NAPAD NA PARIZ, i'
" t Sto oseb ubitih, devetinaedemdesei ranjenih. — Ameriški vojni tajnik ' Baker 8« je skril v klet. t
Trtv* translation filed witb tbe [»ost
ma-a-r :n Sew York. S. T. on March 13. li>lS n=: required by t_hf Art uf O-tober 1917.	11
Pariz, Francija. 12. marca. — ji Zadnjo no«*- so napadli nemški zra-. koplovei Pari/. in njihov uspeh je I bfl: oseb ubitih, devetiniiedeim- i de v pa i-aigenh v Parizu in pred-!1 mest jife. Lzmcd oseb. ki bile j j mrtve, j>h je i&stiifckwtdeset našlo ji smrt v veliki paniki in sruoi, ki je h nastala pri uhodik v pariško pod- t zeursko železnico, ljudje so drli k i uh »mlom k iKxir.em.ski železnici, da i bi se rešili smrti pred napadalci.
Oni, ki so se ponesrečili pri tem. , so biLi vevjidel otroci in ženske. : Bomtx? so ubile v Parizu devetiki- -"a j 1,-t os^b, peidest jih pa, ran L-1,
le. V predmestjih Paa-iza je bila 5 , lumrčenih, devetinvdajset pa ra-(, njenih.
Nemci so izprublli štiri aeropLa- t ne. Napada se udeležilo devet švadronov.
Oficiflnn poročilo o napadn » '
»lasi:	J
— i?odeč po prv^Tji poročilu, se j je s»-n J »-set im sovražnim zrakoplovom po^m* H o priti preko naših črt.	j
Ko je na«a artilerija neprestano ^ izvajala živahen zastomi og^enj ni Kcrtovo število strojev	1
.speti do svojejja eilja.	i
Kljub temu je bilo pa vrženih precejšnje Število bomb na Pariz 1 in njegova predmestja.	1
Nekaj poslopij je razrušenih. — 1 Afced razvalinami je izbruhnil po žar.	1
Izstrelili ^iuo velik stroj mode ' La Golhina, ki je goreč padel ni ze- ' mljo v oddaljenosti treh milj od ' Chateau Thierrv (15 milj se vero- ^ vzhodno od Pariza i. Kapitana, ki se je nahjal - na stroju, eo vjeli. Vjeli smo tudi posadko, pripaaii jočo tretjemu »vadronu sodane nemAke armade.
Francoski p rot i zračni topovi so i izstrelili še nek drujri nemški a«*- 1 roplan. k je padel na zemljo severno «n1 Sotvsones, (21 milj severno od Chateau Thierry). Vjeli smo tri ] oseb, med katerimi sta bila dva * častnika.
j <
Mejjla, ki je pokrivala mesto v i pondeljek zjutraj, se je zopet spu- i stila nad z^nljo zgodaj zvečer. — i Megla je bila tako neprodirna, da j je bil general prepričan, da Nem- i ei ne morejo vprizorbi zračnega I napada. To zaupanje je bilo pa končano ob devetih in deset mhmt j zvečer, ko je bilo dano znamenje, i da se bližajo sovražni zrakoplovi. ] Napad je bil končan kmalo po polnoči.
Paril, Francija. 12. marca. — 1 Kn je bil včeraj zvečer i Aten alarm * da se bližajo sovražni zrakoplovi je vojni tajnik Baker konferiral *■ ereneralom Taskerjc n II. Blissom ! na.-elnikom ameriškfjra generalna-sra štaba, v nekem hotelu.
Sirene ognjeraeev in grmenje ! protizračnih topov ni prav nič raz-jbiirjalo vojnega tajnika Bakerja j Uprava hotela je pa zaradi ve-;cje varnosti Bakerju in njegovim tovarišem nasveiovala, naj se skrt-jejo v vinsko klet-.
V kleti je zau-m Mr. Baker nadaljeval konferenco z generalom Blibeom. Poroeje je prišel tja tu-di generalni major William M. Black.
Ameriški poslanik Francos.
Trne translation filed with the post master at New York, N. T. on March 13, 1018. a« required by the Art of October f, 1917.	•
Washington, D. €., 12. marca. — [ Ameriški poaianik Francis, ki ae nahaja ▼ Vologdi, je poslal kablo-gram, da ne namerava, oditi s svo- j jim štabom bolj na vzhod ter da 'so poročila, da namerava zapustiti ta kraj, neresnična.	,
Iz Barbina, Mandžuirja, je do ' ♦»pelo več nasprotujočih si poročili jplede ameriškega, japonskega in! dnqih poslaništev v Vologdi. Nekateri pravijo, da nameravajo odpotovala pesianiki v Vladivostok. .3*6*3 a» pa mnenja, da jfe ssdr-žujejo hocjisvMa.	J
VEDNO VEO VOJAKOV,
Stališče predsednika Wilsona. — ■ Važao posvetovanje v Washing. ' tonu. — Razmerje med Japonsko in Sibirijo.
True translation filed «itli the post 1 master at New York, X. Y. «.ti March 13, 191S, as roqniriHl t>y the Act nf Oftobor 6. 19t7,
Washington, D. C'., 12. marea. — 1 Ivo se je začel pečali predsednik Wilson z vprašanjem japon.-ike vo- ' jaške intervencije v Vzhodni Sibi- : riji. Ki je baje namenjena za pre-prcv.-uje nemških aspiracij na dal jn je m vzhodu, je naletel na ' najnevarnejši problem, liar jih je imela ta dežela v tej vojni.
K&korhitro je bilo predsednikovo stališče v o/jih vojaških krogih pojasnjeno, in p redno je predsednik. pojasnil, kaj misli o razmerju me.i Japonsko m Sibiriji, se je vršila seja med načelnikom iadij-ikega odbora Hurleyem, general -nim majorjem M are bom In nekaterimi ctrugimi častniki.
V	vojnem department«, so dane? ugotovili, da je izza te konference dospela transportarcija čet in mu-nicije v Evropo na svoj maksimum.
To je dejanski odgovor na vse govorjenje o potrebi japonske in kitajske intervencije.
V	vseh kempah vlada živahno vrvenje. Posledica tega vrvenja bo pošiljanje vojakov v Evropo.
To je tudi v zvezi z oficiehUm naznanilom, da se bo povečala po novem draftu armada za 750,000 mož.
Danes se je doznalo, da bo v Evropi do zgodnje spomladi več kot pa 500,000 ameriških vojakov Torej več kot maksimum, katere <ra je b»! označil vojni tajnik Ba ker.
Zapuščena ruska mornarica.
Trne translation filed with the post
master at New York, N. Y. on March 13, 1918. as required by the act of October «, 1917.
London, Anglija, 11. marea. — Petrograjski poročevalec lL-sta "Times" brzojavlja, da se celo rusko baltiško brodovje naliaja v finsk*'n gla\*nem mestu Jleking-fors-ji. Posadka je ladje zapustila, na vsaki ladji je ostala samo straža. Dreadnought i bodo prepeljani v Kronstadt, toda ostalo brodovje bo stalo na Finskem.
Poročevalec tudi pravi, da so mornarji odnesli vse premakljive predmete s križark Aurora in Diana. ki sta zasidrani v Nevi.
BAKER V FRANCIJI,
Ameriški vojni tajnik hoče na vsa] način pospešiti pošiljanje potreo Ščin na francosko bojišče
Trne translation filed with the popi master at New York, X. Y. on March IS 191S. rts required by the Act of Octobn e. 1917.
Pariz, Francija, (zakasnelo po ročilo), 11. marca. — Newton L) P»aki-r. ameriški vojni tajnik, se
danes sestal /. ameriškimi, angle sklnil m" francoskimi časnikarski mi poročevalci, ter jim rekel:
— V Francijo smo prišli zato da so posvetujemo z generalon Pershmgom, da obiščemo amerišk-ek.spedivij<ke čet«, da nadzc»ruje mo transportne erte in preskrbo vahii sistem ter ugotovimo, kje j< kako pomanjkanje. Edino Le na ti način bo mogoče Ameriki bolj u s pesno preskrbovati našo iastm armado ter armade naiših za vezni kov.
\'sak obisk v Franciji v tem ca su je romanje k oltarju pravegi junaštva, človek mora biti navdat z velikim navdušenjem, ko vid slavne poveljnike in armade, ka tere se že tako dolgo vstavljajo ni mejah svobode vsem napadom. \ Ameriki kakor tudi v Franciji j vojni lajnik civilist in civilna sili je najvišja.
To je ena kai aktearizacij eivil nih inštitucij, za katerih obstoj s* borimo. Civilna moč mora preskr beti potrebščine iz organizirani! industriaLnih virov ter preskrbova ti svoje armade. V Ameriki je se daj prevladujoča misel, misel < vojni. Indastrija je organiziram in v zadostni množini prodiicrn potrebščine. Vojni materijal se ne predano množi, in velika armadi že dovrsuje svoje vežbanje, da s bo pridružila četam, ki se. že na hajajo tukaj.
Ničesar drugega kot en sam u speh mora biti, če so sile eiviliza cij v velikih deželah kot je ta, zdri žene v obrambi življenjskih prin cipov svobode.
Novo mirovno gibanje.
True translation filed with the posi | master at New York, X. Y. on iniuv/. 191S, as required bj* the Act of Octobei 6. 1917.
London, Anglija, 11. marca. — Ka£#r piše bernski poročevalec li sta Morning Post, pripravljajo nemški časopisi in razni agenti li sto v na novo politično gibanje. I Poročevalec pravi da se name rava novo mrrivno gibanje na ]>o dlagi sta t-ns quo ante na za padu priznava se pa sedanje stanje ni
Ruski položaj.
■ 000
TR0CXI JE POSTAVIL NOVO VLADO. — BOLJŠE VIKI SO PREMAGALI GENERALA SEMENOVA. -KITAJSKA JE SVARILA BOLJSEVIKE. — AKC PRODIRAJO DALJE, DA POMENI VOJNO STANJE — JAPONSKA SE SE NI ODLOČILA — POGAJA NJA S SIBIRIJO. — DELUJE PREMIŠLJENO.
-ooo-
True translation filed with the postmaster at New York, N. Y. on March 13.
1918 as required by the Act of October 6. 1917.
Petrograd, 12. marca. — Ker so vladni komisarji od potovali v Moskvo, je bil imenovan posebni petro^rajsk revolucionarni odbor sedmih članov z Leonom Trockin kot predsednikom.
Postavljen bo pa še dru£ odbor, ki bo zastopal so vjet komisarjev, katerega načelnik bo Leninov prista: Zinovijev.
Nevtralna poslaništva so sklenila ostati v Petrograd u
London, 11. marca. — O ruskem položaju so dane: prišle različne vesti, večinoma iz kitajskih in japonski! virov.
Japonska se še m odločila, da bi poslala svoje voja štvo v Sibirijo.
Vodijo se pa pogajanja med japonsko in sibirsk« vlado.
Protiboljševiski voditelj v Sibiriji general Smeno^ se je umaknil v Mandžurijo, ker so bile boljševiške čete ^ premoči, ker so jim najbrže pomagali Nemci. Kitajsk poveljnik je posvaril boljševiškega poveljnika, da bi v pad njegovih čet v Kitajsko pomenilo vojno stanje.
Izjavo, da se Japonska še ni odloČila, je podal mini strski predsednik Terauči in je to objavil iz Sangaja nel poročevalec, ki javlja tokijska poročila. Na tozadevno v prasanje v poslanski zbornici je min. predsednik rekel da bo vlada zelo previdna in premišljena s postopanje« v tem važnem trenutku.
Neka druga vest pa pravi, da je zunanji ministe Motono na vprašanje v zbornici izjavil, da Japonska n prejela od svojih zaveznic nikakega poziva, da bi poslal; v Sibirijo svoje čete. Rekel pa je, da se o tem vrše po^n janja.
Voditelji opozicije so se potegovali za to, da se od pošlje ekspedicijo, toda izrazili so tudi bojazen, da bi pri sotnost japonskih čet v Sibiriji obrnila Rusijo k Nemči ji, zaradi česar se mora vpoštevati največja previdnost.
Reuterjev poročevalec v Šangaju je v soboto brzoja vil, da so boljše viki iz Irkutska brzojavnim potom sporo čili kitajskim oblastim v Mandžuriji, da ni njih namei kazati sovražnosti proti Kitajski, temveč da je samo njil namen napasti upornega generala Semenova.
^ Poročila pravi dalje, da so Kitajci odgovorili, da od nošaji med Kitajsko in Rusijo niso prizadete, ker Kitaj ska ne more smatrati generala Semeneva za upornika, ka, ti njegove čete po njihovem mnenju zastopajo armado ru sk provizorične vlade, katero je Kitajska priznala.
Kozaki so v glavnem mestu provinci je Amur Bla^o vijesčensku aretirali boljševiške voditelje in so razorožil boljševiško garnizijo.
Podrobnosti boja med gen. Semenovom in boli se vi Šško armado prihajajo iz Harbina. Natančnost boljševi škega ognja tekom boja kaže, da so prejšnji nemški vojn ujetniki boljševikom pomagali.
General Semenov je svoje mrtve in ranjence vzel s sc boj, ko se je umaknil. Bolniške strežnice in pomožni od del ki bodo nocoj odpotovali iz Harbina. Poroča se, da je ge neralu Semenovu pošla municija in denar.
Zavezniški zastopniki v Harbinu soglašajo s tem, d; položaj v Sibiriji postaja vedno žalostnejši. Vsak načrt z, izboljšanje položaja se sprejme z opozicijo ali pa apatijo 50 odstotkov železniških delavcev je boljševiškega iriis Ijettja* medtem ko je bil ta odstotek pred enim meseccr še neznaten.
Včeraj delavci niso hoteli poslati topov in vlakov ge neralu Semenovu v pomoč ter so hoteli pokončati vse za loge. Lojalni kozaki pa so prisilili, da so odpeljali pomo žni vlak.
Razni opazovalci so se prepričali, da je zelo razšii jena pronemška propaganda; boljševiški govbndki na stopajo med delavci in nikdar ni slišati od njih kake he sede za zaveznike.
Ameriški konzul v Harbinu je razdelil 15 tisoč h vodov govorov predsednika Wilsona in ravno toliko šte vilo je razdal konzul v Vladivostok!!. Vsi soglašajo tem, da je potrebna zavezniška propaganda.
Nekateri opazovalci so mnenja, da se boljševizem ši ri zaradi +ega, ker se boje Japoncev in ker ne vrjamej v odkritosrčnost ameriškega prijateljstva. Slišalo se j o izjavah med propagandist!, da je vsak nemški sloj bol priljubljen kot pa Japonci, in nikakor se ne sme vrjet da bi se boljseviki vstavljali nemškemu vplivu.
Nemško prodiranje proti Odesi je zadelo na odloče odpor ob Sloboda-Čnamenka črti
Tifus se v Petrogradu zelo razširja. Prokletstvo, k i tero je izrekel nad boljseviki patrijarh ruske cerkve d , Tihon, je bilo v nedeljo v vseh cerkvah prebrano. Prišl je Avstrija izolirala vse vojne ujetniki ' ki so se yrnili, da se na hi r^^&iHIft p^pag^nrl^, : i- I';'m^m. - & i.- . _	' 1
Rumunska pogodba.
i
ooo-
PREDNO JE ŠLA RUMUNSKA V VOJNO, JE STA VILA SVOJE POOOJE."— RUSIJA JI JE OBLJUBI LA TRANSILVANIJO, ZAHTEVALA PA JE TUDI fBESARABIJ0. PETROGRAD JE PRIVOLIL, PO GODBA JE BILA SKLENJENA IN PRIDOBLJENA NOVA ZAVEZNICA. — PO CARJEVEM PADCU PA
JE BILA POGODBA PREKLICANA.
-ooo-
True translation fiit-«i wit* tb*> nowtnwtFT at New York, N. Y. March 13. !
I'-Urt an r(H|tilretl br t be Art of 0«nf »1. 1917.
i
London, 12. marca. — Namesto, da bi bila Rusi ja prisilila Kumunsko v vojno na strani zaveznikov, je razvidno i/ tajnih listin, katere je objavila bolj še viška vlada, da je dobila zelo ugodne pogoje, predno je privolila, da zgrabi za orožje proti centralnim državam.
To odkril je je obelodanil ]>etrograjski poročevalec **Manchester Ouardiana**.
Dne 7. avgusta 1914 je Sazonov za Rusijo v svoji noti ponudil Rumunski Transilvanijo in je tudi jamčil zadnje rumunske pridobitve v Dobrudži, ako bi hotela iti v vojno proti Avstriji.
Tedanji ruinunski zunanji minister Bratiauo je odgovori!, da ponudbe zaradi krimskega sveta ni inogočej sprejeti, da pa je tako zapeljiva, da naj ostane odprta,! ker lahko kak dogodek napne odnošaje med Avstrijo in Kumunsko in bi slednja lahk dobila vzrok za akcijo.
Pozneje se je dogodilo, da je Rumuiiska zahtevala odstop Benarabije v plačilo za njeno nevtralnost. To je: * imelo za posledico, da se je sklenila v Petrogradu 3. oktobra 1JH4 pogodba, ki je imela sledeče točke:
—	Rusija se diplomatično zaveže, da bo nasprotovala vsakemu poskusu proti neodvisnosti Rumunske.
—	RuMjrt priznava pravico Rumunske da zahteva o-zemlje z runmnskim prebivalstvom.
Razdelitev Bukovim* bo odločila skupna komisija.
Rumunska lahko zasede ozemlje, za katero se je pogodila, kadar se ji zdi primerno.
Rumunska se zaveže, da bo poiskala pomoč Anglije in Francije,
Rumunska nevtralnost tudi vsebuje, da se vstavi pre voz municije iz Nemčije v Turčijo.
V	marcu leta 1915 je rumunski poslanik v Londonu1 sporočil Sir Edward Greyu, da je Rumunska pripravi je-' na v maju iti v vojno, toda v tem mesecu je tudi zahteva-
y da s«' odstopijo Rumunski Transilvanija, Banat, del Ogrske in Bukovina.
Rusija j«1 smatrala to zahtevo za kršitev pravice ne-ruunmskih iu»r*>dnosti v Banatu iu južnih Kai*i>atih. Ru-I munska je bila pripravljena predrugačiti vse zahteve i*a-ztui Banat.i, t«nla Petrograd ni mogel sprejeti pogoj.
Pogajanja so se nadaljevala skozi jiuiij, in Rumunska je v s leti ruskega umikanja v Poljski in Galiciji stavila n* te?je pogoje. Dne 8. julija 1915 je ruski i^oslanik v Parizu Izvolskij sporočil Saxonovu, da mu je minister tlelcaffse povedal, da je londonski kabinet privolil, da se <»d*topi Banat.
Rtisijji na to zahtevala protekcije za Srh* v Banatu,
Razkrilo se je tudi. da je Rumunska hotela, da se zavezniki zavežejo, da toliko «**asa vodijo vojno, dokler se mwo izpolnili nj^'iii tentorjalni eilji in da jo priznajo na istem »taliju kot velike «ile.
IvuMja pa je zojvt odklonila te pogoje: ^ar sam je k odgworil francoskemu predj^edniku Poineare-ju. da so pofoji preveliki.
Praaeija in Anglija sta nato sklenili, da prič no prodirati pri Solunu, da rešijo Rumunsko bolgarskega priti-ka, ako bi Rumunska stopila v vojno. Rusija je umaknila zahtevo za jamstvo za Srbe v Banatu in sklenjena je h i bi pogodba, ki je vstregla remunskim teritorjalnim zah te vam.
Ker pogodba ni vezala zaveznikov, da bi nadaljevali vojno toliko <"a«a, da se dosežejo vsi ti cilji, je Bratiano pretil z od*toj>ora in da bo prepustil vlado prijateljem NVrneev. Toda zavezniki so mu zopet zagotovili, da bo njihova zmaga prinesla isti konec in car je privolil v vse pogoje in sklenjena je bila nova pogodba 19. avgusta 1915, in Rumunska je stopila 28. avgusta v vojno.
