I Z H A IA ČE TPTI .F.TNO. T.F.TNA NlDnfuitll niKT

MESTNA
ELEKTRARNA
LJUBLJANSKA

V svoji prodajalni na Mestnem trgu 2
ima bogato i?alogo lestencev, namiznih
svetilk, grelnih aparatov, likalnikov,
motorjev in električnih štedilnikov,

Žarnic in sploh vsega električnega
materiala. Za popolnoma elektrifici¬
rana gospodinjstva nudi električni tok
po izredno nizkih cenah

Pose 6 na cena

za o^revalnike v o  c/e na nočni tok
(60  par za kilovatno uro)

Izvršuje vse električne instalacije %a  luč
in moč najsolidneje in po najnižjih cenah

Ravnateljstvo /Mestne elektrarne: Ljubljana, Krekov trg 10

Prodajalna /Mestne elektrarne v Ljubljani, /Mestni trg 3 (magistr. poslopje)

BIBLIOTEKA UNIVERZE

V Ljubljani

KRONIKA SLOVENSKIH MEST

ŠTEVILKA  2 V LJUBLJANI. MESECA JUNIJA 19 3 6

LETNIK III

NAČELA IN REZULTATI RESTAVRACIJE
NOTRANJŠČINE V OPATIJSKI CERKVI V CELJU

S P O M E N.  KONSERVATOR FR. S T E L k

V naših mestih so se pogosto ohranile stare cerkve,
ki so pa v teku stoletij, posebno v lepotno popolnoma
desorientirani drugi polovici XIX. stol. izgubile svoj
lepotni značaj. Ker so te stavbe po večini srednjeveške
in solidno v gotskih oblikah zidane, se kljub novejšim,
danes že kar nerazumljivim brezobzirnostim na račun
njihove prirodne lepotnosti le ni posrečilo, da bi po¬
polnoma uničili njihovo zanimivost; turist še vseeno
s pravim užitkom zabrodi pod njihove mračne oboke
in med nelepo, versko nevzpodbudno in največkrat
zaprašeno navlako z užitkom razbira poteze stoletja
starih spomenikov ter z ljubeznijo sledi njihovi ne¬
ponarejeni izraznosti. Danes, ko se Slovenija razvija
v izrazito turistično deželo, postaja vedno bolj pereč
problem njenih kulturnih spomenikov in vsak kraj
instinktivno teži za tem, da bi imel tujcu čim več po¬
kazati. Zato postaja vprašanje smotrne obnove starih
cerkva po naših, po legi in miljejskem sestavu pri¬
znano mikavnih mestih eno najvažnejših vprašanj
spomeniške politike. Skušnja je namreč pokazala, da
se pod njihovim dosedanjim neprijaznim videzom
skrivajo še vedno resnične kulturnozgodovinske in le¬
potne vrednote, ki jih je pri pravem razumevanju
obnovitvenih problemov še vedno mogoče vzbuditi k
življenju, če se v duhu napotimo v naša mesta, nam
postane kmalu jasno, da je velikokrat prav cerkev v
labirintu starinskega, pogosto brez nje kar ubožnega
selišča edino in glavno oporišče njegove zunanje
učinkovitosti in ena najvažnejših, ako ne edina priča
njegove zgodovine. Pravilno prebrana, nam zidana li¬
stina take cerkve pogosto več in bolj zanesljivo priča
o zgodovini kraja kakor vsi pisani viri skupaj. Sto¬
pimo v Cerknico, Novo mesto, Laško, Vuzenico, na
Ptujsko goro, v Slovenj gradeč ali Ljutomer, povsod
je starinska cerkev glavna privlačna točka za potnika,
ki se razen prirodnih lepot zanima tudi za kulturno
preteklost dežele. Drugod pa, kakor v miljejsko tudi
sicer prekrasnih mestih podobno Škofji Loki, Kranju,
Radovljici, Kamniku, Ptuju, Celju ali Mariboru je
cerkev tisti najvišji poudarek v učinkovitem miljeju,

kjer se domišljija razbohoti in se ji zazdi, da stoji
pred sfingo, ki lahko razkrije najglobokejše skriv¬
nosti.

Domača in tuja spomeniška praksa ima danes že
zadosti skušenj, kako naj ravnamo s temi spomeniki,
zato smo se odločili, da na zadnjem primeru posre¬
čene restavracije ene naših najzanimivejših starih
cerkva, opatijske cerkve v Celju, pokažemo, katera
načela so nas vodila pri tem in podobnih podjetjih.

Za razumevanje celotnega vprašanja in motivov
raznih ukrepov je potreba, da se seznanimo predvsem
z dejanskim stanjem pred restavracijo, kajti prav to
stanje je narekovalo tak program in ne drugačnega.
V sedanji celoti je opatijska cerkev posledica naj¬
manj 7001etnega razvoja. Iz prvotnega romanskega
jedra, ki je skrito v spodnjih delih sten srednje
ladje, je cerkev rasla v višino in na strani in se šele
v novejši dobi pred očmi mnogih še živečih meščanov
razrasla v sedanji, v notranjem prostoru nekoliko
nepregledni in neenotni sestav večjih in manjših
prostornin. Sredo teh prostornin zavzema triladijna,
s križastimi oboki z rebri in sklepniki obokana got¬
ska cerkev z nesorazmerno velikim in visokim, enako
z ladjo obokanim prezbiterijem. Na severni strani je
prizidana prezbiteriju bogato okrašena gotska kapela
Ž. M. Božje, južna ladja se končuje s tristransko
apsido, na severu in jugu pa je vsaki izmed stranskih
ladij prizidana še po ena kapela iz baročne dobe.
Omejujemo se na naštevanje teh sestavin in drugih
ne omenjamo, ker so za razumevanje vprašanja, za
katero nam gre, brez pomena. Ves opisani sestav pro¬
storov razen kapele Ž. M. Božje je bil doslej preprosto
pobeljen in to brez ozira na gradbeno kakovost se¬
stavin stavbe, pri kateri so vsi nosilno pomembni
deli, kakor so rebra, sklepniki, konzole, ogli in po¬
dobno sezidani iz skrbno obdelanega rezanega ka¬
mna. Zaradi te »komisne« enostavnosti je bilo v
notranjščini popolnoma zabrisano vse, kar bi moglo
pričati o ljubezni, s katero so to navidez dolgočasno
lupino prostora svoj čas oblikovali razni stavbeniki.

KRONIKA

81

SI. 1. Obok prezbiterija župne cerkve v Škofji Loki po restavraciji
(slikarija Je nova)

Edino kapela ž. M. Božje, ki je bila 1864 po stropu
sicer nanovo, a lepotno zrelo poslikana in katere
stene krase odlična kamnoseška in kiparska dela za¬
četka XV. stol. v obliki figur, konzol, baldahinov, se¬
dežev in shramb, je radi prevelikega oblikovnega bo¬
gastva, ki ga brezobzirni čopič zidarjev ni mogel
zabrisati, še vzdrževala dostojanstvo bisera gotske
arhitekture in umetnostne posesti Celja. V opremi
cerkve same sta se odlikovala razen kulturnozgodo¬
vinsko pomembnih nagrobnikov samo marmornati
veliki oltar, ki je značilno in dragoceno beneško delo
iz 1. 1743., in prižnica, katere odlična, s finim čutom
za oblikovanje lesa izvršena baročna oblikovnost se
je skrivala pod neprikupno in surovo občuteno no¬
vejšo barvarijo. šele sedaj, ko jo je podobar in po-
zlatar M. Hohnjec potrpežljivo ostrgal in odkril izpod
neokusne novejše barve prav odlično prvotno mar-
moracijo iz okrog 1740/50, je ta prižnica zopet oživela
in bo z oltarjem vred resničen kras prenovljenega
prostora. Vse ostalo v tem hladno stvarnem in umet¬
niško neresničnem prostoru pa je bilo z izjemo ne¬
katerih dobrih, po kotih samevajočih slik lepotno
brezpomembno in je v celoti notranjščine cerkve sv.
Danijela daleč prekričalo vse, kar je bilo na njej
dobrega. In to dobro, pozitivno in lepotnega učinka
zmožno, se je skrivalo prav pod onim že omenjenim
komisnim beležem.

Kdor se je nekoliko pečal z umetnostno zgodovino
ali kdor je potoval po svetu in samostojno opazoval
slavne spomenike srednjeveške arhitekture, ve, da so

bile gotske stavbe brez ozira na to, ali so bile velike
in razkošne katedrale in s posebno skrbjo okrašene
kapele ali skromne podeželske stavbe, zidane tako,
da so se njih sestavni deli vidno razvijali pred očmi
gledalca in mu po svojih oblikah nazorno pripove¬
dovali, kako stoje na tleh, kako rasejo v višino, kako
se razraščajo kakor vejevje dreves v gozdu po obokih
in kako se tam prepletajo in spajajo v sklepnikih
ter je gledalec prepričan o njih moči in zanesljivosti
njihovega obstoja. Kakor postavi sodobni gradbenik,
ki zida železobetonske konstrukcije, najprej tako-
zvani skelet, ogrodje ali okostje stavbe, ter ga potem
izpolni s konstruktivno, za obstoj stavbe, ki je dan
že z golim skeletom, manj važno ali nevtralno steno
iz opeke ali podobnih gradiv, podobno je (vsaj teo¬
retično) tudi gotski stavbenik gradil tako ogrodje iz
rezanega kamna. Kakor sodobni stavbenik stremi za
tem, da bi v lepotnem izrazu svoje železobetonske
stavbe ta konstruktivni značaj tudi vidno izrazil, je
gotski arhitekt naslonil lepotni izraz svojih stavb
prav na to trdno nosilno ogrodje, sestavljeno iz reza¬
nega kamena; puščal ga je v celoti vidnega; ako ga
je barval, ga je barval samo toliko, da je kljub barvi
značaj kamena prevladoval, ali pa če ga je vseeno
pokril in pobarval, je to rešil v obliki takih dekoracij,
ki so bile zmožne simbolično izraziti posel dotič-
nega stavbnega člena. Pred slikarskim izrazom pa je
upošteval kamnu lastni kamnoseški izraz, ki se je
javljal v profilaciji, preračunjeni oblikovnosti teh
členov in posebno v kiparskem in reliefnem okrasu
dekorativno pomembnejših delov, glavic ali kapitelov
stebrov, konzol (kamenitih opor) reber in sklepni-
kov na obokih. Poslikaval pa je predvsem v to mrežo
arhitekturnih konstrukcij razpete, iz drobnega ka¬
mna sezidane stene, ki jih je radi manj skrbne in
nepravilne izgradbe moral pokrivati z ometom. Na
stenah je bila fantazija umetnikova v formalnem
pogledu svobodna, ker ni bila vezana na njih kon¬
struktivni značaj, ampak samo na meje okvirne arhi¬
tekture; zato je slikar s pridom lahko slikal po njih
obširne figuralne prizore. Malo je srednjeveških cer¬
kva, ki vsaj deloma niso bile slikane. O manjših pa
lahko trdimo, in to potrjuje tudi slovensko srednje¬
veško gradivo, da so bile vsaj v prezbiterijih popol¬
noma slikane in je slikarija, ki je strogo upoštevala
zgoraj označeno vidno, v stebrih, polstebrih in rebrih
s sklepniki in konzolami izraženo konstruktivno
ogrodje, bistveno sodelovala v lepotnem izrazu got¬
skih cerkva.

Ako se tega dejstva zavedamo, smo našli že tudi
izhodno točko za obnovitev notranjščine celjske opa¬
tijske cerkve. Njeno dosedanje stanje je predstav¬
ljalo za njeno prirojeno, na tehniko gradbe oprto
lepotnost popolno zanikanje tega s postankom stavbe
neposredno brez vsake druge pomoči že doseženega
izraza. Prva, iz razpoloženja širokih plasti našega
ljudstva in tudi povprečnega izobraženstva logično
izvirajoča misel, ki je bila še ob začetku 20. stoletja
vsepovsod v veljavi, bi se bila pred problemom njene
obnovitve glasila: Poslikajmo našo cerkev! Da je tudi
historično upravičena, izvira iz zgornjega dejstva, da
je slikarija redno podpirala in dopolnjevala lepotnost
srednjeveških stavb. Toda kako slikati? je sledeče in
bolj važno vprašanje. Naši očetje so to vprašanje
reševali tako, da so stavbo, kakor so jo našli, od vrha

82

KRONIKA

do tal na novo poslikali, če je bilo sredstev dovolj,
bogato figuralno, če jih ni bilo, pa so jo, kakor so se
izražali, ornamentirali. Za to, kakšni so bili lepotni
rezultati teh slikarij, imamo obilo primerov iz 2. pol.
XIX. in zač. XX. stol. tudi v naši domovini. Jasno tudi
vidimo, kako je smisel za resnično dekoracijo, ki ar¬
hitekturo dvigne in oživi, propadel, če pomislimo na
slikarijo v župni cerkvi v Laškem, v ladji proštijske
cerkve v Ptuju in na nešteto drugih mestih, kjer vse
delo dokazuje samo, da si sodobni slikar ni bil svest
daljnosežnosti svojega dela in je stremel samo za
tem, da bi naročniku čim več nudil.

