novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ul. B. De Rubeis 20 • Tel. (0432) 731190 • Poštni predal / casella postale 92 Poštnina plačana v gotovini / abb. postale gruppo I bis/70% • Tednik / settimanale • Cena 1000 lir št. 33 (440) • Čedad, četrtek, 15. septembra 1988 DOTAKNIL SE JE TUDI VPRAŠANJA ZAŠČITE SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI Predsednik deželne vlade Biasutti predstavil svoj petletni program "Nadaljevati moramo po dose-daj začrtani poti in podpreti nove pobude; to ne pomeni, da bomo nadaljevali z rutinskim delom, pomeni predvsem, da bomo skušali do konca uresničiti širokopetezen načrt za dokončno valorizacijo dežele, ki se dobro zaveda svojega velikega potenciala, kljub zahtevni obmejni lokaciji; trudili se bomo za uveljavitev dežele, ki krčevito brani svojo diferensirano avtonomijo in se s svojimi zahtevami ne postavlja proti interesom države ampak le utrjuje njeno enotnost". Tako je v sredo 7. septembra dejal predsednik deželne vlade Adriano Biasutti ob koncu svojega dolgega poročila, ko je pred novim deželnim svetom prebral program ponovno potrjene šeststrankarske koalicije (KD, PSI, PSDI, PLI, PRI in Ssk). Glavna skrb nove deželne vlade bo v tem, da bi uresničila tako imenovano "tretjo fazo", to pomeni fazo vsesplošnega razvoja dežele, potem ko je morala v prejšnjih letih reševati številne probleme, v marsičem povezane z obnovo in razvojem potresnega območja. Predsednik Biasutti je v svojem približno 60 strani dolgem poročilu obravnaval odprte pro- bleme v posameznih sektorjih in seveda smernice delovanja odbora. Na prvo mesto je postavil vprašanje odnosov med državo in deželo, vprašanje deželne avtonomije in pristojnosti, ki jih zagotavlja deželni statut. Takoj zatem je vprašanje sodelovanja z drugimi institucionalnimi stvarnostmi kot so občine, pokrajine in gorske skupnosti, torej decntralizacije. Posebno pozornost je predsednik Biasutti posvetil tistim ukrepom o katerih razpravlja in odloča parlament. Gre za zakon za obmejno gospodarsko sodelova beri na 2. strani E a proposito di sloveni... Nelle sue dichiarazioni programmatiche, il presidente della Giunta regionale Adriano Biasutti ha affrontato anche il tema della legge di tutela per la comunità slovena del Friuli Venezia Giulia. Ne ha parlato nel capito dedicato alle leggi nazionali da definire per la Regione. Così si è espresso il presidente Biasutti: "...Sul versante parlamentare vi sono due ulteriori punti che qualificano l'impegno del Friuli Venezia Giulia: la legge per la tutela della minoranza slovena e gli interventi per le lingue e culture minori. Dopo le incomprensioni e i silenzi, la Giunta ha reso pubblica e ribadisce la convinzione del diritto della minoranza slovena alla legge di tutela. Nel contem- po affermiamo che il problema va affrontato e risolto con equilibrio senza strumentalizzazioni che ci porterebbero, come già avvenuto, lontano e fuori strada. Nel Friuli Venezia Giulia il problema del bilinguismo non si pone per il fatto evidente che le dimensioni e la realtà del fenomeno non sono quelle di altre realtà. Nella sua giusta e condivisa rivendicazione la minoranza slovena deve anche riconoscere che in una legge di tutela che si estenda, come a noi pare doveroso, a tutte le aree, comprese quelle della provincia di Udine, dove essa è presente, si devono necessariamente prevedere forme differenziate e graduate, rispondenti alle diverse intensità di insediamento in una od altra area. Continuerà altresì la politica per una giusta difesa della minoranza italiana che vive in Jugoslavia e verrà perseguita nel contempo la sollecitazione per un'attuazione completa del trattato di Osimo per quanto attiene soprattutto al problema dei beni abbandonati. La Giunta regionale infine ritiene che l'attuale legislatura nazionale deve portare alla definitiva approvazione della legge sulle lingue e culture minori. Ribadendo che il Friulano non può essere imposto, si conferma però che va riconosciuta anche formalmente la sua identità di lingua e va difesa e favorita la sua conservazione nelle tradizioni e nella cultura del nostro popolo". OD PANDIEJKA ODPART DVOJEZIČNI VARTAC Na škudielca čaja, kjer pomočit biškote an se že čujejo ku tan doma Z nasmejanim obrazom sta učiteljici Vilma Martinig an Antonella Scaunich sparjeli v pandiejak zjutra naše najmlajše, ki hodijo v dvojezični vartac v Špietar. Bila jih je kar liepa skupinica, čepru niso še paršli vsi, ker nekateri so šele na dopustu. Ostaja pa nimar velika družinica dvojezičnega vartca, saj je lietos vpisanih 23 otruok. Spet je takuo zaživeu špetrsld center, ki je lietos odpru njega vrata beneškim otrokam že peti krat. Ja, lietos praznuje dvojezični vartac njega peti rojstni dan! Prvi dnevi v vrtcu potekajo v znamenju igre in medsebojnega spoznavanja, še posebno za te male, ki parvič v življenju osta-njejo deleč od duoma, od mame, tarkaj cajta an zatuo jim vsakoan-tarkaj uteče kaka suza. Pa tist velik salon, kjer se lahko otroci lovijo an igrajo, kjer je dost igrač, kjer je vse živuo an veselo, vsakega osvoji, privabi. An takuo lahko prenesejo začetne težave. Veseli, nasmejani an živi so pa bli že parvi dan te velie. Bluo je zaries ganljivo videt, kuo so bli radi spet se srečat po polietnih miescih z njih parjatelji. Tel tieden, ko se otroci spet navajajo na vartac an na njih "dolžnosti", ostajajo v centru le do kosila. Od pandieljka pa se začne normalno življenje an dielo dvojezičnega centra, saj se začne an Suola. Lietos bo spet parvi razred, majhni "pionieri ", ki so začel hodit gor v dvojezično šuolo, začnejo trečji razred. Tuole pride ree, de je center lietos še zrasu. Do sada imajo vpisanih, med tistimi, ki hodijo v vrtač an v šuolo, 41 otruok. Nimar vič družin torej zaupa Centru an je zadovoljna za pedagoški model, ki so ga zbral v Spetru. Na žalost je pa nimar še odpart problem priznanja vartca, ki ne pomeni samo možnost finančne podpore predvidene za podobne privatne strukture, pač tudi odgovor inštitucij nimar buj velikemu številu družin. FINO AL 25 NELLA CHIESA DI S. FRANCESCO Cividale si mette con i suoi artisti del ’900 Maestri Artigiani del '900 a Cividale», mi è apparsa in qualche modo interessante, soprattutto per quanto riguarda le sue origini. Nel 1870, quindi più