Rumunska s** je pozneje obrnila na Rusijo za vojaško poinoe in ruski vrliovni poveljnik general Aleksijev je izrazil dvom, da bi bila rumunska kampanja na pravem mestu, kajti ta kampanja bi raztegnila rusko fronto, česar Rusija iz strategičnih ozirov ne more storiti.
Po ruski revolueiji, v kateri je bil car strmoglavi jen, je Srbija prosila, da se še enkrat razpravlja o bana t sk cm vprašanju na podlagi miru brez aneksij, toda Petrograd
J je ostal pri obstoječih pogojih.
V	maju lanskega leta je Rumunska protestirala pro-
la petrograjskega sovjeta, ki je pozival k miru —
propmi1,6 **** pewviwttibw irkde.
:	r.	.. ... ^
Dr. Korošec za neodvisnost Jugoslavije J
-OOO----I]
JUGOSLOVANI ZAHTEVAJO OD AVSTRIJE PRA VIC. — ZATIRANI NARODI SO VLOŽILI MANI i PEST. — Dr. KOROŠEC JE IZROČIL MANIFEST, i: KATEREGA JE PODPISALO 30 POSLANCEV. — 5 POSLANCI SO ZAHTEVALI TAKOJŠNJI MIR NA 1 PODLAGI NARODOVE PRAVICE DO SVOJE VLA š DE. — ZAHTEVALI SO NEODVISNO JUGOSLAV! JO. — AVSTRIJA JE HOTELA TO PRIKRITI, PA r JE PO TAJNIH POTIH PRIŠLO V WASHINGTON. 1
--OOO--ž
Trne translation filed With the poet master at New Turk. N. Y. on March 13.
1918. as required by tbe Act of October «. 1917.	j
Washington, 1L marca. — Oficjelni srbski časnikar- s ski urad je nocoj objavil izvod manifesta, katerega je v s avstrijskem državnem zboru predložil dr. Anton Korošec in katerega je podpisalo 30 jugosloVanskih poslancev. \
Manifest zahteva takojšnji mir na podlagi narodove I pravice do svoje vlade in da se vstanovi neodvisna jugo- t f slovanska država.
1 Ta listina, ki je bila v Avstriji zatrta, je prišla v i , Washington po "indirektnih potih".	p
Pričenja se s protestom, ker vlada ni dovolila, da bi c : bili zastopniki zatiranih narodov dvojne monarhije nav- j (zoči na mirovni konferenci v Brest-Litovskc; nadalje ob- c ■soja zatiranje Jugoslovanov, katerih so že usmrtili več i deset tisoč brez vsakega vzroka.	<
' Manifest pravi dalje, da "90 takoimenovane ustave, katere je dala monarhija, ki zagotovlja možnost na-1 daljnega razvoja narodov, samo — burka. V resnici pa te {r ; ustave braqijo Nemce in Madžare v njihovem orgtuiizi- t 1 rsnem zatiranju proletarjatsKh ntfodov".	!1
GLAS NARODA
list slovenskih delavcev v Ameriki.
TELEFON: 2876 CORTLANDT. Entered as Second-Claw Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. under the Act of Congress of March 8, 1879.	TELEFON: 4887 CORTLAND T.
NO 60. — 3TEV 60.	_NEW YORK, WEDNESDAY, MARCH 18, 1918. — SREDA, 13. MARCA, 1918.	VOLUME XXVI. — LETNIK XXVL
The largest SUrrenxau	S
L < in the United States*- III
I Issued every daj except Sundart ifj P	and Lefal Hobdays.
SO,OOO Readers
«	N^ečji slovenski dnevnik	M
11	< ▼ Zedinjenih državah >	:: J
I*)	Velja za vse leto ... $150	i j
H Za pol leta......$2.00	|
da ea m mkdo naložil zakoriske^a I jarma, oetudi imamo tri dekleta. Xe vem, zakaj se jih naši fantje tako ojfibljego. Korajžo, fantje I Oparovalec.
Hostetter, Pa. ,
Dolgu /a m bilo citati nikakega 1 dopisa 12 naše naselbine. Žal, da J se nasi rojaki tako malo zanimajo ' za čitnnje, ki je vendar najboljše 1 ra~7.\edrilo v prostem t-asu. Naj- 1 bolj me zanimajo dopisi, podobno, < ako piše kak slovenski vojak v ' službi Strica Sama.	<
Omeniti hočem nekoliko tukaj- ] šnje- razmere. Dela. se bolj slabo; 1 komaj po tri ali štiri dni v tednu, i Draginja je velika, zaslužek pa ! majhen, tako da je komaj za sproti; le včasih si človek more ; privoščiti kozarec jeemenovca. '
Slovencev nas je preefej. Xp, društvenem polju dobro napredu- -jemo.
Zdaj je postni čas in ni ]x>sel>-nih novic; bom pa jx> Veliki lioci ' kaj več poročala, {»osebno če bo kdo stopil v zakonski stan.
1'ozdrav vsem rojakom rojxiki-njam sirom Združenih držav.
Naročnica.
> wAfr	g)
Wellsburg;, W. Va.
Od vseh krajev berem dopise, samo iz naše naselbine se nikdo '(.ne oglasi. Tukaj nas je le malo •.Slovencev, skupaj samo 5 družin iii vsaka ima svojo liišo. Mesto je J majhno, ima 3 šole in več eorkva. ,(m* je tudi katoliška, kamor pošiljamo svojo mladino, •j Živim na farmi, ki je eno miljo j od mesta in sem jo pred štirimi
I leti kupil. Na farmi je dandanes najlepše življenje, kajti sam vse ■ pridelaš in ti ni treba vsega kupiti. Zato pa bi tudi svetoval Slo-L i vencem, da gredo na farme, kjer I ni stavke, ne bossov in je vsak ' sam svoj gospodar.
t iije se, da Strk- Sam pošilja slovenske fante od vojakov. Ako katerega veseli iti na farmo in je vajen kiuetskega dela ter ^na ravnati s konji, lahko pri meni dobi ) stalno delo, kajti imam farmo in . premog, tako da je delo poleti in jpoiimci.
j To zimo me je pa še obiskala i in še šest mesecev ne bom mogel J nič delati. Vedno željno pričaku-I jem, da pride pismonoša in prine-Jse -vsaj ta priljubljeni list "Glas ^ Naroda", katerega vedino z velikim veseljem prebiram.
Naša država je suha in pijemo samo mleko. Ako katerega pa le , preveč muči žeja, pa mora iti čez reber v Ohio, katera država je le ; 3 milje oddaljena od nas. Tam za
žejne bog vedno roko veji moli. t Pozdravljam vse čitatelje tega lista, posebno pa farmeree in new-* vorško kuharico. 1	Martin HiheJL,
It. D. 3, Box 50, Wellwburg, W.Va
>	Brewster, Ohio.
t Prav veliko nimam poročati Delavske razmere so dobre, kajti delamo vsak dan in še ob p razni -. kih nimamo počitka. Kadar je pa človek le preve-6 truden, pa osta-. ne doma. Tukaj sta dve tovarni . za lokomotive in obratujeta s pol« . no paro. Slovenskih družin je se-. dem in deset fantov ter imamo i eno draštvo.
ti Skoro bi bil pozabil omeniti, da J je predpustom stopil v zakonski i jarem Jim M iglic z gdč. Angelo . Arko, ki je komaj dovršila 15 lest. Doma je iz Ribnice. Na zenitov«-1 In ju smo se zelo dobro imeli, ker l ao dekleta plesala, kot bi jih nesel veter; posebno dekleta iz j Akrona ho se odlikovale. Novemu _ paru želim obilo sreče.
John C. Hrov.it.
Z angleško armado.
-	Trne translation filed with the post
>	master at New York, N. Y. on March 14, ' 1918, as required by the Act of October
6, 1917.
London, Anglija, 11. marca. — Tekam noči so avstralske čete izvedle uspešne naskoke na ko vraž -I ne postojanke severovzhodno od i Messioes. Mnogo Nemcev je bilo
-	ubitih, nekaj pa ujetih.
>	J Naie izgube so t)3e majhne.
i j Artilerije je b£U zelo aktivna na " obeh straneh jugovzhodno od Ar-' meotieres ter vzhodno in severovzhodno od Tpreoa. 'I V petek so naši letalci uničili tri sovražne balone. V zračnih bo-; jib je bilo uničenih pet nemških i teropla&or, 7 pa jih je bilo počko-k dovanih, enega pa je spravila na i tiapefeota.
>	. Pogrešano štiri naše aeroplane, i * Več kot 400 bomb je bilo vrže-.Bih na ieieanifke poeteje t Mcnm.
*•„>■ l J.- .:,	• ■
Pred nekaj leti je v Mozufer-pur, v Iztočni Indiji, nek metalec bomb ubil dve beli ženski, — neko }Irs. Kennedy in njeno hčerko — ter težko poškodoval večje število drujjih nedolžnih ljudi. Na licu mesta je na&t&la panika iu cun je mrtve in poškodovane odnošalo proč, je veliko navzočim osebam zmanjkalo vrednostnih predmetov, katere so nosili pri sebi. Krajevna policija je skušala priti započetnikom tega zločina na sled, a je bila s svojimi napori brezui>ešna. Dogodek pa je povzročil med prebivalci veliko ogorčenost ter se ga je vsled tej*a sporočilo governerju dotičnega okraja. V dotičnem času je bilo več po-^kuš^nih unaj od strani domačinov in angleške oblasti so se bale, da bi ne bil morda to kak uvod k splosni akciji te vrste. Vsled. tega so posvetile zadevi prav posebno pozornost.
Metanje bomb ni tako običajno v Indiji kot je v Rusiji, a take zločine se je ie večkrat poskusilo v preteklosti in policija je imela se-flnam domačinov, ki bi mogli biti zapleteni v slično zaroto. Glavno vprašanje pa je bilo, če je ta dogodek signal za kako ustajo. Par mesecev preje se je koeke kruha delilo po eeli tej sekciji kot. si-j gnal ustaje proti angleški vladi.' Glavne voditelje pa se je takrat) prijelo ter zatrlo ustajo v njenem početku.
Potem ko se je odločila za mnenje, da je bil zločin le navaden, n-mazan umor, s poskusom, da se o-ropa žrtve, je šla policija na delo. da pojasni skrivnost. Pri rešitvi (te skrivnosti pa je igral glavno ulogo zelo star indijski detektivski trik. Ta trik je deloval na naslednji način: — Osumljenca se stavi v krog številnih drugih ose'b in neki domači inšpektor mrmra nekaj nerazumljivih besed na*l staro, štirioglato rupijo (indijski denar). Ko je na ta način uplivrl na praznoverje navzočih, vroči iu-špoktor vsakemu pest riža ter jim da povelje, naj ga požro lako hitro kot mogoče. Krivee ni v stanu požreti ta riž in prenehanje toka slin, ki bi morale izvrševati svoj naravi posel, se smatra za zadostei, vzrok za aretacijo.
Dvema domačimtf policistoma ki sta bila znana radi njih prebi-sanosti pri razkrivanju zločincev na ta način, se je dalo nalogo naj ti človeka, ki je vrgel bombo ter s tem povzročil .smrt dveh angleških žensk. Obema se je dalo se znam osumljencev, — torej mo2 ki so imeli za seboj kriminalne rekorde. Eden teh je bil mlad Indijec, Kurdiram Bos po imenu, ki je bil izginil iz svojih običajnih bivališč po dogodku v Mozufer-pur. Ena izmed teh tež koč za an gleške oblasti pri zasledovanju zločincev je dejstvo, da so si do mačini Indije, nalik onim Kitajske, zelo slični. Indijskim, to je domačim detektivom, pa se ne sta-vlja na pot nikaka taka težkoča. Za take domače detektive nista niti dva domačina popolnoma slična drug drugemu. Vedno je najti in opaziti kake značikie poteze pri posamezniku, vsled katerih se določno razlikuje dotični od vseh o-stalih.
Oba policista sta se lotila dolgotrajnega in težavnega lova. Šla sta od ene železniške postaje do druge, iz ene vasi v drugo. Njijh vstrajnost pa je bila neizčrpljiva. Celi čas sveta, — tako sta mirno izjavljala, — jima je bil na razpolago. Lov je trajal veliko tednov, polnih naporov. Večina belih mož bi opustila vsako nadaljno zasledovanje kot brezkoristno, a ta dva Orijentalea nista niti v najmanjši meri izgubila poguma. Šla sta naprej v trdnem prepričanju, da b^ gotovo prišel čas, ko se bosta se« stala s človekom, za katerim sta vprizorila lov.
Nekega vročega dne julija meseca sta prišla skozi skupino domačinov, ki je sedela na nedn 2. Lezli iški postaji. Sredi te skupine pa se je nahajal KunVizam Boa, katerega sta bila iskala skozi tako dolgo časa. Temnopolta detektiva nista pokazala nikakega neprimernega razburjenja. Šla sto brez odmora naprej in glavni uradnik med. njima, Ali Hudan, je imel svoje oči et&ljo vprte v osumljenega. V svoje veliko zadovoljstvo sta oba detektiva opazila, da so mo&je na postaji ravno savživali običajni obsd, obstoječ h riSa. Vsi predpogoji bi ne nao«H bHi bolj
vvrtir** wnu- utkm; kaju
tradieijonalno preiskušnjo bi se lahko vprizorilo brez vsakih uvod nih priprav. Vse navzoče bi se lahko presenetilo in rezultat bi se sprejelo kot neovrgljiv dokaz. Vsi v skupini, razven enega, pa so brez vsake bojazni videli prihod obeh tujcev.
Ta eden pa je bil Kurdiram Hosj Opazilo se je, da mu je slina prenehala teči. Nenadni prihod policistov ga. je napolnil z velikim strahom. Delal se Je sicer brezbrižnega, a kljub svojemu zunanjemu miru ni bil v stanu nadaljevati 8 svojim obedom. Ali Hudan ga je Ogovoril s prijaznimi besedami in dočim je bil navidezno pomirjen, vendar ni bilo mogoče spraviti Lz sveta dokaze krivde, ki je obstajala v tem, da je osumljeaii prenehal z obedom. Vsi drugi so nadaljevali z zavživanjem riža. a ko se je osumljenega pozvalo, naj tudi on nadaljuje z obedom, ni mogel toga storiti.
—	Kako dolgo je, kar ste bili zadnjikrat v Mozuferpur? — je vprašal Ali Hudan.
—	Nevera, — je odvrnil vprašani v svojem domačem jeziku. — Nisem si svest, če sem bil sploh kedaj tam.
Usmev je zaigral na licu Al: Iludana, ki je bilo drugače nepremično in kot »klesano kamena. Ni se brigal za odgovor ter nadaljeval s tem, da je stavil nadaljno vprašanje.
—	Rad bi izvedel od vas. kje ste dobili bombo, — je rekel zelo sladko in prikupno.
Mož ni dal nobenega odgovora temveč mesto tega segel za svojo srajco ter potegnil izza nje revolver, s katerim se je hotel ustrelit L Predno pa je mogel sroriti to, se ga je premagalo, aretiralo ter odvedlo na varno.
Dopisi
ooo
Sagamore, Pa. ^
Namenil sem se napisati par vrstic, kako se nani godi v tukajšnji okoliei.
Kar se dela tiče, nam gre še dosti dobro; delamo skozi celo zimo
■	vsak dan. Zaslužek je kakor po-! t vsod, eni dobro, drugi slabše, Ui-
t ko da. se dosti dobro izhajamo, i IVecnog kopljemo na kompaiiijski ' šlht; "carter"-jem se plača za 8 . ur $5.45, * trape r "-jem pa "Scraper" je stroj, katerega goni stisnjen zrak. kar je pa premoga rjznano. Delo se bolj težko ' dobi, ker je vodnu dovolj delav-, cev. Premogarji smo organizova-r.i, imamo dve lokalni uniji, spo-dajoči k I'nited Mine Workers of America. Tukaj nas je nekoliko
■	satiueev, ki se imamo prav dobro in tudi še dosti dobro delaono. Premog je vise k okoli, sedem C-ev-
; ljev, dobi se pa tudi itiri in pol, . pa sedaj zelo malo. Vozove nam vozijo mule. Rovi so brez kamenja (slateTu se nahajajo velike zaloge premoga, katoreara prav pridno poiiljaouo na dan • po štiri lokomotive odvažajo premog po (tukajšnji dolini, ker naselbina se • nahaja med hribi strednje velikosti. Po dolini se pretaka majlien potok, na kojega drugi strani se nahajata ':boilerhoufce in "dipped na tri "dump"-e ter dve va-. gi vozove vagajo. ko mimo gredo s premogom: da gre delo boli hitro naprei. delajo na "dipplu" 9 ur. včasih tudi 30. ilLslrm.. da ma-lok je spravljajo s tako malim trudom in eeuo premog na površje, ) kakor tukaj, zato pa je Buffalo & Susquehanna Coal & Coke Company poskrbela, da je vedno do-» volj praznih '<flats^,-o,..
Rojakom ne svetujem sem ho-l da i za delom: kdor pride, mu naj-a rajše povedo, zaknj na dela na prejšnjem kraju.
Naj za enkrat zadostuje, ,pa se o priliki &*» oglasim. Pozdrav!
Vrhničan.
1 V februarju smo eeli mese-c delali nekaj nad 40 tir, ker nismo , imeli železniških voz. Prosti čas Mino porabili v različne svrhe, ma-' lo z igranjem, kakor tudi pri kozarcu dobre califomijske kaplji-i ce, največ pa s Čitanjem časo-. pisov.
V zadnjem času se je veliko pečlarjev odzvalo z dopisi. Ne bil bi lukoli vrjel, da je naša pečlar-1 ska organizacija tako daleč raz-1 širjena po Zdruzemih državah. .Marsikdo bi rad vedel, kaj je vzrok, da je ni naselbine brez peČ-larjev. Vzrokov je več. Prvič je . pomanjkanje nežnega spola, ki ži-
1	vi navadno le v mestu, peči ar pa nima easa potikati se po mestu.
-	! Drugi vzrok je ta, ker pečlar ne B mara iti iti drugam na hrano in
stanovanje zaradi različnih družinskih zaprek. Tretjič, pečlar u-dobno živi s tisto svoto, ki bi jo ^ moral gospodinji plačati in vrhu
-	tnga je pečlar sam svoj gospod. Kar se pa tiče kushinjskih reči,
j -ouo strokuMijaki, ker nekateri izmed nas smo kuhali in stregli c. in kr. oficirjem v Avstriji. Žgan-' cev zelo malo jemo tukajšnji pečlar j i, pae pa praženo meso z raz-
2	ličnimi omakanu iu kranjske klo-j base z zeljem. Te stvau-i bolje dase
kot žganci. Primeri se tudi, da se j ga kateri izmed nas pošteoo na-■rrka in ako bi kateri izmed nas " ime4 boljšo polovico, sem prepri-
-	can, da bi nas osnažile brez vsake a krtače.
j Pred krat kun sem čital v Glasu Naroda dopis clevelandske rože, ki Iiritazira nas peči ar je. Le brez skrbi bodite, noben izmed nas tu-~ kajenjih peelarjev je ne bo vtr-1 gal, pa četudi je vnniaa.
Pozdravljam vse čitatelje in či-tateljice Glasa Naroda, newyor-sko kuharico ter vse dopisnikarje inpečlarje po Združenih državah.
Pečlar.
1	Martin, Pa.
2	Že dolgo časa ni balo od tukaj nobenega dopisa, čeravno nas je mnogo Slovencev. Delamo še precej dobro, skoro vsak dan in tudi pri lično zaslužimo, toda zaradi
* velike draginje nam ni mnogo po-magano. Vendar je bolje kot v i starem kraju kjer so nas preganjali kot pse po cesti. Tukaj se vnaj svobodno gibljemo.