Vsako še tako skromno, iz čistega arhitekturnega
občutja porojeno stavbinsko telo pa že samo v sebi
nosi mero, ki je dodani okras ne sme prekoračiti.
Predvsem pa zahteva od slikarja spoštovanje do
stavbnih sestavin, ki so početek vse njegove priro¬
jene lepote. Nesreča za naše cerkve je bila, da so te
slikarije izvrševali obrtniki in ne zrele umetniške
moči. Obrtnik bi bil sicer tudi mogel kaj dobrega
narediti, ako bi bil delal v zvezi z arhitektom, ki bi
mu bil obseg dekorativnega posla začrtal in strogo
predpisal, šele v XX. stoletju se je prav ob naslonu
na arhitekturo in na preporod umetne obrti v deže¬
lah, ki vodijo v sodobni kulturi, posebno tudi v nam
bližnji Nemčiji, marsikaj izboljšalo. Tudi pri nas so
prav arhitekti moderne šole, tako posebno Ivan Vur¬
nik pri Sv. Katarini, prvi pokazali, kako se da smi¬
selno in svojemu značaju primerno okrasiti s slika¬
rijo star prostor. Ni pa mogoče reči, da bi bilo to
gibanje zajelo vse kroge obrtnikov, v katerih rokah
so dan za dnem taka dela. Pa tudi gibanja za pre¬
porod cerkvene umetnosti, ki je bila v 2. polovici
XIX. stol. na eni najnižjih stopenj v svoji zgodovini,
so pokazala marsikako dobro delo, ker so zahtevala,
naj taka dela izvršujejo zreli, resnični umetniki in
ne obrtniki. Kljub zanimivim rešitvam nalog, n. pr.
v gotski cerkvi sv. Petra v Koelnu in drugod, pa ta
dela, izvršena v starih stavbah, umetnostno niso po¬
polnoma zadovoljevala in je začelo prevladovati pre¬
pričanje, da je sedanjost nezmožna, da s svojimi
sredstvi in razpoloženji obnovi tisto barvno dekora¬
tivno kulturo, ki je značilna za srednjeveške spome¬
nike. Kot odgovor na to prepričanje se je oglasilo v
Nemčiji deloma pa tudi pri nas geslo: Interpretacija
arhitekture! To se pravi, naj se nova barva podredi
danemu prostoru in naj služi jasnosti in izrazu nje¬
govega prirojenega reda. Loči naj noseče in nošene
dele stavbe in v barvi izrazi tisti značaj stavbe, ki je
neposredno dan v njeni konstrukciji. Vendar tudi ta
poskus ustvaritve novih lepotnih harmonij ni zado¬
voljeval in je zadnja leta prevladalo in najlepše sa¬
dove rodilo načelo, da se odpovemo vsakemu slikanju
in skušamo z restavracijo rešiti samo tiste lepotne
sestavine, ki so v stavbi dane, a doslej zabrisane ali
skrite. Tako je danes oživljenje tradicije v obnovlje¬
nih spomenikih postalo glavno gibalo restavracijskih
del. Dobro je izrazil te skušnje Nemec Hans Weigert,
ki pravi: Predpogoji za obnovo so sicer pri vsaki
stavbi drugačni, načelno pa po dosedanjih izkušnjah
lahko zahtevamo, da se pred določitvijo obnovitve¬
nega načrta poiščejo ostanki stare slikarije. Te bomo
večinoma našli; po njih bomo uredili drugo. Kjer ne
bomo nič starega našli, bomo odkrili material in
uveljavili barvo kamna. Statično ali lepotno važne

Sl. 2. Škofja Loka, slikarijo, odkrita na oboku ladje župne cerkve
(Iz okr. 1470—80)

člene bomo poudarili s čistimi prstenimi močnimi
barvami, ne pa s paleto dekoracijskega slikarja. Iz
teh skromnih začetkov upamo, da se bolj verjetno
kakor iz bahavih celotnih poslikav, razvije nova tra¬
dicija, nov stil cerkvenega arhitekturnega slikarstva.
Slikarji, ki mislijo, da zmorejo več, naj poskušajo
svoje moči v novih stavbah. Starim cerkvam pa bomo
pustili ali vrnili tisto obleko, ki jim jo je dodelil čas
postanka. * 1

1  Prednje je napisano po lastnih opazovanjih in po
načelno važnem članku Hansa Weigerla,  Die Wiederaus-
malung des Limburger Doms und grundsatzliche Fragen
der Kirchenbemalung, v Deutsche Kunst- und Denkmal-
pflege, 1935, str. 121-125.

Ta članek bistveno dopolnjujejo mnoga poročila o obno¬
vitvenih delih v gotskih cerkvah v Nemčiji v istem listu.
Tako posebno: Hubert Liitcke,  Die \Viederherstellung der
St. Elisabeth-Kirche in Marburg an der Lahn, 1. 1933.,
str. 81—110, ki vsebuje mnogo s temi problemi vsestransko
vezanih pobud; Rudolf Pfister,  Die Wiederherstellung im
Innern des Domes zu Unserer Lieben Frau in Munchen,

1. 1934., str. 209—217; Gunther Grundmann,  Die Wieder-
herstellungsarbeiten im Innern des Breslauer Domes,
1. 1935., str. 1—12; Georg Lili,  Die \Viederherstellung im
Innern des Domes zu Augsburg, 1. 1935., str. 65—71; Albert
Schrdder,  Wiederherstellungen von Kirchen im Leipziger
Land, 1. 1936., str. 64—70 in dr.

KRONIKA

83

Sl. 3. Slikarija, odkrita na oboku ladje v župni cerkvi v Škofji Loki
(Iz okr. 1370-80)

To gibanje je rodilo v zadnjem desetletju tudi pri
nas in v sosednji Avstriji prav zadovoljive sadove.

V Krki na Koroškem so v stolnici odkrili celo vrsto
umetnostno zgodovinsko dragocenih fresk in po
ostankih prvotne barvarije reber in obokov obnovili
notranjščino. Ker je bil to eden prvih poskusov (pred
vojno so podobno rešili notranjščino samostanske
cerkve v Millstattu), moramo po poznejših delih dru¬
god reči, da ni popolnoma zadovoljiv. Prevelika vsi¬
ljiva novost polihromacije reber fino čutečega opazo¬
valca nekoliko razočara. Ugodnejši je celotni rezultat
v nam tako bližnji romarski cerkvi pri Gospej Sveti.
Na obokih srednje in prečne ladje so odkrili in ob¬
novili dekorativno in figuralno slikarijo, ki odlično
dopolnjuje prirojeno lepotnost stavbe. Zgledne rezul¬
tate pa je nova smer dosegla pod zaščito škofa Paw-
likonskega v Gradcu, kjer so bile restavrirane no¬
tranjščine mestne, frančiškanske in stolne cerkve.

V stolnici freske na obokih zelo ugodno dopolnjujejo
plemeniti arhitekturni okvir.

Tudi pri nas ta načela polagoma prodirajo. Pro¬
pagandno poslanstvo so v tem oziru prevzele obno¬

vitve nekaterih baročnih cerkva. Prva je bila notranj¬
ščina samostanske cerkve v Stični, ki ji je poprej
manjkalo tonske enotnosti, ker je bila ladja drugače
tonirana kakor prezbiterij. Obnovitev je bila izvršena
v belo rumeni harmoniji in je marsikomu odprla oči
za to, da dobra arhitektura prav za prav ne potrebuje
slikarjeve pomoči, posebno ne slabe pomoči, da bi
ugodno učinkovala. Druga je bila notranjščina cerkve
viteškega reda v Ljubljani, ki je bila poprej precej
nesmiselno in neumetniško poslikana. Tu je bila iz¬
brana pod vodstvom arhitekta Plečnika belo siva
harmonija, kombinirana z zlatom. Sledil je poskus
restavracije prve gotske stavbe pri nas, župne cerkve
v Škofji Loki. Delo je bilo pravilno vpeljano; cerkev
je arhitektonsko ena najbogatejših v Sloveniji in je
bil ugoden rezultat zagotovljen, če bi bili ostali pri
prvotnem programu, da se oprostijo kamnitne sesta¬
vine stavbe beleža in ometa in restavrirajo eventualno
najdene slikarije. Res se je pokazalo, da je obok ladje
dekorativno in deloma tudi figuralno poslikan. To
prvo delo pa se je deloma ponesrečilo radi nesposob¬
nosti slikarja obrtnika, deloma pa tudi radi preveli¬
kega priganjanja, naj se delo, ki je bilo oddano za
konkurenčno doseženo smešno nizko ceno, pospeši
(sl. 1). Le nekaj bolje ohranjenih slikarij je rešil
restavrator M. Sternen (sl. 2 in 3). Odličen rezultat
je pa dala restavracija župne cerkve v Vitanju, izvr¬
šena po M. Sternenu.

Nekoliko drugačen je bil problem pri obnovitvi
neokusno poslikane, barokizirane, v prezbiteriju ple¬
menito gotske stavbe minoritske cerkve v Ptuju. Vse
slike so bile po obnovitvi zabrisane in notranjščina
nanovo belo-sivo barvana, kar je dobro uspelo in pri¬
dobilo temu načinu nove prijatelje. Tu je bila tudi
prvič odkrita podobno kot sedaj na celjski prižnici
pod neokusno novejšo barvo odlična baročna marmo-
racija na oltarjih, ki so danes ponos Ptuja.

Sledila je prav tako posrečena restavracija notranj¬
ščine gotske, deloma barokizirane župne cerkve pri
Sv. Lovrencu v Slovenskih goricah.

Težji je bil problem pri obnovitvi notranjščine
cerkve sv. Petra v Ljubljani, ki ima na obokih drago¬
cene freske Fr. Jelovška, kjer pa so bili po potresu
nekdaj svetli, bogato razčlenjeni spodnji deli arhi¬
tekture neokusno poslikani prav do tal. Uvidevnost
in primer Stične sta v tem primeru zmagala: vse no-

84

KRONIKA

vejše slike so bile z inalo izjemo odstranjene, arhi¬
tektura belo sivo tonirana in slike na obokih očiščene
preslikav. Rezultat te restavracije, ki jo je izvršil P.
Železnik, je ena naj lepših cerkvenih notranjščin Slo¬
venije.

Sledilo je zopet veliko, zelo kočljivo, a pomembno
delo prenovitve neokusno in arhitektonsko pogosto
nesmiselno poslikane župne cerkve v Kranju, ki je
po svoji bogati arhitekturi sestra manj srečno restav¬
rirane škofjeloške (sl. 4). Vse slikarije so bile od¬
stranjene, kamnitni deli odkriti in deloma puščeni v
odlični zlatorumeni naravni barvi, deloma pa diskret¬
no nanovo barvani. Stene in polja na obokih so bila
gladko barvana, na sredi glavne ladje pa so bile od¬
krite krasne slike iz okr. 1460—70, predstavljajoče
angele z godalnimi orodji med dekorativnim rastli¬
njem. Lepota restavrirane cerkve toliko presega prejš¬
nje stanje, da si jo upamo proglasiti za ponos naše
spomeniške posesti. »Lepi angeli« na oboku kranjske
cerkve svirajo eno najmilejših melodij, kar jih pozna
naša umetnostna preteklost (sl. 5 in 6).

Po teh skušnjah šele je prišla na vrsto opatijska
cerkev v Celju. Brez velike uvidevnosti g. opata bi
bilo podjetje v sedaj dovršeni obliki komaj mogoče.

Kakšen je bil v Celju dani položaj, sem povedal v
uvodu. Po tem, kar smo doslej slišali, je jasno, da
je bil na vprašanje, kako izvršiti obnovitev, nemogoč
prvi, za naše razmere najpopularnejši odgovor, po¬
slikati cerkev nanovo. Riziko pri tej rešitvi bi bil
popoln, upanja na resničen lepotni uspeh pa skoraj
nikakega. Preizkušena pot, ki jo danes priporočajo
v Nemčiji, ki so jo zgledno hodili v Gradcu in ki nam
je dala minoritsko notranjščino v Ptuju, šentpetr-
sko v Ljubljani in v župni cerkvi v Kranju, pa je
obetala ugodne rezultate: cerkvi naj se vrne s tem,
da se kamen reber in konzol odkrije, zopet tista pri¬
rojena lepotnost, ki jo je imela ob postanku. Pre¬
iščejo naj se stene, če ni mogoče ostankov slik, in
če se pokaže možnost njih restavracije, naj se ohra¬
nijo. Dekorativne ostanke na obokih bi bilo mogoče
vzeti eventualno tudi za vzorec pri obnovitvi deko¬
racije.