di un secolo fa, vennero create in vari paesi europei delle società che si prefiggevano, attravero delle scuole d'arte serali, di dare possibilità ai lavoratori, ai braccianti, di imparare e di cimentarsi in varie forme di arti e di mestieri, come la pittura, la scultura, la tessitura, la lavorazione del ferro battuto, dell'oro, del legno e del rame. Nel corso degli anni queste organizzazioni, chiamate Società Operaie di Mutuo Soccorso, ebbero sempre maggiore rilevanza, anche grazie a quanti, con il contributo e l'abnegazione, si sacrificarono, studiando la sera dopo un giorno di duro lavoro, per apprendere le basi di una cultura indispensabile per la loro arte. Quasi tutti i 18 artisti e 23 maestri che sono rappresentati in questa rassegna, hanno fatto parte della Società Operaia di Cividale. Tra di loro si possono ricordare nomi divenuti importanti anche a ti Insegna di Balilla Moschioni Per una mostra, di qualunche tipo essa sia, non credo di saper spendere più di un aggettivo, a seconda del mio grado di interesse: noiosa, o passabile, o degna della massima attenzione. Quella che si sta tenendo in questi giorni, nella cornice romanica della chiesa di San Francesco di Cividale, dal titolo «Artisti e E segue a pagina 3 INTRODOTTA NEL COMUNE DI GRIMACCO LA TOPONOMASTICA BILINGUE Restituito ai paesi il loro nome sloveno Sabato scorso gli addetti comunali hanno posto i primi cartelli bilingui Sabato scorso sono apparsi a Grimacco i primi cartelli bilingui, indicanti i nomi delle località oltre che in italiano anche in sloveno. Le prime tabelle sono state poste all’ingresso del territorio comunale, a Dolina ed a Clo-dig/Hlodič. Nei prossimi giorni gli addetti comunali completeranno la posa dei cartelli all'inizio di ogni frazione. Così dopo che tanti comuni friulani hanno già provveduto a porre i cartelli bilingui sul loro territorio e dopo che lo aveva fatto an- che il comune di Faedis, tenendo conto del fatto che nel suo ambito convivono friulani e sloveni, anche un comune delle Valli del Natisone restituisce finalmente la denominazione originaria slovena alle proprie frazioni. Una delibera del consiglio comunale in questo senso era stata votata dal consiglio comunale già nell'aprile dell'anno scorso. In essa si autorizzava il sindaco a presentare domanda di contributo alla Provincia, che è stato successivamente concesso sulla base della legge 68. Ricordiamo che contro quella delibera avevano votato i due consiglieri dell'opposizione democristiana che pure si erano dichiarati in linea di principio favorevoli all'iniziativa. Per quanto riguarda invece la parte scientifica, l'amministrazione si è affidata a don Natale Zuanella, il maggior studioso ed ed esperto di toponomastica locale. L auspicio è ora che altre amministrazioni comunali si muovano in questa direzione a tutela della lingua e della cultura locale. Spietar: vartac ima 5 liet an 2 E ; C10DIG CGMWt N OSIHftCCO DOTAKNIL SE JE TUDI POTREBE PO ZAŠČITI SLOVENSKE NARODNE SKUPNOSTI BULFONE IN LEPRE NISO ŠE NADOMEŠČENI Predsednik deželnega odbora Biasutti predstavil program nove deželne vlade nadaljevanje s prve strani Videmski pokrajinski odbor je šele okrnjen nje, za zaščitni zakon za slovensko narodno skupnost in zakon za jezikovne manjšine. Glede našega zakona (besede predsednika deželne vlade objavljamo posebej) je Biasutti potrdil prepričanje, da ima slovenska manjšina pravico do zakona. Problema, je nadaljeval Biasutti, se je treba lotiti uravnovešeno in brez strumentalizacij. Vprašanje bi-linguizma pa se pri nas ne postavlja zaradi očitnega dejstva, da nista dimenzija in stvarnost pojava taka, kot v drugih stvarnostih. V svojih pravičnih zahtevah, s katerimi se strinjamo, mora slovenska manjšina priznati, da je treba v zakonu, ki naj zajema vse področje, kjer živijo Slovenci vključno z videmsko pokrajino, da je nujno predvideti diferencirane in postopne oblike, ki naj odgovarjamo različni gostoti prebivalstva na enem ali drugem področju. Predsednik Biasutti se je tudi zavzel in potrdil obveze deželnega odbora, da bi prišlo čimprej do odbritve zakona o zaščiti jezikovnih manjšin. Deželni svet se je ponovno sestal v ponedeljek 12. Na dnevnem redu je bila razprava o programskih izjavah predsednika. Za vsako stranko je spregovoril le eden svetovalec, ki je imel na razpolago dvajset minut. Govorili so Brezigar (Ssk), Cavallo (DP), De Agostini (MF), Vi-vian (Zeleni), Cecovini (LpT), Cisilino (PSDI), Giacomelli (MSI-DN), Viezzi (KPI), Bulfone (PSI) in Dominici (KD). Naj na koncu ponovimo, čeprav je že znano, kako je sestavljena deželna vlada: Adriano Biasutti(KD), predsednik; Gianfranco Carbone (PSI),podpredsednik in odbornik za načrtovanje; Silvano Antonini (KD), izobraževanje, poklicno izobraževanje, kulturne dejavnosti; Ivano Benvenuti (KD), obrt, delo in kooperacije; Mario Brancati (KD), higiena in zdravstvo; Giovanni Di Benedetto (KD), promet, prevozi, civilna zaščita; Dario Rinaldi (KD), finance; Vinicio Turello (KD), kme-tjistvo; Ferruccio Saro (PSI), in-dutrija; Carlo Vespasiano (PSI), gozdovi, lov, ribolov, rekreativne in športne dejavnosti; Nemo Gonano (PSDI), gradbeništvo, tehnične službe; Armando Angeli (KD), popotresna obnova, okolje; Gioacchino Francescut-to (PSI), trgovina, turizem; Dario Barnaba (PRI), krajevne uprave, zemljiška knjiga; Paolina Lambert Mattioli (PSI), skrbstvo. Medtem ko je v Trstu deželna vlada začela s svojim delom nà osnovi novega programa, o katerem je deželni svet razpravljal v zadnjih dneh, ostajo v Vidmu, na Pokrajini, še nekateri odprti problemi. Kot je znano sta bila na zadnjih upravnih volitvah izvoljena v deželni svet dva pokrajinska odornika: socialist Enrico Bulfone, ki je bil imenovan za načelnika svetovalske skupine, in demokristjan Oscarre Lepre. Slednji je dal odstavko od videmskega pokrajinskega sveta že julija, Bulfone pa se mora še odločiti med Pokrajino in Deželo. Na problem so pred dnevi opozorili komunistični svetovalci, ki so zahtevali, da se čim prej skliče pokrajinski svet, saj ne moreta ostati brez odgovornega dva pomembna resorja kot sta skrbstvo in promet. Problem pa očitno ni tako enostaven in še se ne ve, kako in kdaj se bosta tajništvi KD in PSI odločili. Pri socialistih ni že znano, če se bo Bulfone odločil za Deželo, ali