Evropski položaj pridno zasledujem in vidim, kako barbarski | Nemec krši človeške pravice in mori ter požiga kot bresvenki ' Turek. Toda Se vedno ae najdejo ' nekateri med našimi rojaki, ki ! drle x mačeho Anii^jo.
Vojna poročila.
True translation filed with the p»rst master at Xew York, N. Y. on March 1."., 191S, as required by the Act of October 6, 1817.	/
Rim, Italija, 11. marea. — CK1 Stilfske^a prelaza do Oard-ik^« jezera je bilo živahno a»*til^rij?fko streljanje. Sovražne čete "»o bilo pre]iodene v dolini VeroepfLiano vzhodno tkI Adamello in v okolii-i Tonale. Od Gardskega jezera pa do Pijave so bili bolj živahni boji na Asiago planoti in trn levem bregu Brente. »Južno od Najjo ko bile sovražne č<*te pognane v beg.
Ob Pijavi je bilo živahno artile^ rijsko streljanje. Na bregn reke so nase strojne ptiske nasproti Zensofia streljale na so^Taine o<l-delke. Naie baterije go s pomočjo zrakoplovnega opazovanja razstrelile neko sovražno baterijo in t»o obstreljevale sovražnika vzho<Wjč^ od Salettuol ter so potopile sovražne plave in čoLne nasproti Fa-?raro.
V nedeljo so asi letalci bombardirali sovražna letališča. Ponoči pa je j>e»t naših letalcev bomba> diralo sovražno taborišče; vrženih je bilo skupno 7 ton bomb. Na v. zlic hudemu sovražnemu ognju so se vsi naši aeroplani nepoškodovani vrnili. Na levem bregu Pijave so angleški letalci spravili na tla dva sovražna aeroplana.
Pariz, Francija. 11. marca. — Bili so vroči artilerijski boji pri La Pompelle in v okolici Avon. courta. V Lotaringiji smo odbili močan napad v okolici MonceL Sovražnik je imel težke izgnbe in je padlo v naše roke 10 ujetnikov, med njimi en častnik.
Na ostali fronti je bila noč mirna. -
Gal ---—[g]
Jugoslovanska	Katol. Jednota
Uftaao-djeaa leta *898 — tnkorporiraaa leta 190a Glavni urad v ELY, MINNJ
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: MIHAEL ROVANŠEK, Bx 251, Conemaugh, Pa. Podpredsednik: LOUIS BALANT, Box 106 Pearl Ave., Lorain, Ohio.
Tajnik: JOSEPH PISHLER, Ely, Minn. Blagajnik: GEO. It. BROZICH, Ely, Minn. Blagajnik neizplačanih »mrtnin: LOUIS COSTELLO SaUda, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. JOS. V. GRAHEK, 843 E. Ohio St., N. E. Pittsburgh, Pa.
NADZORNIKI:
JOHN 00UŽE, Ely, Minn.
ANTHONY MOTZ. 9641 Ave. "M" So. Chicago, III. IVAN VABOGA, 5126 Natrona Alley, Pittsburgh, Pa.
POROTNINI:
GREGOR J. PORENTA, Box 176, black Diamond Waih. LEONARD SLABODNIK, Ely, Minn., Box 480. JOHN RUPNIK, S. R. Box 24, Export, Pa.
PRAVNI ODBOR:
JOSEPH PLAUTZ, Jr., 432 — 7th St., Calumet, Mich. JOHN MOVERN, 624 — 2nd Ave., W. Duluth, Minn. MATT. POGORELC, 7 W. Madison St, Room 6ai Chicago. Ill
ZDRUŽEVALNI ODBOR:
RUDOLF PERDAN. 6024 St Clair Ave., N. E» Cleveland, Ohio. FRANK ŠKRABEC, Stk. Yda. Station RFD. Box 17. Denver. Colo.
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarne poeiljatve, naj se pošljejo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pisma od strani članov se ne bode oziralo.
Društveno glasilo: "GLAS NARODA".
"QLAS NARODA17
t ^ -----* pnsisina D*ay.)	'
o«Md aa« pnbUAiMd t/ t**
ILOVKMIO PUBLISHING C O MP AH T
.«• Mfvontta.)
rail! KAKHWn. PiillUsi	liOPIg BBNEDIK. Trnrom
PtM« al BMlaaas «C tka ■srps>sHiia ud iilHii— at above off!a—1
W Oftl—im atr—t BorwKh ot lUnhattaa. Wew Torfc City. M. X.
%m ml* Uu valja Uflt m Ammifcs ZteeloMoK mesto New York 15.00 la (*M<ie-fMO Za pol leta m aeoto Now Xork_ S.00 h pol Ha 100 3U tetrt let* mm. awto New Iod| LOO Tm h-trt __________L>6 2a taoagMMtTQ SS eoto kto______ 1J>
_liLAM NAHODA" lahaja yak dan Iwiema nadeli la prtnlkdt.
DLAI NABODA"
<"VotM of the People") lanMtf Svory daj except Soadajrs and HoUdari _aaherriptlqn yearly »3.50.	;
DopW beca podpCaa to ot booed ae ae prlobtejejo. Denar aaj se WagoroU polUjstl po — Money Order, rrt ffSiSMSI kraja aaroCnfkov proehno, da oo nam tndl prejtojd Hi sill ■MBtnl. dm hitreje najdemo nutondka.
PaDlai— to »oAUJatTaa naredita ta Male*; "GLAI NAIODi*
•s rv*rti*twit BL.__Bat Tort Ctfy.
~_Telefon : 2876 Cortlandt._
Nemčijo vznemiija Skandinavska.
-000-
I
Ttui tmuH.atiott filed with tbe poitmaM.-r at Ntrv York, N. Y <>d m«rd> 13, j litlS aa required by tbe Act of October C. 1017.
Malo skandinavsko dož.d«' delajo Nemčiji zopet preglavice.
<irof Reventlow, kateremu se laliko zaupa, da bo ve-
•	iiio zasledil sovražnika ** Vaterlanda" tajnega ali odkritega, zunanjega ali domačega, je ravnokar razkril njih ne-
iievt ralno postopanje ter pomanjkanje simpatij do — Pru-
sije...
Njegove obdolžbe pa so tako sliene onim, katere so dvignili drugixl v Nemčiji, da si lahko mislimo, da izvirajo vse te obdolžbe, naslovljene na Skandinavske narode, od -- vlade in da jih objavljajo pod inspiracijo slednje.
/ mogočo izjemo Norveške je bilo razpoloženje med /avrzni'd, da nima Nemčija nobenega vzroka za pritožbe proti akciji svojih severnih sosedov. — Danska, ki je iz-jrtibila več kot polovico svojega ozemlja vsled pruske ek-spanzije ter se nahaja še vedno pred žrelom pruskih topov. je bila gotovo pokoma dovolj.
Norveška je dejanski demonstrirala proti razdejanju svojih ladij od strani nemških podmorskih čolnov in morjenju njenih mornarjev.
Več norveških časopisov je šlo celo tako daleč, da je omalovaževalo stavljene uspehe pruskega militarizma v Rusiji.	*
Kn list — "Orebladet" — je odgovoril na izjavo, da se smatra Nemčija za upravičeno potapljati nevtralne la-
•	1 j< izven ogroženega pasu 4*»*adi nevtralnega dejanja iz-ro.-iive ladij v roke zaveznikov", da je dala v rusko-ja-j « ;islu vojni Nemčija sama veliko število ladij Rusiji na raz |x. i a go m da je nemški cesar osebno naročil nemškim lad jam, naj dobavljajo ruskemu brodovju premog.
Taka ugotovila lahko konstruirajo v Nemčiji kot — razžaljen je veličanstva...
iVav gotovo pa bi se Nemčija ne smela pritoževati radi Švedske.
kar so culi zavezniki, znači, da sta si ti dve de-/eli v vsem pomagali di*uga drugi. Grof Luxburg, ki se bo kmalu vrnil v svojo domačo deželo, bo brez dvoma pričal o tem.
V času, ko je nemško časopisje tako strogo grajalo everne sosede, je poslal kajzer švedskemu kralju brzojavko. v kateri se je glasilo:
Stare vezi vežejo prijateljstvo med Švedsko in Nemčijo, in švedsko človekoljubno delo v prilog nemškim vojnim jetnikom si je pridobilo večno hvaležnost Nemčije. —
Rest lični vzrok nemške jeze je očividen, če se vzame vpoštev opozicijo skandinavskih dežel proti nemškemu ropanju severnega ozemlja.
Nemška zastava plapola nad javnimi poslopji Alland otočja, ki je tako bistveno potrebno za varnost Stock-Iiolma in švedske obali ter se že čuje, da namerava Nem-čija i spremeniti te otoke v drugi — Helgoland, s katerim si bo zagotovila svojo kontrolo nad iztočnim Baltikom in Botniškem in Finskim zalivom.
Postopanje Nemčije s Finsko kaže, da hoee ona oropati Švedsko vsakega deleža pri ozemlju Finske ter u-stanoviti tam nemško kraljestvo s kajzerjevim sinom Oskarjem kot vladarjem.
Male severne države, ki so združene v škandinav-ko ligo v medsebojno zavarovanje, nasprotujejo tej in-aziji svojih pravic od strani Nemčije.
Švedska prav posebno protestira proti nasilni okupaciji Alland otočja ter ne kaže nikakega veselja pri Um, da bo imela za soseda nemško kraljestvo, kateremu bo vladal hohenzollernski princ.
Ali je vsled tega čudno, da je Prusija ogorčena vs-prieo te čudne nehvaležnosti in pomanjkanja pravilnega cenjenja njih naporov, da naj bodo deležni blagrov 44kulture*' — vsi severni narodi f
Na znanje«
Položaj je tak, da ne moremo sedaj nič več pošiljati denarja vojnim ujetnikom in beguncem.
Po novi postavi zamere z malimi zneski podpirati avstrijske, nemške, bolgarske in turške vojne ujetnike, begunce in poaastike le tak človek, ki je ameriški driav-Ijftri. in mora v to svrho dobitidoroljenje od War Trade Brnrd nstojtob^. Trrto	SAXBXR.
Dr. B. R. MULLIN |
Zdravnlk-dpecijailst xa Slovence.
411-4th Ave., PitUburgh, Pa. *
(nasproti poŠte.)
P	l^] Naistarciftl fipodJaUst v Pitts-
burgha, ki deluje že 38 let kot I ^ - IBJfc ^ A	travnik. Ozdrartl je doeedaj na r
JBt floPHr S	tisoče ** ***** <mtb' V* tako	'
^Bp |T>H ifSV	more tudi vaa Babi najbolje	J
WB Jp^LMM JMBUHW	zdravila iz Evrope, Amerike in	]
■B.JWI5BKR	ostalih delov sveta. Zdravi vse	\
MLUTTft HHSH	bolezni mo^kifa In ženskih nspe-	,
^■IHBiT BKBBf	in hitro. Električni pregled	1
OVU H IH	8 X-Sarki, s katerimi vidi vafle	;
V *tjP*Mb B IH	lu>t ** dUuxn'	k to* J
mn >teremn izkndenema zdrav* ^I^S^^ ML »Unr — M vaa bo gotovo ozdra- i L	J	NUSI CENE, ZNANgm- fc
'P1 ■ ,' ... ■ ■ — t NA PBEISKAVA ZASTONJ. GOTOEI SE SLOVENSKO. Uvadoc ure m: od 9. zjutraj do 7. zvečer. Ob nedeljah samo od 10. do 2. ure popoldne.
M «Mot ae zdravi veliko fltevi)* Slovencev to Slovenk. Ozdrarim g «Mke bMWk fcl Jo prevzame* za admvi«L
■• - ''-r.- '	4	t.	''
•*■'■. »k- *••	■ 'j-jfct. --« -......... ;-.».,:______'	. ... ..
t ere dele svojega telesa nepokrite.
S tem je niosTK-e 2raku priti mod teJiko koiuhovino ter telD ter nn ta nn^in ventilirati obleko.
<ve ostane Eskimo ženska iz iz-točne Grenlandije v naj naj sem mrazu nekaj časa na prostem, pokrije sredino odprtega prostora nad črevlji 5 pasom iz lisičjih repov na načm. ki dovoljuje potrebno ventilacijo. V Severni Grenlandiji Imajo mežke obleke odprt, prostor krog pasu, med sulaijo in hlačami, d očim nosijo plemena v 'severni Canadi široke, kratke hla-[ če, ki izpostavljajo kolena mrzle 1 mu zraku.
Baker navdušeno sprejet.
True translation filed with the post
master at New York, X. T. on Ivfar^h 1?.. i 1918. as required ty the Act of October 6, 1917.
i Paris, Francija. 11. marea. — j Ko je dospel danes v Pariz Xe\v-iton C. Baker, ameriški vojni taj-
IniK. jra je navdušeno pozdravila silna množica ljudi. Francosko časopisje mu je nadelo naslov "or !jranizatorja rma^e". Sprejel jra je I general 1 'er-n i njr. * * izvrševalec t zmusce'Najprej je obiskal pred-' sodnika Poincare-a In ministi-ske-jra predsednika Clemenceau-a. — Uvedel jra je bil vrhovni poveljnik ameriških čet.
! Seja vladarjev centralnih držav.
i True translation filed with the posi
1 master at New York, N. Y. on March 13. !mis, as required by the Act of October ■	6, 1917.
:! Amsterdam, Nizozemsko, 10 •j mare a. — Kakor pišejo ogrski ii-|>ti, bo takoj po Veliki noči seje 1 vladarjev centralnih držav in nji -jhovih zaveznic Turčije in Bolgar -!ske. Seja bo v Zofiji ali pa v C ari gradu zaradi starosti turškega sul - t ana.
jI* -
Obsojena nemška država.
-J Tree translation filed with the pori
_ master at New York, N. Y. on March 13 i 191«, as required by the Act of Octobei 1	e. 1917.
! Amsterdam, Nizozemsko, 10 'marca. — Sodišče v Hamburjru j( ! obsodilo nemško državo, da mor; 1 plačati 1 miljou 318.800 mark ško M de lastnikom nizozemskega parni
rodi ni nič drugega kot rr.^zšir- k
jenje tiskovne svobode, da pro-! t
sto beremo to, kar so naši tuji't
učitelji pisali za nas v oči g led
našega neznanja in narodnega 1
predsodka najgrŠah cenzorjev. -n
SVOBODA OOVOEA in posluša-1 j
Tija je bila skupna iast vseh lja-ji
dij in vseh dežel v vseh časih.'p
Ta svoboda je služila za naj-'r
boljie sred sivo za otie priredne i
organe, iz katerih izhaja ne sa-:j
mo znanje, temveč medsebojna i
naklonjenost v človečanstvu. !;
Tom Carlyie j.T t
PRAKTIČNA POMOČ ŽENAM TUJIH NARODOV
V AMERIKI.	i.
- i:
MEDNARODNI URAD ZA POMOČ IN NAVODILA. I
Narodni odbor vojnih zadev KRŠČANSKEGA 2DRU2ENJA | MLADIH ŽEN.
_	1
600 Lexington Ave., New York. |
To združenje nudi prijateljsko, roko dekletom tujih jezikov, da jih nauči govoriti angleško in da spoznajo navade te dežele. V narodnem odbora te organizaeije jej zastopanih 25 narodnosti.
Združenje daje sredstva zo sa-j mostalno Azdriavartje ter ohksko-| ! vanje dnevnih in večernih. šol. Po- j učuje se v sledečih predmetih:; angleški in 'v/ji jeziki; pouk o dr-j t/:ivlja;ist vu ; pouk o gospodinj-j ! s-* vu; koristna zi«mja in umetno-! isti: vozen je; zdravniški ponli; o-j [ skrbovanje m rok in pn ti zdrav- j i niAka pomoč.
Ta organizacija pregleduje tovarne, delavnice in U'govine obi I času odmora ter vpeljuj« med de- j ' iavkami ideje Krščanskega Zdru-1 j zenja Mladih Žen t Young Women's Christian Association, okraj ! šano: Y. W. C. A.) in posebno rnt-d onimi delavkami, ki »e ne poznajo teh idej. Kavno tako tudi pomaga, da hc med zapositnimi deklicami organiizrajo klubi ter da se v teli {klubih razvije prijateljska in družabna ljubezen ter da. si članice
•	med seboj v vsakem oziru poma-gajo-
I V* soglasju s svojimi načeli ter ! navzlic današnjim vojnim dogodkom to zdramijo pomaga viadi Združenih držav v vseh zadevah, kjer ona sama ne more sama aktivno sodelovati.
Kadar žene in deklico tujih narodov želijo, da bi se organizirale v klubih in sličriih društvih, l>o ta i organizacija dala jx*moč. ki na vo-jdila, kako taka organizacija
! zasnuje.
*	..
S tein, via žene tujega jezika stopijo v zvezo z našo organizacijo, ničesar ne izgube, niti individualno. niti nacujonaLno, ruti so-eijaluo.
J To ^draženje je kakor most, ki spaja dva n^pristopna bregova. ' Spaja 111 zbližuje narodnosti raz-': nih ver, raznih običejev in nfivad.
■	V:.rajanja, k ate m so nastala
■	zaradi vojne, se niso rešena.
Težka so in zelo zapletena. Pomagajmo vsi, da ve ta vpra-sanja kolikor najbolje in naj ko rktneje rošijo.
j Ako se zanimate za ta vpraša-•Inja — in kdo bi se zanje ne zani t j mal —. obrnite -e na upravo med . narodnega urada za informacij« J in pomoč, kakor navedeno, j INTERNATIONAL INFORMATION & SERVICE BUREAU. ! M j« AN.VE B. -DAYKDf. ;	Director.
J Mrs. THURSTON" H. VAUGHN.
Translators Division. Dr. BEATRICE L. vSTEVENSON Work i'or Jugoslavs. Dr. JUST-XE KLOTZ, j Work for Poles and Russians. Dr. CECILIE L. GREIL,
! Work for Italians and Greeks. ___
— -
1
Eskimo nosijo ventilirano obleko
Celo v Arktičnem krogu obsta ja nevarnost potenja, kadar s< pojavijo izpreme*nbe v tempera turi. Cim mrzlejše pa je vreme 1 tem večja je nevarnost. Oblečen \ ! težko kožuhovino, k3Pt je ponava t li beli človek, se lalikv preveč pri
»jene potiti na potovanju. Ko pa s-^ 1 j ustavi, da napravi taborišče, && 1> [ [tresel od mraza v zelo kratkem ča '! %u. Posledica tega rtiVašno tr pljenje.
Eskimo je reiii problem, kalit obdržati gorkoto brez potenja t priprost, a zelo originalen ra<^in ki ga je opisal raziskovalec Kriati jan Leden. Metlo da pokrije m mega sebe popolnoma z arktaSnr
Iz zakladniškega urada.
^ ^P^S S Vojno-varčevalne znamke in Slovenci.
WAR SAVINGS STAMPS	Zelo ugodna in redka prilika se nam nudi ravno-
1s3ued by the	sedaj z nakupovanjem vojn o-varčevalnih znamk
UNITED STATES	prihranjeni denar nad vso verno in z dobrimi ob r est-
GOVERNMENT	hq naložiti, zaeno pa tudi pokazati vladi in podani-
JLAKI1 rAJ pnQnTAT ftvnti	kom Zoženih držav, da smo vredni zaupanja, ker
^^ MIH^S^	nas vsled napovedi vojne Avstroogrski ne smatrajo
JYx<	za sovražnike. S tem smo obvarovani ogromne Škode
II T R TP TI 8 A M n	ter rešeni iz zadrege, katera bi bila prinesla ne drža v-
*	Ijanom mnogo skrbi, neprilik in razočaranj.