Lepotni rezultat celjske obnovitve je popoln. Pa
tudi znanost je prišla na svoj račun. Izkazalo se je,
da je bila cerkev večkrat slikana. Slike na stenah so

Sl. 5. Kranj, novoodkrite slike lz okr. 1460—70 na oboku ladje župne
cerkve v Kranju

Sl. 7. Obok prezbiterija opatijske cerkve v Celju po restavraciji
z novoodkritlml slikarijami lz 1. pol. in srede XV. stol.

bile ohranjene v odlomkih, ki so bili zopet ometani,
ker so bili premalenkostni, da bi jih mogli obnoviti,
slike na obokih prezbiterija in ladje pa je bilo mo¬
goče rešiti in sedaj služijo poleg čistih, plemenitih
črt arhitekture obnovljeni notranjščini v glavni

Sl. 6. Kranj, župna cerkev, obnovljena slikarija Iz konca XV. stol. na
oboku ladje v župni cerkvi

kronika

85

okras. Slikarija oboka prezbiterija je svojevrstna in
kaže, da je bila enkrat dopolnjena. Pripada še prvi
polovici XV. stol. in jo pred vsemi podobnimi doslej
pri nas najdenimi odlikuje dekorativni, od mozaič¬
nega pasu obdani krog sredine, skozi katerega se raz¬
raščajo listnate veje po kapah obokov (sl. 7). Slikarija
v ladji je precej mlajša in ni več samo dekorativna,
ampak tudi figuralna. Nastala je v 2. pol. XV. stol.,
verjetno že precej proti koncu (sl. 8). Ta slikarija
vsebuje bujne listnate veje, podobne onim, ki so se
našle tudi v graški stolnici, v Kranju in drugod. Po¬
dobno kot v Gradcu, Škofji Loki in pri Gospe Sveti
so med veje naslikane figure angelov z godali, velik,
slabo razločen grb s cesarsko krono in dva angela
z grbi, od teh eden s štajerskim panterjem. Slike so
v barvi zelo močne in kakor kaže nekaj dobro ohranje¬
nih obrazov, po kakovosti razmeroma dobre. V apsidi
na vzhodni strani južne ladje so se našli ostanki
renesanske, pri nas redke slikarije z zanimivo Kri-
stovo glavo in slikami dvanajsterih apostolov v viti-
časti ornamentiki iz konca XVI. stol. (sl. 9). Na se¬
verni steni prezbiterija je bil ugotovljen figuralni
dekor okrog nekdanjega stenskega tabernaklja z več
figurami, med njimi Devica Marija, pribežališče krist¬
janov s plaščem. Te slike so bile nekako iz srede
XV. stol. V ladji, kjer sta že od prej za prižnico znani

Sl. 8. Celje, novoodkrlta slikarija na oboku opatijske cerkve
Iz  2. pol. XV. stol.

2 plasti slik, ena z lepim, od smrti vstalim Kristusom
in nečitljivim napisom iz srede XIV. stol., druga kakih
100 let mlajša, a ohranjena samo v odlomku glave in
dela dekoracije. Nasproti na severni steni je bil ugo¬
tovljen komaj razločen ostanek Marijinega oznanje¬
nja iz istega časa kakor od smrti vstali Kristus. Tudi
nad vhodom v kapelo ž. M. Božje je bil najden odlo¬
mek renesanske dekorativne slikarije nekako iz srede
XVI. stol. Drugod po obokih pa so se kazali semintje
ostanki dekorativnih bordur.

Znanstveni rezultat del pri tej obnovitvi se javlja
tudi v pri nas malo opaženih spomenikih srednje¬
veškega stavbarstva, v tako zvanih kamnoseških zna¬
kih. Nekateri so naravnost bogato kombinirani (sl.
10). Za zgodovinarja arhitekture imajo veliko važ¬
nost, ker so to znaki posameznih kamnosekov in iz
njih lahko sklepamo na obseg dela ene delavnice v
isti stavbi, v splošnem pa nam omogočajo ugotoviti
dela, ki jih je izvršišla istd delavnica na različnih
krajih in tako tudi ozemlje zaposlenosti posameznih
delavnic.

Celjska opatijska cerkev v svoji restavrirani obliki
lahko služi za zgled, koliko lepote in kulture je skrite
pogosto pod navidez skromno in nevsiljivo zuna¬
njostjo naših starih cerkva. Celje, ki je znano po svoji
lepi legi in po svoji prikupni zunanjščini, je kljub
slavni zgodovini razmeroma ubogo na spomenikih
preteklosti. Z obnovljeno notranjščino cerkve sv. Da¬
nijela pridobiva sedaj tudi turistično važen spome¬
nik, ki se enakopravno pridružuje že široko znanemu
stropu v stari grofiji. Kakor je pri restavraciji tega
stropa Celje zgledno pokazalo, kako je treba ravnati
z umetnostnimi spomeniki, tako tudi sedaj uči, kako
je treba ravnati s starimi spomeniki cerkvene umet¬
nosti in koliko lepotnega bogastva se skriva po na¬
videz nezanimivih cerkvah po naših mestih. Bistvo
nauka, ki ga uči obnovljena notranjščina cerkve sv.
Danijela, pa je v tem, da vsak obstoječi spomenik nosi
mere in zakone svoje lepotnosti v sebi in se more
samo po njih in po nobenih svojemu organizmu tujih
dodatkih izraziti. Cerkev v vsem svojem pojavu z
okrasjem in opremo vred je organizem, v katerem
gospoduje arhitektura, ki mu je bila dana s trenut¬
kom, ko se je uresničil v svetu vidnih oblik. Kakor
se posamezno človeško telo razrase samo do indivi¬
dualno, po prirojeni zmožnosti umerjene popolnosti
oblike, v kateri se izraža vsa njegova osebna lepota
in moč in ki ji z lepotili in vbrizgi ne moremo ničesar
bistvenega dodati, prav tako je tudi z lepotnostjo
cerkvenih stavb. Vsak okras, ki gre preko arhitektur¬
nega okvira, je odveč in največkrat lepotnemu učinku
škoduje. V Celju smo z odkritjem kamnitne konstruk¬
cije rešili najprej ta arhitektonski okvir, ki je sam
v sebi lepotno zadostno popoln in bi nujno ne potre¬
boval sploh nobenih dodatkov. Beleža oproščeni ka¬
men zopet živi svoje prirodno življenje in je lep v
svoji naravni strukturi in barvi pa tudi v obliki, ki
mu jo je dala vešča kamnoseška obdelava. V svoji
funkciji, ki jo v stavbi vrši, je živ in prepričevalno
trden; eleganten je, kadar se krivi po črti loka ali
oboka; težko resen je, kadar strinja svoje sile v
sklepniku vrhu oboka. Igra napetih sil, ki je po njem
uresničena, je sama v sebi lepša kot najumetnejša
slikarija, zato v načelu tudi sama po sebi zadostuje
za izraz lepotne popolnosti. S tem, da smo v Celju

86

KRONIKA

slimo pri tem na materialno podlago, ne izpolnjuje
barva svoje sintetične naloge samo s tem, da je dana
ometanim ploskvam, ampak tudi pri odkritem pe¬
ščencu in opečnem zidu; oba glavna dela prostor¬
nine, prezbiterij in ladjo pa veže v enoto, ki ima svoje
težišče v prezbiteriju. V tem je tudi bistvo oblikoval¬
nega načela, ki se zaveda krivde XIX. stol., o kateri
pravi Pinder: „Niso uničevali samo posameznosti,
uničevali so celote. ,Celota* pa ni slučajno filozofski
osnovni pojem v okviru samospoznanja naših dni
— celota in pojav." Celota prostornine je predpogoj
njenega novega pojava: prostornina je pridobila zo¬
pet izgubljeno širino, globino in višino, prerasla je
sama sebe, ker danes njene stavbinske mere učinku¬
jejo zopet tako, da širijo prostor, mesto da bi ga
zoževale. Barva je dala namreč gradivu, ki je učin¬
kovalo doslej brez notranje zveze v svoji na zemljo
navezani gostoti, prostorninsko razdeljeno osvetlje¬
nost v atmosferičnem smislu .. . Barva in luč dajeta
življenje materialu, kar mu vrača svobodo v gradivu
in oblikovanju, povzročata pa tudi jasnost njegove
vloge v konstruktivnem arhitekturnem organizmu
gradbene zasnove. Tako je bresslauska stolnica res¬
nično dobila dušo, ali kakor se nestrokovnjaki izra¬
žajo, postala je zopet stolnica, ker je oproščena vsega
preveč zemeljskega in je resnično sveta.«

Vse to oznanja danes tudi obnovljena celjska opa¬
tijska cerkev: vrnil se je vanjo zopet duh, ki bo
nemo toda prepričevalno vršil svoje poslanstvo ter
budil k sebi ravnemu pomlajenju svoje sestre v
Laškem, v Ptuju, v Mariboru in po mnogih naših
mestih in trgih.

Sl. 9. OpaUjska cerkev v Celju, novoodkrlta slikarija na oboku
južne kapele, konec XVI. stol.

poiskali njo, smo storili že, kar smo bili preteklosti
stavbe nedvomno dolžni. Naše prizadevanje pa je bilo
poplačano še bolj s tem, da nam je ta zastrta pre¬
teklost sama podarila tisti več, po katerem tolikokrat
hrepenimo pri oblikovanju notranjščin naših cerkva,
lepi slikarski okras arhitekture, okras, ki bi mu lep¬
šega nadomestila ohromela sodobna krasilna domiš¬
ljija ne bila mogla izmisliti, okorela roka naših obrt¬
nikov pa še manj izrisati.

Pred obnovitvijo je bila celjska opatijska cerkev
nekam mrtva, nekam vase stisnjena kakor bi jo zeblo;
zdelo se je, da je njena prostornina slabo propor-
cionirana in njena arhitekturna čilost za večno mrtva.
Danes je kakor pomlajena: prirodna lepota kameni-
tih konstrukcij jo prepričevalno nosi v višino in po
nji zopet praznuje zmagoslavje nad uporno, k zemlji
priklenjeno leno gmoto srednjeveški stvariteljski
duh. Vesela je zopet in zopet zadostna, da v njih
posebni lepoti uveljavlja slikana okna v prezbiteriju,
veliki oltar in prižnico. Gradbeni material, barva in
svetloba so harmonično združeni premagali smrt, ki
je že iztezala roke po ti stavbi. Pod pero mi sili, kar
je zapisal ob obnovitvi notranjščine stolnice v Bress-
laui G. Grundmann: 1  »Umetnostna obnovitev (te
cerkve) sloni na učinku barve, ki je podrejena celoti
prostora in vrši prostor oblikujočo funkcijo, če mi-

1  Deutsche Kunst- und Denkmalpflege 1935, str. 10.

Sl. 10. Kamnoseško znamenje na slavoloku južne kapele v opatijski
cerkvi v Celju

kronika

87

PROMETNA

SLOVENIJE

UČINKOVITOST IZHODOV
NA MORJE

ING. A. PLEMELJ

UNIVERZITETNI ASISTENT

Z ustvaritvijo projektov vseh možnih izhodov Slo¬
venije na morje prihaja v ospredje vprašanje graditve
teh poti. Merodajen činitelj v presoji prvenstvene
gradnje te ali druge komunikacije je prometna učin¬
kovitost in ž njo podana korist za potrebe dežele kot
gospodarske in politične enote. Razen tega je treba
vzeti v račun še prometne zahteve dežele kot člena
svetovne prostorne celote.

S strogo gospodarskega vidika je za vsako panogo
gospodarstva, posebno pa za promet, ki je nositelj in
tvorec narodovega procvita, bitno in odločilno raz¬
merje med ponudbo in povpraševanjem. Z razvojem
tehnike je zvezan tudi porast učinkovitosti prometnih
poti, nasprotno pa najdemo le malokje tudi soraz¬
merno povečanje transportnega tovora. Ali: v povoj¬
nih prilikah svetovnega gospodarstva rase ponudba
nad povpraševanjem. To nam potrjuje boj med cesto
in železnico.

Lahko je rešiti ta neljubi pojav v deželah, ki šele
gradijo svojo prometno mrežo, težje pa tam, kjer je
ena prometna pot (železnica) visoko razvita, druga
(cesta) pa šele mora z razvojem našega časa rasti.
Pravilna in smotrna ureditev prometnih prilik torej
pri nas ne bo težka, zahteva pa stvarno analizo de¬
janskega stanja. Določiti nam je treba po potrebah
našega narodnega gospodarstva ono izhodno komuni¬
kacijo na morje, ki nam nudi danes in vsak čas naj¬
večjo kvantitativno in kvalitativno učinkovitost pro¬
meta. Poleg tega ne smemo prezreti učinkovitosti
prometa proti trenutnim, časovnim in geografskim
zaprekam, da se pri tem izrecno sploh ne spominjamo
morda glavne gospodarske in strateške učinkovitosti
prometa na naši poti.

Smisel teh številnih, raznolikih in rezultujočih
učinkovitosti zberemo s kratko predstavo: promet
ima nalogo prevažati potnike, tovor in poročila, ki
menjavajo svoj prostorni položaj za smotren gospo¬
darski, politični in kulturni napredek naroda:

1. v zadostnih množinah;

2. v zadostni kakovosti;

3. v poljubne kraje, t. j. od poljubnega v vse kraje;

4. vsak čas;

5. poceni, t. j. po primernih cenah, oziraje se na
vrednost tovora;

6. ne samo v mirnih dobah, ampak tudi v času in
za potrebe v vojni.

Po tem merilu presojamo povsem splošno vrednost
projektiranih poti na Jadran, ker se le prepogosto
čuje, da je ta ali druga komunikacija »boljša ali
slabša« in se pri tem povsem laično aplicira posa¬
mezna ugodnost prej naštetih splošnih zahtev na po¬
samezno komunikacijo.

I.

Množinska (kvantitativna) učinkovitost določuje
za vsako komunikacijo zmožnost prevoza danega
tovora, bodisi oseb, dobrin ali poročil.

