Novice izhajajo v Ljubljani |j vsak teden dvakrat, nam-reč v sredo in saboto. 1

narodskih
reci
Odgovorni vrednik Ur, Janez Bleineis.
Te čaj
XL
sredo
26. j armaria 1853.
List
{
Mlada Bréda

Breda

(Konec.)
Zdaj je Brédi jéla napivati Ji pogače jéla ponujati : »Ce bos pila vinčice rudéče, Bos iméla lice bolj cvetéče; Ce pogačo bodes pokušala, Bos pa polta béliga postala«.
?
?
(Schluss.)
Sie begann dem Brâutlein zuzutrinken Hochzeitkuchen bietend ihr zu winken : »Wenn du trinken wirst vom rothen Weinc Bliiht dein Wânglein dir in rotherm Scheine Wenn du issest von des Kuchens Stucken Wird den Leib noch schon'res Weiss dir schmiicken«
5
Mlada Bréda vinčica ni pila, Na zeléno trato ga je zlila, In ga zlila je na skalo sivo, Z ktere kuha apnar apno živo» Trata se je
v migljeju vsusíla
?
V migljeju se skala razvalila In pogače da šenétu jésti,
AI razpoči šéne se na mésti í
?
Schône Breda will vom Wein nicht trinken, Lasst ihn auf den griinen Rašen sinken , Giesst ihn auf den Felsen aus, den ^rauen D'raus lebend gen Kalk Kalkbrenner brauen; Doch des Rasens Grůn erbleicht zur Stunde Und der Felsen birst erweicht zur Stunde. Reicht den Kuchen dann dem Freier schnelle Ihm zersprengťs die Brust an ihrer Stelle.
?
Bréda je pa tasí govorila: »Kaj vam pravim, taša vi nemila Kar po zemlji leze ino grede, Kaj hudôbe od vas praviť véde ; Pa le vender tol'ko ne, oj taša! Kolikoršna je hudôba vaša.
?
Osem žén ste
sinu žé vmorila Tudi meni strupa ste napila, Ste v pogači mi ga ponujala«.
>
Breda drauf dies Wort zur Schwieger fuhrte:
»Hort mein Wort, ihr, die kein Mitleid riihrte Was da geht und steht in Erdenhagen, Weiss von eurer Bosheit was zu sagen, Dennoch konnte kein Bericht erreichen Eurer Tiicken TJnmass ohne gleichen! Liess't in's Grab acht Sohnesbraute senken, Wolltet mich mit Gift im Weine trànken, Habt mír Gift im Kuchen angetragen!«
?
Tàk je Bréda svôj'mu
moj
možu djala: žénin mladi
»Kaj ti pravim zdaj , Kjé je moja hramba v tvojim gradi ? Kjé je meni spavnica odbrana? Kjé je meni postelja postlana?
y
Sie begann den Brautigarn zu fragen : »Lass dich fragen, junger Herzgenosse, Wo ist meine Kammer, hier im Schlosse? Wo ist mir bestimmt die Liegerstátte?
Wo ist mir gebettet hier mein Bette ?«
Huda taša pravi ino reče:
nèce
? >
»To pa meni v glavo iti De b' imeli pri nas to navado Ko nevésto pripeljájo mlado, De b po spavni hrambi poprašváli Postelj 0 de bi ogledoválij Ampak taka je navada naša, De nevésta za ognjiše praša«.
?
Bôse Schwieger hob nun an zu sagen: »Dies will nimmer meinem Sinn
behagen
?
Dass bei uns die Sitte sei gepflogen, Wenn die junge Braut in's Haus gezogen, Dass sie frage nach der Liegerstátte, Dass ihr Auge forsche nach dem Bette; Aber dies als unser Brauch bestehet, Dass sie nach dem Kiichenherde spáhet«.
žénin pélje,
V spavnico jo mladi Ji pokaže postelje dvé bele.
V	posteljo se mlada Bréda vléže, Urno serene rane si od veže,
V	zadnjič še spregovorí in pravi: »Teci , teci serca vir kervavi Materi te ljubi bom poslala, Materi te dragi v spomin dala Nič več vidla me ne bo na svéti$ Slišala de b' saj od mene péti 1«
Brautigarn weis't ihr die Lagerstátten, Zeigt ihr drinnen die zwei weissen Betten j Auf ihr Bette sinkt Jung1 Breda nieder, OeiTnet ihre Herzenswunden wieder, Spricht noch dieses Wort vor ihrem Ende: »Strome bluťger Herzensquell behende, Lass' zum lieben Miitterlein dich ienken, Theurem Miitterlein zum Angedenken! Nimmer wird ihr Auge zu mir dringen, O dass sie doch hôrte von mir singen !«