On jih potrebuje sedaj!	Za nas Slovence bo najpripravnejae, da kupuje-
Vi jih boste potrebovali no vojni	2110 panike, katere bo mogoče dobiti skozi meeeo
__________januar po $4.12, vsak prihodnji mesec do konca
KUPUJTE	decembra39I8, bodo stale po en cent več; iste bomo
VOJNO VARČEVALNE	prilepovali na takozvani vojn o-varčevalni certifikat,
ZNAMKE	ki je načrtan in ima prostora za 20 takih znamk. Po
OBVEZNICE VLADE ZD&UŽS	preteku pet let, to je dno 3. januarja 1923, bo izpliu
NIH DRŽAV	zakiadniea v Washing:on 11. ali pa katerakoli
poŠta v Združenih državah znesek $5.00 za vsako, na
Nosijo štiri odstotne obresti, plač	certifikatu prilepljeno znamko, ali pa za v^s pole pije
Ijive na četrt leta.	ni eertifikat z 20 znamkami znesek $100.00.
Lahko pričneta	pri dvajset znamkah, katere stanejo tekom m*-
S PETINDVAJSETIMI CENTI,	januarja 1913 $82.40, bomo pridobili $17.60,
, . ,	ali pri eni znamki 88 centov. V slučaju, da bi bil
če kupite varecvalno znamko	kdQ Maj pozneje ko bode kupil mamko v denarnih
_ , . Združenih drzav._	potrebah, ali pa bi jih hotel zamenjati v gotovi de-
Vos pos ar. vas bankir, vas časopi,	K	bo zanje dobil lahko r.azB; vsak na ^
in žtevtlno drugih prodajalnih o	} (Ipcet}h tlni , rib]i5no 3% obregti>
gentur vam bo povedalo vsegled,	najsibode na katerikoli poŠti v Združenih državah,
teh znam«. Oglejte 91 jini	Omenjene znamke prodajajo vse poste in banke
TO JE VAŠA DOLŽNOST.	Sirom Združenih držav. Priporočati bi pa bilo, da
!_____ a... j ____ . u.	se jih Slovenci kolikor mogoče nabavijo pri naši
|T0 BO OHRANILO ŽIVLJENJE	t^ki, da potem laliko po£.žemo s skupnim zne-
•TO BO IZVOJEVALO VOJNO	tkom, kaj smo vsi sknpaj storili za deželo, katera
———mmmm———	nas je sprejela v svoje naročje, n&m dala kruha in
v zaslužka, kakor bi ga ne bili našli nikjer na svetu.
Ako se bodo rojaki odzvali našemu kiieu v polni meri, v korist samim »eb!, in slovenskemu narodu za ugled, bomo imeli obilo dela in skrbi brez zaslužka, toda z veseljem smo pripravljeni za velevažno stvar storiti vse, kar je v naši moči.
Na celem svetu so dandanes ne more denarja bolj vsrno in obrestonosno naložiti, kakor ▼ vojno-varčevalnih znamkah Združenih držav. Vsak jih zamore dobiti v vrednosti en tisoč dolarjev, in ne več. Sezite po njih brez odloka, vsak po ovoji moči.
Kadar nam pošljete denar, priložite 16 centov v znamkah za poštnino registriranega pisma, v katerem vam bomo poslali znamke
Pripravljeni smo tudi vojno-varčevai ne znamke hraniti pri nas, in v takem ilučajn se nam naj poSlje poleg denarja za znamke le 3 cente za poštnino pismo, v katerem bomo poslali potrdilo.
Vsako naročilo noj bode podpisano z lastnoročnim podpisom istega, ti bode kupil znamke.	_.
SLOVENIC PUBLISHING COMPANY TVRDKA FRANK SAKSER
n OOBTUIST STRKET,	HEW YORK, H. T.
-	: - --------jr.^s^jftOj
ca Gamma, katerega je potopil v I februarju 1917 nemčki podmorski 1 10)n. Ko je bil parnik torpedirun.1 je vozil iz Amerike tovor izdelkov j z lanenega semena.	f ]
-I
Naši zastopniki,
»aferi m pooblaščeni pobirali naro9> 1 tune za dnevnik "Glas Naroda". Narod- j alna za "Glas Naroda" Je: za celo leto 13.50. za pol leta $2.00 in za četrt leta pa $1.00. Vsak zastopnik izda potrdilo 1 za svot , katero je prejel in jih roja- j kom priporočamo.	i
Sao Francisco, CaL: Jakob LovSta.! Denver, Colo.: Louis AcdolS^k lo' Frank Skrab«c. Lcadvllle. Colo.: Jobja Hočevar. Pueblo, Colo.: Pet«*r Cnllg. John Germ. Frank .Tanesb in A. Kochevnr.
Solida, Colo, in obelita: Lonis | Costello. Somerset. Colo.: Matb. K.^rnplv. Clinton. Ind.: Lambert Boiskar. Indianapolis, Ind.: Alo!s Kudman. Aurora. IIL: .temej B. Verblč. Chicago. IIL: J os. Botttlč. Joa. Bllsb 1 !n Frank Jurjovec.
Joliet, ni.: Frank BamMoU. Franki Laarleb in John Zaletel. La Salle, DL: Matija Kom p. livingston, IIL: Mih. Cirar. Mascontah. HI.: Fr. Au;rostln Nocomis, HI. in okolica: Mafb.l Gaishek.
North Chicago, IIL in okolica: Anton '
Kobal in Math. Ogrin. So. Chicago, HL: Frank {Vroo. Springfield, IU.: Matija Barborič. | Wankegan. IIL in okolica: M nth Ogrin in Fipnk Fetkov.šek.
Chfrokff, Kans.: Frank Iteži^uik. . Franklin. K an s. in okoliea: Frank; Leskovio.
Kansas City, Kans.: Geo. Bajuk In Peter S^^meller. Ringo, Kan«.: Mikf Pendl. Kitzmilk-r, Md. in okolico: Frank Vodopivec. Baltic, Mich.: M. D. IJkovloh. Calumet, Mich, in okolica: M. F. Sobe, Martin Rade in Pavel Shalt2.
Chiaholm, Minn.: Frank Govže, Jak. Petrich.
Ely. Minn. In okolico: Ivan Gon^e, Jos. J. Pi shel, Anton Poljanec in Lonls M. PeruSek.
Ereleth, Minn.: Lonis Gov?e In JnriJ Kltze.
Gilbert. Minn, in okolica: I- Ye*e! Hibbing. Minn.: Iran Pou^. Virginia, Minn.: ftanfe Hrovatlob. Si. Looi«, Mo.: Sliko GrabrUn. Klein, Mint.: Gregor Zobec. Great Falls, Mont.: Math. Urih. Roundup, Mont.: Tomas Panlin.
Govanda, N. ¥.: Karl KtemiPa. I 1HU Palk V V « VVnr,'; fSr^nrtll
Barbcrton, O. In okolica: Math.
ramar.
Bridgeport, O.: Michael Kočerar. Collinwood, O.: Math. Slapnik. Cleveland. O.: Frank Sak&er, Jakob et»evc. ( has. Karlint;er, lYank Meh Jakub Itenuik.
Lorain. O. in okolica: Louis Bal ant 1 J. Kum£e.
Nile«, O.: Frank KogovSek. Youngstoum, O.: Anton KlkelJ. Oregon City, Ores.: M. Justin In J. Iflley.
Allegheny, Pa.: M. Klarich. Am bridge. Pa.: Frank J akte. Besaner, Pa.: Louis Hribar. Brought on. Pa. In okolico: Anton
paree.
Bnrdine, Pa. in okolica: John
Canonsbure. Pa.: John Kokllcb. IVnemaugh, Pa.: Iran Pajk, Vld Lov an ^k.
Claridge. Pa.: Anb-n Jorina in Ant.
kOZOClC'V.
Export, Pa.: I^uN Supančif. orest City, Pa. Mat. Kamln In Fr. *ben.
Farell. Pa.: Anton Valentlnčl?. Crreensburg. Pa. in okolico: Frank
'ovak.
Hostetter, Pa. in okolica: Frank
erdan.
Imperial. Pa.: Val. Peternel, box 172. •lohDstonn, Pa.: Frank Gabrenja in
ohn Poinue.
Luzerne, Pa. in okolica: Anton
>so!nik.
Mainor, Pa. fn okolica: Fr. DetnPar, Mood Rmu, Pa.: FranK Maček in Fr. ».■dmilflok. Pittsburgh, Pa. in okolico: F. It.
raktjbich. Z. Jakstw, Klarlch Mat, X,
da^Ister.
Reaing, Fa. in okoljca: Fr. Jipehar. South Bethlehem, Perma.: Jernej Ko[>rivVk. Steel tori. I'a.: Anton Hren. Turtle Creek, Pa. in okolico: Frank <ohifrer.
We*»t Newton, Pa.: Jo.^Ip J or an. WHfoek. Pa.: J. Peternel. Marro>'. I tah in okolica: J. Kartell?, Black IHamond, Waah.: G. J. Po
renta.
Davis. W. Va. In ok i ties: JohE Brosleh in John Tavž^lJ.
Hrosk-h In John TnvM}. Kurendzan.
.Mihvauhee.	Andrew F.m ft
Josip Tratnik.
Sheboygan. Wis.: adu.u lie, Johj S^ampfel in IT. SvotUn.
West All is, Wis.: Anton Lk-mSar li I'rank Skok.
Koek Springs, Wyo.: FY::nk For tuna A. Jostiu in Valentin Marclna.
Slovenske novice. 1
Hibbing, Minn.
V peie . 1. rnarea se je \ts1I v ne-tni dvorani javen shod bivših irsrrijskin podanikov, iivečih se-! la i v tem mestu, sihoda so 4e vde j e/ili Slovenci. Hrvati. Si »i in Po ! jaki. Predaedoval je Johi Strivie.j sliodii je bila izražena lojal-j los: siovanskik narodov napram j Wruienim državoni. Glavni gv-j ,'ornik je bil Slovenec dr Bogn-' nJ Votfijak. bivši profesor prava j »a za>f rebikecn vseučilišču. Meni Irupiia je izjavil, da nu. H smo iii^-li v to deielo, -da tu žiT-nnao, auratno stati ia sirani ii^eara tlnika, da tako napra^-imoj »» varan za deniokraeijo. Zdru ' S-ne države da se ne bojujejo t :»!-.>(. m ■vinskemu narodu, ampak i *i noiiLŽkeinu m»litarizniu, in r.i . t.o radi t« frj d^ so Združene .:r/:. \titoi proti Avstriji. Pravd-tak R^bi^tt Stratum je imel i?ovor v :i:.j-!i »kem jeziku. Med drugimi bo natopili tudi Rudolf Trost, R. 'Vtz:ut\^K iz Hibbiuga in Math. P.aneltervieh iz IXilutha, ki nubirn :»:zj, poljsko legijo, ki ri'» .u^li.io Združene države poslati v Evtv.po. V leiriji pa nft bodo ..'tjr.o l'.1 jaki. ampak zastopane j br,:t.» vse s!ovan>ke narodnosti.
Caimnet, Mich.
.1«»^ p Vidmar iz Roymbaultown j > l»il prepeljan v sanrtariiun bi:-/\i lloughtooia N'j^'trovn zdrav-1 t v« no f-tanje je nevarno.
V torek r. marca je ( hI potovalo 9 ealumetskt .! mladenieev v Camp i riw*!, Oa. Med njimi sta bilo dva -I'tvt'usk.-t. fanta: Josip Speiiai in .Jadrih', ki je bil vodnik partije. V prihodnji partiji, ki bo v kratkem <>dposlana v Camsp Cus-t- r. s.i :/>opet 3 Slovene:: Jo^ip Bu-1:«la. Jc.>in KomHi^ in Mat. B. Ver-tin. Vertin -bo Že drngift napravil to r*>t.; pr\'ikrat je bil radi rahle-zdravja p>o«Jan domov. Vil»i Rojeuiee -so uip.ravile svoj prvi oi»:sk pri Josipu ia Katarini I.ikovi^ na Swedetcwnu; s neboj so prineslo krepko prvorojenko, ki je pri krstu v slovenski cerkvi prejela ime Eleonora Katarina.
znanstvenegfa obratnega vodstva. Ta s.i<?tein ni bil priljubljen med proletarijatom, kajti vsled najina kot se ta sistem uporablja sedaj, no vec' a le dobičke kapitalist-ov. (iloehn je prstem inajhaie prednosti -a delavce in oHčinsttvo. Če bi pri-- a ekonomija napora, ki se p a doseže t^m potom, v dobro •ir-ižbi kot ct-ioti, se bo sistem rade volje iti sploino sprejelo ter L:> t nepotre bno bi se opastilo pre-rano delo, podaljšano delo in p rt* kura o delo
i To so ideje voditelja in te idej*0 s-tu pr.-<i!ožil razlieium ruskim
•	lomoru Vsi ri sool^iali v
da je ni^ki delavec preveč Liioranten in kratkoviden, da bi
•	• hotel podvr««-i zdravim eko-aomsUim prineipijem. katere ima j<» morda njih vaditelji. V zavesti, «!:. m) mojstri industrij nine lastni j ^ delavci lie i^K>do hoteli pod \ i n» izo^ibr.o jjotrebni disclpli ni rer ne bodo sledili svetu teh nieiio izurjenih mož. Vsled te^s bodo 'pojedli kapital'' iti at predno i>odo tvorniee dolgo eass v njih rokah, bo nemoeoee vzdr 2 at i jih v obratovanja.
Oženite se
iViljit« Qura fkrno EN DOLAR in pc-JaJi nm
b^eio popoia 2*uitr«nzln lutalu« s —--'
nin» odmhd. SUKAMi. imeni ia mM obo-
jTb dskl«t in uckoliko bdov, ki iirtjo dobrega in pofttene*a motu. Labku sanji piš«te is sklc-net« >r«c«n s«kon. ili ».rjo Miožnl storiti po-r t«no in dovoljeno posprdor»ni»>. x«to n* ite-dite Uoiarjs. ki j« po^rrči -t.h teti' in zaKONSKO SREČO. Pivi te Se dum m:
RELIANCE F. CLUB Box 376	Los Angele*, CaL
8LOVEN8KO-HRVATBKA
Restavracija
A. ZUPANČIČ, 'ar.tnik,
priporoC-a tukajšnjim rojakom »vuj< uoro nrejeno restavracijo. — Izvrstni
l»ostrežba. — Domača kuhinja — G)* »ovir na razpolago. Ugodno oe*taJallš&
Slovencev in Hrvatov.
443 East 84th St, Now York City
(mm) 1. aw. in Aviv a. i
Pogovor z Leonom Trockijem.
Trn« tnuMlation flloJ irttb tb» port master at New York. N Y. on March IttlS a« m}iilr«d by t tie Act uf txiotier t, 1917.
irujco:. ! Te mo g iz nižine imnaje-a rre preko eele Riwije ter >6 neoO- 171 lodno potreben za vse vrste indu-tr.je. Ali ne Vidite sedaj, da bi a nogli Ijtidje one^ra distrikta si o- 'e iti kar bi hoteli s ti mi premogov- ^ liki ter lahKo <Hirej2SLii od premo- * ra tudi celo ostalo Rusijo, če bi ^ * j.m 7delo tako! Vsa neodvis-aost vsakega okraja bi imela ■ ^otiledico u^kouči*** spore in tež- 11 %oee \ dnubl, ki je dospela do itanjn kraje\-ne 4pecdjalizacije in d iuatrije. Tako stanje bi lahko celo P iovedlo do državljanske vojne. u krupotkin ima v mislih liasiijo. I1 je bila pred šestdesetimi lHi. s .tUiQo svoje mladosii.
—	Ali prebila prate, da hi se do- '' biJk'- i<odjetja ;K>TtLfid*dilo med • iglavce dolžnega podjetja ? i i
—	Ne, deljenje di^bh-Kov je 'h buržuazijskš pojem. I>4aveetn v v kaki tvomioi bo plaicalo prl-juenie pia>ke. Vsi dobn-ki. katerih T
ive l>o plavalo lastnikom, pa , pridejo v la>«t <lružl>e. ^ f	I r
—	V roke kn.j^vnf oV-iaif ali : i'vut mint' \ lade	j
—	Razdelilo s*- jih bo ined ol.>a -antupst va sorajimerno z t«jih po- I trebami
Kaj se bo dt-ido. vsako »tvar « ki bo sla pffko tekočih stroskov ■ Ali pa se bo kaj pustilo na atran ja poslabšanje izdelovalnega ma- j t**rijala. *ak<» da bo denar na i rn>!a{;o, ee je d- ti«?no pc^ljetje ^ iubljeno!
—	<1, • d-, i«- cisti dobk-ek lv> • i.au-rega sh« 1>o razdeliio.	j'
•— l'»>to:a vstrajanja pri t*rn -prj»t«-ipu lahko vzdržite obstoječi * imtiistrijalni ustn>j. V nekateriti i pa, — recimo pri m'>tor- J nih kolegih ali traktorjih, — j^- 1 trdia no\ih tvomie, da se zadosti ' sir&iui potrebam obeinstvL. (M-ko:i bo pr.^ l denar, s katerim si-l>o prati )o nove tvorniee?
—	.S\<\jim kapitalistom, k ate ' rim dovoljujemo dividerndo jietib ' idi §«Btuh procentov, iaiiko naložimo obvezaost, da zopet investira J v kako ind u^trijo del, — recimo
odstotkov, — tega, kar dobi- i vajo.	j
—	Cc beate -držnli v Rusiji kapi t a list c pri petih ali iestih od*t-ot kih, do*h mlahko dobijo v drugih deželah dvakrat ali trikrat toliko, ali ne bo Rasij^. oropana kapi talat j
—	Ne bo jim ddk'oljeno premestiti i\iih kaphal iz Rii3?ije po njtb lastni volji, — j,» rek«^ Troekz": značilno.	,
—	Razvcntega, — je nadaljeval. ^— ai' si mislite. <la m* kapitalistična kontrola ostala vsopo-vs4«ti. rfe.-' « n v l»(Lsiji ? \* vseh
» >jKkujočih *»vropfckiii dežebjhi priakujiiu končani vojni onui-t juli-o re.volu<;::jo. Dokler ostaiiejo voj;:ki *.' £akopih, j nisi i jo le malo, r.t/vt-ii iia njiii n«-7»osr»-dni prob-,Ir.tt. ubiti nasprotnika. <ia ga ta nr» j !»•' ubije. Kakor hitro pa i m b. prišli vojaki domov ter našli svoj** družim* razkropljene iti sv o douiovo	^tpustoJene. jn-
du-1 rije ttni etie davke i»etkrat \je kot preje, bodo pričeli raz t .^jati. kako »e je prineslo namje f » veli'cSii -ko nesrečo. Dovzetni '•'«!• za doka?, da s«> kar>rta!isti t»-r skupine ikapitaliflrtov za i/rabo tujih t-r.-iš«" in kolonijulnih oze-'•i**l i. niH+ ,f- imi>enjalifrem. tajna tiploniaeiia in tekmovalce v ob-orotževasgu. pospešeno po izdelo-vr.h-:h nnnieije, j>ovzro»"'jlo seda-T- jo vojno. Kakorhitro lv«>do ~ipo-zna!i, da j» ki pitaiistieni razred »Hljfcvov« n to strašno nesrečo, •»r:zadeto .'lov-tvn, bodo vstali ter mn izvili kontrolo iz rok. Prv»-letarska Ru>ria sevefhi ne niore priti zelo dabs- pri realizaciji svojih ciljev, e, ostane celi ostali k*vet kapitali^tičniau režiraom. To pa s»» bo zffofliiio.