bo ostal na Pokrajini, kar je povezano, zgleda, z notranjem ravnovesjem stranke. Prvi neizvoljen za pokrajinski svet na listi PSI je župan iz Camma al Tagliamenta Primo Ma-rinig. Pri demokristjanih pa je še odprto vprašanje, kdo bo nadomeščal Lepreja v pokrajinskem odboru. Sedaj krožijo štiri imena: G ino Molinaro, župan v Buii, Elia Tomai, župan v Fagagni, Lionello D'Agostini, bivši župan v Cam-poformidu in svetavelc iz Nadiš-kih dolin Giuseppe Chiuch. Vsekakor bo prišel v pokrajinski svet Antonio Martini, prvi neizvoljen na listi KD. ANCHE A TORREANO UN COMITATO PER LA DIFESA DELL'AMBIENTE Una ferita nella nostra montagna Il presidente del Comitato Pier Carlo Toffoletti parla di danni irreversibili KOŠTALA BO VERJETNO VIC KO DVIE MILIJARDI Blizu Rubinjaza bo čedajski kamun gradili veliko pišino Čedad misli obogatit njega športne strukture an zgraditi velik bazen, veliko pišino. O telem ar-gomentu so guoril na zadnji seji komunskega konselja an je prišlo tudi do polemik, saj opozicija ( komunisti, socialisti, neodvisni an predstavniki Furlanskega giba-nja)je pohvalila tolo pobudo, ni pa želiela glasovat za verbale posebne komunske komisije, ki je bila imenovana za tuo de izpelje apalt an natečaj. V adni besiedi niso že-liel vzeti odgovornosti za dielo komisije. Stvar se je rešila, ko je župan Pascolini predlagu, naj vsak konsiljer glasuje na predlog o pišini, da pa se lahko vzdrži glede omenjenih verbalov. Kje bo an kaka bo pišina? Tuole je komunskemu konselju poviedu župan Pascolini, ki je tudi poudaru, kuo je čedajski kamun že 20 liet odtod začeu študierat na pišino. Zdej zgleda, de so cajti zdrieli za tolo pomembno športno strukturo. Pišino zgradijo v študijski coni v Rubig-naccu. Bo imiela veliko prestora za publiko: 240 sedežev v tribuni, bo pa tudi zaries velika. V projektu sta dva bazena: adan bo dug 25 metru an šerok 13 an pu, te drug bo glih takuo šerok an dug 8 metru. Ki dost bo pa bazen kostu? Približno 2 milijarda an 300 milio-nu je jau župan Pascolini. V teli vsoti so uštieti tudi espropri an nepredvideni štroški. PRI NAS PREDSTAVNIKI NOVOGORIŠKE KNJIŽNICE Želja po razširitvi slovenske knjige Na sedežu kulturnega društva Ivan Trinko v Čedadu je prejšnji teden bilo srečanje med predstavniki slovenskih kulturnih društev in organizacij videmske pokrajine in ravnateljem novogoriške knjižnice Rajka Slokar, ki ga je spremljal Boris Jukič, odgovoren za stike z zamejci. Predhodno pa sta se predstavnika knjižnice iz Nove Gorice sestala v Spetru z odgovornimi Zavoda za slovensko izobraževanje, z Živo Gruden na čelu. V središču pozornosti je bilo vprašanje prisotnosti slovenske knjige v vsem področju, kjer živijo Slovenci v videmski pokrajini s posebnim poudarkom na domoznanski smeri, saj je pri ljudeh zelo prisotna želja po spoznavanju lastne stvarnosti. Z obeh strani je bila poudarjena tudi potreba po dopolnitvi in okrepitvi knjižnice kulturnega društva Ivan Trinko, ki naj bi s časom imela na razpolago vse objavljeno gradivo o Slovencih videmske pokrajine. Anche Torreano ha il suo comitato ambientalista. E' nato in guesti giorni e non soltanto per principi ideali che pure sono sottolineati nello statuto. Il comitato si propone naturalmente la tutela dell'ambiente e del patrimonio storico, culturale e sociale del territorio comunale. Ma è nato anche per reazione di un gruppo di cittadini, come si legge in un comunicato, di fronte ad un problema drammatico, una brutale aggressione al patrimonio ambientale di Torreano che desta preoccupazione. Appena sopra il paese, in linea d'aria a poche centinaia di metri dalla piazza centrale, la montagna appare ferita da una cava che la taglia a metà. E' la cava Barilla, della ditta Al-saf di Liviana Cettolo che ha sub-appaltato i lavori alla ditta Vidoni, nota soprattutto per operazioni di ripristino di argini di fiumi. E proprio pietra da annegamento si sta traendo dalla cava in questione, dicono gli ambientalisti, non pietra piasentina. "Si sta deturpando un paesaggio — dicono gli aderenti al comitato senza nemmeno quella contropartita in termini economici per il territorio e favorevole per l'occupazione che sono il comodo alibi dei tanti distruttori dell'ambiente dell'epoca moderna". "La legge 35/86 prevede l'apertura di cave solo a condizione di benefici economico—produttivi del territorio e tutela ecologico—ambientale: nessuna delle due caratteristiche è rispettata ", dice il presidente di "Torreano—ambiente", questo è appunto il nome del comitato, Pier Carlo Toffoletti. E continua: "Stanno estraendo da 5 a 10 volte più di tutte le cave del Consorzio Pietra Piasentina messe assieme; se vanno avanti così caveranno in un anno 2 milioni di quintali. Un danno irreversibile." Da qui la decisione di costituire un comitato a difesa dell’ambiente. Tra le prime attività in programma ci sono la richiesta di documentazione e di accertamenti tecnici, un servizio filmato, oltre evidentemente ad un'opera capillare di sensibilizzazione al problema dell opinio-ne pubblica di Torreano e dei paesi vicini. Gospodarstvenikom Per gli operatori ZA IZVOZNIKE Državni urad Ufficio italiano cambi je te dni objavil navodila, kako se morajo ravnati izvozna uvozna podjetja in tudi denarni zavodi pri rednih ali kreditnih poslovnih odnosih s tujino; navodila dopolnjujejo ministrski odlok z dne 1. februarja 1988. Navodila oziroma že odlok je prinašal spremembe pri zunanjetrgovinskem poslovanju. Do sedaj so morali uvozniki za vsak posel, ki je presegal določeno vrednost, pridobiti pri ustreznem in pooblaščenem denarnim zavodom tako imenovano bančno dovoljenje (benestare bancario). Od 1. oktobra dalje odpade ta obveznost in operaterji bodo lahko predložili carinike račune za blago in druge običajne listine (izvorno spričevalo, sanitarni ali fitopatološki certifikat). A vendar bodo morali izvozniki po zaključnem poslu predložiti denarnemu zavodu posebne listine, na kateri bodo navedene, poleg statističnih podatkov o podjetju, še vsi podatki o opravljenem poslu. Obrazci, ki jih predvideva okrožnica urada UIČ, so dokaj zamudni in bodo povzročili podjetjem določene organizacijske težave. To je le formalna sprememba, avendar je še nekaj bistvenejšega. Do sedaj so imeli denarni zavodi dolžnost in možnost, da preverjajo pravilnot posla