v
Se se mladi žénin mi zajoka Se zajoka milo in zastoka: »Kaj vam pravim , huda mati moja Bog vam daj življenje brez pokoja ! Žén devét ste že izbrala meni, AI bil še nisim pri nobeni! Tu pri Brédi hočem pa zaspati:
Nikdar več od Brede nočem vstati l«
Und des jungen Freiers Thranen fallen, Thrânen fallen, seine Seufzer schallen : »Bose Mutter, mag der Herr euch geben Ohne Frieden, ohne Ruh ein Leben! Habt erlesen mir wohl neun
der Brâute
y
Doch bei keiner ruhť ich noch Ibis heute Bei schon Breda will ich schlummern immer
Von schon Breda mich erheben nimmer«.
?
Huđa taša gór in doli hodí, Od hudôbe se ji glava blodi. »Kaj vam pravim , vi sosédje, bratje In vam drugim, ki ste moji svatje ; Zenitvanja ste vi pričakvali,
Bodete pa zdaj
pokop
Bôse Schwieger auf und niedcr irret, Haupt und Sinn hat Bosheit ihr verwirret. »Laest euch sagen, Bríider, Nachbarsleute Und ihr andern, die Pestzeogcn heute, Habt erwartet heut die Hochzeitfeste , Bleibt zur — Leichenfeier nun als Gas te«.
Skušnje
rusovskimi pečmi

(Priporočilo hišnim gospodarjem in ces. vradnijam).
Do lanskega leta so bile rusovske pecí v na sih krajih cio malo znane, dokler jih nipredsednik
Ko se opeke kupujejo, naj se gleda, da so dobro žgane; naj se v poskušnjo nektere razlo
, če znotrej ni kaj nežganiga ila
pred
torej
mijo
i
da se vidi
ali debeliga peská. Se slaběji je pa
?
zganjem
ni
dobro gnjeten in vdelan
ce bil
kmetijske družbe gosp. Terpinc po naših casopisih marsikaj koreninčja ali travnihstebličkov noter ostane
razglasil, in priporočil zidarja Matevža Gro- ktere je oginj sćer pokončal, u opeki pa majhne
sel * m 11 '	' J ' J	~ ~	" " "
na iz Tujinc, kteri jih zna posebno dobro de- cevčike zapustil
podučen od ptujega zidarskega mojstra.
prid sedanjega in prihodnega človeštva se dajo tukaj na znanje skušnje s takimi pečmí, z opo minom, jih namesto navadnih lončenih peči kolikor lezam vdari
in da zmerzlina va-njo pride.
ki narede, da je opeka manj terda
Opeka
5
da je dobra, mora biti lepo rudeča ia
svitla. Lahko u roki deržana, ce se s kakim že
več toliko bolje staviti za naprej
mora jarno
zazvoniti.
Ce
se
u
Skušnje so dokazale, u«	oki se vzuignui. ako se iaKi poKazejo, je goiov<
pervič: rusovske peči le s tretjim de lom kur- znamnje, da u notranjim opeke so v o ti i cevciki
o kterih smo ravno govorili. Robi opečni morajo ojstri
da
vodo položi, ne smejo preveliki zračni mehur čki se vzdigniti. Ako se taki pokažejo, je gotovo
jave vec grejejo,
kot navadne loncene
drugič: da po zgoreli kurjavi zapeřte do druzega dné živo pri ha vi co prihrani) o in gorke ostanejo;
poversina gladka in brez poklin biti. Strešna opeka (strešnik, korec) mora prav cisto in gladko poveršino imeti. Če se pri zadej