—	Kj**Hcoli hodim po Rusiji, najdem ziiižauje	do 50 oti-«štotkov pri produktivnost i tvorn'-šl:ih delavcev. Ali ne ol^raja ne-' ramon. da bo zmanjkalo izdela-
rn-y» blaga, če Udo ddivci v v.s;»-
ki t\s>rni:i Cedili svojim lastnim najsrb«rtu *	\
—	Sedanja nižja pi-oduktivuoiit, je nabavna reakcija proti izrabljanju delavcev pod starim režri-tnom. S časom se bo to pr^fmagabi s Rtandarili uspeinoAH. katere
j bo f«preje!o od strani vsake strokovne unije in z iziočenjein od v»eh prednosti Člaostva za rakr delavce, ki »e ne Kodo hoteli ali m ne bodo m oprl i dvififnui do t a keen standarda. Rarvemega se bo ko-lektivirtična produkcija r veliki
Udo je kratkega j^-tr^fTijske- t ga decembrakeg* dne. nekako j ttieae« potem, ko so m D<>lj4evdwi j polAstdi vlade, ko sem %topu ilco- i
zi mncrfieo vojakov, ki atralijo i . Uii.Lojr zavod m priš&l vetu k Le- i vu'' irocKiju, Bl'tu x>lauxLstemu. ] DuijiK* \ Likexa u muu^tru za jrutua- j njo zadovo ter deotu roki Lenina, : rert« Ulj an ova, ekonoma m »tra- i tega raikega aocijaiiz-aa. NaieL ; •*m aurokoploCetru moža srednje i velikosti, a izrazitega lica, kojcea 1
1'oteut ko -Min mu povedai, da
dusirijalnih 'iuaruv v ltu*iiif ' — Ne, —- je odvrnil. — Nismo h*j pripravljeni «la bi previ«4j
a ndi< e ne more reči. kako hitro. 7m sedaj hoevimo iz dohodkov tvorni > plaeati lastnikom 5 do ti odsfotkov na l«to za ujih direktno videni	Sei laj he >emo bolj
rv«j biwuk » k. o. i l t tj jo . |
» i od kotit rolo vaz'unem, da irledamo na to, da se tvoriuo n* vodi a fetaiiAča. pnvati^-^a dobitka, teovf. a statva fioeijaliieifa blmfo»ranjn v <lecn<kraitičnem ttiidalu. Tako ne bomo nap rimer dovolili kapitalistu z-*ipr»<i svojo tvornico v namenu. »Li izstrada moje delav.e v pok^ino ali ker. mu t vomica ne pruuuša do^ti do-1
bička. <*'e protzva ia rv*ornk*a eko-;
i
n omaki p^ trel>en predmeti m^ra ti orniea id.ratovati. C'e bi jo ka pita.lia tsjii.</ii pustil, bi jo ?q>Loh izgubi!, kajti kia Jelo tvorniee bi tw poatarilo uvet rivwvtWjev, iz-
• Kontrola vsebuje nadalje to, *!a Ikhio vm' knj.'jie in kor<#pon-% denca po Ijetja t.dprta javrnNtfi, vs3e<l ^esor ne bo od s*»daj uaptvj n.kak.h industrijtlniii tajnosti, le zasledi kako podjetje kak boljtt proces ali način proizvaja^ Iga, ^e bo ta proces »-pckručilo vsem druifini podjetjem i*te stroke industrij«1, v »led česAr bo jav-noat takoj spoznala skrajni možni h a.sen iz dotiene iziuijdbe
Sedaj pn jo skrito v* to pred di nnriam podjetji na ukaz dobička-željnegu motiva in skozi leta je mogoče doticni predmet nepotrebno zelo n dek t<-r draft za uporabljajoče občinstvo.
"Kontrola" pomeni tudi, da se osnovne zahteve, omejene glede količine, Kot priliv, petzwej, žc-Vzo in jeklo, pomztleii med rto-' jiena podjetja, ki zaiitevajo te su rovino z ozirom Jia javno kori>T. Olede omejene /aloge produkeij-skega materijama uaj bi imela l»od j«»tja, ki produeirajo luksurijozn«
j>redon«'t e, manj pravi«', kot t»a podjetja, ki proizvajajo življen-
—	Ne sji..-te m« n.ipai-tio ruzu-meci, — je dostavi!. — kajti uti nismo nikaui ?>k» ti. Luksunjozu« prcidml* naj s«- pwvaja tudi, če je dosti kuriva in »oat^rijala /a \se ostale tvorniee.
—	Na kaki podlagi b<*>t< ivora/ delili omejeno zalogo produkcijskih sredstev med industrije, ki bodo zahtevale fa. Ttdastva ?
—	Ne kot N*<daj. ko skti>» en kapitalist prekositi drugega, temveč na temelju skrbno ra popolno
, v /hrane statistike.
—	Ali bodo komiteji deiavoev ali irvoJjeni upravitelji tvornie oo njih lastni prtn-Wiuosti voditi podjetja T
1 — Ne, podrejeni bodo na-irtu, ki ga bo sest svil krajevni ^ovjet delegatov delavcev.
—	Ali bo tak so v jet pr«»st. da sprejme politiko kot se niti i4* ljubil
—	Ne, pros' .ie'avni	bo **raejen voted n^fnilaeij, uveljavljenih za vsak rao-ed indttsirijc od strani svotm- ali uradov eeu-
| tralne vlade.
—	V pogovoru s prineeui Kra-potkinom prej?n ti t eden, — s»»m 7*ekel, — j»* tit- vai, naj bo vs»-
^ ko »redis*'«* a\tonoinno * ozii*o*n na induttrije, ki s»f nahajajo v njaya m»*ta«t. Tako naj l>o napri-raer mooto Ntos>V\'» lastnik in gospodar vKeh predilnv^ in drug-ih
podjetij, ki nahajajo y uiestu in okolici. Kaj si ni »lite o tem?
—m Krs^tkitiov IroTutmizom. — jo odvrnil Troeki ter se sklonil ^nekoliko naprej. — bi bil uspešen ™ ^ preprost: družbi, uimeijaii ni poljodektvu in domači iadujttriji,
imari v modemi indu*trrj«tai
; straneh. Jasi je ostal jezik skoraj isti (samo mestoma di-. alektično različen), ampak tudi na*vnanji razvoj Hrva-, tov iii Srbov.
Bilo so to posebno turške vojne in nasledujoea suž-nost, ki so prisilile cele mase, da so se začele seliti iz sta-\ rih bivališč v nova, varnejša.
V	začetku se je srbska kolonizacija sirila glavno v smeri k reki Moravi proti jugu. Prvi centri in stolice so : bili Novi Pazar, Priština, Prizren in Skoplje.
Toda turški boji so smer polagoma obrnili.
Od XVI. stoletja vidimo, kako se od južne meje pro- 1 j ti severu selijo Hrvati in Je v večji meri Srbi.
V	»"asih turškega pritiska je nastala vsled tega predvsem vrsta kolonij in hrvaških otokov na ogrskih tleli v kraju med srednjo Rabo, Nežiderskim jezerom, Požu-nom in Dima jem, da. nekoliko celo pri moravski Dvji iu v notranji Ogrski.
Tn sodobna srbska izselitev je sploh spremenila v veliki meri sliko prvotnega srbskega naseljevanja.
Iz krajev, v katerih je bilo nekdaj jedro in srce Srbskega. iz Kosovcga polja in iz Stare Srbije, se je selilo stotisoče ljudi v mirnejše dežele avstrijsko-orgske. To se je začelo že po bitki na Kosovem polju (1389) in po pridobitvi Skoplja od Turkov (1391), ko so se Turki začeli širiti na Lim, v Bosno in Hum in pozneje še dalje proti severu.
Že tedaj so se pomikali Srbi nazaj proti Donavi in tudi njih središče se je pomaknilo naprej v Kruševac, nato pa v Smederevo.
In ko so napravili Turki leta 1459 konec srbski in leto 1Š03 bosenski državi, so se začeli Srbi izseljevati v trumah na levi breg Donave in Save. Že okoli leta 1481 imamo vest, da se je iz okolice Kruševea izselilo kakih 500 tisoč Srbov in to se je nekolikokrat ponovilo v teku XVI. in XV'111. stol., posebno leta 1699. ko se morali Turki po-polnoma odpovedati Ogrski in Sedmograškemu.
Avstrijsko-srbska kolonizacija je bila seveda pozdravljena in diuiajska vlada je obljubila svoboščine in privilegije, ki pa jih je potem malo spolnila. (Zato so pozneje nastale secesije Srbov iz avstrijske države, glavno leta 1750 in leta 1752, ko jih je mnogo tisoč odšlo v južno Rusijo in se naselilo pri Dnjepru v tako zvani Novi Sr-biji).
V	začetku XV. stoletja se srečujemo s srbskimi naselbinami na otoku Oeplu in kmalu nato se tvorijo mo-•ne naselbine v Sreinu, Bački, Torontalu in Temešu.
Največ Srbov se je preselilo v S rem, Bačko in v bližnje kraje leta 1690 pod vodstvom Arsena HL Čarnoje-viča, patriarha peekega (pravi se, okoli 80 tisoč ljudij iz široke okolice Peea> in podobno leta 1737 pod vodstvom Arsenija Jovanoviča.
Tudi na Štajerskem so nastale v polovici XVI. stoletja srbske kolonije pri Ptuju. Vsled tega se je naravno prvotna slovanska naselitev Stare Srbije tako oslabila, da so njena tla nastala priljubljeno pribežališče za Ar-navte (Albance) in mi lahko še danes sledimo, kako prodira v starosrbsko domovino od juga vedno ostreje albanski klin, kako je predrl staro srce Srbije — Kosovo polje — in sega že v samo srbsko kraljestvo.
Kosovo polje se imenuje danes Arnautluk in po Xu-Šičevih vesteh je le malo naselbin na njem, kjer ni — Arnavtov, in b_*ez števila naselbin je brez — Srbov, dasi -o njih imena srbska.
Tri Čertine prebivalstva so — poalbarrjeni Srbi.
Pred leti so prodrli Arnavti v samo Srbsko do reke Toplice. Jablanice in Morave; po vojni leta 1878 so odšli in kraj je bil znova koloniziran s Srhi. Leta 1900 so našteli na Srbskem samo 2,151 Arnavtov in skoro vse v — vranjskem okraju, kjer pa je poleg njih 205,000 Srbov.
To pomikanje srbske narodnosti iz juga proti severu je bilo glavna posledica turških bojev in Srbsko šele v novi dobi čuti, koliko je izgubilo in kako malo pridobilo, zakaj ravno Novi Pazar in Kosovo sta ključ njegove bodočnosti.
In — albansko prodiranje je življensko vprašanje Srbskega!
V	balkanski srbski deželi je bilo razen tega mnogo notranjih emigracij med raznimi mejami, katerih temelj* je razložil nedavno Jovan Cvijie. Pasivna dežela je bila v tem oziru Srbsko, aktivna posebno Hercegovina, Črna Gora in del Macedonije.
Kakor se Srbi na jugozahodu umikajo Albancem, tako se na severovzhodu Rumunom.
To vidimo ne samo v ogrskem Banatu, kjer kaže vrsta riununskih naselbin — srbska imena, ampak tudi v samem Srbskem kraljestvu, kjer so prodrli Rumuni kompaktno v kot Donave med Milanovem in Zaječarom in — kjer se jih ni posrečilo absorbirati.
Da, oni se baje po verjetnih vesteh pravzaprav krepijo (Reše ta r), dasi oficijelna statistika njih število na zunaj zmanjšuje. Leta 1900 jih je naštela 89,873; toda poleg tega je še 32,556 duš s srbskim in rumunskim jezikom.
Nasproti tem izgubam lahko kot važen uspeh srbsko-hrvaškega razvoja navedemo slavizacijo Dalmacije, ki je bila prvotno na celem obrežju romanska.
Poslovanila se ni takoj po prihodu Slovanov, ampak to je bila posledica dolgega, počasnega procesa, ki je Romane deloma poslovanil, deloma prisilil, da so se izselili.
Šele v XVII. stoletju so izginili stari Romani (slov. Vlahi) in samo ostanki njihovega starega jezika so se o-hranili v obliki tako zv. tajnega- jezika na otoku Krku do konca XIX. stoletja.	----—•
Hibbing. — 70 mož se je p r igla silo pri vaškem recorder ju za delo v ladjedelnicah. Nekateri teh &o že zapustili Ilibbing. Vtsi prijavljeni so izučeni delavci kot tesarji, kovači ali kake drage stroke. —
Ely. — Na cesti Winter Bood. nedadeč* od Ely, so našli v stare časopise zavito nago mrtvo dete
ženskega spola, ki je bilo staro še le komaj tri dnu Pomožni koroner S. T. Ayer vodi tozadevno preiskavo, da dožeae, kdo je izvršil zločin.
—	Aretiran je bil tukaj Nick Boskoff. ker je hotel z dinamitom spustiti v zrak hišo Franc Prijatelja v Savoy location. Prepeljan je bil v Virginia, kjer prkLe pred veliko poroto. Varščina je določena na .$1500. Pri eksploziji je raztrgalo Prijatelju zadnji del hiše ter napravilo za $300 »kode in ni veliko manjkalo, da bi bil naše* smrt v razvalinah Prijatelj s svojo ženo. Zadnji čas je prejel Prijatelj več anonimnih -pisem, da bo hiša dinamitirana.
McKintley. — Tukaj se je regi striralo 125 tujeev-nedržavljanov pri čem so oblasti odkrile obenem 1 vojaškega "si acker j a".
Gilbert. — Tukaj se je registriralo 727 tujcev, med katerimi je bilo mnogo žensk.
Biwabik. — Skoraj ona tretjina od onili tujcev, ki so se registrirali so bile ženske. Skupaj se je registriralo 704 oseb. Pri tem se je lognalo, da se ni registriral eden Xemec pri registraciji glede vojaščine Izgovarjal se je, da je bil reiaj v šumi in in vedel za ono odredbo.
Zadevo so vzele v roke oblasti.
Eveleth. — Registriranje tujcev je končano. Pri tem se je marsikaj odkrilo, kar bi se drugače ne bilo. Stotine moških je volilo pri prej-šnih volitvah, kateri nko bili državljani. Na Ely s? je odkril slučaj, ki je bil rojen v Braziliji m ki je prišel s sta ris i v Združene dr-lave še kot otrok. Ko je bil star 15 let, mu je umrl oče, kateii je bil državljan; njegova mati pa st je omožila s tujeem. Za njejja se ne ve, Če bi ga prištevali drža v-janom ali nedržavljanom in obrnili so se na zvezne oblasti za nasvet.
Na Eveleth se je registriralo 2150 tujcev, od katerih je ^50 žensk in 175 otrok. Representira-nih je bilo 18 raznih narodnosti Dognalo se je, da je 6 Kitajcev, 3 Tnrk, 3 južni Amerikanci, 1 Me hikanec, 1 Afričan. Največ oseb je iz Avstrije (Slovenci, Hrvati iu nekaj Italjamov.)
Elba. — Na Elbi se je registriralo kot tujci polovico prebivalstva* to je 255 oseb. Registriranje je dognalo, da je na Elbi 16 "sla-kerjev", ki so bil iregijitrirani za vojaštvo v Petmsylvaniji in New Yorku.
Chisholm. — Za prihodnje volitve kandidira županom Dr. E. E. Weber in Dr. Nelson. Kot 4'trustee" kandidirajo Johai Pa'kiA Anton Mahne in Eli Danculovich Za 44recorderja" pa J. J. Stukel H. Fugere in kot blagajnik L. Pa skvan in Jos. Muvrin. Za "constable" mesto se je priglasil naš Fred Raušel. Njemu nasproti stojita dva kandidata.
—	Blizu 3000 tujeev .se je registriralo v Chisholm loke«nah. Med njimi je mnogo žensk. Pri tem se je tudi zkazado, da je 50 odstotkov tujcev posestnikov.
Virginia. — 15 deklet, ki so bol; kot navadno lepe, se je zbralo skupaj in je ustanovilo klub, kater hna namen olajšati življenje "pe-člarjem' \ katerih je mnogo tukaj Olajšanje življenja obstoji v tem da jim bodo šivale gumbe, pletle za nje, krpale itd. To delo bodo opravljale brezplačno — branile se pa tudi ne bodo, ako se bo kak " pečlar" hotel izkazali hvaležne ga na en ali drng način._
i Klub ima svoj urad v Flrsl | National Bank poslopju, kjer st shaja vsak pondeljek zvečetr ii< kamor morajo " pečlarii" prinesti svoje delo.
Iz " Sloveni/je
Svetilne ribe na dnu
oceanov.
i , t Čudovit ?n.r -~> je kil razvoj organov vida pri skoro popolnoma slepi ribi,, ki živi v popolni temi v globočinah ocfttma, kamor ue prodre nikdar noben žarek luči Pri nekaterih vrstah teh rib so o-či zelo majhne« pri drugih vrstah pa so či zelo vHike in okroglo kot da so se povečal? y obupnem boju da ujamejo kak. žarek luči. Najbol značilna stvar pa je, da ima ene petina vseh t*h rib na kateremkoli delu telesa svetilni organ, j Dr. E. Bade pravi v "Popular Science Monthly", da so se ti organi, ki dajejo in širijo svetlobo najbrž razvili v globinah, kjer prevladuje napol tema ali mrak. Vsi ti organi so se razvili iz žlezi in najbolj priprosti predstavljajo le vrečice, ki dajejo od sebe snov, ki se nato uname vsled kemične akcije vode. Drugi taki organi pa Nekateri majo žariccmete, ki me-se nahajajo v notranjosti telesa, če jo žarke ven in pogosto j». najti tudi leče, ki koncentrirajo sve-tlol>o ter jo napravi jajo svetle j šo. V drugih .slučajih pa se zopet lahko potegne kožo preko organa, j vsled česar to« tan e svetloba popolnoma nevidna. I Veliko vrst rib, ki žive v bližini površine vode, nosi * seboj svetilke. Med temi se nahaja tudi ! rrba-svetrlka, ki živi v Malajskem arhipetagu in neka dni ga vrsta katero se je pred kratkim razkrilo v vodah krog Jamaike. Vse te vrte imajo velik svetlobni organ ravno pod očesom in ta organ razširja zelenkasto-belo svelobo, ki se pojavlja v rednih presledkih. Ne katere ribe v velikih globinah imajo pritrjeno luč na dolgo gibljivo nit, d očim je pri drugih poleg glavnega svetilnega organa zapa zitjševečve število man.iših sve
tlikajočih se mesr. Ki so raztresena po celem telesu.
Nekateri teh orpanov .so redne svetilke, drugi zopet privlačna sredstva pri zasledovanju plena, dočim zopet nadaljni taki organi le razlikujejo mo/ki spol od zimskega ali eno vrsto rib od drape. Vse te amanae-iji- luči so brez vsake gor kote. t*'r predstavljajo vsled tega svetlobni vir, kot ^a znano-J dosedaj še ni proizv.-dla.
Turki beže.
Trne trauslatlou fi:»-<l with the post uiust«*r at Now York, N\ Y. mi March It!, 1918 as required by the Act of October G, 3917.
Londcn, Anglja. 11. marca. -Danes se je ofieijeino naznanilo, da so Turki v Mezopotamiji umikajo. Turška garuizija. ki je v soboto izpraTnila Hit oh Evfratu in se je umaknila 7 milj ob reki navzgor, se jc vedno bolj umikala proti vzhodu iu se sedaj nahaja v Khan-Haghhladi ob Evfratu. 22 milj od Hita. Angleški letalci so povzročili Turkom Vf-like izgub^ pri umikanju.
Bombardiranje Napol j a.
True translation filed with the post master »t New York, N. Y. on March 13» 1918, as required »»▼ *he Act of October 8, 1917.
Rim, Italija, 11. marca. — Zgodaj danes zjutraj so sovražni letalci napadli Napolj. Na stanovanjski del mesta je Mlo "vrženih 20 bomb.
Med žrtvami se nahaja sedem bolnikov v bolnišnici usmiljenih sester blizu Areomirelli.
"Hindenbtug" se je potopil
Trne translation filed with tbe poet master nt New York. N. Y. on March 13, 1918, as required by the Act of October "LT6I "9
Kodanj, Dansko, 11. marca. — Kakor piše "Dagens Nvheder" je velik nemški ledolomec "Hjnden-burg" v soboto južno od Aland-skih otokov zadel ob mino in «e j » potopil.