in so imeli pravico zavrniti izdajo dokumentacije. Sedaj si prevzema to odgovornost sam podjetnik, saj banka bo le sprejemala plačilo in posredovala osrednjemu statističnemu uradu vse podatke o poslu. Ta ukrep naj bi približal poslovanje krajvenih operaterjev kolegom iz ostalih evropskih držav. Nekateri zavodi že pripravljajo listine in jih bodo izročili svojim klientom, toda ni pripovedano, da si operater sam tiska ali pripravi listine, ki morajo sicer vsebovati vse potrebne podatke. PER GLI ESPORTATORI ED IMPORTATORI L'Ufficio italiano cambi ha emanato in questi ultimi tempi la circolare attuativa del decreto presidenziale dell'l febbraio 1988 che prevedeva dei mutamenti essenziali nelle operazioni di esportazione, di importazione e di finanziamenti all'estero. Con il 1° ottobre di quest'anno verranno aboliti i benestari bancari che erano fino ad ora richiesti quando l'operazione superava un dato valore, Questa disposizione sembrerebbe semplificare le operazioni ed evitare inutili perdite di tempo, ma l'azienda dovrà ora compilare della documentazione aggiuntiva. Ad operazione ultimata l'operatore consegnerà i documenti alla banca per l'incasso rispettivamente per il pagamento all'estero, ma nello stesso tempo dovrà presentare per ogni operazione dei formulari speciali predisposti dal-l'UIC. I formulari comprendono i dati statistici dell'azienda ed inoltre la descrizione esatta dell'operazione, il suo valore, la merce e le modalità di pagamento. Questa disposizione ha anche un altro aspetto, forse più rilevante. Attualmente la banca aveva il diritto ed il dovere di controllare se l'operazione era compatibile con le norme vigenti. Oggi questa responsabilità ricade direttamente sugli operatori o sui loro spedizionieri. Il che vuol dire che gli operatori dovranno seguire tutte le nuove prescrizioni e approfondire la propria conoscenza delle disposizioni sia valutarie che in genere. Alcune banche stanno già predisponendo per i loro clienti questa documentazione, ma nessuno vieta che l'operatore se la prepari da solo sulla falsariga di quella predisposta dall'UIC. ZAPADLOSTI - SCADENZE 15.9. zapade rok za plačilo odtegljajev na honorarje izplačane zunanjim sodelavcem scade il termine per il versamento delle ritenute dac-conto sulle prestazioni di collaboratori esterni 20.9. zapade rok za plačilo odtegljajev Irpef in Inps na dohodke odvisnih delavcev za mesec avgust scade il termine per il pagamento delle ritenute Irpef e Inps sui redditi dei lavoratori dipendenti per il mese di agosto. |zW Gjave: velika rana na našem teritorju NUOVO LIBRO DI GIANNI MARTINOLLI PRESENTATO SABATO SCORSO A TARVISIO ...ed è una Rugiada di memorie La pubblicazione, edita dalla Coop. Dom, è stata curata da don Gariup Alla presenza di un folto pubblico nonché di numerose autorità, fra le quali il deputato democristiano Danilo Bertoli, il sindaco di Tarvisio Klavora, il presidente dell'Azienda autonoma di soggiorno e turismo di Tarvisio Coianiz, il sindaco di Malborghetto e presidente della Comunità montana Val Canale-Canal del Ferro Ehrlich, il professor Fanni dell'Università di Trieste, don Božo Zuanella, presidente della Società cooperativa editrice Dom di Cividale, i sacerdoti della valle, fra i quali monsignor Attilio della Marina di Tarvisio, nonché numerosi triestini e monfalconesi, è stato presentato da don Mario Gariup, parroco di Ugovizza, sabato 11 settembre, presso il centro culturale di Tarvisio il libro «Rugiada di memorie» di Gianni Martinolli. La pubblicazione raccoglie 37 composizione poetiche di carattere sociale, religioso e familiare e si divide in tre parti: Juvenilia, Gaudium lare certo, Caela nova. Nella prima parte si nota un certo pessimismo, conseguenza del fatto, probabilmente, che l'autore fin da bambino fu colpito negli affetti più cari, prima la morte del padre, poi della sorella e della madre. Nella seconda parte si colgono immagini del passato, arricchite però dalle esperienze acquisite col passare del tempo. Infine nella terza parte c’è un approfondimento del presente, della precarietà della condizione umana, c'è una presa di coscienza del valore della vita. Gianni Martinolli, monfalco-nese, non è nuovo a questa esperienza. Laureato in scienze politiche e lettere moderne presso l’università di Trieste, città dove abita con la famiglia, e dove insegna al Liceo linguistico, ha già al suo attivo un libro su don Sturzo, «La concezione politica di Luigi Sturzo», scrive per la terza pagina dell’Avvenire e per altre riviste. Viene da chiedersi come mai un autore di Monfalcone scelga-Tarvisio per la presentazione di un suo libro. Gianni Martinolli trascorre parte della sua vita a Vaibruna. Qui ha avuto occasione di incontrare e stringere amicizia con don Mario Gariup e di fargli leggere alcune sue composizioni. Sono belle, perchè non farle conoscere ad un pubblico più vasto? E così «Rugiada di memorie» vede la luce in Valcanale. La composizione e la stampa vengono curate proprio da don Mario che ne scrive anche la prefazione. Perchè la Società coperativa editrice Dom? Perchè don Mario Gariup stampa per conto di questa casa editrice che ha come politica editoriale quella di essere mezzo di collegamento per una migliore conoscenza reciproca fra le diverse realtà culturali e linguistiche esistenti nella nostra regione: quella italiana e quella friulana oltre naturalmente a quella slovena. Alla manifestazione hanno dato il loro patrocinio l'Azienda autonoma di soggiorno e turismo di Tarvisio, i comuni di Tarvisio e Malborghetto, la Comunità montana Canal del Fer-ro-Valcanale e la Società cooperativa editrice Dom di Cividale che, come già detto, ha edito il libro. Come ci ha detto don Mario Gariup, l’autore e la coperativa hanno ora in programma in tempi brevi la presentazione di «Rugiada di memorie» anche a Trieste. FINO AL 18 LA SUA PERSONALE A TQLMEZZO D Carso della Raza a Palazzo Frisacco Rimane aperta soltanto fino a domenica 18 settembre la personale di Claudia Raza, allestita nella bella cornice di palazzo Frisacco a Tolmezzo ed inaugurata sabato 3 settembre alla presenza di un folto e qualificato pubblico. Vi hanno partecipato tra gli altri i sindaci di Tolmezzo e di Duino-Aurisina, dove la pittrice vive e lavora. L’artista che è molto