilu JADRANSKA BANKA tndl ▼ dolarjih. Frank Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York Glavno zastopstvo Jadransko banko. Vsak pevec bi moral Imeti noro izdajo "PESMABICA GLAZBENB MATICE" Za itiri moške glasove Uredil Matej Hubad Knjiga ima 296 strani, ter vsebti-le 103 najboljših in najnoTejiib pesmi z notami. Cena s poštnino $3.00. "GLAS NARODA" S2 Cortlandt St., New York, H. T RAVNOKAR JE IZŠLA NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGI Najnovejša ilnstrovana izdaja. Vsebuje 308 strani Cena a poštnino $2.— SLOVENIC PUBLISHING CO. 82 Cortlandt St. New York City, N. Y. fZPLAČILAvAMERIŠKIH DOLARJIH. V Jugoslaviji —, ee more Izplačati dolarje le potni* kom v Ameriko proti predložitvi od ameriškega konzula potrjenega po> nega lista in ne več kot protivrednost od 3.00U. — frankov, to Je približno $200.— ta enega potnika. V slučaju, da naslovljenec za 1»-plačilo dolarjev nebi mogel predložiti potrjenega potnega lista, dobi pošiljatelj lahko dolarje nazaj ali dam pa oa novo naroči izplačati nakazani znesek v dinarjih. Nadalje se nam zdi umestno pri* pomniti, da nikakor ne moremo priporočati pošiljati čeke ▼ Jugoslavijo. Splošno mnenje vlada, da m čeki, ki ae glase na dolarje, tudi v dolarjih izplačajo, kar pa nI rea, ker, kot že zgoraj omenjeno. Je t Jugoslaviji od vlade pod kaznijo prepovedano Izplačevati dolarje. Tudi pošiljajo mnogi navadne ameriške čeke v domovina Ti pa nikakor niso pripravni za ljudi na deželi, ker so banke oddaljene la izplačajo take čeke v dinarjih Šele potem, ko dobe lz Amerike potrdilo, da so Jim bili odobreni. Onim, ki stanujejo na deželi ln na potujejo f Ameriko, Je najbolje pošiljati denar navadnim potem t dinarjih, kateri se jim Izplačajo na zadnji pošt* brez neprillk. Tudi za nabavo potnega Usta (posa) Je najprlpravneje poslati dinarje. Dokler namreč potni list ul potrjen od ameriškega konzula, ne more potnik dvigniti dolarjev. Stroške za razne listine ln potni list se pa lahko pleča tudi a dinarji. V Italiji in zasedenem osami ju — so veljavne povsem drugačne odredbe ter lahko izplačamo dolarje vsakomur do poljubnega zneska. Če Je pa namenjen denar le za potovanje, je na nakaznici označiti vidno: Izplačati le, ako naslovnik potuje. Vsled naraščujočlh stroškov no se morali odločiti prevreditl pristojbino za dolarska Izplačila kakor sledi: Za Izplačila do $20. računamo po 70 centov; od $25. naprej po 5%, to J« po t centa od dolarja. Na nakazale! naj ba : Izplačati v idujft. Ta pristojbina H veljat« ka dolarska laplačDa v JncoriariJl la Italiji. FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt SL, New Yorfc Cdy ZA DOLGE ZIMSKE VEČERE. Vas razveseli pravi glasni garanti ran Victor gramofon in slovensk poskočnice in petje isto Victor is delka kateri so najboljši in najglas nejši kar jih svet izdela. IVAI PAJK, 24 Main St., Conemaugh, Pa jih ima v za losi. on je edini sloven ski trgovec v celi Ameriki za Victor blago. Pišite mn po brezplačni cenik