Znana je sestava transportnega tovora, ki potuje
od nas ali preko našega ozemlja k morju; v pretežni
večini, nesporno pa je za naše gospodarstvo najvaž¬
nejši tovorni promet. Ta tovor sestavlja v precejšnjem
procentu transitna roba, zato se nam je treba pri gra¬
ditvi nove poti na morje ozirati na ostala in obstoječa
prometna sredstva. Praktično nesmiselno bi bilo, da
usmerimo naš tovorni promet na cesto, ker nam tran-
sit na to pot ne more slediti. S tem je dana zahteva
po taki komunikaciji, ki obdrži po svojem svojstvu
možnost zveze z današnjo potjo transportnega tovora.
Seveda mora ta naša železniška zveza nuditi vse po¬
goje in ugodnosti, ki premagajo največji upor tovor¬
nega prometa, t. j. denar ali efektivne transportne
stroške.

Kvantitativna učinkovitost poti je istočasno tudi
funkcija oblike in teže sestavnih kosov tovora. V tem
pogledu ne smemo prezreti niti težkega in dolgega,
niti lahkega in drobnega blaga. Povprečno lahko
trdimo, da je tovor na poti k morju pretežno gro-
madna roba, le transit iz industrijske Srednje Evrope
bo do gotove mere sestavljen iz komadne in lahke
robe, vendar je pri pretežni večini sestavljenega to¬
vora še vedno glavni moment cenenost prevoza.

Isti je v glavnem tudi položaj v prometu od morja
za gromadni tovor, ki potuje k nam ali preko našega
teritorija. Drugače pa je z drobnim blagom, ki bo
z novo komunikacijo moral zavzeti svoje mesto v
sestavi transportnega tovora. Ribe, južno sadje, po¬
vrtnina in cvetje, včasih tudi vino, niso več bistveno
vezani na cenenost prevoza, ker je njih bitni pro¬
metni upor čas prevoza. V isti smeri, tako za pot na
morje in od morja, se gibljejo potrebe za osebni pro¬
met in prevoz poročil, v kolikor ta nimajo lastnega
prometnega sredstva.

V prometu, kjer je čas prevoza odločujoči faktor,
pridejo v poštev tako cesta in železnica in zračna
pot, vendar zasluži tudi ta promet iz gospodarskih,
socialnih in človečanskih ozirov temeljite preiskave
za cenenost prevoza v mejah časovne potrebe v hitro¬
sti prostornega menjavanja.

Po podatkih prof. Bluma je učinkovitost normalno-
tirne proge ca. 15.000 ton dnevno v eni smeri, na¬
sprotno pa učinkovitost dvotirne ceste 2 X 2000 =
4000 ton dnevno za eno smer in pri vlakovnem pro¬
metu motornih vozil. Tako je potem tudi razmerje
kvantitativnih učinkovitosti projektirane železniške
zveze Kočevje—Vrbovško ali Črnomelj—Vrbovško in
notranjske ceste. Iz tega razmerja in danih potreb
dravske banovine sledi sam po sebi odgovarjajoči za¬
ključek, ki bo prišel še do izraza v nadaljnjih izva¬
janjih.

Končno, kar sicer ne spada na to mesto, je z gor¬
njim vidna tudi primerjalna obremenitev obeh ko¬
munikacij. Kaj pomeni prva za železnico in druga
za cesto, se izraža v višini gradbenih in vzdrže¬
valnih stroškov, ki bi ugodnostno razmerje še pove-

88

KRONIKA


ONIKA

89

čali. Ne glede na vprašanje železniške zveze ne
moremo dovoliti investicije za tako cesto z izrazito
težkim zgornjim ustrojem, dokler je naša cestna
mreža sploh v tako obupnem stanju. Kajti motori¬
zacija prometa se more razviti le v celotni rešitvi
cestnega vprašanja, ker služijo posamezne ceste bolj
ali manj le lokalnim interesom, odnosno gravitacij¬
skemu okolišu.

II.

Pri kvalitativni učinkovitosti prihaja do izraza
varnost, točnost, pogostost, prilagoditev in brzina
prometa danim in obstoječim in z zgradbo ustvarje¬
nim zahtevam.

Varnost proti nezgodam, ki izvirajo iz obrata pro¬
metnih sredstev, je danes za vse vrste poti precej
enaka in na isti stopnji. Seveda zahtevamo predvsem
za cesto, kjer vodi vozilo posameznik po lastni volji,
da je zgrajena po zahtevah novodobnega motorizira¬
nega prometa. Odvisno od poteka trase in zgornjega
ustroja (adhezijsko trenje pri valjanju kolesa) bo
izpolnjena tudi stopnja varnosti. Relativno večja je
varnost obratovanja pri železnici, kjer je brzina stalna
in določena s kvaliteto proge. V našem primeru bo
v pogledu brzine vlakov glavne važnosti rekonstruk¬
cija obstoječe proge Ljubljana—Kočevje, ozir. Ljub¬
ljana—Novo mesto. Splošno pa je varnost, ne glede na
vrsto prometnega sredstva, odvisna še od višje sile
in dolžnosti za smiselno čuvanje lastne varnosti.

Varnost, ki je v zvezi z značajem prometnega sred¬
stva, se razteza tudi na možnost poškodbe, t. j. utru¬
jenost, nerazpoloženje in bolezen (n. pr. na brodovih)
pri potnikih, in zmrznjen j e, ob tolčen j e, razbitje, gnitje
in razpadanje pri tovorih, skupno z zmanjšanjem
vrednosti blaga radi prevoza (n. pr. pri živalih). Ta
vrsta kvalitetne učinkovitosti se nanaša predvsem na
tovor, ki mu je glavni upor čas prevoza. Cenenost,
odnosno višina transportnih stroškov je podrejena,
ker je razmerje vrednosti tovora in transportnih
stroškov uravnovešeno z izločenjem rizika za raz¬
vrednotenje blaga zaradi poškodbe in časovnim pla¬
siranjem na trgu. Pod temi pogoji je priporočljivo,
da podpiramo promet z motornimi vozili, bodisi na
cesti ali železnici.

Kvalitetna učinkovitost se torej nanaša tudi na
brzino prevoza, odnosno zmanjšanje občutene zamude
časa v menjavanju prostora. Sicer je brzina promet¬
nih sredstev sama na sebi notranja zadeva obrata,
potniku in pošiljatelju je merodajna zamuda časa,
ki je omejena z ekonomijo obrata in odvisna od
vsote gradbenih, obratnih in vzdrževalnih stroškov
na predmetni poti. S stališča splošnega gospodarstva
pa nam je v primerjavi med železnico in cesto in
dano brzino prevoza pri obeh potih računati vse stro¬
ške in ne smemo prezreti dejstva, da se običajno pri
določitvi stroškov obrata na cesti pozablja na grad¬
bene in vzdrževalne stroške. Cenenost prevoza je po¬
tem dvakrat okrnjena: konsument tovora mora pla¬
čati indirektno zgube železnice in investicije za ceste.

III.

Regionalna učinkovitost vseh prometnih poti na
morje je v območju prometnega okoliša zelo velika,
ker vse suhozemne poti lahko poljubno prekoračijo
geografske zapreke. Prav tako se cesta in železnica

lahko razcepi v posamezne krake in tvori mrežo s
poljubno dolžino stranic. Važni so pri tem gradbeni
stroški v izbiri dotočnih poti in potek glavne, zbi¬
ralne arterije, ki naj se giblje v smeri največje pro¬
metne potrebe, bodisi po zahtevi lokalnega ali tran-
sitnega tovora.

Važno vlogo v učinkovitosti prometnih poti igrajo
naravne sile. Zapreke nastopajo predvidoma in redno,
ali pa trenutno in nepričakovano. Prve in druge pre¬
prečijo prevoz v predvideni časovni dobi in zmanj¬
šujejo učinkovitost prometne poti. Učinkovitost pada
radi vpliva naravnih sil na komunikacijo in na pro¬
metna sredstva. Sicer so suhozemna prometna sred¬
stva, posebno železnica, proti tem vplivom zelo od¬
porna, povzročajo pa zastoj ali celo prekinjenje
obrata. S tem je okrnjena točnost, enakomernost in
varnost obratovanja (zamude železnice pozimi, avto
na poledeneli cesti) in podražitev prevoza. Na ozemlju,
kjer potekajo naše projektirane poti na morje, po¬
večajo plazovitost terena, odvod vode in v zavarovalna
dela investirani kapital in zmanjšajo učinkovitost
poti v pogledu cenenosti tovornega prevoza.

Med stalnimi naravnimi silami nam je upoštevati
snežne zamete. Tehnično je možno zapreko vedno in
na vsaki poti odstraniti, kar s pridom vrši železnica.
Nasprotno postanejo na cesti vzdrževalni stroški tako
visoki, da moramo iz gospodarskih razlogov zmanj¬
šati učinkovitost (uporaba stranskih poti — izogiba-
lišča), v skrajnem slučaju pa se tej sploh odpovedati
(alpski prelazi).

Tak slučaj nastopa na notranjski cesti med Ris-
njakom in Snežnikom (1200 m n. m.). S prestavit¬
vijo obrata na manjvredno cesto TršČe—Gerovo—
Mrzle vodice je znižana učinkovitost vse avtomobil¬
ske ceste na kapaciteto te zasilne poti. Zato je pod
pogoji, ki so stavljeni zvezni komunikaciji na morje,
taka rešitev nemogoča in je zabranjena investicija
gradbenega kapitala v objekt preko mere, ki je dana
s celoletnim in enakomernim dnevnim učinkom pro¬
meta. V tem pogledu in oziraje se na potrebe in
višino vladajočega motoriziranega prometa na cesti,
je na mestu rekonstrukcija ceste Škofljica—Delnice.

IV.

Pod gospodarsko učinkovitostjo razumemo pred¬
vsem stopnjo prevozne cenenosti, podrejeno in sekun¬
darno pa splošen finančni efekt prometnega podjetja.
Merodajna činitelja sta transportni tovor in prevozni
stroški.

Naš domači tovor in transitno blago, ki potuje na
morje, bodisi na Sušak ali v Trst, je v prvi vrsti gro-
madna roba. Z zgradbo nove zveze na morje bo oživ¬
ljeno tudi naše gospodarstvo: proizvodi tega gospo¬
darstva bodo zelo verjetno tudi gromadno blago (na
pr. kočevski les). Prav tako moramo pritegniti z novo
zvezo v naše luke transitni tovor. Iz tega sledi, da nam
za potrebe našega tovora in za transit more služiti le
železnica, ki nam nudi najcenejši prevoz, seveda pri
podrejenem pomenu prevozne dobe. Cesta predvsem
ne more zadostiti transitnemu prometu, ker se zgubi
pogoj cenenosti prevoza s stroški tovorjenja z enega
na drugo prometno sredstvo, kajti zelo malo verjetno
je, da bi se transit posluževal na take distance ceste.
Glavna naloga naše prve poti na Jadran je znižanje

KRONIKA

efektivnih prevoznih stroškov (ugodnostne tarife so
le zasilna sredstva) in s tem zvišanja blagovne vredno¬
sti na vratih svetovne prometne poti, t. j. na morju, če
je danes vrednost blaga na morju ista, trpi zgubo
železnica in posredno celota, nasprotno pa je blago,
ki potuje na Trst, obremenjeno z uvoznimi carinami.
Ta poslednji tovor je istočasno izgubljen tudi za našo
plovbo. t

Pri primerjavi stroškov, tako gradbenih, obratnih
in vzdrževalnih pa ne smemo gledati samo s stališča
cenenosti prevoznih stroškov za enoto tovora. Z na¬
rodno gospodarskega vidika moramo rešiti vsa pro¬
metna vprašanja v skladu z razpoložljivo delovno silo,
gradbenim materialom in pogonskimi sredstvi v zvezi
s splošnimi dobrinami, ki jih daje komunikacija kot
umetni in poslužni objekt narodu.

V naših prilikah bo smotrna prometna politika
zasledovala težnjo, ohraniti železnici množinski prevoz
tovora in oseb, ker zaposluje železnica naše gospodar¬
stvo. železnica obratuje z domačim gorivom, zapo¬
sluje pri gradnji objekta in deloma tudi pri gradnji
vozil, v obratu in vzdrževanju domače delavstvo in
material ter ima posebno v današnjih prilikah že na
razpolago potreben vozni park. Cesta pa zahteva ve¬
like investicije kapitala, ki je za naše gospodarstvo
izgubljen, počenši z zgornjim ustrojem (sledeč le naši
praksi, ki daje prednost tujemu materialu) ceste in
nakupom motornih vozil. In vsa ta vozila obratujejo
s tujim pogonskim gorivom. Pod temi pogoji, ne glede
na kupno ceno tega goriva (deklarirana vrednost ben¬
cina pri uvozu ca. 1 Din, prodajna cena ca. 7'50 Din)
ne more biti promet na cesti cenen in je le-ta kot pr¬
venstvena komunikacija Slovenije z morjem izločena.