conosciuta ed apprezzata anche in Benecia, una terra che è in parte anche sua, e dove si è presentata più volte nella Beneška galerija l’ultima volta è stato in occasione della giornata della donna lo scorso anno espone a Tarcento una serie di lavori, realizzati nel periodo che va dal 1980 al 1987. Tema ispiratore principale e ricorrente delle sue opere, presentate alla vernice dal critico Carlo Milič, sono le pietre del Carso triestino, una materia che mantiene la sua fissità ma su cui, attraverso le diverse tecniche pittoriche e nel percorso artistico di Claudia Raza, si proiettano i sentimenti e le emozioni umane più profonde. La mostra rimane aperta dalle 16,30 alle 19 nei giorni feriali e dalle 10 alle 13 nei giorni festivi. Plečnik un ospite gradito a Milano E’ stata inaugurata nei giorni scorsi a Milano un'imponente mostra dedicata all’architetto sloveno Jože Plečnik. La mostra, allestita nel palazzo Permanente, offre un quadro completo del lavoro di un grande architetto sloveno, rimasto troppo a lungo nell’ombra. Si tratta della riproposizione della stessa esposizione, presentata due anni fa a Parigi, dove aveva riscosso un grande successo ed è stata visitata da oltre due milioni di persone. Il lavoro di Jože Plečnik viene illustrato attraverso le tre tappe fondamentali della sua vita: Vienna e la scuola di Wagner, Praga e la ristrutturazione del castello Hradčani ed infine Lubiana con la formazione e definizione di quell’«architettu-ra slovena» a cui Plečnik ha dedicato tutta la sua vita. Affollatissima la vernice a cui hanno partecipato tra gli altri anche il sindaco di Milano Paolo Pilliteri ed il presidente del governo della repubblica di Slovenia Dušan Šinigoj. La mostra verrà presentata il prossimo novembra a Venezia e poi partirà alla volta degli Stati Uniti, dove sarà allestita a New York. DA VENERDÌ 16 A DOMENICA 25 SETTEMBRE AL QUARTIERE FIERISTICO Ritorna a Udine la Casa moderna Fra gli espositori la cooperativa Lipa di San Pietro al Natisone ed alcune ditte locali Venerdì 16 settembre, presso il quartiere fieristico di Udine si inaugura la 35* edizione della Mostra della casa moderna. All'inaugurazione saranno presenti autorità locali e regionali. Come già scritto sullo scorso numero, alla Mostra sarà presente fra gli espositori anche la cooperativa Lipa di San Pietro al Natisone con diversi articoli, dagli arazzi ai mobili, dalle musicassette ai libri. Presenti anche altre ditte delle Valli del Natisone che, come nelle scorse edizioni, non mancheranno di suscitare interesse nei numerosi visitatori. La Mostra si concluderà domenica 25 settembre. Stand della Lipa all'Opifex dello scorso maggio c» DVOMESEČNIK TIK PRED IZIDOM - UREJA GA ISTOIMENSKO KULTURNO DRUŠTVO Studenci!Sorgenti, nova revija v Beneški Sloveniji Nov glas beneških slovenskih katoličanov, ki želi prispevati k razmišljanju o naši stvarnosti A Cividale si mettono in mostra segue dalla prima pagina livello nazionale, come Francesco Pelessoni, uno dei più grandi restauratori di affreschi italiani, e poi Aldo Colò, Darko Bevilacqua. Per arricchirne il significato, gli organizzatori della mostra hanno poi invitato anche tutti coloro che hanno vissuto o vivono a Cividale e che hanno lasciato in qualche modo un'impronta artistica significativa, dando lustro alla città e continuando quella tradizione di cultura che la città di Cividale ha sempre espresso nelle sue diverse forme. C'è tempo fino al 18 settembre, per rendersi conto della vasta panoramica delle espressioni artistiche sviluppatesi in questo secolo nella cittadina longobarda, anche se c’è la possibilità di una posticipazione della data di chiusura, per consentire le visite delle scolaresche in considerazione dell'avvio del nuovo anno scolastico. E’ una buona occasione per uno sguardo alla memoria della cultura cividalese, e le opere, ve lo assicuro, sono tutte di grande presi0- Michele Obit Periodični tisk v Benečiji se je obogatil in s tem po vsej verjetnosti tudi poglabljanje, razmišljanje in razprava o stvarnosti in perspektivah slovenske narodne skupnosti. Je že v tisku in čez nekaj dni pride v javnost nova revija Studenci/Sorgenti. Ureja in izdaja istoimensko kulturno društvo, ki je pred leti nastalo z namenom, da poveže slovenske katoličane s tega področja, da prispeva k človeški promociji Slovencev videmske pokrajine, da pospeši proces samozavedanja in uveljavljanja beneškega človeka kot italijanskega državljana in hkrati kot pripadnika slovenskega naroda. Taka organizirana prisotnost katoličanov je bila potrebna je rečeno v uvodnem članku prve številke revije Studenci —, saj je več kot stoletje prevladujoča italijanska omika kratko-malo ignorirala prisotnost različne etnične skupine na tej porciji meje. Členi 2, 3 in 6 italijanske Ustave niso po štiridesetih letih še uresničeni. Italijansko politi- ko in njene dosedanje izbire na vzhodnji meji so pogojevala povojna leta. K temu je treba dodati dejstvo, da so borbo za uveljavitev pravice do obstoja manjšine, še prej ko do razvoja, vodile skoraj izključno levičarske stranke, v prvi vrsti komunistična partija, kar je privedlo do identificiranja slovenskega vprašanja s tem strankarskim momentom. Lokalna Cerkev, ki je skozi stoletja gojila in oživljala slovenski jezik in kulturo -in to je povzročilo neločljivo povezanost med kulturo in vero —-se je pod pritiskom italijanskega nacionalizma, po drugi strani, razdvojila in je prišlo hkrati do prekrivanja cerkvene in politične ravni. V tem okviru, ki smo ga zelo na kratko povzeli iz uvodnega članka revije, na osnovi take analize položaja v Benečiji je nastalo kulturno društvo slovenskih katoličanov. Njegovi cilji so obogatiti razpravo, prispevati na osnovi boljšega informiranja k premostitvi predsodkov in torej k ustvarjanju konkretnejšega, bolj odprtega in treznega dialoga, razširiti znanje o slovenskem vprašanju tudi v italijanski javnosti, poglobiti razmišljanje o glavnih vprašanjih, ki zadevajo naš teritorji ( mir, okolje, celovit razvoj, mladinsko vprašanje, množična občila itd.) Taki so ci- lji tudi nove revije Studenci, ki sedaj prihaja na dan in pri kateri bodo sodelovali strokovnjaki in intelektualci tudi iz drugih krajev dežele in iz sosednjih dežel, kot je razvidno že iz prve številke. Poglejmo