Več mož posadke je utonilo.
Avstrijsko vojno posojilo.
True translation filed with the poat
matter at New York, N. Y. on Marrh 13. 1018, os required by the Act of October 0, 1917.
Amsterdam. Nizozeaisko, 1}. marca. — Avstrijska gosposka zbornica je dovolila provizorično vojno posojilo v znesku 6 miljard kron (1 miljarda 200 milijonov dolarjev) za prihodnje štiri mese ce. — Tekom debate je minwtraki predsednik dr. Sevdler zatrjeval, da je •potrebno, da se reformira avstrijska ustava.
kejasd nnbit« se nm -0a» mm«, i fc". najvetB rtttuAl dnevnik V
3in- V XV.—AVI. stoletju sta bila Split in Dubrovnik že i —i hrvaška.
i Za turških bojev, v katerih se je obrežje sicer stalno »pi- izselilo in bilo znova kolonizirano, so prišle v XVL stolet-zu- ju iz okolice Zadra slovanske kolonije črez Jadransko, po- morje tudi v južno Italijo, kjer so še danes v moliškem o-om. kraju.
iko-, Na vzhodni meji Srbskega je bil dolgo časa med Mo-i je ravo, Timokom in Pirotom pas prehodnega značaja in je združeval čisto srbsko deželo na zahodu z Bolgari, na vz-pak hodu pas, katrega prvotna narodnost je vedno predmet Ro- znanstvenih prepirov.
lili.: Tam je bilo tudi mnogo bolgarskih emigracij, lov.' Od onega časa pa, ko so ga Srbi politično in kulturno i o- obvladali, ae ne more več oddglitj. od naroda srbskega. Ne-i do kaj podobnega q^nja tudi na jugu> v onem delu turškega bzdmlja, ki noed lusiorično ime Stare Srbije.
O Hrvatih in Srbih
Historični uvod. — Hrvati in Srbi so nastali pole* Slovencev ic Bolgarov ii jugoslovanske veje in so tvoril prvotno jezikovno celoto, ki jo je šele zgodovinska dobr razdvojila na dva dela, na dva naroda —srbski in lirva -ki; <>la hranita dane«, dasi sta si svesta bližnjega sorod «rvn ni<M — svojo narodno samostojnost.
Bile ko sicer že od davna razlike med poznejšim srb skim :ti med poznejšim hrvaškim lelom prvotne enote, to da te *tnreje razlike ni«o bile globoke.
To so bile razlike v narečju, različna plemenska or ganizacija. ločemi koncentracija in drugo.
Prosto povedano, bila je v začetku vrsta plemen, ki jc Lnla v notranjosti neznatno dialiektično diferencirana, ki hIi»btio raz-iribi iz svoje severse zibelke pri Karpatih <!»> iKmave in ere« Donavo do Drave. Save in na Balkan; in t »tla j. ko so tu plemena zasedla prostrani prostor, ki bi! ;rt o grafično znatno razčlenjen, ko so balkanska p»rc in t« žko pristopni kraji ločili pleme otl plemena, ko -o nasi ale vsled te jreografične le^e razne državotvomo ktmeentracijc in ko so se pomešali tu in ram ž njimi o--tanki starih narodov — vidimo, kako se je začela razvi-jnti na severozahodu novih stanovališc hrvatska dežela ( v -ii> 'in ]>omenu besede) — omejena v X, stoletju z mor jem do i Vtinja, potem z reko Kolpo in Dravo — na vzhodu v Ilosni njena meja ni dognana — in srbska oblast v šir-m |M.nu tiu 1^'si'de, ki je obsegala vse kraje od Hrvaške I»n»ti vzhodu do Šar planine in pokrajino na reki Moravi.
Nji prišteva sodobni jrlavni poročevalec Konstantin 1'orfir->g«-uet tudi obmorska plemena na jugu med reko < vt! 11 jo, Pivo. Skadrom in Dračom, to<la ta pr>otno najbr-/v niso spadala k Krbom.
K«laj jšo Srbohrvati to svoje zgodovinsko ozemlje za sedli, ne vemo.
Posamezni rodovi, morda tudi plemena, so prodrla či « 7 IV.navo pr»*j, toda celotna poselitev ne spada pred V. ali \ L stoletje, uoiom j>a turno j.rišli, kakor trdi MnntiiH ska tradicija Konstantinova, sele v VII. st. za cesarja He-raklija. ampak so bili že v valu ostalega slovanstva. ki je j r«"liral v \*. in VI. stoletju na balkanski polotok.
Z- *iovina Srbolirvatov je bila razdeljena koj v za-«« t kit na d v«* smeri in je bila določena v dvojnem značaju /••inljcpine l*'ii<' stanovališč.
S«'verf>»:ibodna plemena v vzhodnih krajih pri morju . z<lru?ila najprej v večjo politično silo (morda že v YII. t«.1 -tju, glavno pa v X. stol.) — v katei*i so začela iw»vo, >aiuc»stojno )M)litično življenje in ohranila pri tem ^lain plemensko ime Ilr\*atov — sicer neznaneira in do-da j -e ne dobro pojasnjenega postanka.
Ju/ni ni vzhodni rodovi, ki so prebivali v svojem jc-«1 rti "ddal.cni ud morja, v nepristopnem, gorskem, notranjim ozemlju, so prišli do politične samostojnosti pozneje, -ele v X.—XI. stoletju, in našli svoje središče in vlado v pli menil Srbov, ki so prebivali prvotno na rekah Tari, Limti iii Ibni (na j prvo se sli^i ime 4,Srbija,T na stari I?aš-• i ;, kat ime -e je pozneje razširilo po notranji deželni celoti, ki se je razlikovala od hrvaške enote.
To <1 vojno }>olitičuo življenje je šlo potem neprenehoma vzj* »redno, da, pogosto tudi v nasprotni, v bolj divergentni nego konvergentni smeri, in politična razdelitev se ''" utnlila, ko je bilo |k> pogodbi v Križevcu leta 1102 hrvaško kraljestvo trajno pripojeno ogrski kroni in prišlo leta l.VJo j>od /ezlo habsburške dinastije, dočim so se Srbi ravno pripravljali za najslavnejšo dobo svoje zgodoviue. ki se je začela z velikim županom Štefanom Nemanjo — (HfiK—nr*>.
Toda ta politična razdelitev naroda se je še bolj utr dila, ko je pristopila k nji leta 1219 tudi verska razdelitev.
Hrvati so dobili na temelju svojih političnih stikov s papežem ne le kraljevo krono, ampak tudi krst, liturgi-jo in hierarhijo iz Rima, dočim so Srbi sprejemali krščanstvo iz Carigrada (glavno za vlade Bazilija Macedonca) in si tako leta 1219 tudi vstanovili samostojno srbsko cerkev z nadškofom Savo, bratom Štefana Prvovenčancga.
Ta dvojna cerkvena združitev deloma s katoliško, deloma z vzhodno cerkvijo je prodala globoko v vse narodno Življenje in se je pojavila tudi v slovstu s tm, da so začeli H rat i od XIV. stoletja rabiti latinske črke, Srbi pa cirilico, in da so se prvi priklopili latinski kulturi, drugi bizantinski.
Slavo in moč razcvele srbske države uničila je bitka na Kosovem polju leta 1389, toda do združitve s Hrvati ni več prišlo,
Srbi, podvrženi turški sili, so konservirali pod njo svojo narodno posebnost, konservirali. da, — pomnožili tudi svojo moč in ko je v začetku XIX. stoletja prišlo do prvih vstaj v letu 1804 in 1815 in potem korak za korakom k novi politični samostojnosti, se je pojavila tu srbska kneževina kot močno jedro, zmožno znova koncentrirati in okrepiti vse, kar je srbskega na Balkanc, v novo narodna enoto.
Hrvati so medtem žalibog znatno oslabeli vsled stalnih bojev s Turki, potem pa vsled bojev za notranjo samo-stalnost in za dinastijo.
V zadnjem času pa sta tudi srbska vlada in dinastija varali na de celega naroda.
In — z avstrijsko anekaijo Bosne in Hercegovine leta 1908 so se izkadile vse veliksrbske sanje v nič.
Te politčine razmere so imele silen vpliv ne samo na notranje stanje obeh delov prvotne narodne srbskohrva-ske enote, to je na neprestano poglobi je vanje obojestranskih razlik, na okrepitev narodne samostojnosti uri obeli
m
bili takrat rraven, udeleže pogreba. s priigrinimi svečami. Veličasten jebil njegov pogreb. Niti nagega kneza ne pokopavamo s tako častjo, Metod je hotel, da bi bil pokopan Ciril v samostanu. Tako je menda lelelr. njegova mati Sedem dni so odlai*li radi te^a s potopom. Lirdvrvo je pi-osilo Meio-1h, naj jim ne odpelje tmpJa, in pape-i ga je hotel pokopati v svc-ieia	v cerkvi a^K^it-ola
P«*ra. Metod «>e je dal preprosti in brato\o telo so položiK k zadnjemu počitku v ve-rkvi nv. K>-menta, svetnika, katerega je js3.ru prinesel i?. Kerzrcia v RLn. Ako prMete 'cd. j v sv. :xu*»Lo Karu. ne pozabile »rr.ba ouega, ki va» je učil »- K. »o.•'ati Boga. ki vr.:u je pivioxil S\.to I'isuio r.a inaterni >čzlkT ki vas j- toliko ljubil. Ležš u 0€v*ui raii. oltarja - :sad fjro-Ik.ii* je nj^-vova podoba in po-i njo ■»vetilka. ki go ti noč iu dan.
"Kiiko nm>remo tja iti f Tako dai«v in po tako nevarnih pu*iii!"
•J'ride doba, prijatelji. da sc bomo spoiaiiijaii iijeyovepi jcr*> ha. da i«e ne lhjiuo	dolg* in
nevarne roti. bomo pekjeknili na ii.rzli kamen :n p o^il; iskreno naš*\ra patron;;. npo>:ula iu j-j.lcija, da r». za nas Iio*;a pr«si.L *>r herno njegov« jH>rn/v: in pi i->rs"rlr»je ^-e z*-io ^>ot rel>ovali. Se ?nkrat rečem, da o'ttw-omo gomilo tvojih največjih dobroti: i kov in iajzve^tetših prijateljev.
"♦roiovo i ill oltivV<niu ii» t;i
ii več daleč."
• Ta čas je tu. A!i more biti r.a »vetu hujv^, kakor takrat, ko piv-ranjajo tiste, ki so darovali svoje noči, svoje Aivlj^njo. svoj trud v /lapor ljud ? Ali prkle inorda >e lujša šiba na varne kristjane V
Kmetje povečajo o-M in sram tih je, da so pred kratkim govo-■ili. kakor bi Cirilov grob ni bil . reden te*av d.r»lgo poti v Rim.
'"Toda kako seru ponbljiv! fto se in /e po/a-bil naVsa mu-•enea !"
"Da, Metoda. NYverjemo je, tnko ljubeznivo so oas sprejoii v iimu in s kako težkim aroo-ia smo >f ločili »k! vtvnega mesta. Kdaj i a zopet vidimo; Nikoli! Ko smo -e ob jokava'.i smrt OirHovo, pride »onlanstvo panamskih. Slovanov i kneza Koclja s prošnjo, na.i im pošlje sveti oče Metoda, da udi tam utrdi krščansko vero, ki e rodila že dosedaj lepe sadove. Doslej .so namreč oznanovali sveti vero Nemci, ki so jih pošiljali lem&ki Ako tj e, a njih delo ni ime-
0	uspeiia. ker oznanovalei nis»» mali slovanskoga jezika. Metod e bil takoj pripravljen nastopiti yett. Bil je že poprej posvečen v našnika in tudi njegovi spremlje ---alei so v.^i dosegli to čast. lladri jan ga je določil za moravskega ikofa. Načrt svetega očeta pa j<->il ta: vsi slovanski narodi od se-r-era do Donave, od Karpatov do ialeč tja proti zapadu naj hi ime
1	enega skupnega nadškofa — Metoda."
"Kako vreden, kako. pobožen n tndl duhovni pastir bi bil to!"
"A škof Metod jo takoj hitel v F* an era ijo. ko je začul, da ga čaka ::rn novo delo. Iladrijan ga ni podal samo Koclju, ampak vsenrn dovanskemu ozemlju kot učitelja, poslan*ga od Boga in od svetega apostol* I'etra, ključarja nebeškega kraljestva. Priih smo na Kocljev prad v Blatno, kjer so nas sprejeli z velikim spoštovanjem. Zopet smo hodili od mesta io me*ta Metod je piidigal in ti-M>ei so prejeli sveti krst. Bila je [o blagoslavljena pot, kakor na Mornvskem. A naenkrat se vzdignejo njc^rovi sovražniki. Ker je p;, »voril v ftlovatukem jeziku, je ljudstvo šlo za njhn in dosegel je najboljše uspehe. Kocelj je izpo->loval Metodu tudi naslov panonskega škofa. To je bil začetek novega trpljenja zanj. Rirfcb&ld je hitel v Solno^rad tožit M«toda, da je odtujil Korotan (Koix«ko\ tla vrši božjo službo v slovanskem jeziku iu <la uči razkolni nauk."
(Dalje prihodnjič).
Tanki kot poljedelsko orodje.
Koristnost tanka, najbolj čudovite iznajdbe sedanje vojne, najbri ne bo r ^nehala s srtlenjenjem miru. Za tanke se je predlagalo veliko delo, da namreč zopet napra vi jo -rodovitnim od izstrelkov raz-orana in po«tt* polja Belgije ii Francije.
V farmeir&kili okrajih, kjer s< se vriili velikanski in obupni bo ji, je t/ila zemlja razorana m raz metjma od izstrelkov velikega ka libra ter prepona
s gtrupcurm kemikalijami. Večje število im dencev je dalo ima anio mre
Na dvorih u /arez^retajo k.»nji.
"•. k l^e /^>art . «i t je bi! ves grad
kakor v ognju. Nekoliko jnUeeev je v pojmi uri prijakaio jj Boro-t n *n Kiuijika. *» tr odu»eT a-la po trdih tleli.
V v 't* uiihn« u '.-j, hčerka. (»t t- (XMtluMta. V tpeuutku o-zui dvoru ja^n. d«aeč (eia-». i »U ua /a/ar. veselje na obrazM. kajti kpo/nrui sau ^»slega očeta. "Oče!"
«t «<«lprx» vruta in ole hitita
'V temi. j#ri Ittai? i i i*aj«»ki g^jKvlar je bd visoke rasti, trli koraki vo xiaznawjali n>e<rovu mog^-no p->^avo. Te2ak t:.tv mu je	do tal. Odlomil je
vrhnja p!r».4 Ln p^*pihal v openj na. f»gnj 4'tu.
".^voje drape ho^em videti", pravi ter se nasmehije.
Ogwij zapraskota, hipoma .v raiiije svetlob po ♦•obani t«*r ra^-s veti i tibra/e male <>bitdji Vsera rad<^»t obrakTŠh, ker jh> dal>ši d .bi ju pet vi<Ujo.
"Kaj je novege na dvom. Mir
ko! * \pra»a grajš»lakin>i in sti-
_i____»_ > 1
•ka muz^t) diMuniM.
Mir so p>>ataoe rt*'!. Obrvi
mu najele in glava «e mu »klonL
"Vem, da ae priu&iai mnogo
vo«elega.
"Ne, r^ n*-. A poiep žalofitnlh
x dvora prlmŠaui 4. i-dfA!
nej»* u tujine."
.Mirku kar m *la Irew-di i/ ils?.
Zakotno poro^iU> uiu j»* n« knk»»
N*cskaIo gr!o.
"Davno	o svetih
možeh, o oumji j*'va!cih svete
"Tudi mi itiiO dooLli neko poro
"Tedaj Je ve««?" * Metoda sc ujeli ncm»ki «kof-
!
"In < iri! je umrl v Klmn n olimp*kem WMtKtAiitt."
' Ciril umrl T (>ni, ki na.-« je učil m Ki nam je prebiral Svttto l*it»-tiu» ter ua jw» stavi! j,a klmutski;
jezik T"
"Ka je pouJ-t*\T*l Bojidara!" "Da. «'in! dočakal sedanji* -wtriih ^mbv, ni dočaka! kiTVT-ee, ki jo trpi ujvfOT brat Metod Zaspal j« v <Jos»podu."
" rVxnn čai
"Naj podiva v miru in večna luč naj mu sveti! Bil je mol blage du*e, poboien, IjaU^iivega ,»r«,a1 piu.vi -»%etnik, podoben tem, o kt-t< rih je pripovedoval, da so dali življenj«' za Itoga."
' * Tak učenjak ! *' pripos-ixluj^ Mirko, kar j»- \edk-l o mrtvem apostolu. "Knkrat se mu j« baje nj«lo, da »o prbde k jg«*mu vm; g!»vne čednoeti v podobi mladih devic in mu ponudile svojo hluž-l<o. Ciril, takrat S«* Konstantin imenovan, m ixbere modrost, in v resni«-i je pr»*seg!tl svoje w> ib-t-nce v modnkifti. Majmia b»\"sfca neeg<Mia ga je privedla na pravo pot. Najraj»e m je paČal spisi »v. Crregorija. V Mtirinajstem tatu je izgubi! «v'fsta. Valed njegovr m.xlrosri ao ga poklicaJi na čari-j*ki «Kor, kjer se j« skupno t Mihaelom u<T'd vseli vtsinriSlL < Ml i k ov»I s«? je v povomiStvn, ra čnutrtvu, /vtzdosiovju, g*nibi ter v vm»K m^.dn>slo\-niji vedah. Zato •o ga 11 umov ali na <t>oni tnodri-jan*. Postal je patr^arbov knjiž-u-absr pri e«rk\-i «%'. Zolije v Can gradu Toda KonsCantm ai je izbral raj** tiho aamostansko eeUco, naetoptl j« puičavm^ko iivtje^je in iei na eoro Olimp v T«p*lijL Lz olimpakega aamomana se je podal h Koearotu «4» C r neto nu>rjiL Tam je »uusioval ne vi nauk in bii tako w>»5en. da je naael ostanke sv. KUm«tUa. Tudi kozaivkega vojvodo j« pregovoril, da je prizanese! mMUi Kerzonu. Ko je že veliko storil za odreieuje pogeao*', \Tnil er je v CangrM in kita jc priM na ieljo lUatislavs z brettom Metodom na Moravsko. Oataio >este —ari dobro."
" Bdi snso priče njegovega delovanja, poslušali «no njegove besede."
"Kako muo s« veselila, ko smo OiMi v materinščini besede tega puma: V asčetku je bila Beseda... Tskrrt je bilo pri nas pri jetoo. In »edkj? Poročalo aa p^ro-ilom prikaja in vsako je bolj H
"i', iril j*- mrtev, al »--od je v ječi. Tako plačuj* sVfi woje d<e .bralnike! Tako plačilo p«rejemajo slovanski apostoli! ' vzdihne gra-ščakinja.
j
l Ogenj na ognjwa je docoreval. ; lvKra -^a iskro je ugajala in mese« je zahajaj ra oblake. Bilo je že j*»zuo v i**>č. a vendar tolažlji\-i spanec ni Lotcxl priti. Preveč so !-'ii vauemirjent nad žalostno r.e i pričakovano vestjo.
"Xtisiuiio na počitek", opomni ( Mirko /erio i 11 hčer, kajti bil je I utrujen i-d dol^eea poui_ , " riril je «nu4, M<rod v ječi!"
"Potolaži >e. Lueija; še biva iuati naiai pravični ki /a-pa.s:i svu.ih ver? Ji in tudi M<to-i da r»S.i iz nepr". ateljskin rok." j "In Ciril?"
' Za tesra pamoti:ao, da bi pre-| jel po tefavTiem delu miren po-j
Aitek."
IV.