Ni se pa upošteval tujski promet, ki je važna pa¬
noga našega gospodarstva, posebno v Sloveniji in Dal¬
maciji. Iz inozemskih statistik je znano, da so za na¬
predek turistične industrije potrebne dobre ceste, ki
so zmožne obvladati brzi motorizirani promet. Brez
dvoma moramo tudi mi slediti tem potrebam, toda v
mejah, ki jih naš gospodarski položaj države prenese
in po zgledu naših srečnih konkurentov, drugih ev¬
ropskih držav. Večinoma ustrezajo zahtevam tuj¬
skega prometa z adaptacijo obstoječih in starih cest
z rekonstrukcijo trase in utrditvijo vozišča. Na ta
način gradijo svoje cestne mreže predvsem Švica,
Francija in nemške alpske pokrajine. Le v izjemnih
slučajih gradijo v inozemstvu čiste avtomobilske
ceste in le tam, kjer je dana izrazita krajevna potreba.
Tako n. pr. iz Ženeve v industrijsko zaledje za tovor
in osebni promet (mesto povečanja železnice), na
GroBglockner za povzdigo krajevnega tujskega pro¬
meta in osebni transit v Italijo (najbližja zveza Du¬
naj—Benetke), v Nemčiji za pobijanje brezposelnosti
in iz strateških ozirov itd.

Zato mirno lahko trdimo, da vladajočemu moto¬
riziranemu prometu na cesti za naš domači in tujski

promet precejšnjo dobo lahko služi rekonstruirana
cesta Škofljica — Delnice — Sušak. Za prve čase te
ceste niti ni treba utrditi, ampak samo pravilno, za¬
dostno in pravočasno vzdrževati. Kasneje, ko bo cesta
že stabilizirana in bodo znane točne prometne stati¬
stike, lahko pristopimo tudi k utrditvi in,to le v ob¬
segu in po potrebi statistično določene obremenitve.

Nikakor pa ni v skladu z našim prometnim in go¬
spodarskim položajem visoka investicija za avtomo¬
bilsko cesto čez Notranjsko, ker ta niti nima, še manj
pa more pričakovati odgovarjajočo višino prometa.
Nasprotno pa je naša dolžnost, da preprečimo ustva¬
ritev tega prometa vse dotlej, dokler niso ustvarjeni
pogoji, da se bo razvijal promet na cesti v istih okol-
nostih, pod enakimi pogoji in nudil iste splošne do¬
brine, ki nam jih daje železnica.

V.

Učinkovitost prometnih poti je tem večja, čim večja
je njih sposobnost in zmožnost, zadostiti vsak čas
vladajočim prometnim potrebam. Potem ni važno, če
služi promet razvoju gospodarstva ali potrebam vojne
sile. V služnostnem oziru je značaj transportnega to¬
vora postranskega pomena. Nasprotno pa je znano,
da je varnost dežele in s tem tesno povezani prospeh
gospodarskega napredka največ odvisen od učinko¬
vitosti prometnih poti za slučaj vojne.

Vojno silo ne predstavlja v dobi tehnike število ba¬
taljonov, nasprotno je jakost obrambe odvisna od
produkta: sila X promet in momenta : masa X hi¬
trost. Strategija je postala umetnost učinkovite upo¬
rabe lastnih prometnih poti in zmanjšanje prometne
zmožnosti nasprotnika. Vojska je trajno gibljiva, vo-
juje boj za prometne baze, vozlišča, ceste in železnice.

Poleg splošno znanih strateških zahtev za komuni¬
kacije nam je treba vse to upoštevati pri reševanju
prometnih potreb dežele. V našem konkretnem pri¬
meru prepuščamo to merodajnim činiteljem. Pouda¬
riti moramo le dejstvo, da je vsak analitičen zaklju¬
ček, ki ne upošteva obrambnih prometnih potreb de¬
žele, zgrešen in nepopoln, torej brez vrednosti.

VI

Zaključek je kratek. Kulturna stopnja in življenj¬
ski razvoj v povojni dobi zahtevata od nas gradnjo
poti po naših prometnih in gospodarskih prilikah.
Vedeti moramo, da je naš množinski promet v danih
razmerah vezan na železnico in da so nam potrebne
dobre ceste. Po tem merilu moramo rešiti vprašanje
zveze dravske banovine z morjem.

In ne smemo pozabiti, da gre vsaka prekomerna
investicija kapitala na račun davkoplačevalca, pred¬
vsem malega človeka.

K R

91

OZNAČBA LJUBLJANSKEGA VREMENA

(Konec.)

MARJAN ČADEŽ

10. Ciklonsko-južni tip

Izrazitejše južno vreme od onega iz petega južnega
tipa je južno ciklonsko vreme. Močni vetrovi pihajo
v oblakih in pri tleh, valeč s seboj težke deževne
oblake, ki čez dan izpremenljivo prekrivajo nebo.
Najpogosteje se nabirajo okoli Kamniških planin in
na Gorenjskem ter radi obilne vlage, ki jo nosijo iz
morskih krajev s seboj, oddajajo često močnejše
padavine. Oblačnost neba se navadno čez dan zelo
menjava. Pogosto se v takih dneh razvijejo najvišji
in najtanjši nitasti beli oblaki, sestavljeni iz snežnih
kristalov. Ozračje je toplo in vlažno, barometer pa
navadno pada.

Središče depresije, ki je pri južnem tipu še daleč
na severozapadu od nas, se v tem primeru že bolj
približa našim krajem; s tem povzroča intenzivnejše
vetrove in padavine.

11. Južno-ciklonski tip

Kakor pri ciklonskem tipu je tudi pri tem ozračje
deževno in megleno. Razlikuje se od onega v tem,
da pihajo v višinah bolj ali manj močni južni vetrovi,
ki segrevajo višje zračne plasti. V tem primeru je v
nižjih gorah topleje kot v dolini in večkrat sta po¬
sledica tega pojava zmrznjen dež in poledica. V dru¬
gih primerih zmrznjen dež ne nastopa. Ker je pogled
v oblake radi megel zelo otežen ali celo nemogoč, se
včasih ta tip ne more ločiti od depresivnega.

Ciklona, ki je na severu, srka vase zrak tudi iz
višjih leg nad našimi kraji, spodnji zrak pa je pri¬
siljen radi nizkega zračnega tlaka pri nas ali južneje
od nas k dviganju.

12. Nevihtno-ciklonsko-južni tip

Omenjeni tip nam prinaša lepe in silno izpremen-
ljive dneve. Podoben je lOemu južno ciklonskemu
primeru, samo da je združen še z nevihtami. Obseg
takih neviht se čez dan ojačuje, oblaki se zbirajo na
Gorenjskem in okoli Kamniških planin, pri tleh pi¬
hajo topli vetrovi sunkovito in ne vzdržema. Večkrat
se oblaki zberejo, oddajo v obliki nalivov ali toče
mnogo padavin, pogosto se pojavljajo bliski in strele.
Nebo je temnomodro in čisto, če je v bližini kaka
depresija, prekrivajo nebo že omenjeni najvišji ob¬
laki. Nevihte iz tega tipa so med najmočnejšimi.
Zvečer se v Ljubljani sami v splošnem nekoliko
umiri, opazujemo pa pogosto bliskavico na zahodnih
straneh, čez noč niso izključene nevihte. Padavine so
zelo različne, kajti razvoj oblakov je odvisen od či-
niteljev lokalnega značaja. Lahko v Ljubljani sami
ne pade nič dežja, v najbližji okolici mnogo, ali se pa
obratno zbere nevihta ravno nad Ljubljano in odda
kratkotrajne močne padavine. Pozimi to vreme ne
nastopa, ker je zrak pretežak za tvorbo neviht.

Na severu je zračni tlak nižji in situacija je po¬
dobna oni iz desetega in enajstega primera.

13. Nevihtno-južnociklonski tip

Jutro je mirno, temno, zračni tlak zaznamuje
nizko stanje, nad nami se pa pri močno meglenem
ozračju pode temnosivi, debeli deževni oblaki. Na¬
stopijo prve debelejše kaplje in kmalu se vse zavije
v deževje; padavine niso stalne, padajo v sunkovitih
plohah. Pri tleh ni značilnih vetrov in pogosto se sliši
grmenje.

Tudi tu je na severu zračni tlak nižji, zato je težko
ločiti situacijo tega tipa od prejšnjega.

li. J užno-vzhodno-ciklonski tip

Predvsem nas preseneti v hladnih mesecih, pri
mrzlem ozračju z vzhodnimi vetrovi pri tleh, močno
padanje snega odn. dežja. Tako je na pr. v Ljubljani
v noči od 14. do 15. decembra 1. 1933. padlo 15 cm
snega pri —9,4 stopinjah Celzija. Vzrok tako močnim
padavinam so bili južni vetrovi v višinah, prinašajoči
s seboj vlago in toploto, ki je potrebna v zimskem času
za tvorbo obilnih padavin. Taki dnevi se najčešče
opažajo pozimi in prinašajo v splošnem lepo zimsko
vreme s snegom.

Zgornji deli zračnih plasti nad Ljubljano so pod
vplivom oddaljene depresije na severu, spodnji pa
pritegujejo nase ciklone nad Sredozemskim morjem.

15. Vzhodno-ciklonski tip

Pravo, zimsko vreme nam prinaša poleg prejšnjega
primera tudi ta vzhodno-ciklonski primer. Pri tleh in
v oblakih piha vzhodnik, s seboj nosi debelejše nizke
oblake, ali je pa vse nebo zastrto v sivo enolično
oblačnost. Sneg pada v obliki lepih enostavnih ali
sestavljenih zvezdic, suh tako, da stopljen v vodo
ne zaleže dosti. Vzhod je včasih zelo močan in mrzel
ter drži živo srebro v termometru pod —5 stopinj.
Padavine niso izdatne.

Situacija je podobna oni iz vzhodnega tipa, ali pa
leži na zapadu anticiklona, vrinjena v naše kraje
preko Alp. Nad Jadranom je zračni tlak nižji kot tu.

16. Severno-ciklonski tip

Nekako obratno krivuljo poteka kot prejšnji tip
ima severno ciklonski; pojavlja se najpogosteje poleti,
pozimi manj pogosto, jeseni pa skoro izjemoma. To
vreme ohladi ozračje in severni vetrovi prinašajo s
seboj padavine, ki padajo po višjih grebenih Kam¬
niških planin večkrat v obliki snega. Zrak je čist,
oblaki so navadno v plasteh, visokih 3000 do 4000 m.
K tem dnem moremo prištevati tudi dneve z izpre-
menljivimi padavinami, ki padajo iz oblakov, po¬
dobnih nevihtnim; v njih in pri tleh piha sever.

Anticiklona je na severu ali zapadu, ki močno sili
v naše kraje preko Alp.

92

KRONIKA

ja = južno anticlklonski tip
ac = anticlklonski clklonskl tip
cj — clklonsko južni tip
Jc = južno clklonskl tip
nje - nevihtno clklonsko južni tip
nej = nevihtno južno clklonskl tip
jvc = Južno vzhodno clklonskl tip
ve = vzhodno clklonskl tip
sc = severno clklonskl tip
zc = zahodno clklonskl tip
en = clklonskl nevihtni tip

Sl. 5. Diagram števil, ki povedo,
kolikokrat se je povprečno pojavil
kak tip v poljubnem mesecu

77. Zahodno-ciklonski tip

Zahodni vetrovi v oblakih in tudi pri tleh nam
ustvarjajo, združeni s padavinami, vreme iz tega
primera. Pri nas se redkokdaj pojavlja in ne da
dosti padavin.

Navadno ustvarja to vreme depresija na severu,
katere vrtinec ima v Ljubljani zahodno smer.

18. Ciklonsko-nevihtni tip

Zadnji tu navedeni primer je primer deževnih ne¬
vihtnih dni. Ti se pojavljajo tudi pozimi in sicer
tedaj, ko smo v središču depresij. Zračni tlak stoji
pozimi silno nizko in zračne mase so prisiljene v
močno dviganje. Bliska se navadno samo v oblakih
in poleti zelo pogosto. Lansko leto 4. septembra na pr.,
ko smo imeli zvečer vreme iz tega tipa, se je zabli¬
skalo v dvajsetih minutah od 22. ure do 22.20 ure
vsako minuto najmanj 25 krat, a od teh bliskov ni
nobeden dosegel tal.

II. VREMENSKA NAPOVED

Opis ljubljanskega vremena in uvrstitev dni v vre¬
menske tipe nas končno privede do vremenske na¬
povedi. V tem delu si bomo ogledali možnosti napo¬
vedovanja vremena za Ljubljano in sploh za Ljub¬
ljansko kotlino. Pri tem se hočemo ozirati le na
lokalna opazovanja, t. j. na podatke vetrov pri tleh
in v višinah, na oblačnost neba, na zračni tlak in
tako dalje, torej na podatke, ki jih opazujemo v Ljub¬
ljani ali kje v okolici.

Preden se pa lotimo tega vprašanja, je vsekakor
potrebno zamuditi se nekoliko s tem, kaj naj razu¬
memo pod izrazom vremenska napoved in v koliko
je le ta v zvezi z znanostjo, ki se bavi s proučavanjem
fizikalnih lastnosti ozračja — z meteorologijo.