sedaj, v kolikor nam to dopušča kazalo, vsebino prve številke. Objavljenih je deset prispevkov: Nov prostor za novo prisotnost; Opombe na rob "Sol-lecitudo rei socialis" (Renzo Mattelig); Nadiške doline (Riccardo Ruttar); Revija 2000: generacija mladih krščanov v Sloveniji (Jože Peterle); "Slovenska pomlad" na zatožni klopi; Slovenska šola v videmski pokrajini. Prispevek k razmišljanju poslanca Danila Bertolija (Riccardo Ruttar); Etnopolitika J. Rotschil-da, skorajda priročnik etnične taktike in strategije (Pavel Stranj); Vitalna jedra v odprtem svetu (Ferruccio Clavora); Po deželnih volitvah krajevna politika na razpotju (Miha Tonacu); Kulturno društvo Studenci zahteva... MOSTRA E CONCORSO FOTOGRAFICI L’Associazione polisportiva e ricreativa Tribil superiore organizza la 2“ mostra-concorso fotografica che si terrà presso le scuole elementari di Stregna durante le festività natalizie. A tutti coloro che desiderano partecipare ricordiamo che le fotografie dovranno essere consegnate entro il 20 novembre. Per informazioni telefonare a Albino Stulin (724075), Albino Gariup (724050) e Franco Qualizza (724013). PREDSEDNIK DEŽELE BERNINI PREDLAGA CELO VRSTO “IZBOLJŠAV” KOMITAT JE VPRAŠU ŠKOFA BATTISTIJA ZA SREČANJE Zakon za gospodarsko sodelovanje ob meji naj se razširi še na Veneto Se nimar odpart problema od duhovnika Predsednik dežele Veneto Carlo Bernini predlaga nekatere spremembe zakona o obmejnih področjih, o katerem sedaj teče razprava v senatu, Bernini sicer poudarja, da bi moralo do morebitnih popravkov priti sporazumno z deželo Furlanijo-Julij-sko krajino, vendar že sam postavlja vrsto predlogov, ki naj bi jih senat upošteval. Po njegovem mnenju naj bi torej razširili tudi na deželo Veneto davčne ugodnosti, ki jih vsebuje zakonski osnutek, priznali naj bi ukrepe v korist univerz tudi univerzam v Venetu, manjšine v Venetu naj bi izenačili z manjšinami v Furlaniji-Julijski krajini, sredstva za industrijo v pokrajini Belluno naj bi vključili v organsko določilo in končno, ta zakon naj bi predvideval finansiranje predora Cavallino, ki bi neposredno povezoval gornji Comeli-co s Tirolsko. Jasno je torej razvidno, da ne gre za malenkostne popravke ampak za radikalno spremembo celotnega zakona, ki ga je letos spomladi odobrila poslanska zbornica, ni pa ga še odobril senat. O tem zakonu je že prišlo do številnih polemik v poslanski zbornici in v končni verziji so bila v zakonsko besedilo vključena določila o deželi Veneto, ki je prvotno besedilo ni predvidevalo. Sedaj mora ta zakon odobriti še senat, kjer pa prihaja do prvih sporov, ne samo zaradi dežele Veneto ampak tudi zaradi manjšega zanimanja nekaterih predstavnikov Furlanije-Julijske krajine v primerjavi z zanimanjem, ki so ga temu vprašanju namenili poslanci te dežele. Sicer pa je Bernini včeraj ponovno opozoril, da je dežela Veneto že v poslanski zbornici dosegla pomembne spremembe tega zakona in zato po njegovem mnenju ni mogoče v tem trenutku opustiti prizadevanj, kajti obstajajo resne možnosti, da bi zakon še «izboljšali», seveda v korist njegove dežele. Ta zakonski osnutek predvideva, kot znano, med drugim tudi finančna sredstva za razvoj kulturnih dejavnosti slovenske manjšine v Italiji in italijanske v Jugoslaviji. V ta namen je določenih 24 milijard lir v treh letih. Manjšini bosta lahko ta sredstva uživali samo po dokončni odobritvi zakona v senatu. Problem špietarskega kaplana don Luciana an predvsem vier-nuku dobrega parta telega ka-muna je nimar odpart. Ni velikih novosti tele zadnje dni, zak komitat v katerem so ljudje, ki predstavljajo periferne špietar-ske župnije, tiste iz Petjaga, Bar-nasa, Ažle an Klenji, šele čaka na odgovor videmske Kurije. Vprašal so, de jih po srečanju s pomožnim škofam Brollo sprejme še videmski nadškof monsi-njor Alfredo Battisti, ki ima zadnjo besiedo pri imenovanju an premeščanju duhovnikov. Tuole pa na pride reč, de se je tisto gibanje ljudi ustavlo, de se je vse pomerilo. Ljudje šele mislijo, de so doživiel no krivico, de krivica je bila nareta tudi njih kaplanu. An šele se redno zbie-rajo člani komitata, v katerem je 16 članu, ki so jih sami vierniki zbrali. Don Luciano ni še zapustu Špietra an šele na prošnjo njega exfaranu moli mašo. Tuole predvsem med tiednom, ko so maše v spomin te martvih. V nediejo je mašavu v Petjagu na pogreb- ni maši na prošnjo žlahte an na željo te ranjce. Kakuo je pa za praznike, ob nediejah? Glavna maša je v špi-etarski cierkvi, po vaških cier-kvah pa, takuo, ki so nam povie-dal, so odpadle. Tudi v Špietru je an duhovnik, ki nadomešča monsinjorja Venutija, njegov na-slednjik, ki naj bi biu duhovnik iz Rualisa Gino Paolini pa ni biu še uradno imenovan in premeščen v Špietar. Srečanje na Peči Na tromeji med Italijo, Jugoslavijo in Avstrijo, na vrhu Peči v trbiški občini je bil v nedeljo že 9. pohod prijateljstva. Na 1.500 metrov visokem vrhu se je zbralo okrog 15 tisoč ljudi iz Furla-nije-Juljiske krajine, Slovenije in Koroške, ki so s svojo prisotnostjo potrdili prijateljske vezi med tremi obmejnimi deželami. Pohod so organizirali turistična društva Trbiža, Podkloštra, Rateč in Kranjske gore. OBVESTILO - AVVISO Obveščamo občinske uprave, javne ustanove, društva in organizacije, ki želijo objaviti v našem časopisu svoje komunikeje, da morajo le-te poslati na naše uredništvo do 16. ure vsakega petka. Informiamo le amministrazioni comunali, gli enti pubblici, circoli ed associazioni che desiderano vedere pubblicati sul nostro giornale i propri comunicati di farli pervenire alla nostra redazione entro le ore 16 di ogni venerdì. IL VIA DA S. PIETRO AL NATISONE IL 2 OTTOBRE XV. Staffetta partigiana da S. Pietro a Povoletto Il due ottobre si svolgerà la XV edizione della gara competitiva di marcia "Staffette partigiane" organizzata come ogni anno dalla Polisportiva Anpi "Elio Mauro". Quest'anno la oramai nota manifestazione sportiva ha ottenuto il patrocinio dei comuni di San Pietro al Natisone e di Povoletto, mentre sono già giunti agli organizzatori i premi messi a disposizione dal presidente della repubblica, dal ministero della difesa e da quello del turismo e dello spettacolo. La partenza sarà data alle ore 9 presso il municipio di San Pietro al Natisone e poi, attraverso i territori dei comuni di Cividale, Moimacco, Remanzacco, Faedis