tretjič: da se nikakor ne kadijo, zatorej tudi napravljenim nosu derži in lahko s kladvam vdari nobenega smrada v stanico ne puhtijo, naj mora kot steklen zvon zazvoniti. Posebno pri se z dervami, premogom (SteinkohleJ ali z strešnikih je vse na tem ležeče, da so dobro žgani,
soto (TorfJ kurijo, četertič: malo prostora potrebujejo in dati se jim zamore prijetna vunanja podoba. Neverni Tomaži se znajo resnice tega prepri
ker drugači o požaru lahko popokajo.
Strešnik mora biti 14 palcov dolg širok, % palca debel.
5
palcov
Ako bi nikakor ne bilo mogoče, prav dobrih
čati v Ljubljani pri gosp. Krišparji, g. Nenigu, strešnikov dobiti, se zamorejo cio slabi s tem po dr. Orlu, pri magistratu (na rotovžu) in v še boljšati, da se močno razgrejejo in u vroč
katran pomočijo.	*
Za tlak ali dlažbo se posebne opeke na
vec druzih hisah.
Naprava take peči veljá okoli 12 fl.
•	A	l	r.	•	V	m

ktere
prihranjeni dve tretjini kurjave že pervo zimo obilo pravijo, ktere so štiri- ali večvoglate. Da so ter povernete.
Za
J	1	jJi U ' »J v 5 IVVVI v-/ kj V/ KJ I/1X *	T VV T V ^ tU/iV^ •	JL/ \At
krajcarje šote na dan se da sta- pežne, morajo nar manj 2 palca debele biti

nica, ki ima 28 kubičnih sežnjev notranjega pro stora, prav dobro kuriti. To znese na mesec
(Konec sledi.)
fl.
in za celo zimo 12 fl. Ni to velik razloček? Go spodje vradniki računstva, ki za navadne peči po

30 do 40 in še vec goldinarjev za kurjavo ene stanice čez zimo dovolijo, nam bojo to nar gotovši poterditi zamogli.
Veliko veliko se dajo zmanjšati po ti kurjavi
potrebe vsacega hišnega gospodarstva
po pisarnicah cesarskih
?
pa
?
in
koliko kurjave
tudi
zna
rodove !
Visoki namen poljodelstva.
Poslovenil M. Verne.
(Konec.")
Kakor pa je očitno, da člověk ohleke potřebuje naj živi v kakoršnim koli delà sveta, ravno tako oči-vidno je, da bi se ti potrebi zadostiti ne moglo, ako bi
v
z
y
poti ostati za druge potrebe al za nasledne »e b»l° poljodelstva in ž njim zvezane živinoreje
1 _	O	1	__..	.	..	«	•	«V	■ V « •
Predivo, konoplje, volna
y
svila
?
usnje
?
koze

kozuhi
Imenovani Grošel zna tudi sosebno umetno zi- prídelki eo poljodelstva in živinoreje, ki pa se čisto si dati šparovne ognjiša, in porabiti vso njih gor- rovi ne dajo porabiti, in iznoviga se kaže tu modrost in
?
ki sicer v dimnike spuhti, za kurjavo bližnjih
koto 7
stanic : zna zidati krušne peci
dobrota Stvarnika , po kteri se nezbrojna množica ljudi
9
da cio malo kurjave z obdelovanjem, omikovanjem in prodajanjem taciga blaga
ki služi člověku za oblačilo. Al ni oveoreja in volna
živi
potrebujejo in pa vzidati tudi kotle. On prevzame take delà po čez al na dan. Komur je še kaj na- za nar višjiga samooblastnika na svetu, kakor za nar
redil, vsak mu je hvaležen.
Naročila prejemlje v Ljubljani na stare tergu pri branjevcu zraven Honove štacune.
li