Vremensko napoved moremo izreči na podlagi last¬
nega opazovanja ali na podlagi vremenskih kart. Pri
prvi kakor pri drugi napovedi nismo v nobenem
primeru popolnoma gotovi za njeno pravilnost in
vsakokrat je potreba imeti veljavnost izrečene vre¬
menske napovedi kot neko določeno stopnjo verjet¬
nosti. Poljubna vremenska situacija pa ni enako
ugodna za napovedovanje; pri eni je procent verjet¬
nosti večji, pri drugi zopet manjši in v gotovih pri¬
merih je napoved zelo negotova. Tem zanesljivejša in
preciznejša more biti napoved, čim več imamo podat¬
kov vremenskih elementov na čim večjem območju.
Vsi ti podatki v zvezi z že odkritimi zakoni vremenske
vede, omogočajo boljšo sodbo o nadaljnjem poteku
vremena, vendar sodbo, utemeljeno le iz nekaj številk,
naslonjeno še na razmeroma maloštevilne odkrite
zakone vztrajnosti vremena. Zato ne spada v mete¬
orologijo napovedovanje vremena, kajti napovedova¬
lec se samo poslužuje izsledkov omenjene discipline
znanosti in jih na svoj subjektiven način tolmači v
prilog vremenski napovedi.

Namen tega odstavka je 1. ugotoviti, v kakšno
vreme se v Ljubljani izprevračajo posamezni vre¬
menski primeri večkrat odn. manjkrat in 2. procen-
tualno izraziti verjetnost prehodov posameznih tipov
v druge tipe na podlagi opazovanj petletne dobe.

Izmed prehodov vremenskih tipov so zanimivi pre¬
hodi tipov samih vase. Tako je vreme bolj stanovitno,
stalno ali vztrajno, čim več dni zaporedoma se po¬
navlja. Ta stalnost vremena je močno odvisna od
vremenskega tipa in od letnih časov, tako da moremo
za Ljubljano ugotoviti sledeče lastnosti, važne za vre¬
mensko napoved. Izmed vseh tipov je najstanovitnejši
anticiklonski, ki se posebno jeseni rad ponavlja. Tudi
vzhodni in severni tip sta precej stanovitna, dočim
je zelo nestanovitno deževno vreme z nevihtami. Južno
vreme se povrača samo vase raje spomladi in jeseni,
kot pozimi in poleti. Posebno novembra se dnevi z
južnimi vetrovi v oblakih radi ponavljajo. Vzhodni
vetrovi kažejo — obratno kot južni — največjo po¬
gostost ponavljanja pozimi in v zgodnji pomladi, ko
večkrat pihajo neprenehoma po nekaj dni. Poleti se
vzhodni tip, bodisi združen s padavinami ali ne, redko
po več dni skupaj pojavlja in je v tem letnem času
znatno bolj nestanoviten kot pozimi. Izmed pomemb¬
nejših vplivov letnega časa na stanovitnost ljubljan¬
skega vremena je potreba še omeniti vpliv na anti¬
ciklonski in ciklonski (depresivni) tip. Prvi kakor
drugi se najraje ponavlja jeseni, nerad pa spomladi,
ko je ozračje po velikih temperaturnih diferencah v
vertikalni in horizontalni smeri močno razgibano.

če si ogledamo prehode tipov z ozirom na padavine,
zasledimo, da nam prinašajo padavinske dneve največ
južni vetrovi, prihajajoči iz vlažnih in toplih morskih
krajev. Obratno nam vetrovi iz severnih predelov
navadno ohranjajo suho vreme odn. zavirajo pada¬
vine, kajti svojo vlago oddajo že poprej v Severnih
Alpah. V splošnem velja za Ljubljano pravilo, da
tipi, za katere so značilni vetrovi iz kontinenta, v
toplih mesecih raje prehajajo v kak padavinski tip
kot v hladnih in obratno, da tipi, za katere so značilni
vetrovi iz toplih morskih krajev, raje prehajajo v
padavinsko vreme v mrzlih mesecih kot v toplih.

KRONI

K A

Delavska knjižnica v Ljubljani

98

Izmed vseh tipov se v Ljubljani izprevrže v padavin¬
sko severni tip najneraje. Poredko preideta v kako
padavinsko vreme tudi vzhodni in anticiklonski tip,
vendar pogosteje kot severni. Oba južna brezpada-
vinska tipa navadno privedeta vedno v padavinsko
vreme, toda v splošnem ne takoj naslednji dan.

Izraziti nositelji padavin so v Ljubljani južni in
jugozahodni vetrovi; padavinski tipi s temi vetrovi
spadajo k najbolj deževnim in se neradi direktno
izpremene v nepadavinsko vreme. Obratno pa pred¬
stavljajo kontinentalni vetrovi, združeni s padavinami,
zboljšanje vremena; tako preide severnociklonski tip
ali vase, drugače pa pogosto v brezpadavinsko vreme,
še težje ohranja padavine, če se ne oziramo na pre¬
hod samega vase, vzhodno-ciklonski tip.

2. tabela: poletje

Za procentualno oznako verjetnosti prehodov raz¬
nih vremenskih primerov naj služijo tabele št. 1,
2, 3 in 4. Prva je določena za pomladni čas, t. j. za
mesece marec, april, maj, druga za poletni: junij,
julij, avgust, tretja za jesenski: september, oktober,
november, in četrta za zimski čas: december, januar,
februar. Vsaka tabela zase predstavlja sledeče: Šte¬
vila povedo, s koliko odstotki verjetnosti preide
povprečno v tistem letnem času vreme kakega tipa,
zapisanega v vertikalni vrsti, v kak tip, zapisan v
horizontalni vrsti. Zadnji dve števili v vsaki hori¬
zontalni vrsti podajata verjetnost, izraženo v odstot¬
kih, da odgovarjajoči tip preide v nepadavinsko odn.
v padavinsko vreme. Tabele so sestavljene iz opazo¬
vanj ljubljanskega vremena v petletni dobi in tvorijo
tako zadosti dobro oceno. Zakaj nam koristijo tabele

3. tabela: jesen

94

KRONIKA

in kako se jih naj poslužujemo, pokažeta najbolje
dva primera.

V nekem dnevu meseca decembra imamo hladno
vreme s temperaturo pod ničlo, sneg pada gosto in
zavija ozračje v enolično meglino. Suhe snežinke nosi
mrzel vzhoden veter, ki ohranja temperaturo nizko,
pod 0° C in ozračje še naprej ohlaja. Zračni tlak se
počasi dviga ali pa ne izkazuje izprememb.

Kakšno vreme pričakujemo naslednji dan? Opisani
dan najprej primerjamo s tipi in najdemo, da se
prilega vzhodno-ciklonskemu primeru. Zato gledamo
v tabelo št. 4, določeno za zimski čas. Kakor vidimo,
je naj večja verjetnost, kar 49 %, da se isto vreme po¬
novi, da nastopijo tedaj naslednji dan zopet vzhodni
vetrovi s padavinami, sicer mogoče ne tako močnimi
kot prvi dan. Manjša je verjetnost, da pri istih raz¬
merah naslednji dan padavine izostanejo, da nastopi
torej vreme iz vzhodnega tipa (označka V); procent
verjetnosti je 25. Skupaj znese verjetnost, da se po¬
novi vzhodno vreme in to brez ali s padavinami,
25 %•  + 49 % =  74 %.  To število 74 pove povprečen
procent verjetnosti prehoda v vzhodno vreme za zim¬
ski čas, ne oziraje se na vreme, ki je bilo pred tem
vzhodno-ciklonskim tipom in ne oziraje se na zračni
tlak. Zato je v enih prilikah ta procent večji, v drugih
manjši; nastane vprašanje, kdaj je to število oja¬
čeno, kdaj oslabljeno. — če je bilo pred vpisnim
dnem vreme isto, je razumljivo verjetnost manjša,
da se naslednji dan vzhodno ciklonsko vreme ponovi.
Obratno pa se procent verjetnosti, če je opisani dan
nastopilo vzhodno vreme s padavinami prvič, ojači.
Zanima nas sedaj predvsem, ali bo prešlo to vreme
v padavinsko ali ne. Pri tem ocenjevanju bo koristilo
tudi poznanje tendence zračnega tlaka. Dviganje
zračnega pritiska je navadno v zvezi z oddaljevanjem
barometrske depresije, torej s pojemanjem vertikal¬
nih vetrov navzgor, ki povzročajo kakor omenjeno —
padavinsko vreme. Obratno pa opozarja nižanje
zračnega tlaka, da leži kje v bližini barometrska
depresija, ki ustvarja okoli sebe območje, nad kate¬
rim se zrak dviga in s tem sili vodne pare h kon¬
denzaciji in padavinam, če se v našem primeru
zračni tlak hitro dviga, je znamenje, da se depresija
hitro oddaljuje in da se s tem v zvezi slabijo verti¬
kalni vetrovi in padavine; tako ne pričakujemo na¬

slednji dan več padavin, če je dviganje zračnega
tlaka počasno ali če se ne izpreminja, je verjetnost
največja, da se isto vreme ponovi, kajti kaže, da
se vremenska situacija ne izpreminja bistveno. Pri
nižanju zračnega tlaka moremo pričakovati ali isto
vreme še z močnejšimi padavinami, ali južno s top¬
limi vetrovi. V prvem primeru se depresija ojačuje
in s tem še močneje sili zrak k dviganju in vodne
pare k padavinam. V drugem primeru je vzrok »pa¬
danju« barometra depresija s svojim središčem daleč
na severu. Ta se začne pomikati proti nam in srkati
vase zrak iz naših in južnejših krajev; tako izpre-
meni mrzlo vzhodno vreme v toplo južno. To so naj¬
večje verjetnosti, ki jih moremo izreči za vreme na¬
slednjega dne v primeru vzhodno-ciklonskega tipa
pozimi.

Kot drugi zgled, kako se posluževati tabel, nam
služi vreme iz južnega tipa. — Po jutranji megli na¬
stopi v nekem dnevu meseca julija skoro jasno a
vetrovno dopoldne. Pri tleh in v oblakih pihajo čez
dan močni južni vetrovi in povzročajo, da se kopičijo
oblaki okoli planin. Temperatura je visoka, zračni
tlak se počasi in enakomerno niža. Popoldne se moč
oblačnosti stopnjuje, pojavijo se tudi najvišji mre¬
žasti oblaki, od katerih niti prvi niti drugi ne pri¬
vedejo do padavin. — Opisano vreme pripada k juž¬
nemu tipu in zato gledamo v tabelo 3 procente, ki
pripadajo znački J. Vidimo, da imamo za naslednji
dan precej isto verjetnost za padavinsko kot nepada-
vinsko vreme; v prvem primeru znaša procent 46,
v drugem 54. To je seveda neugodno za napoved in
ogledamo si zato še druga števila v tabeli. Južni tip
se prevrže vase v Ljubljani poleti povprečno v 32 %;
če prištejemo to število k procentom za padavinsko
vreme, dobimo število 86. Tedaj je verjetnost, da bo
naslednji dan nastopil južni ali kak deževni tip, kar
86 procentna. Če se naslednji dan res brezpadavinski
jug ponovi, je za en dan pozneje verjetnost za isto
vreme oslabljena in pričakovati moremo dva dni po
opisanem dnevu že dež in nevihte. Pri sklepanju nam
pomaga tudi poznanje izprememb zračnega tlaka, saj
je znano, da nizko stanje in nižanje zračnega tlaka
pomanjša verjetnost za padavinsko vreme, višanje in
visoko stanje pa poveča.

FRANCESCO ROBBA

DR. ANTON VODNIK

(Nadaljevanje.)

To je prednico in prefekto, kije bila rodna sestra
ustanoviteljice, silno užalostilo, nakar se je usta¬
noviteljica dala ganiti in je priložila prejšnji vsoti
4000 gld. še 2000 gld. ter darovala samostanu ves

ornat.n7

Robbi je bilo ustavljeno delo in je moral napra¬
viti drug načrt, 118  nakar je sklenil 27. julija 1730

117  Anali istotam.

118  Akt istotam.

novo pogodbo. 119  V njej obeta Robba, da bo po¬
stavil oltar brez kipov že v treh letih. Prednica
mu mora izplačati 5000 gld. in štiri stebre iz afri¬
škega marmorja na svoje stroške pripeljati do
cerkve, dalje mu mora preskrbeti železo, svinec in
zidarje z vsem potrebnim za postavljanje. Posa¬
mezni deli oltarja bodo iz afrikanskega marmorja,
iz rdečega francoskega, rumenega veronskega in

119  DS, 1902, p. 731. Sam pogodbe nisem mogel najti.

KRONIKA

rdečkastega domačega, kipi pa vsi iz belega mar¬
morja. Visok bo oltar 42 čevljev.i 2 °

L. 1733. poleti je položil generalni vikar v pri¬
sotnosti notarja in spovednika Andreja Wagnerja
blizu obhajilne mize prvi kamen. Nato so se po¬
stavile stopnice in prvi postament. 121

2. dec. 1734 je dobil Robba na račun oltarja
500 gld.i 22

L. 1735. je delo pri začetem oltarju zastalo, ker
ga je Robba prekinil. Morda iz istega razloga kot
v avguštinski cerkvi, ker je namreč nameraval
oditi na Koroško. Na tožbo priorja in konventa
avguštinskega samostana je ostal v Ljubljani in
nadaljeval začeto delo pri avguštincih. Morda je
tudi zato odložil nadaljevanje oltarja pri uršulin-
kah.123

18. avg. 1739 je dobil Robba na račun oltarja
200 gld., 124  20. aprila 1740 tudi 200 gld., 725  nato pa
še 100 gld. 42 «

26. aprila 1742 je prejel na račun oltarja
50 gld. 127  in 12. maja 1742 na račun nagrobnika
100 gld. Obljubil je, da bo dokončal oltar v za¬
četku prihodnjega avgusta. 21. julija 1742 je pre¬
jel na račun nagrobnika še 40 gld. 128

Po prvi pogodbi, ki je bila sklenjena 27. maja
1729 na podlagi načrta, ki ga je napravil g. Gio-
vanni Fusconi, sem bil primoran iti takoj v Be¬
netke, da kupim potrebni marmor ter začnem z
delom. In ko sem z delom že precčj napredoval, so
mi ga čez eno leto čč. matere uršulinke ustavile in
prepovedale, da bi ga nadaljeval. In bil sem pri¬
moran tako po čč. materah uršulinkali kakor po
velerodni gospe Schellenburgovi, dobrotnici, da
napravim drug načrt, in ko sem ga naredil, se je
sklenila sedanja pogodba. Ker pa je moralo biti
vse delo po mojem načrtu večje, sem moral iti
zopet v Benetke, da kupim drug marmor, ker ni¬
sem mogel rabiti prvega, ki je bil premajhen.