Po vaem M >ravskcm se je bli ! r./širila ža]o?rcna \est, di;.! je i iril umrl in da je Metod v je-■M. Vsak, ki je slikal te b»isede, je| p»ol>oko uklonil svojo glavo in te-2ek \zJih se mu je izrvil iz pral. Nri ene^a vernega kiistjana ni bilo, da bi "a to r,e bilo nžaio-| stile.
lv«ro'iio se je širilo od mesta doi Ui«sta, o-l vasi do va.^i, od samorte' do *iniote in pov«iod imelo isti' i.'ir.ek: vs.- je bilo žalostno.
"Keveža! Bde.n je VI v smrt. i drugi v ječo."
' * Prav k a k <. r k risr j an i pr\'ih časov... "
"liri je v nebeškem kralje-' <;tvu, kjer je dosepel zasltiženoj čayt ia siavo. T«xlu	Zaprt'
je v j<N »!"
Kioetiea so je .skoro razjokala.! "Olko<l to veš, dobri mož?" "Bil sem ž njhna v Rimu, Kpm-nlj*ii *em vsak njihov korak,' nekolikokrat sem ju srei'mo obratoval. ko se je že stegala pogan- j sl a r<»ka po njima."
<vili mladenič je v kratkem-času' skiieal okoli sebe celo vas. In ljudje so hiteli od vseh st rani k j ujemu, ki je bil baje poslan odi MetocLi samega. Verovali so nje-1 P« i vi m besedam, kajti z obraza j rcn je sijala odkritosnJnost. Tudi so s.« ica Ke uoiogi spominjali, ko; je h<jdil v spremstvu apostola, le da je bil <akra? slabši bi bledega obraza.
4 Pripoveduj nem, Motodov sel, pripovt^du j!"
Mladi mož skoči s konja, priveze k lipi ter se nasloni nanj.1 V vasi ni ostala doma živa duša;j e« lo matere z dojenčki v naročju« so prišle.	1
"Pokušajte, dobn ljudje! Me-t<vi vaš apostol, vas jKwdnavlja iu oj>ominja, da ne pozabite nanj, čegar krst ste prejeli, kateremu «te t.bljubili zvestob»> in ljubezen."
"Nismo pozabili nanj i n ne po-| z&btmo 14a do poslednje nre." | * Najprej vam po^m o Cirilovi smrti"
In IU>/.idar ie pripovedoval, da je plakalo vse ljudstvo; tudi njemu so onxile modre oči in konj y žalostno zarezgetaL
4 ^'as se je Ciril spominjal in za v*> je molil v samostanu na wart-ni post*-!j: ter v duhu je vas bla-grwilavljal Potem je poljubil vse okoli stoječe in rekel: "Hvala bodi Oiospodu. ki nas ni izročil v ob-lost sovražnikom; vezi so raztrgane m mi smo rešeni." — Brata Metoda je pošiljal k vara na Moravsko, rek«»č "Glej, brat moj oba sva bila vprečena, oba sva vlekla eno brazdo. Vrni se na Moravsko, ne ostani v samostanu. Pojili in vodi do neheškeca kraljestva nase brate Moravče. Zdi •e mi, da vjdim, kako * tvoje delo iiri dalje proti kraju, kamor stem tudi jaz obračsl svoje qčL Hodi proti sdnČnemu zahodu, tam prebivajo tudi pogani tam 1 stanujejo tudi Slovani, ki te čakajo. Pojdi, pojdi in ne obortav-► Ija; se!"
•J Ljudstvo prične jokati in Božidar« se trese gla* radi globokega Jginjenja. Potem nadaljuje:
"Ns£ apostol je bil pokopan p« ■ J kraljevo, fiara papež je ukazal, da naj « t si Siznljani in Gfki, ki u
^eljivemu naziranju, da je bila ^vriinja plast zemlje tako razme-. rana in da se je spravilo na površino t«>liko globljih in neproduktivnih	da bo, vsrevši zastrn-pljenje tal s strupenimi snovmi moralo pottSH veliko let, predno se •1k> moplo zopet udejstviti rodovit no^r zemlje. Ta naziranja so imela Izelo resen učinek. \'elike svote se .je obljubilo, posebno iz Amerike , da se zoper popravi mesta in va-; si, a 1 - malo ljudi se je brigalo I da bi kaj doprinesli in pripomogli k zopet ni popravi zemlje, ki je bi la tako žalostno opustošena.
V "Popular Meehanies" pripr. 'veduje Lewis R. Freeman o nekem obisku, ki pa je storil v preteklem poletju na najbolj obupno . brnnjtnih in naskakovanih poljih j Flaudrije, Francije, namreč pri JSomme, v Champapne in pri Ver-'.dima. Vse te pokrajine so bile po-
r
;,knte z bu.jino rastjo p->lj>kih cve-; tli«.*, plevela in nekaterih "kultur-
i nih rastlin, raz v en na mestih, kjei
-	bila tla razorana prav do ska
-	le. Vse je kazalo, da se je rodo-
-	vitnost zemlje povečala, kateri u-
-	omek se doseže tudi v Ameriki f
stem, da se 7. dinamitom raztresli
' in pr»miesr? posamezne plasti ze
-	»nje.
1 Površina pc kraji e je bila tako ' ]>reprežena z zakopi ter tako posejana z globokimi kraterji, via je ■ bilo videti vsako obdelovanje, tu-' di s pomočjo mogočnih traktorjev ' nemogoče, dokler ni neki eanadsk častnik predlagal, naj se pri tem delu uporablja tanke. Ti tanki, na katere so pritrjene iz v an redno mo-
-	eue brane, se lahko pomikajo sem
-	pa tam po poljih, rušijo brezkon-3 čae verige bodeče žice, odstmnja ri jo neeksplodirane izstrelke in dru
i ge ostanke ter polnijo kraterje dokler niso tla zopet primerna, da, . se jih izroči lastnikom za obdelo-
-	vanje kot je bilo običajno pred
-	vojno.
j	Darovana.
I ZGODOVINSKA POVE8T EZ DOBE SLOVAN. APOSTOLOV SV. CIRILA IN MSTODA.
Češki napisal Alojzij Dosti 1.
fe _ " i:
I Tiskarna Glas Naroda \
ki i
I	i-1 "
VSAKOVRSTNE TISKOVINE j	|
IZVRŠUJE PO NIZKIH I i	CENAH,
i!f'i	... • ^ s
H •	i
g j t	s
DELO OKUSNO
lili i
s s e	m
Sli	I
I IZVRŠUJE PREVODE V I V	DRUGE JEZIKE.	|
či-	• • s
kil	I
! UNIJSKO ORGANIZIRANA.
s n ... o 1
i ; i { 1
POSEBNOST SO:	i	g
¥ 1 1 DRUŠTVENA PRAVILA.	g
I : OKROŽNICE — PAMPLETE, | »
1	CENIKI I. T. D.	i
i l—; ^—-1
I Slovenic Publishing Company
ti S2 ( ORTI.ANDT STREET, NEW VORK, X. V.
ri	-A
4	.__JvS H
*-	-r - !r	T. .••»-. 'L •-»».'' T . Tiirv". i,aLMnw.-Mi " II M ..1» ••.•
I Zapadna Slovanska Zveza
!	USTANOVLJENA	INKORPORIRANA
5. JULIJA 1908	27. OKTOBRA 1908
WESTERN SLAVONIC ASSOCIATION
Glavni sedež: Denver, Colorado
*
GLAVNI ODBOR:
Predsednik: JOSKPH PHIJATFL. 5232 Wash. Street, Den»er. Colorado Podpredsednik: ANTON VODIŠKK. 424 Park Street, Pueblo, Colorado, i L tajnik: FRANK SKRA13EC, R. F. Rox 17. Stock Yard Station. Denver, Colora<lo.
i n. tajnik obenem zapisnikar: J. CANJAR, 4422 Oiant St., Denver, Colo.
Blagajnik: JOE VIDETICH, 4485 Lojraa Strwt. I>onver, Colo. I Zaupnik: JOHN PREDOVlC. 4iC57 Washington St., Dearer, Cola
NADZORNI ODBOR:
i 1. nadzornik: JOHN GERM. 31C Palm Street. Pueblo. Colorado. I 2. nadzornik: FRANK n UN Hi S MAX. 12S0 B^rwlt.i \veM Pueblo, Colo 8. nadzornik: 111II Al J K a PS C El, '.08 N. Spruce, Colo. Springs
POROTNI ODBOR:
L porotnik: PETER MF.POŠ. Route 8. B01 100, Plttsburjrb. Kan«Ai 2. porotnik: JOHN HOČEVAR, 514 West Chestnut St^ Leadrllle, Co!o S. porotnik: JOllN JAK S A, ilo* 272. LoaUvIll, Colorado.
VRH01i"XI ZDRAVNIK:
Dr. K. S. BCRKirr, 44R7 Wasbicston St, Denrpr, Colo.
URADNO GLASILO:
GI.A3 NARODA. S2 Corttnndt Strcvt, New York. N. T. Vse denarne nakaini.'* in t«.- uradne stvari se pobijajo na el. taj nlka. pritoži*} na predsednika Rl. nadr rnepa odbora, pr»i irne zadere na predsednika ffiarnetfa porotnepa odbora.
I _Z	-	COPYRIftMT Mildll A LvUtfi. WAUC
»
Senor Montes,	A. L. Barkman, šef divizije farm-
poslanik Bolivije v Franciji. ske službe delav. clepartraenta.
ROJAKI, NAEOCAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJ. fEČJI SLOVENSKI DNEVNIK V ZD E. DEŽAVAH.
SLOVENSKO-AMERIKANSKI	I
i
za leto 1918.	l
1 C
Raien koledarskega dela ima ia ileda ^o rsebino:	E
PaaoBL	I	Normalni potek ruske revolucije.	t
Važen zgodovinski dokument	j	Rusija.	\
Popolen pregled svetovna vojna.	|	Nemški cilji in Rusija.	*
Praznik v Petelinji vasi	j	Padec rodbine Romanovcev.
Prag.	i	Prednost brzojava.	r
Problem Alzacije-Lotarinike.	j	Pesem jetnikov,
j	Ukradeno pismo.	i	Kozaki in njih vojska.
I	Rad.	j	Litvinski kmetje.
I	Veliki dobitek.	j	Nevidna poslanica.
Razno o otrocih.	i	Buchara.
i	Doživljaj francoskega fturnalista.	Čudne pogrebne določbe.	\
i	Venizelos.	Album.	f
j	0 postanku koledarja.	Krščanska svatba pri Kafrih	j
I	Nemški napadi s plinom.	Večni koledar.	\
I	Živali in aeroplani.	C	Petelinji boji.
I	Ruska revolucija.	Nekaj za gospodinje,
t	Program ruske socijalistične stranke.	feala.
Aforizmi.	>	Oglasi.
[	Koledar krasi nad trideset slik, izmed katerih jih je skorcj polovica s soike front«
I	*	*	r
1	Stane 35 centov.
Naroča se pri:
r
|	Slovenic Publishing Company
82 CORTLAHDT STREXT,	KEW YORK CITY, N. Y.
————————————— i
SLOV, DEUVSKA PBg PODPORNA ZVEZA \
UtttMvl«u 4n* 16. avfuu I ^Sjjjugjjr	lnkorporiraaa 22. aprila 1900
»SO®.	I ^^^	v driari P»»p.
Sedež: Conemaugh, Pa.
GLAVNI URADNIKI:
Predsednik: IT AN PROSTOR. 100S Norwood R'd^ Cleteland. Ohio. Podpredsednik: JOSIP ZORKO. R F. D. 2. Box 113, Wert Newton. Pt. I O lavni tajnik: KLA2 NOVAK. i30 Malo Strret Conemaagh, Pa.
1.	Pom. tajnik: PRANK PAVLOVClC. 30 Wain Street, Conc-roauch. Pa. ;
2.	Pool tajnik: ANDREJ Y1DB1CH. 20 Usln Street, Cooemaugh, Pa. Blasajnlk: JO« J F ŽELE. OSO? St. Clsir Ave, Cleveland, Obla
Pom. blagajnik: ANTON HOČEVAR. R. F. D. 2. Bok 27. Bridgeport.
Ohio.	i
NADZORNI ODBOR:
Predsednik nadror. odbora: JOSIP PETERNEL. Bor f<3. Wlllock. Pa.
1.	and' jrnlk: NIKOLAJ POVftT. 1 Grab SU Numray Hill, N. 8. Pttt* !
L urgb. Pa.
2 nadzornik: IVAN CROftELJ. 885 E. 137tb 8t.. CUreland. Oblo.
POROTNI ODBOR:
Predsednik por-t o»lt>-ra: MARTIN onr.nZ.KS. Bor 72, Esrt Mineral. Kan«.
L porotnik : FRANC TTROPf IČ. R. F. I> n. Box 14«, Fort Smith. Ark. 1
2.	porotnik : JOSIP GOLOB, 11*10 Ho. 14th St., Springfield. lit
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr 70S IP V. ORAHEK, »4.1 E. Oblo St., Pltt<»bnrgb, Pa
IKADNO GLASILO:
"GIjLS NARODA". 82 Cortlandt Street, S*w Jerk City.
i
Oiifen« drnStvs. orln^na njih uradniki. ko nljurtno proSenl. poKUJatl i?* d.-' lse naravnost na slavnejjo tajnika iu nlk»»gar dniResa. Denar j naj a» po«}* e«iino pototn Postnih, Expreralli. ali Bančnih denarnih Dak.az. ir. nikakor p* ne potom privatnih čekov. Nakaznice caj se na»Un Ijajo: Bla" Novak. Conemangh Deposit Bank, Conemangh. Pa.. In ) tako naslovljene pošiljajo z mesenim poročilom na naslov tajnika.
V slučaja, da opazijo društveni tajniki pri poročilih glavnega taj- i o tka kake pomanjkljivosti, naj to nemudoma naznanijo nrada trLarnegm tajnika, da se v prihodnje popravL
Žrtev sodnije*
KRIMINALNI ROMAN. PRIREDIL J. T. i>J7tr^FZ>,rt jr i^yrj * M Lvnt rti JTLflfJ
'.>	< Nadaljevan ve).
AdvcT.at je označil obtoženca kot vzornega moža, ki ve, kaj je ia p*>Atecot>t. Največ, kar una človek na ovetn. je življenje-. A ko pa to svoje življenje stavi iia kix-'ko za kak višji cilj. s*> mu ne more niče**r očitati, ampak ga mora vsakdo spoštovati in se mu
čuditi.
Ljudjt- ne vedo ničesar natančnega o razmerju med Trinkaliotn
in .Mowbravem. bližali so le par groženj in to je tudi vše, kar so sliiali. Videli niso niče«»ar.
'iriiika.la so tiaili umorjenega. In ljudje si mtfriili: umoril ga je tmi, ki mu je gruri! , — To je najbolj priproata razbija. — C« je utemeljena ali če ni, je nevede drag&čno vpra£anj«\
Kak) ru ma, kako sirašoia je ta logika — Ln kljub tema je na tm j»el >giAncm tiiiiegu zgrajen^ v.a preiskava. Na tem temelju je igrajeaa obtuuiea n Mvli&če koče. da bi ga na tem temelju tuli porotniki obaodili.
T la to je zgr,;jeno na p - >< -k ia vse to se bo mahoma. zru-fcilo. Pn'pn n.i >»-tn, <ia -m porotniki ne bedo veliko /menili za j>rer-kaJt-re j*-<» bto^mee izustil proti Trntkalki.
» >ii - kc b»io prt pri« ali, da člo. ek, ki hoče komu drugem« storiti kaj zalmolči iu n»* fnjve nikomur. Posebno pa leg« ne pove. ir na in« rava iz vrniti umor.
Za t * m je pričel napadati policijo.
Ha.vtl je, da j«- h.)* skrajno površna. ker «»e ni lovila ne prav p.>-udin. i« /a v n«- - a d. Ia. oumr^, da bi razkrila iartnika oziroma l;ustnu'> ^apt-stni Ni't	ni pobrigalo za 10, da bi poizve-
1» o j»* 'jndid na 'Ki. ui prostoru /f»p«..stuii'0. Sama od s*-tK'
m»*n Ia nt prišla Tja.
'/..> m ni j ffovoril dr/avn pravdni k dokazov*! u^tsproino. K<> J» r m-tia! govori' i .ii /avni prav.trnk lord Whiteb*»iW. s«> ^e
ttdprax Ji *M»rott»iki k j.Mi-.\»-tt»vai»ju.
Ka/ale«" na uri »e je ei*t« po»"*aM premikal.
.I<diii Mowbray je *edel tnirno ter ni pogledal niti na desno ni-t tut l<\o. Njegova sestra je sk otila glav»i t#r ficrelt militi. — Jn n j4 ue molitve so bile tako vroč«-, «la bi mora b* omeh«*:»ti kamen.
Prosila je Hoya, da hi razsvetlil p*»r*'»«nike. da naj spoznajo nje-ii' ga brata nedolinuu.
—	Slabo, lelo slabo bi bil« — j,- zaatpetal dr. Oarafeee Chan-.•ellorju, — oe bi se porotniki ne zrdinili.
Kazalec na uri «e je pomaknil >•• na -naja, pa je bik> ve-ino vse mirno.
—	Kdaj bodo prišli v dvoru .o porotniki in kitko se bo ^lasT: njihov pravore-k* — To vprašanj* je imel vsakdo v svojem srcu in na ustnicah.
ko je udarilo na veliki rrr>n v kat«-trali dvanajstkrat, m prišli porotniki v dvorano.
Vsi so pogledali v njihove obraze kot da bi hoteli iz njih prebrati, kaj so sklesiili. — Toda v poJte-mi. ki je vladala t dvorani, ni bilo to mogoč«.
Sluiabnik je pozval sodnika, ki se je bil medtem ie vrnil v sv.i-jo sobo.
Mučen molk je vladal v dvorani, ko je vprašaj ^odnijski pi«ar a trmočim glasom:
—	Gospodje porotniki, ali st<> *e z^^dinilil^ Da — je pritrdil načelnik.
—	Ali smatrate Johna M«*" bray a krivim ali nedolžnim?
—	On je kriv! — se je glasil odgovor.
Tedaj je bilo pa konee nihie napetosti. — Vse je globoko zabro-plo*»n med to bropenje se je nueialo stokanje ieask. Ta nemir je pretrgal glas prtnL^ednika:
—	John Mowbray, vi ste obtoženi, da ste 11. novembra namenoma umorili nekejra Trmkalla. V*'ed te obtožb*- utr spoznani krivim. Ali imate kak vzrok, katerega bi lahko navedli, da bi s"-dskSe ne i«*klo obsodbe f	- ' K ' fuj
Grobni mir je zavladal v dvorani
Blodnji^ jc v*tal John Mowbray te.r izpre-goioril z jasnim mir
—	Da, labko bi povedal, kje sem bil oo«ga večera. — S tem, da bi povedal, bi ovrgel pravorek porotnikov, k tmm bi izmil madež, ki so ga pritiamli na nedolžnega človeka. — Samo eno beatslo bi zinil, pa bi ae v*e, kar ste zgradili proti meni. razblinilo v nič. Toda moja >mi mi prepoveduje irpregovoriti to bewdo. — Moja 4ast je v mo-
Krvosesi Rumunske.
Trne translation filed with the post
master at New York, N. X. on March 13, 1018 as required by the Act of October 6, 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, 8_ marca. — Hamburger Fremden-blat:, kai«-rega en izvod je prišel
tu-sem, pravi, da so Nem -i dobili pravico uporabljati rumunske petrolej »ke vrelce in zaradi tega tipajo, da bo<]o v tem oziru postali neodvisni od Združenih držav.
W i oner Fremdenblatt pa pravi, •ii se je ukrajinska vlada zave-atia, da bo sredi marea izročila centralnim državam 30 tisoč vagonov ž h a, 3200 vagonov sladkorja. H«Xj0 vagonov zmrznjenega mesa in 1000 vagonov suhega sad .i a
Nemški meč.