Znamnja dobriga in slabiga gradiva
. ' ,■ ,	(Dalje.)
111. Opeke.
Navadno se za temelj ali podzidje hiše kamnje porabi; veči del zidovja se pa z opekami (ceglam) sostavi. Torej je važno, da se dobre opeke pripravijo. Že policijski red zaukaže, ka košne morajo opeke biti. Opeka za zid mora 12
palcov dolga
5
palcov široka in 3 palce debela biti.
Želeti bi bilo, da bi se nag led (Kontrolle) vpeljal, ki bi čul nad izdelovanjem opek. Kajti ne more se tajiti, da dan današnji so opeke ín strešniki ne le polovico dražji, kakor so bile pred malo leti, temoč tudi polovico slab ej ši.
Nagled bi moral čuti:
1. Da se dobra snova (Material) za napravo opek
jemlje in porabi;
2* da se ilovca za opeke dobro očisti in obdela
posebno pa
3.	da se opeke popolnama opekajo ali čgejo»
4.	Naj bi bili opekarji zavezani, omenjenim potřebám zadostiti, posebno pa primorani, opék ne pred prodati, preden jih posebna komisija za dobre ni spoznala.
Naj bi to važno reč kmetijske družbe na dotičnim
7
mestu sprožile !
Pisavec.
člověka v Q * n a '
va zna i — al ni volna, ki se ovci, da ne teži in da se merčesi v nji ne zaredé, večkrat od-
nizjiga
je
• * •
strici mora
Višje deželne sodnije (nekdaj apelacije
imenovane) imajo vsled nove osnove v prihodnje biti v al ni, pravim, volna izvirek bogastva, sledečih mestih : za Austrio in Solnograško skapej na
prednosti marsikterih narodov, in, rekel bi, dostikrat celô Dunaji (Beču),
za Česko v Pr a gi
v
1
za Marsko
izvirek veči veljavnosti marsiktere deržave? In vse to in Sileško skupej v Bèrni, se veže s poljodelstvam! Lejte njega visoki tudi namen in Krajnsko skupej v Gradcu,
te	■■^■■■■■■■■i
za Stajarsko, Korosko
za Tiroljsko in Vor-
arlbersko v Inspruku, Bratje moji! premislujmo večkrat ta visoki namen Î Istriansko skapej v T er s ta Detovoditelj naj mladosti, duhovni učenik kmetovavcem Bukovino skupej v Lvovu.
i
večkrat blage darove matere narave pred oči stavlja in
Krakovo v Krakovi
i
jim dokazuje, kako se veze ena rec z
drugo,
da na nat skupej v Temešvaru
za Gorisko, Terzasko in za izhodni del Galicie in za zabodni del Galicie in
za Serbsko vojvodino in Baza Horvasko in Sla-
?
město nevednosti, ki rada krivo sodi, stopi spoznanje, vonsko skupej v Zagrebu, — zaErdeljsko v Sibinju.
in iz spoznanja tudi veči ljubezin do vsih stvari na svetu.
Poznal se bo po tem tudi visoki namen poljodelstva spoznal se bo sploh veliki prid vsiga, kar nam mi-
(Dalje sledi.)
lost Stvarnika v naravi deli
?
spoznalo se bo, da cio-

vek je za delo vstvarjen. Crnu bi nam bila scer nasa moč? Ako bi nam Bog sam dajal, kar nam je treba,
bi bili k vedni lenobi obsojeni, in ne bila bi se razum
nost nikdar obudila
9
znanosti, umetnosti,
poljodelstva, ro
kodelstva bi ne bilo, stva bi stalo !
velko kolo človéškiga družben
Blagor pa posebno mladenču, ki ga narava za roko prime in ga že zgodaj po svojih cvetečih planjavah vodi ! niga, «u	„
Vsaka stopnja mu bistri razum, žlahni serce, in krepča ge sreberno uro ima
življenje !
Povestnice za kratki čas
Predpustnica.
Anton Zmikovec, ki je že terde štiri križe na herbta imel, je bil tako pridin hlapčón , da je vsako leto ne le eniga, ampak več gospodarjev obslužil. Kar je zaslužil je nesel v tisto hranilnico spravit, kjer je s sladkim tertnim sokam pod mizo list podpisal, nikoli nič nazaj ne tirjati. Njegova škrinja je bila do verha polna praz
in njegove oblačila polne odkritoserčnosti.
pa misli : mojimu oblačila se ura
9
5
Nova naprava ccsarskih vradnij
našem
cesarstvu