Tako sem tudi moral kupiti en kos afrikanskega
marmorja, da sem zvezal štiri afrikanske stebre,
ker so bili prekratki, in katere so v smislu pogodbe
dolžne dati čč. matere uršulinke. Ta afrikanski kos
stane v Benetkah, kakor je razvidno iz pobotnice,
165 benečanskih dukatov, kar da

120  DS, 1902, p. 731.

121  Anali v uršulinskem arhivu.

122  Pobotnica istotam.

123  Anali istotam.

124  Pobotnica istotam.

nemških.gld. 204'36

21. avg. 1743 je predložil Robba samostanu na¬
slednjo specifikacijo stroškov in del, ki so se izvr¬
šila preko načrta in pogodbe pri oltarju v uršulin-
ski cerkvi:

prevoz iz Benetk v Trst stane . . gld. 10'34

in iz Trsta do Ljubljane ....  gld. 51*19
Imenovani kos stane s prevozom . gld. 266*29

Ker sem porabil za vezanje vseh štirih stebrov
približno polovico tega, kar stane, morajo čč. ma¬
tere uršulinke plačati še gld. 133T4Vs

Za stroške, ki sem jih imel, da sem prežagal in
dodal vse štiri kose imenovanim štirim stebrom,

računam.gld. 10'—

Da sem zboljšal prvo stopnico in jo napravil
bolj udobno za duhovnika, to je, da sem jo razširil
in stavil vmes afrikanski marmor — in sicer z na¬
menom, da stopi bolj v oči in tvori okrasek, ki ga

načrt nima, računam.gld. 40'—

Ker so v načrtu kapiteli goli in sem jih jaz na¬
pravil v obliki olivnih listov, da stopijo bolj v oči,
ter sem pri pozlačevanju varčeval z zlatom, raču¬
nam za to navršno delo ... . gld. 15*—

Za druga dodana dela iz genoveškega marmorja,
to je dve angelski glavici, ki sem ju napravil v
antependiju v večji okras, ker jih načrt nima.

računam.gld. 6*—

Za druge dodatke iz genoveškega marmorja, to
je dve angelski glavici pod grbom in »picalgio« (?)
pod sredo velikega okvirja, z izpremembo istega
pod Vero, v večji okras in zaradi večje proporcije,
in za školjke slike iz trdega kamna (?), kar načrt

nima, računam.gld. 25*—

Ker sem obvezan v smislu pogodbe, da napravim
kipe v naravni velikosti, in ker so mi rekli, da bi
bili premajhni za tako velik oltar, sem jih napra¬
vil za pol čevlja večje in sorazmerno tudi širše in
debelejše; za to navršno visokost, širokost in debe¬
lost, računam, ker je bilo pri vsakem precej več
dela, za vsak kip 24 gld.

Za vseh sedem torej.gld. 168-—

Prepel j ave so se izvršile na moje stroške. Ko je

delo že toliko napredovalo, sem dal s svojimi
vozmi in konji zapeljati marmorne dele v samo¬
stan preč. uršulink, kamor sem dal zapeljati ves
imenovani oltar, razen 10 do 12 vozov, ki so jih
dale preč. matere, ker je meni manjkalo konj. In
ko je prišel čas, da se postavi v cerkvi na določe¬
nem kraju, sem dal znova naložiti imenovani mar¬
mor na voz z dvema kolesoma ter ga potegniti s po¬
močjo delavcev iz samostana v cerkev na določen

96

KRONIKA

kraj. Dal sem ga zvezati, potegniti kvišku na dolo¬
čeno mesto, pri čemer sem rabil 12, včasih 4 ali
6 delavcev, kakor je bilo pač potrebno glede na
težo in velikost marmornih kosov.

Ker so v smislu pogodbe dolžne nositi vse te
stroške preč. matere uršulinke in ker sem jih po¬
ravnal jaz, mi jih bodo morale plačati
v znesku.gld. 320'—

Preč. gospa dobrotnica Schellenburg mi je oblju¬
bila, da mi bo prav vse povrnila z darilom, ne samo
škodo, ki sem jo imel radi izpremembe prvega na¬
črta in pogodbe, in me je prosila, naj vse dobro
in temeljito izvršim ter okrasim, da bo kolikor
mogoče stopilo bolj v oči, zato pa da bom čisto
gotovo zadovoljen z darilom. To sem vedno pri¬
pravljen priseči.

Da ustrežem želji preč. mater uršulink, jim da¬
jem na prosto voljo, da mi izplačajo ta denar ali
z darilom ali s plačilom. Ker so preč. matere uršu¬
linke dolžne, da mi dajo afrikanski ter beli in ru¬
meni marmor, da izvršim grob blag. gospe dobrot¬
nice, in ker sem ta marmor dal jaz, mi bodo mo¬
rale plačati.gld. 46'32

Druga mala dela in popravila, ki sem jih nare¬
dil za samostan, odpuščam zaradi vljudnosti in
ljubeznivosti, ki sem jih prejel od blag. in preč.
mater. -— Ljubljana, 21. avgusta 1743. — Fran-
cesco Robba, scultore et architeto. 129

Maja 1742 je Robba obljubil, da bo dovršil oltar
v začetku prihodnjega avgusta, toda šele 1744 se
je delo spet nadaljevalo. V juliju so tlakovali sa-
krarij z marmorjem in cerkev s kamenitnimi plo¬
ščami. Odpravili so stari nagrobnik ustanoviteljev
in postavili novega. 130  Vse to je izvršil Robba.

9. maja 1744 je prejel Robba na račun oltarja
150 gld. Istega dne tudi 100 efektivnih ogrskih de¬
narjev za delo, ki ga je izvršil preko načrta in
pogodbe 131  in ki je navedeno v specifikaciji.

Za tlak v sakrariju je Robba računal 400 gld.
40 kr. Od tega je prejel sam 327 gld. 18 kr., osta¬
nek 82 gld. 22 kr. pa 3. nov. 1744 Ludovik Bom¬
baši, 132  ki je gotovo Robbi samo pomagal pri tem
delu, ker je bil sicer samostojen mojster.

Stroški za tlak v cerkvi so znašali 738 gld. 50 kr.
1 vin. 133

Oltar z vsem drugim je bil dovršen 20. okt. 1744.
Stal je 11.136 gld. 39 kr. 134

Akt istotam.

Anali istotam.
Pobotnica istotam.

Anali istotam.

Na dan sv. Uršule se je obhajala slovesnost v
proslavo novega oltarja. Službo božjo je imel, v
juliju istega leta imenovani, novi generalni vikar
Karel Peer.

Ker je bil sedaj postavljen tudi oltar, se je 17. ju¬
lija 1749 cerkev javno posvetila. Obred je izvršil
škof Ernest Amadej grof pl. Attems. 135

Dne 3. febr. 1730 je tožil Janez Serin Robbo kot
Mislejevega zapuščinskega oskrbnika zaradi dolga
v znesku 400 gld. s prošnjo, da se radi njegove bo¬
lehnosti izvrši položitev prisege v njegovem stano¬
vanju dne 6. febr. Sodišče je prošnji ugodilo. 130
Dne 17. febr. se je vršila razprava v tej zadevi. Serin
da prečitati zapis o prisegi dne 6. febr. Robba pri¬
znava, da je treba dolg v znesku 400 gld. plačati,
navaja pa, da je našel v zapuščini neko protiterja-
tev od 9. nov. 1725. Serin ugotavlja, da protiterja-
tev še ni likvidna. Sodišče ugodi tožbenemu za¬
htevku Serina na 400 gld., prav tako glede 50 gld.,
zaradi katerih se je istočasno vršila razprava. 131.
Dne 17. marca toži Janez Serin Robbo zaradi dolga
v znesku 100 gld. s 6% zamudnimi obrestmi. Serin
da je namreč na račun Luke Misleja izplačal ne¬
kemu njegovemu prijatelju N., kamnoseku v Be¬
netkah, v marcu 1725. leta 600 liber ali 120 gld.
nemške veljave. Mislej mu je 20 gld. vrnil, drugih
100 pa obljubil plačati čimprej. Ker je njemu sa¬
memu udeležba na razpravi neprilična, pooblasti
solicitatorja Jelouška. Končno predlaga Serin za
Robbo zapor v mestnem stolpu, če ne plača. 138  Dne
7. julija Robbe v zadevi 100, oz. 400 gld. ni bilo
k razpravi, zato ga je sodišče zamudno obsodilo
na plačilo 100 gld. s 6% obrestmi, zaradi 400 gld.
pa na zapor v stolpu, dokler ne plača. 130  Dne 18.
avgusta pa prosi Robba v zadevi 400, oz. 100 gld.,
na katere je bil dne 7. julija zamudno obsojen,
naj se Serin povabi pred sodišče, medtem pa naj
se sklep suspendira. 140

Dne 18. okt. 1731 je umrla Robbova žena Tere¬
zija, stara šele 30 let. Dne 3. junija 1732 pa se je
Robba poročil drugič, in sicer z Ano Marijo Petter-
man, hčerjo Matije Pettermana. Poročil ju je gene¬
ralni vikar dr. Jakob Schilling v uršulinski cerkvi.
Tudi iz tega zakona se je rodilo več otrok, ki*pa
so večinoma kmalu pomrli. Matija Frančišek Ks.
se je rodil 15. febr. 1733. Boter mu je bil ljubljan¬
ski zvonar Gašper Franchi. Marija Neža se je

135  Anali istotam.

130  G. P. 1730, p. 138, 139.
137  l.c., p. 139—140.

133  l.c., p. 142—143.

133  1. c., p. 152—153.

14 «» 1. c., p. 156—157.

kronika

rodila 1. jan. 1734, umrla 8. aprila 1736. Marija
Terezija 11. sept. 1735. Nepomucena Jožefa 9. jan.

1737, umrla 26. febr. 1738. Nikolaj Jožef 8. dec.

1738. Marija Antonija 16. junija 1741, umrla 17.
maja 1742; pokopali so jo pri sv. Petru. Vincencij
Fererij Fortunat 12. julija 1743. Marija Antoni¬
ja II. 13. julija 1745. Gregor Peter Regelat 17. mar¬
ca 1748, umrl 27. dec. 1748; pokopan je pri sv.
Petru. Odtlej se ne hrani noben podatek več v
farnih maticah o Robbovi družini v Ljubljani. 1 *!

O drugi Robbovi ženi Ani Mariji, rojeni Petter-
man, ni znanega nič drugega kot to, da je 27. okt.
1744 tožila pri mestnem sodišču Urbana Wreiderja
zaradi obrekovanja, češ da je imela, preden se je
poročila, nezakonskega otroka. Zahtevala je, da
naj toženec v 14 dneh doprinese dokaz resnice, v
nasprotnem primeru pa naj mu sodišče naloži
silentium perpetuum in naj ga zasliši. Sodišče do¬
loči dan zaslišanja na 17. nov. 142  Dne 4. dec. prosi
tožiteljica za obnovitveni narok v isti zadevi. So¬
dišče ga določi na 10. dec. 143  Pri razpravi dne
15. jan. 1745 je Wreider tožbi ugovarjal in izjavil,
da je pripravljen priseči, da ni tega nikdar govo¬
ril. Sodišče sklene, da mora tožiteljica dokazati,
da jo je toženec res obrekoval. 144

Meseca julija 1. 1732. je postavil Robba v — te¬
danji jezuitski — cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani
veliki oltar, in sicer samo spodnji del s tabernak¬
ljem. Nastavek bi imel izvršiti pozneje — v ta
namen so istočasno položili že temelj — vendar
pa do tega ni prišlo. Oltar je dobil naslikan nasta¬
vek na steno kora. Oltar, ki je ves iz raznobarvne¬
ga marmorja, je izdeloval Robba štiri leta in za¬
služil po pogodbi 2900 gld. Od Cirhaimove imovine
so vzeli malone 2000 gld., drugo je plačala cerkev
sama. 145  Oltar je signiran in datiran FRANC.
ROBBA. VEN. INVEN. ET. FAC. 1732.