ed Attimis, le prime staffette giungeranno a Povoletto verso le ore 11. Numerose le iscrizioni già pervenute, fra le quali ci sono squadre militari ed altre provenienti dalla vicina Jugoslavia. I trofei in palio sono dedicati ad Aldo Faelutti ed a Pietro Bevilacqua e sono opera dei due artisti friulani Ermacora e Picilli. A tutti i partecipanti alla gara sarà donata la medaglia fatta coniare per l'occasione e che porta la firma di Giancarlo Ermacora. Per eventuali informazioni così come per prendere visione del regolamento nonché del percorso dettagliato della gara gli interessati possono rivolgersi allo (0432) 504813 di Udine. SABATO 24 SETTEMBRE INIZIA A CIVIDALE IL IV CORSO DI SPELEOLOGIA Alla scoperta del mondo sotterraneo Il programma prevede lezioni teoriche ed esercitazioni pratiche tenute da esperti Non sai come trascorrere il tuo tempo libero? Vorresti fare qualcosa di nuovo, di diverso, che ti offra delle esperienze davvero indimenticabili? L'Associazione speleologica Forum Julii speleo, sezione Cai di Cividale, organizza il quarto corso di primo livello di speleologia. Potrebbe essere un'idea. Passeggiare sotto terra anziché per i boschi o in campagna è davvero emozionante, ti porta alla conoscenza di un mondo tutto da scoprire. Al corso possono partecipare tutte le persone che abbiano compiuto i 15 anni di età. I minori dovranno comunque presentare l'autorizzazione dei genitori. Il numero massimo di partecipanti è di quindici persone, le lezioni ver- ranno effettuate gratuitamente, è però necessaria l'iscrizione al Forum Julii speleo che comprende anche il tesseramento Cai, la quota è di 25.000 lire. Il corso avrà inizio sabato 24 settembre alle ore 20.30 presso la sede dell'associazione a Carraria (all'inizio della strada che sale verso Castelmonte). Il programma prevede lezioni teoriche, indispensabili non solo a chi si avvicina per la prima volta a questa disciplina, e naturalmente esercitazioni pratiche. Le lezioni teoriche saranno assai varie. Si comincerà col conoscere ed imparare ad usare correttamente l'attrezzatura di progressione per continuare con lezioni sulla storia della ricerca speleologica, conoscenza di elementi di geologia, carsismo e speleogenesi, lezioni di cartografia e rilievo topografico, biospeleologia, ecologia e rispetto per l'ambiente, pale-ontologia, archeologia e speleologia urbana. Una serata sarà dedicata alla prevenzione degli incidenti in grotta. Per quanto riguarda le esercitazioni pratiche, la prima avrà luogo presso la palestra di roccia, le seguenti prevedono escursioni in diverse grotte della nostra regione, dalla Doviza e dall'abisso Vigant presso Villanova delle Grotte alla grotta dell'Uragano presso Li-schiazze di Resia. Allora, da sabato 24 settembre tutti a lezione di speleologia. Urad ENEL vam sporoča Kam telefonat če zmanjka električni tok? Če od pandiejka do petka vam zmanjka korent v delovnem urniku (orario di lavoro), lahko telefonata v Čedad na telefonsko številko 700331. Kar korent vam zmanjka uoz delovnega urnika al pa v saboto an nediejo pokličita pa na telefonsko številko 501022. Kajšan krat se zgodi, de manjka korent ob nediejah, tuole zak dielajo na linjah. Če je takuo, napišejo na krajevne časopise tist petak priet. Urnik Za razne pratike (povezovanje, kontrat an takuo na-pri) od pandiejka do četar-tka od 8.00 do 12.45 Za plačjat bolete vsak pandiejak od 8.00 do 12.45 an od 14.00 do 15.00 Tehnični urad od pandiejka do petka od 8.00 do 12.00 an od 13.00 do 17.00 Za tega, ki še na vie: uradi od Enel v Čedadu so blizu Mitri, naspruot piceriji Al Cavallino. ENEL POTENCJAVA TELE DNI ELEKTRIČNI TOK Manj težav v Lombaju Že vič kot tiedan dni dielajo delavci od Enel v Lombaju za novo električno napeljavo. Narbuj so vesele lombajske žene, ki bojo sada lahko prale gvant. S tem ni rečeno, da ga nieso prale tudi do sada, samuo so ga prale z večjo težavo in fa-dijo. Kadar je odpoviedu pralni stroj, zavoj o prenizke moči električnega toka, so muarle brusit njih ročice. Od zda naprej bo vse funkcio-nalo. Tisti, ki želi vič energije, naj se obarne na Enel v Čedad. Z novo pogodbo dajo lahko vsakemu do tri kilovate električne moči, kar je zadost za naše kraje. Na fotografiji sta na dielu dva delavca od Enel, pred Zetovo hišo v Lombaju. Lahko bi napisal, da sta domačina. Na luojtrah je Romeo Carlig iz Brdc (Sovod-nje), prijatelj in bralec Novega Matajurja, na tleh pa je Renato Grando iz Fojde. Obema želimo, da bi se znala zmeraj tarduo daržat za luojtra... Dorič Che emozione! Quando ritorno dal mio viaggiare... Quando intorno a me tutto tace, ritornare mi piace con la mente al mio pase natale! Rivedere mi piace il mio Monte le strade...e il fiume...Alberone. Che emozione! Immaginare, mi piace, di sentire il suon delle campane, il rintocco delle ore... Che emozione! Tuffarmi...mi piace tra i viottoli, vagare tra le cose dimenticate! Aggirarmi tra le case avvicinarmi alle finestre per guardare dentro le cucine il volto della mia gente! Immaginare... anche quello delle persone ormai lontane. Che emozione! Ed è tra queste che cerco te per stare, ancora, insieme... Ti vorrei rivedere per le strade, lungo il fiume, presso quella siepe, davanti casa sulle scale, in un qualsiasi dove che importanza c'è pur di rivedere, te! Immaginare... di vivere l'irreale, l'impossibile. Che emozione! Poi... qualcosa dentro midice: che ragione c'è immaginare, fantasticare? E' pura illusione! Così ritorno dal mio viaggiare, ritorno a questo paese, ritorno a questa gente che, un po' amo, perchè mi parla ancor di te! Grazie gente!... Dico sottovoce, quasi a malincuore, perchè so che tu al tuo paese natale disperatamente volevi tornare e...nella tua cara terra riposare... per sempre! Michelina Lukcova KOŠTAJO ZARIES PUNO, NE BOJO PA SLUŽIL SAMUO ZA SVET ROK LIETOS ŽE TRINAJSTO ROMANJE NA STARO GORO Vič ku deset taužent ljudi je zaparlo Marjino leto Je že 13 liet, od lieta 1976, ki vsakega 8. setemberja, na dan rojstva Device Marije, videmska škofija organizava romanje na Staro goro. Lietos je romanje bluo še buj slovesno, saj je zaključilo Ma-rijno leto za videmsko Cierku. Do Stare gore je lietos romalo vič ku deset taužent viernikov, ki so paršli iz vsieh kraju naše dežele an ne samuo. Med njimi je bluo