Po nar visjem sklepa od
14. septembra lanskega
ne podá, torej nese uro v zastavnico, denar shrani pa v pivnico.
Pred puštam vidi Zmikovec kako ženini lepo na-lišpani okolj koračijo s takimi plajši ogernjeni, da člověk ne vé, jeli bi jih vikal ali onikal. Zato tudi on sklene ženiti se, in sam pri sebi jo takole tuhta:
»
več
leta je nova naprava vsih cesarskih vradnij poterjena, se ne bom po službah trudil in sitnosti čmernih gospo-ktero so c. k. ministri notranjih oprav, pravosodja in darjev prenašal, kteri hočejo, da bi člověk za majhne
?
denarstva 19. dan tega mesca z ukazom razglasili
i
da
groše neprenehoma kakor živina jim dělal, in če se le dva
se imajo okrajne vradnije (Bezirksâmter), okrozne ob-	dni kej pomudim in odahnem, mi že slovo dajó. Poiskal
lastnije (Kreisbehôrden), sodné oblastnije (Gerichtsstel-	ei bom torej neveste in stopjl v zakonski stan, da
len) in deželne poglavarstva ali cesarske namestnije	bova živela kakor dva tička. Čeravno nimam bogastva,
/^rii . __U •__N _____ _ • • •_ J _ ■ • __ • A _ J •• _ 4~>4 1	. I 1 • V« f v a
(Statthaltereien) v zgornji in doljni Austrii, na Českem, tudi ob malim se živi, če ima žena kaj prida dote". Marskem, Sleskem, Gališkem in VTladimirskem s Kra-
kovo, v Bukovini,
'	H	V	7
Tako sladkosti zakonskiga stanu premišljevaje gré
na Solnograskem, Tiroljskem in Vor- zares snubit.
arlberskem, Stajarskem, Koroskem, Krajnskem škem
-v.«»,	««v/... , u.v» vronw... , iwujuonwill, VWII-	V UUIUBW DUOOOftl MA IIII IVU V K, III 11IU£G1 UUMHI 1IC » CDIO,
v Gradiški in Istrii, na Dalmatinskem, Horva- zato ker so ga povsod dobro poznale, da ima na desni
Gori
V domači soseski Zmikovc
ni mogel dobiti neveste
?
gkem in Slavonskem, Erdeljskem in v Serbski vojvodini roki enmalo predolge perste. Gré je torej iskat v drugo
eosesko. Zvedil je za žensko, Urša Napota ji je bilo
pa bogata, kerjenidav-
z Banatom — po ti postavi iznovega vstanoviti ; izvzeto je le Dalmatinsko o sodnijških oblastnijah. zastran
kterih so že posebne cesarske postave dane.
pí
imé, která ni bila ravno zala,
Po velikosti dezele ali kronovíne se imenuje nar
nej v loterii veliko zadela. Pa pri vsim lepim denarcu Napota ni mogla moža dobiti, zato ker je bilo očitno
visji dezelna oblastnija v nekterih (većih) dezelah ce- znano, da je pred dvéma letama v neki hiši več draziga
je zato mogla celo leto tištim tičem, kterim okoli nog rož-
sarska namestnija (Statthalterei), v druzih (manj- perila prehitro bila
ših) deželno vladarstvo (Landesregierung).
posusila, in
Se
mungati debelo perilo
deži (stolice) cesarskih namestnij so: na Dunaji, ljajo železne verižice.