True trari3l atlon file<l with the post master at New York. N. Y. oa March 13. 1V»18. as retjulred by the Art of e>ctober 0. 1917.
Amsterdam, Nizozemsko, ft. ma> ca. — Na čestitko ravnatelja nemške pa rob rod ne družbe Lloyd Fa-iipa Heinekeu je eesar VUjem br-
»javil sledeči odgovor:
"NemBki meč je naša najboljša obramba. Z boejo pomočjo rmm bo firinesel mir tud^
na za pada, mi v. ki ga nemški narr. i nmo^Si n.«^ ^rt-'-ah in mno^rib težavah portre-1» iza	bodočnost."
t'-snr i/.javlja svojo veliko zado-voljo ost v daljšem poroeiiu podpredsedniku državnega zborr.. reko.!- :
Popolna zmaga me navdaja v hvaležnostjo, kajti zdaj nam je zopet dovoljeno preživeti oni veliki trenutek, v katerem moremo spoštljivo občudovati božjo roko v zgodovini. Vse, kar se je dogo* dilo, je prišlo od božje volje.
Junaška dele naših čet, uspehi naših velikih generalov in čudo vite pridobitve doma imajo kore nine v moralni sili in v kategorični zahtevi, ki je bila veeplje-na na-šemu narodu V hudi šoli.
Ti člani ua<i bodo tudi ponesli skozi odločilno in konečno bitko do zmage.
Ne dvomim, da bo iz viharjev in žrtve izšel bogrrfr., močan in srečen narod."
ŽENITNA PONUDBA.
bi se seznanil s Slovenko v starosti o ! 2T» do 35 lot, xrajsibo šamien aH vdova. Na, prrrmožonje sc ne oziram. J.-a?: sem st.»r 34 ieL. (>■ kal ( iT. 7a ro^io misli, prosim, naj mi pis«' ter priloži sliko, katero j: na zah-tevo \imeni.
Alois Bizjak. Tios 1-2-2.	RJpht.m. Pa.
, I fM".—T
«
Iv'--.i, - \ v.j.i dva strica JOHNA Vit It hi FRANKA TREBKC. Doma sia i/ vasi i^o/.e pri Itir J	UKtriei :ia NT«ftranjskcai.
Prosim eenjene rojake, če kdo i . e a znju nadov, «la mi naznani, aii naj fee pa sama javita. — Anton Doviisin, R. F. D. No. 6, T>reynol Brlek. f'antosi, Ohio.
če tudi ne tako kmalo, toda izvedel bo zagotovo, da je bil John |
I Mowbray pošten.
Ko je obtoženec umolknil, so vsi zajokali- Besede, ki jih je iz-pregovoril, so napravile na vse silno velik učinek. Vsi poslušalci soj bili prepričani, da je nedolžen.	Mp^^.MB
\'«tal je sodnik ter razglasil razsodbo.
»Tohn Mowbray je bil obsojen na smrt na vcŠailii.	.
•Tohn Mowbray je ponosno odiei pred jetn^Škimi pa22iiki v <7VO-j jo e^lico.	J
Množica se je polagoma razgubila.
Ikževati je prenehalo, "na jasnem nebu so sevalo zvezde.	'<
A rt ur ChanceJlar je spremil h kočiji sestro obsojenca, njegov ■ ;tovariš Dawson pa njeno teto.	"	j:
—	Nikar se ne ialostite — je rekel Dawson. — Mi bomo storililj 'w*. kar je mogoče, samo da bomo dosegli revizijo obravnave, — Prepričani bodite, da bomo zavrgli krivično obsodbo.
Olga Mowbray ni nič odgovorila. — Z njenih bledih potez je odsevala še precejšnja mirnost, toda r.ikdo ni mogel popisati boja, ki ji j« divjal v duši.
Razsodba jo je bila straho-vit r. potria.
Ona nikakor ni mogla razumeti, da je svet smatral njenega brata, njenega ljubljenega brata krivim. Siir.n je biJa obupana, io-a pokazati ni mogla tega in ni hotela.
Se-e ko je ponudila Chancellorji; roko iu mu jo je narahlo sti-cniin. je advokat začutil, da je v t m stisku izražena vsa hvalež-'novt ter obenem tudi prošnja, da bi poskušal rešiti njenega, brata.
K<» mu je podala roko, je Chancellorja nekaj srtreslo. To mu je fiilo rKivelje. da nc sme obupati, ampak nadaljevati z delom ter ve-iiiio :ialogo kolikor moeoče ugodno rešiti.
K > se je voz ? Olgo in nj -no vmo odpeljal, je stopil dr. Ca7:ib^e k t hnn.-ellorji:.
Bii y tako jezen, da jo kar pihal /hI .teze, &e nikoli ni ostal tako |na cedilu kot ravno sedaj. — To je biln velikansko razočaranje za j največjega kriminalista tedanjega časa.
—	Kaj n«?, da boste vložili priziv? — je vprašal Chancellorja. j-- Le vložite ga, jaz veom, da boe e ira^li dosti uspeha. — Tako ue(
gr*1-. tako ne gre! Kaj takega nisem se nikoli doživel!
—	Ne bojte se, mi bomr. stor li vse, kar 'bomo mogli — mu je t zatrdil Dawson.
-- Samo ena stvar je potrebna.
—	Katera? — je vprašal Chancellor.	t
—	Mowbrnyu morate raz. vezat i jezik.	!
Po tr-h besedah se je dr. Gazabee priklonil tnr o-IA^.
i
(Dalje prihodnjih.)
B
t
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam so-! rudnikom, prijateljem m znancem zaio^tno vest, da je dne -L marca li'18 po kratki boiezni umrla moja ženr.. oziroma mari
JOHANA GOLOB, roj. PERK0
v	let. Zapušča 5 nedo-
rastiih c.rrok, starejši 13 let in najmlajši 3 meseca
Pokojniea je bila skrbna in do- 1
bra mari. kakoršne je nemogoče kdaj nadomestiti. K zadnjemu počitku smo jo spremili v četrtek dne T. marea na St. Mary pokopališče. Lahka naj ji bo tuja žemljica.
NajLskrenejše se imam zahvaliti vsem onim, kateri so mi v mojih najtužnejših in žalostnih urah priskočili na pomoč. V prvi vrsti se hiram zahvaliti mojemu svaku John Vidieu in njegovi ženi ozir. moji sestri za. njih ogromno porn«.«'*. Krinko se zahvaljujem depu-tae.iji ž^n^kega društva MaHje Čistega spočetja, katere so jo nosile iji spi-emile do iiLadnega groba. .Srčna zahvala mojim sosedam I Franku in Ivani Saš»:k in Jerneju i Tritler :er sploh vsem. kateri so i jpokojnieo še v bolezni obiskali i?.! * ali «>b n jeni krsti pozno v noči |l>edeli. ^ivna zahvaia darovalcem) , krasnih vencev, katere so položili ,v zadnji pozdrav, kot rodbina |.fuhn Vid k-, rodbina John Koč Le, | Ndk. .fakovšič, ter \sem onim, | kateri so prepevali za. prekrasni I venee od Iroquois iron Company ■rodh. Frank Hodnik, j r>e- enkrat se vsem skupaj nnj--Kvnejše zahvaljujem ter jih bom ohranil v blagem spominu.
Žalujoči ostali: John Golob, soprog.
John, Frank, Joseph in Anton, sinovi.
Mary, hčerka.
South Chicago, 111., 9731 Av. M. J
NAZNANILO, i -
; Tem polotil naznanjam vsem j členom in članicam bivšega SPD. j sv. Barbare st. 54 ter članom dr. ■ tiorjanski IIr:b štev, 91 SDPZ. v j j Clreensburgu, Pa., da se vdeležej jiz*anredne seje, ki se bo vršila v (Soboto večer dne 16. marca v dvo-Irani Mrs. Mihevc na Hayden\"ille. ; Začetek toeno ob 6. uri zvečer, j Ravpra-. Ijajo so bo glede doma-I >e blagajne omenjenih postaj, ki j.sta se združili dne 3. marca, ter o Jvee ob združenju nercsenili pred-j logih. Pridite vsi!
Frank Novak, tajnik.
(13-14—3)
i .
Lada bi izvedela za naslov ANE PIRNAT, podomače Ruterčko-va iz Zaverha pri Borovnici. Pred 14. leti sva skupaj dospeii v Cleveland, Ohio. Izvedela sem, d ase nahaja nekje v okolici Pittsburgha, Pa.., ali pa v West Virgmiji. Prosim, če kdo ve za njčn naslov, da mi l^agovoli naznaniti, ali naj pa sama javi svoji prijateljici: Mrs. Magdalena Aiižlovar. 6111 Si. Clair Avenue, Cleveland. Ohio. * , ... i ...■
Etad bi izv ede! z a naslov sob^ata MIHAELA WELDER. Pred enim letom £e je nahajal na Dn-visu in Westmoreland County. Prosim ga, da mi posije certifikat društva sv. Barbare, ker daj dobi novega. Kdor mi naznani njegov naslov, um bom hvaležen, ali naj se pa sa:u javi. — Martin Korosehetz. Bol lialphton. Somet«».-t t'n Pa. (13-15—^
HARMONIKE
tXKji?L kakršnakoli vixte I'/delaJem in popravljam po naj nI/, jih ceuab, a dele trpežno In zanesljivo. V popravo ra nesijivo vsakdo pohlje, ker sem že nao lij iet takaj r tem i»oslu ln sedaj t svnjem lastnem tlo:nn. V popravo vza nicm kranjske leak or vse. druge karroo aikf. Stare knpirn ali sprejmem v tm m«'i«o.
JOHN WENZEL. 1017 East 62nd SU Cleveland. Ohle
Za vaebino ogla hov nI odgovorna im ■pravnlštve ne orednlfitvo.
Dr. Koler
SI OVENSKI ZDRAVNIK
Pen n Ave.. PittsbnrgPu F»
t Dr. Kotor ]• naj lUrtjH iW«n«k'
mIravnik. tp*cl)% Ust t Plttaburtbn ki ima tS-letD' prakso ▼ lfiruTU« nju nO
■aatrwpU*m> krvi adravl ■ gla MTltia cof. ki (i 1* tsumal dr. parol Rrlleh. ^a Imate mo»olje aU mohar tke po U!hu, * triu, Upadanj« laa bolečina, v koatata. pridite In Iskati
vsa bom kri. Ns Cakajta. ker te ba
i k sen ee naleae.
Tm aolkt boiasnl tdrtrla po okraj ■aid metodi. Kakor hitro o^astte, «a vam prsnahviM adravj«. n« takajtt. temveC pridite Ia Jaa vam ca ka
•<'9«i povrnil
Hydrocele an vodno kilo oadravlm v H ara* tn at car brea operaeU«-
Botoaal mehurja, ki powoCiJo bolečine ▼ krila ln hrbta tn vtealh ta*> pri imManis vede. oadravlm a cole-
'oalfo
ftevmatlzam, craanja, bo tetina, e* tekKna, erbeCleo, ikro fle In drug* kotne botesnl, ki nastanejo vsled na-j flat« krvi ozdravim v kratkem taee ln nI potrebno letett.
Uradne are: Taakdan od i. are efa-traj do f. aveCer; v petkih e* 9. aja-traj do I. popoklna; ob aadeUaa a« t gjutraj do f popoldne
B Mto na da lam — Pridite aaahaa. — Ne poaablte ime Ia Mavflkcl gdraTlm aaaso mnft-a ossbe._
Cena vojno-varčevalnih znamk za mesec marc in april.
, MABC:
Ena inamfca $4-14, pole eevtlflkal s dvajsetimi znamkami	M?M
APRIL:
t
Ena znamka $4.15, poln certifikat 2 dvajsetimi znamkami	»83.00
J^ ffk lafafcp kopi kcHkor era drago, nikakor pa ne vt* kakor Uvest«
Citajte pr'«vt p Um Beta oglas "Vejne-varfevalne znamke (n SlovencT Poleg denarja U ga aam poiljete za vojno-varčevalne znamke, prlloilt* 4e 1« eeotav a paitiilaw refbtrlmwt(» pUmm. v katerem Vam Jih hoaao poelall
TVEDKA FRANK SAKSER, 82 Cortiandt Street	New York. N. T
CENIK KNJIG
irntiwM ima v zalogi	'
j SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY
82 Cortt&ndt St^	New York, N. V
I'OICXE 'aNJIGE:
Atmov nemSko-an^. tolmač vesan —-80 j Ultrl račnnar *n« m<ko-ang!.>
vezan	-VJJ6
Poljedelstvo	—JSO
Kad j preja v pogovorh	f—J2S
Schhnpffov nemSko-slov. slovar <1.28
ZABAVNE IN RAZNE DBOQK KNJIGE s
Hlpnotlaem	, *—JSS j
Doli s orožjem	—JSO
Ik-v zait^ri: ' rarTIjt ta žtiiltev"
ln *Trij»- xenini	—J25
Mesija 2 svezka	—
Po^ liobom 81. VOCerntea	—JO
Po-trefta bolnikom	f—JO
«kx-ljalna demokracija	nJO
Tr.ua nj Ia trtoreja	t-JO
Umna živinoreja	"JO
Veliki slovensko-angkškl to I ms f $2j00
I Trojka	—JO
Vojna aa Ralkann is it« h-LN Zgodovina c. ter. peipoUm 9L IV
•	allkaml	»-JI
Pote« tu naverenih knjig fmsmo al idva zvezka.
•	IRPVPPIRHP aKSHHHHHlijl
it^tujij lin HVM.rijskb.t3u utoni
ali smrt cesarJeviča Bodolfa	f—.71
K4ZGLEDNIC7E:
rewyorSke, boUčne, velikonočno
In novoletne komad po	—J8
ducat	p—228 ilbnzn mecta New York 0 kraa-
lliai al Hrami	—.28
ZEMLJEVIDI:
.vsTTo-Italljanska vojna mapo	—228
LVBtrtM«rskl veliki vezan	—JO
5ell cvet mali	t—.lO
Ml svet veliki Lgj^E	h-.28
Svpope vezan	—60
'ojna stenska mapa	glOO
'ojnl atlas	f—Ji iemljevidl: Ala, Aria, CoUu
CaL itd. po	hJI
idmienlh driav MU	—JO
idrnienih drtav veliki	f—Ji
drotenlh drSav steitaka —pa.
aa dragi atraai pa eril evot	«M»
a Se nekaj rasmwistnth Maor po on
M—_ ■ . . . ■m	MM V pilili
Veliki vojni atlas	|
vojskujočih se evropskih držav in pa ko.	S
lonijsUb posestev vseh velesil.	1
Obsega 11 raznih zemljevidov	S
GENA SAMO 25 CENTOV.	J
BTEH8KO KAPO CELE EVROPE $3.00.	p
VELIKO STENSKO MAPO, HA EKI STRANI ZE-	J
DIN JENE DRŽAVE IN NA DRUGI PA CELI SVET,	W
CENA $SjOO.	f
ZEMLJEVID PRIMORSKE, KRANJSKE IN DAL-	£
MACUE S MEJO AVSTR0-0QRSKE Z ITALIJO. —	W
CENA JE SB CENTOV.	9
Naročila tn taur poiljlu na:	S
Slovenic PobHshing Company	|
«1 ff!■ IlOMll ttnrt	New York, N.Y.	|
MOŠKI.
Ako trpite na slabili živcih, osiuLw-loeti, izgnbljenju živahnosti in ener glje. iciodčnlh in ledlCnlh bolezni L. sploSnl slabosti, potenjn ponoči ali kaj drugem. Potem naša najnovejša iznajdba JLTITO TABLETE. uarej<» no is oajbolj.Hlb, čistih zdravilni ti bilk ki rastejo ve vseb krajih sveta, dale j vam bodo hitro in gotovo pomuf. Po-Sljlte 1 dolar 2a eno ali 5 dolarjev is ffkatc]j. Ako žeiito zavarovano [pov>m poAlJltP 10 centov
*	Naslov:
JUYTTO LABORATORY.
i South Hill Branch 5, Pittsburgh, Pa,
Opomba. Radi vam pošljemo na zahtevo vzorec in na vodilno knjižico.
NAZNANILO.
Tem potom naznanjam v>«-m oddaljenim članom društva Ilirija . štev. .SDI'Z. v IseLinu, Pa., in članom b?všega društva sv. Bar- ' haro post. št. 87 v laeliini. F'a.. >iiu» se <lne -S. marea /družili ter imeli *ku)>im sejo in volitev urad rukov.
1 K t-:- nt'iii izvoljen /a tajnika prosim, vse oddaljene čLane. da sa . v	Irti.vtvenih. zadevah
meiiim potom ohrueju name; tudi jih opozorim,, da viavvC-a.suo jk-Ciljajo mtseenci plaOiln t<-r im.i vsak saiit pogleda, do kdaj ima pla-'ano iu tio kdaj mu je veljaven :x»tii i list.
7. bratskim pozdravom John Šuštar, tajnik. i Box '2.	1 sel in,
Rojaki narotojte se na MGlas Naroda", največji slovenski dnevnik v Zdrn-lenib driavak.
Iščem sivojega brata YLADIMJR-JA, strica NIKOLA in DŽURO-TA ter dobrega piijatelja AN-TONA MEDVEDA i z Shuija. Doma sem iz Plaško^a, Sedaj »e nahajam v rtaljanakem uj<-t-niŠtvu. Prosim cenjene brate Slovence, ako je kateremu od gori imenovanih kaj znano, da mi blagovoli narniamti, ali pa jih opozoriti na ta oglas, da mi ■eim prej pišejo. Saj si lahko šalili predstavite, da človeku, ki se naiiaja v ujetništvu, je v^aka besetla od svojca zelo draga; drugo tolažbe itak nimamo. Naslov: Stervo Žumonja, priogio-nioro di guerra, Casenua Um-berto L, Sulmona, Italia. <12-14—3)
Rad bi Lzvc-del za naslov svoje se-.
stre CECILIJE CIP0T0VE iz . ]\Ieline<? na ogi-skom Slovan-j skem. Nahajala se je v Bethle-1 h emu, Pa., že 14 let in delala v j tovarni za smodke. cigaie). Jaz s*- naJiajatn že dolgo ča-ia v ru-■ skem ujetništvu. Prosim cenjene rojake, Oe kdo ve za nje na-
*	slov, d.i md blagovoli sporočati ali pa naj jo opozori na ta o-t«las, najrajSe pa bi bil, ako sama bere, da. se mi takoj oglasi Moj naslov j*-: VojennopljtJi-nv-j av-nrijskoj- anitri Ivan H«*r-nian No. 6645, Petropavlovak, Okiiia oblavr, StHiiija. Russia.
« (12-14—3)
Kje sta moj brat JOSIP KRALJ *» in sestra MARIJA GUNDE ' » Doma sta iz Plcmberga pri Novem mestu na Dolenjskem. Br.*tt je bival nekjo v Arizoni,
*	sestra jia v Cbarlesfonu, W. Va. Proam, č« kdo vo za naslov, da era mi naznani, ali jvaj se pa sama javita. — Frank Kralj. f»16 Clinton f£t., Milwaukee, Wic
s (11-13—.J)
J Kje je moja sestra MARIJA SK1'> ! IJIC, podom ačo ^uštarjeva ? Do-| rua je iz Laseta št. 2, fara Draga J pri Kočevju na Dolenjskem, t'V J kdo izmed rojakov ve za nj« :. I naslov, prosim, da ga mi nazna-I ni, če pa sama eit«, naj se c0r!a-I si svojemu bratu: I/udvik ,T:i-| ueš, Ii<"»x 4!¥i, Norwich, Pa. | (11-13—3}
! I Dr.LORENZ,
^ I Jas mm MSBl rimttK« «ov«-I 1	Mmi X
I I ^^^^^^^
i B ^radni «2«! a—vno od 0. —-| Iy Mdetjo^^^^ 3L gSi