tudi parbližno stuo župniku. Od Kararje so šli parnogah v precesiji daj do Stare gore. Romanje je lietos vodu pomožni škof Tito Solari iz Karnije, ki opravlja njega poslanstvo kot mi-sionar v Bolivi. Na glavi duge precesije romarjev sta bla videmski škof monsinjor Alfredo Battisti an pomožni škof Pietro Brollo. Po dugi pot so vsi kupe molil rožar an piel cerkvene piesmi. Ko so paršli na velik starogorski targ je bla sveta maša, na kateri je pieu čedajski pevski zbor. Kratko pa ganljivo pridgo je imeu škof Solari. Na koncu, ko so vsi piel Magnificat, so škof an župniki šli v cierku, kjer so pred podobo Marije položli rože. V NEDELJO 4. SEPTEMBRA IZLET BIVŠIH PARTIZANOV Cilj izleta, ki sta ga organizirala sekcije Anpi iz Čedada in Nediš-kih dolin, je bila partizanska bolnica «Franja» nad Cerknem, o kateri je pred kratkim pisal naš Pe-tar Matajurac v rubriki «Fašizem, mizerija in lakot». Udeleženci izleta, tako Furlani, kot naši, so bili zelo zadovoljni. Med povratkom so na avtobusu zadonele partizanske in narodne pesmi. Vsi se strinjajo, da je treba napraviti čimveč podobnih izletov. Si ricorda la Resistenza In contemporanea domenica a Costalunga e Komno Manifestazione domenica 18 settembre a Costalunga di Faedis, organizzata dall’ANPI provinciale di Udine per ricordare i partigiani caduti 44 anni fa, sopraffatti dalle ingenti forze tedesche, fasciste e cosacche, mentre difendevano strenuamente la Zona libera del Friuli orientale. La cerimonia avrà inizio alle ore 10,30, presso la lapide posta su una delle case della frazione. Il discorso celebrativo sarà tenuto dall'onorevole Renzul-li che ricorderà gli avvenimenti storici e celebrerà i valorosi caduti nel 40° anniversario della promulgazione della Costituzione re- pubblicana, nata da queste sofferenze e sacrifici. Sempre domenica ci sarà, nella-cornice dei festeggiamenti del comune di Sežana, una grande manifestazione a Komno, sul Carso. La celebrazione del 45“ anniversario delle lotte seguite alla capitolazione dell'Italia, in cui ha avuto un ruolo di primo piano la Kosovelova brigada, avrà inizio alle ore 10, seguirà alle 14 l'inaugurazione di un monumento e alle 15 un incontro di tutti i partigiani. I discorsi celebrativi saranno tenuti da Ciril Zlobec e Federico Vincenti dell'ANPI regionale. V Svetim Lienarte imamo take kioske ki jih bomo V naši liepi Italiji narašča delinkvenca, ardeče in črne brigade, narašča mafija, se širi krog delinkventov, proštitucion in razpečevalcev mamil, prodaja droge. In ker tisti, ki so spravjeni za rešetke, v paražon, utekajo, je bluo po-trieba narest buj Sigurne paražo-ne, zgradit druge paražone. Takuo se je zgodilo. Vlada (governo) je našla sude in začeli so zidat ultra-moderne paražone. Nič hudega zatuo, saj paražone zidajo po vseh deželah sveta, pa tisti ministri, ki so zatuo postavljeni, ne smejo spravjat našega denarja v njih žep, v njih gajufo. Parlamentarna komišjon je ugotovila, konštatala, da so zapravli vičstuo milijonov lir, kot jih je bluo potrieba za zgraditev teh pa-ražonov, ki jih že vsa Italija imenuje «carceri d'oro», in da so zatuo ministri parjel «bustarelle». Parlamentarna komišion je poiskala krivce (responsabili), zakaj so ponucali malomanj na doplih denarja, kot je bluo potriebno za zgraditev novih paražonov. V preiskavi so bili trije ministri: Nicolazzi, Darida in Colombo. Vittorino Colombo je biu od ko-mišiona že oproščen, za sodbo pred normalnim sodiščem proti ministrom, ki sta Nicolazzi in Darida pa se bo moral parlament še odločiti. Za navadnega, normalnega državljana (cittadina), ki je pretar-peu vse krivice sveta, je lepo čuti, slišati, da sodniki lahko preganjajo, sodijo in obsodijo tudi ministre, če zgrešijo. Morebit je naša primerjava prevelika in da za zlate kioske ne bo muoru obedan odgovarjat, ker je vse vredu, storjeno ob spoštovanju zakonov. Velike lesene kioske, postavljene na betonskih ploščah, so zgradili v Svetim Lienartu, na kraju, kjer se varši vsako lieto tradicionalen praznik svetega Roka. Kioski so štieri in koštajo 160 (stu-ošestdeset) milijonov lir, to se pravi po 40 milijonov vsak! Za narest tuole dielo, kioške, ki jih bojo nucal ankrat na lieto, je komun najeu posojilo (mutuo) od dežele (regiona). Stroški so pretirani in če ne sodniki, tajšne diela sodijo ljudje, čepru so kamunski aministratori ložli roke naprej, da bojo kioški služili tudi za športne dejavnosti. Niesmo proti športu. Mi šport podpiramo in tuole praktično dokazujemo, saj mu posvečamo v našim malim listu po eno stran na tiedan. Šport razvija duh in teluo: mens sana in corpore sano so lahko nucal tudi za šport Nove kioske, ki so jih postavili v Škrutovem "Pensiline" v garmiškem kamune pravli stari latinci, ma za dielat šport je trieba tudi jest, vivadio! In prav v Svetim Lienartu je nar-vič mladih brez diela, zatuo sodijo tudi oni, da denar, ki ga bojo mu-orli vračjat vsi kamunjani, je potrieba zapravit za buj potriebne diela, za reči, ki so hnucu, util ljudem vsak dan. Vzamimo «pensiline», tiste hišice, ali barakce, ki jih vidimo ob ciestah, kjer ljudje čakajo avtobus, da se skrijejo notar če pada daž, če je mraz al pa snieg. Delavci iz Svetega Lienarta, ki hodijo dielat na Laške, študentje ki se vozijo v Čedad al Videm, se močijo, drebenijo na mrazu in vi-etru, posebno v zimskih jutranjih urah, ker se niemajo kam skrit, ker kamun ni paršu še do denarja, da bi zazidu an par pensilin, ki ne koštajo dost. V garmiškim kamu- nu so jih napravli, lepe, zazidane. Notar so tudi klopi za sednit in so zapravli po tri (3) milijone lir za vsako. Samuo en kiosk za praznik svetega Roka manj, pa bi zgradili 13 (trinajst) tajšnih pensilin in šele bi biu ostu en milion za potriebo te buozih. Tudi opožicion v kamunskem konseju sodi večino za «leggerez-zo» s katero se zapravja kamunski denar. Šindaku so pošjal protestno pismo. Dne 19.08.1988 pa je ka-munska aminištracion spariela «delibero sanatorio n. 140», ko je bluo dielo že nareto. Delibera po-stfestum. Tej deliberi se je opožicion uparla in se pritožila na kontrolni pokrajinski odbor (comitato provinciale di controllo) . Bomo videli, kakuo bojo šle končavat reči. Izidor Predan ^MODA OBLAČILA - OBUTVE - DODATKI - DEFILÉ ZBORNICA ZA TRGOVINO INDUSTRIJO OBRTNIŠTVO KMETIJSTVO fiERE qORÌZÌA GORIŠKI SEJMI WII \