Zmikovec se ne spodtika nad tem

ter misli : „to
se lahko vsacimu člověku primeri; vzel jo bom ,
ce me
v Lineu, Inspruku, Gradcu, Terstu, Zadru
V
Zagrebu, Pragi, Berni, Lvovu, Temesvaru in Sibinju; kronovine poglavar se imenuje v dezelah bo le hotla". Gré do Urše, in ko k nji pride, jo najde tega obsežka cesarski namestnik (Statthalter). — praznično oblečeno in z zlatnino olišpano, in ji tako govori: „Urška, moja navada ni hodit kakor mačka okol vroče kaše. naravnost ti povem: ženit sim se k tebi pri-
Sedezi (stolice) dezelnih vladařstev pa so: v Ce lovcu, Ljubljani, Tropavi, Solnogradcu ■
in
C ernovici
želah tega prâsident).
?
kronovine poglavar se imenuje v de
sel
y
i
al me češ
M	y,	m
vzeti ?" Urša odgovori: „Ce imaš kaj
obsezka dezelni predsednik (Landes- premoženja, te ze vzamem; revniga moza pa nocem ;
bogata tudi hočem premožniga moža imeti". Zmikovec
v okroge
Y
Veči dežele so za politično opravilstvo razdeljene ji na to pravi: „nisim pražen
?
ne
i
nekaj imam v hra
(kresije) , manjši pa ne; zato na Koro
skem, Krajnskem, Solnograškem, zgornjem in petdeset manj ko dvé sto goldinarjev, torej mislim
nilnici, nekaj v zastavnici; dote imam tudi le stirikrat
da
i
doljnem Šleskem in v Bukovini
nimajo biti kresije.
i
Za Ogersko je posebna osnova dana po nar vi
bova dobra vkup sela, da le moža dobi,
če sim ti všeč"
Urša iz serca ve-
kakor veči del postarnih divic
f
sjem sklepu od 10 t. m., po kteri je poterjena veči in ki so že večkrat ploh vlekle, mu poda roko in pravi:
1 V •	« V . « «	.	, • .	«	.	V	- - -	_	_	_____	_	_	_ ^	_
obsirniši oblast

ki jo ima deželski in vojni pogla
var nadvojvoda Albreht
; opravilstvo deželnega poglavarstva na Ogerskem razpade v5oddelkov, ki ima vsak svojega predsednika, ki so namestniki nadčelnika.
Vzela te bom, le samo skerbi, da dovoljenje od gospo
ske dobiš.
Anton gre
k
županu, m
brez velike tezave
dobi pisano privoljenje, ker pri ženitnih dovolitvah se dostikrat ne gleda toliko na to. kako bo družina ži-
najdbe včasih pravda vnela, je zavolj tega c. k. mini
vela, kakor na to, da imajo babice kaj opraviti. Zdaj gresta oklice postavit, odmolita kolikor zamoreta, ker-ěanskiga nauka malo znata , da morata večkrat priti. Za ženitvanje si pri vsem tem pripravljata, pa joj! pet duí je zapisano imé in pred poroko pridejo v hiso en pisar, dva zapersežena 8 priloženim kosom tište najdbe, natanjčni popis kraja
9 m jvi mmm, ■■qpap sterstvo rudarstva ukazalo, da le take napovědí rudo-
sleda (Muthung) smejo cee. vradnije sprejeti, v kterih
stanovanje sledivca, imé najdene rude
moža, in dva sodnišna hlapca in neki ptujic. Po hiši neveste vse preisejo, ker se je med tem zvedilo, daje
Dunajsko de
bila nevesta v veliki tatvini
zapopadena; kar
najdejo, so
pobrali in nevesto v ječo gnali, kjer se je pokazalo, da vse njeno premoženje je bilo vkradeno blago. To je bila
nje
lot eri ja.
Ko Napoto v sodnico priženejo, se grozno začudi,
t
vlastníka zemljiša, soseske in politične okrajne , kjer se ruda iskati hoće, in kako leží v zemlji. — želno poglavarstvo je razglasilo ces. ukaz od 19. oktobra 1839 zastran teških vozov, da ne smejo biti čez čevljev široki; če so širji naloženi, plača voznik ka-
; ravno ti kazni zapade, kdor voz
po ravnem
zen od 2 do 25
z 4 kolesi tako nalozi, da več kot 8 kónj
ker noter najde svojiga ženina, kamor so ga bili pred vpreze (začasna priprega več kónj v goratih krajih
kaj pa se tù sèm ne rajta); teža voza z 4 kolesi, kterih
dvéma dnevama zavolj tatvine shranili. ti tukaj delaš ?" ga vpraša nevesta. „Tebi bom drušino šine so ožji kot 6 pavcov, ne smé čez 60 centov zne
„Tone,
dělal", ji odgovori.
»
5)
Malopridnež, nemara si me cio
sti
?
scer zapade voznik kazni do 10 fl.
Da Dunaj u
izdal?" ga s ne bodi abota, saj
je
bric nevesto odpeljal.
pisanim pogledam napade. „Urška Napota je zavolj premehkega zimskega vremena veliko bolnikov;
število bolnih v velki bolnišnici 21. dan t. m. je bilo
, kjer je navadno le za 1470 bolnikov prostora;
5
»
več ni mogel govoriti,
ker
Ženin in nevesta premišljujeta v záporu pusta
konec in še več.
r.
Novičar iz slovanskih krajev
9
2038
na legarju ([Typhus) jih nar več zboli, ki pa večidel ni nevařen. — V nekterih krajih Austrianskega, sosebno v Langenloisu, so zapazili čudno prikazin na kruhu in druzih močnatih jedilih, da so bile rudeče kakor s kervjó
v
Iz Zeleznikov 23
jan
Hvala 6
polite; se vé, da so vrazni ljudjé berž hrup zagnali, rečemo vsak je kaj druzega podtikal temu prikazku, dokler ni
da
V	--------------— . ./ —	--------r-> -	--------------------- J ~	------«V»«
Železnikarji 9 da je konec tište preprijetne letošnje zime slavni botanikar dr. Fencel moke preiskal in najdel
s ktero nam je bilo kaj slabo vstreženo. Akoravno i lostnih nasledkov mehkih in talih zim: nevarnih plućnih vročinskih bolezin.
y
zgodnih
požarov itd. dozdaj pri nas
rudečina moke , ki je ljudstvo begalo , izvira iz živalic ( monas prodigiosa) in nekih g o b i c v sprideni moki zareje-
nih
ki imajo v sebi rudečo barvo.
V vaši Habrovanu
se nismo občutili, je za naše fužine in
okolico ven- (na Marskem) gré od nst do ust pripovedka, da v neki
hiši že več nocí zaporedoma straší; opolnoči se sliši silen ropot, oknja rožlajo in mize ropočejo; žandarjem
der sneg velika dobrota, zakaj navadno dobivajo naše kakor večidel vse gorenske fužine oglje večidel le po
zimi z visocih in nepotnih hribov po samotežni vožnji; je ukaz došel po strahu slediti, ki bojo gotovo kmalo
'V Tau-
kakor Dunajski časnikî pí-
letos pa je žugalo oglje v hribih ostati; kar ga bo do- truplo tega duha našli in ga v pokoji li.
biti
bo gotovo
dra
desiravno je od malo let sem fers-u na Tiroljskem se je
ze cena za pol
višji poskočila. Bati se je, da za
volj mehke zime bi naše fužine
1)0 fužinarje
elika škoda
?
po
poleti ne praznovale5 kar drugi
šejo — oženil nek čevljar, ki je po prestanih boleznih tako sključen , da le po vsih štirih hoditi zamore, ven
strani pa so tudi dar je v hoji tako uren, da se mu vsak cudi, ki ga
oglarji milo gledali, ki so se celo poletje po visocih hri
vidi
bih z dervarijo in kuhanjem o
?
ta žena dobi gotovo prav podložnega
moža !
tr
ř->
vkvarjali ; zdaj bi bil
Postava je vnovič oklicana, da tisti, ki imajo dovo
marsikdo že lepe denarce za oglje potegnul, tako pa so ljenje smodnik (pulver) prodajati, ga ne smejo v svoji namést veselega in urnega dervarja klaverno pohajkvali. štacuni nikdar čez 4 funte imeti, ki mora biti v pleha
?ico: stih posodah varno shranjen; vsa druga zaloga mora
Toraj pri nas le še poterdimo staro slovensko prišlo Vsaka reč o svojem času je nar bolji".
»
biti z unaj mesta ali terga hranjena.
Zagrebško
Novo gojzdnarsko postavo smo pri nas z veseljem škofijstvo je povikšano v pervostolnico Horvaške in Sla
pozdravili
naj
se le dotične oblasti ojstro po nji
vonske dežele.
Slavni kardinal in knezo-skof Vrati
sale! zakaj ene leta se okoli nas z boršti gospodari, slavski baron Diepenbrock je na svojem gradu v Iva-da je joj. (Tud nekteri fužinarji sami so bili tako mo- nji gori 20. t. m. umerl. — Od Cernogorsko - Turške
dri).
Med tem , ko si na Teržaškem in Notranjskem
f
vojske se bere v časniku „Oest. Cor. , da. zalibog. domorodci prizadevajo , Kras ogojzditi, so si pri nas po je dosto poljskih in ogerskih oficirjev v turški armadi, vsih grapah zage, ki so tako rekoč iz zemlje rastle, ki so sedaj vojskovođi zoper Cernogorce; naj hujsi pa
prizadevale noč in dan, nov Kras vstvariti. Kako sila
veliko je šlo v malo letih lesa v ptuje dežele
je to

da je vojska, ki se je med Turki vnela, vojska
se dob i ček kaj pozna? Bog daj prihodnj
• V
?
in kj
bolje
Josip Levičnik
za turško véro zoper kristiane more povedati, kakošen bo konec tega
postala, in
da se ne
plamena; turška
vlada si ima sama sebi vse nevarne zaderge pripisati,
Iz Ljubljane 22. jan. V zgodovino letošnje čudne ktere vtegnejo po takem grozovitem početju slediti. -Terž.
zime zapišemo današnj
d
zato
y
ker je pri nas čas." se iz Budve od 15. t. m. piše, da so bili Cerno
leto šnj
g padel, menda tudi drugod
p e rvi
Dunaja zvémo, da je ravno ti dan sněžilo.
?
iz
gorči
Novičar iz mnogih krajev

5
v poslednjih bitvah srečni ; 15. t. m. so imeli Turki od 5 krajev Cernogorce napasti, kteri pa so veseli in po vojski hrepené, maševati se nad Turki za pobite svoje brate. Kuci je stopil na stran Cernogorcov. — Nar važ niši novica iz Pariza je, da se bo césar Napoleon 29.
Rajni nadvojvoda Reiner je v svoji oporoki vka- t. m. oženil iu za ženo neko prezalo Španjolko vzel, zal, da hoče v Botzen-u v farni cerkvi pokopan biti; po iménu grofinjo Montijo, ktera se tudi vojvodinja T e
preprost kamen naj kaže pokopališče njegovo ; groba nad- banska imenuje. Parižani so vsi osupnjeni zavolj te pis si je sam naredil. — Ker se je večkrat přiměřilo, ženitve, ki se, kakor pravijo, nespodobi za cesarja;
da tisti, ki so kje kakošno rudo z i iskati začeli, nišo pri ces. rudarskih
dili in jo dalje tudi ministri so mu to ženitev odsvetovali, razun enega, dnijah vsega po
polu
po
da
je potem
p ervenst
al Napoleon se ne da pregovoriti, kajti hoče ženo imeti ne po povelju cesarstva, ampak po volji serca.
Natiskar in záložník Jozet Blaznik v Ljubljani.