Mislej je zapustil svojemu zetu med drugimi
tudi hišo na Starem trgu pri sv. Florijanu, ki pa
je bila v tako slabem stanju, da je imel magi¬
strat za potrebno, izdati Robbi dne 9. aprila 1735
odredbo, v kateri ga poziva, da mora hišo popra¬
viti še to leto in najmanj v šestih tednih pričeti
z delom. Hiša da je že napol razpadla in je krita
z deščicami, radi česar ni samo za mesto nepri¬
merna, ampak je tudi nevarnost zaradi ognja. Zato
mora hišo podreti in pozidati, jo obokati, opremiti
z zidanim opažem in jo pokriti z opeko. Če ne, bo

144  DS, 1902, p. 677.

142  G. P. od 8. julija 1740 3. dec. 1750.

143  1. c.

144  1. c.

148  DS, 1902, p. 681.

prišla na javno dražbo in se bo prodala prvemu,
ki jo bo pripravljen popraviti. Če pa ne bo kupca,
jo bo za ceno, izklicano na dražbi, kupil magistrat,
da se odvrne nesreča in torej v korist splošnosti.
Zabiča mu, da se mora te odredbe držati in jo
izvršiti. 14 ® Vendar se Robba te odredbe ni držal
in je ni izvršil, marveč je po dveh in pol mesecih,
dne 27. junija, prosil magistrat za odlog do pri¬
hodnje spomladi, češ da je zidarski material letos
predrag in ga ni niti dobiti. Magistrat mu podaljša
rok do prihodnjega sv. Jurija. 147  Toda Robba tudi
spomladi 1736 še ni pričel z delom, odlašal je z
njim tudi vse leto 1737 in 1738 — zato mu je ma¬
gistrat z odredbo dne 20. dec. 1738 ponovno nalo¬
žil, da mora spomladi prihodnjega leta popraviti
hišo. 150  Toda tudi ta magistratova odredba ni za¬
legla, Robba je odlašal dalje do 1. 1748, ko se je
začela zaradi razpadajoče hiše razburjati že tudi
soseda Ana Marija vd. Tonitsh, ki je dne 8. junija
1748 poročala mestnemu sodišču, da je imenovana
hiša tako razdrta, da se bo vsak trenutek zrušila
— zato prosi magistrat, naj ne izvrši samo ogleda,
ampak naj tudi Robbi naloži, da naj hišo čimprej
popravi in spravi v red. Sodišče je določilo narok
12. junija. 151  Dne 25. junija je Robba pri mestnem
sodišču prosil, naj se da hiša ceniti po izkušenih
ljudeh in naj se prvemu najboljšemu kupcu, ki
jo bo hotel popraviti, proda. Sodišče je določilo
za cenilce Primoža Felicijana Walandta, Jožefa
Karla Penitsha, mestnega stavbenika Janeza Ju¬
rija Schmidta ter dva tesarska mojstra. 152  Isto¬
časno je magistrat na prošnjo Ane Marije vd. To¬
nitsh izdal Robbi nalog, naj v določenem roku
prične s popravljanjem hiše, sicer se bo postopalo
proti njemu z ostrejšimi sredstvi in se bo od njega
zahtevalo povračilo morebitne škode. 153  O nadalj¬
nji usodi te hiše izvemo iz pravde med Robbo in
Frančiškom Perrom, o kateri nam bo govoriti po¬
zneje.

Dne 30. nov. 1738 je prejel med drugimi tudi
Robba od mestne občine v užitek njivo pod štev. 82,
ki je bila prosta, proti vestnemu odrajtovanju
obrtnega davka. 154

1411  G. P. 1735, p. 49.

147  1. c., p. 77.

150  I. c. 1738, p. 137.

151  1. c. 1748, p. 164.

152  1. c., p. 174. Janez Jurij Schmidt je posloval v Ljub¬
ljani kot zidarski mojster okoli 1. 1730.—1760. L. 1732.
je n. pr. napravil model za vojašnico pri sv. Petru, ki
pa se ni zidala po tem modelu. (Viktor Steska, Naši stav¬
barji minule dobe, ZUZ 1923, p. 7.)

183  l.c., p. 175.

184  I. c. 1738, p. 114. (Dalje.)

KRONIKA

NARODNI DOMOVI V

V volji, da se ne zavre udejstvitev Akademije in
Galerije in spričo dejstva, da pravkar obravnavate
novo oddajo lokalov v Narodnem domu za dolgo dobo
let, se nam zdi zdaj najugodnejši trenutek najnuj¬
nejše vas prositi, da temeljito razpravljate o usodi
in bodočnosti Narodnega doma in se ne vežete za
lokale z novo najemninsko pogodbo.

V skrajnem slučaju, v interesu stvari in v izogib
zvezanim rokam, je Narodna galerija pripravljena
sama potezati se za najem lokalov .«

Narodna galerija ni tedaj opozorila Društva »Na¬
rodni dom« le na veliko odgovornost, ki jo ima do
slovenskega naroda, temveč je tudi poudarila, da »v
skrajnem slučaju« tudi sama reflektira na oddajo
prostorov. Kako dobro je bila poučena o razmerah
v Društvu »Narodni dom«, je pokazala seja tega dru¬
štva dne 2. maja 1924, na kateri je bilo sklenjeno,
da je »z ozirom na razmere, ki so nastale v gostilni
in kavarni, smatrati najemno pogodbo s šlahto za
razveljavljeno«. Tudi je bilo sklenjeno »z ozirom na
prošnji Sokolskega društva in Zveze kulturnih dru¬
štev za prepustitev kavarniških in gostilniških lo¬
kalov, pozvati društvi, da se med seboj sporazumeta
glede prostorov ter da naznanita, kako najemnino
bi mogli plačevati.« Predlog Slovenske matice in Na¬
rodne galerije za prevzem Narodnega doma pride v
pretres v prihodnji odborovi seji.«

Ta seja je bila sklicana šele 20. junija in na njej
je bilo sklenjeno: »Gospodu Antonu Lajovicu se na¬
roči, da naj pospeši dogovore s Slovensko matico in
z društvom Narodno galerijo, ki naj stavita konkret¬
ne predloge in pogoje, pod katerimi bi prevzeli Na¬
rodni dom. čim se taki predlogi in pogoji sporoče g.
predsedniku, se skliče ponovno odborova seja in nato
eventualno občni zbor. Rešitev prošenj za prostore,
ki jih nameravajo vzeti v najem Zveza kulturnih
društev, Sokol, Narodno-socialistična stranka, Orjuna
in češka obec, se odgodi do prihodnje seje. 1  Sokolu
se priporoča vzeti kavarniške prostore namesto go¬
stilniških.«

Slovenska matica se je takoj odzvala pozivu in je
sporočila pogoje, pod katerimi bi bil mogoč sporazum
med Slovensko matico, Narodno galerijo in Sokolom.
Na seji Društva »Narodni dom« dne 11. julija je bilo
potem sklenjeno, »da je delovati na to, da se ti dve
društvi (Slov. matica in Narodna galerija) sporazu¬
meta s Sokolom in naj se v to svrho skliče na dan
18. t. m. sestanek zastopnikov vseh treh imenovanih
društev. Zastopniki naj se na licu mesta prepričajo
o stanju Narodnega doma in se dogovore glede lo¬
kalov, ki naj bi pripadali posameznemu izmed teh
treh društev.« »G. svetnik Lajovic izjavlja, da bi Slo¬
venska matica uveljavila svoje, po pravilih pristoječe
ji pravice tudi s tožbo.«

Sestanek dne 18. julija 1924 ni dosegel svojega na¬
mena. Sokoli so namreč zahtevali zase vse pritličje

1  Rešitev teh prošenj se je potem prelagala od seje do
seje.

SLOVENIJI

ANTON PODBEVŠEK

Narodnega doma, s čimer pa bi po mnenju združenih
društev: Slovenska matica, Narodna galerija in Dru¬
štvo za humanitarne vede »postala Slovenska aka¬
demija znanosti in umetnosti nemogoča.« Sokoli so
tudi »izjavili, da bodo na občnem zboru Društva .Na¬
rodni dom* predlagali spremembo pravil v tem smislu,
da stopi Sokolsko društvo na mesto Slovenske ma¬
tice«.

Ob tej priliki sta Slovenska matica in Narodna ga¬
lerija izrazili željo po podrobnih podatkih o stanju
Narodnega doma. Upravitelj Narodnega doma Fr.
Pretnar jima je nato poslal obširen elaborat, iz ka¬
terega posnemamo:

Posest Narodnega doma obsega štiri parcele, obse¬
gajoče poslopje (1765 m 2 ), paviljon (385 m 2 , sedaj
nekaj več), vrt (3017 m 2 , sedaj nekaj manj) in pro¬
stor pred poslopjem v skupni izmeri 610A  m 2 . Prostor
pred Narodnim domom vzdržuje od l. 1897. mestna
občina. Listin o tem ni nobenih.

Bremena: dolg pri Kmečki posojilnici 2  K 408.888,
dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski K 290.891, 132
deležev a K 200 r= K 26.400, skupaj K 726.179. Dolg
pri Mestni hranilnici bi se ob ugodni konstelaciji naj-
brže dal precej znižati. 3

L. 1923. so znašali izdatki: za popravilo K 142.282,
za davke K 31.656 in za občinske doklade K 8244.
Samo proračun za letos potrebna popravila na strehi
znaša K 52.800.

Kar se tiče arene (paviljona) je pripomniti, da je
od 1. novembra 1921 za 25 let oddana v najem Stavb¬
nemu dijaškemu društvu. Društvo je intabulirano.
Plačuje K 600 letno in vse davke in stroške.

Ker ni na sestanku dne 18. julija prišlo do spo¬
razuma, so se združena društva obrnila dne 26. av¬
gusta pismeno na Ljubljanskega Sokola in mu v
obliki spomenice obrazložila, zakaj je baza, ki si jo
je to društvo ustvarilo s predlogom, da hoče imeti vse
spodnje prostore, nespremenljiva. Ker pa je Sokol
vztrajal pri svojih zahtevah, ni združenim društvom
preostajalo nič drugega, kot da se obrnejo na Dru¬
štvo »Narodni dom«, naj to reši spor med njimi.

Na seji dne 10. septembra je nato Društvo »Na¬
rodni dom« sklenilo, da skliče dne 15. septembra se¬
stanek odborov vseh prizadetih društev, na katerem
naj bi se dognalo, kako spraviti v sklad zahteve So¬
kolskega društva s predlogi ostalih društev.

Sestanek dne 15. septembra je potekel brez uspeha,
prav tako pa tudi ponovni sestanek dne 22. septem¬
bra. Na obeh sestankih se je poudarila želja, naj se
odločitev prepusti odboru Društva »Narodni dom«.

Dne 29. septembra se je vršila zgolj seja odbora
Društva »Narodni dom«, na kateri je bil soglasno
sprejet načrt pogodbe, ki ga je sestavil dr. Ažman.
Po njem naj bi dobil Sokol del pritličnih prostorov,
ki pa bi jih bilo treba oddeliti tako, da bi bila vsaka

2  In ne tedaj pri Kmečki hranilnici, kot je to napravil
tiskarski škrat v zadnji številki »Kronike«.

3  Kako je bilo s tem dolgom, je pojasnjeno.

KRONIKA

99

komunikacija med Sokolom in med bodočo Akade¬
mijo znanosti in umetnosti izključena. Najemnina bi
znašala za Sokola Din 2400, a najemna pogodba bi
trajala za vsa društva 40 let.

S tem načrtom združena društva niso bila zado¬
voljna. Kot so javila dne 7. novembra, je bila »pod¬
laga za prevzem Narodnega doma od početka vseh
dogovorov in sestankov, ki jih je izprožilo Društvo
za humanistične vede s svojo .Spomenico' alternativa,
da pripade Narodni dom Akademiji znanosti in umet¬
nosti in se sočasno likvidirata društvi Slovenska ma¬
tica in Narodni dom ali pa Društvo .Narodni dom'
formalno obstoja dalje, vse njegove gospodarske
funkcije z dolgom vred pa prevzame Akademija, oz.
do njene ustanovitve podpisana društva. Ljubljanski
Sokol ohrani svoje prostore v domu v okvirju dode¬
litve, kakor jo določa Vaš sklep.

Ker je ta podlaga z Vašim sklepom gospodarsko
v popolnem nasprotju in izgube društva po 40-tih letih
ne le lokale, ampak tudi ves investirani in posojeni
kapital, ter izidejo iz pogodbe gola, zato ne moreta
niti Matica niti Društvo za humanistične vede na
podlagi poslanega sklepa formulirati nobenih proti-
predlogov. Narodna galerija pa je potrdila na odbo-
rovi seji dne 6. t. m. svoj stari sklep, ki se glasi: Na¬
rodna galerija posodi Narodnemu domu vsoto, kolikor
znaša sedanji dolg Narodnega doma, plača popravila
stavbe, postane intab. najemnik za dobo 90 let ter se
za svoje posojilo (dolg in popravila) intabulira po
povprečni hipotekarni obrestni meri Mestne hranil¬
nice ljubljanske, Narodna galerija plačuje Narodne¬
mu domu najemnino v tisti višini, kolikor pripade
nanjo pro parte po kvadraturi prostora, ki ga upo¬
rablja. Najemnina celotnega Narodnega doma obstoji
iz obresti zgornjega posojila Narod, domu, vzdrževal¬
nih stroškov ter davkov.«

Po tem jasnem odgovoru Narodne galerije je dobil
dr. Ažman dne 10. decembra pooblastilo, »da sestavi
nove predloge, ki naj jih čimprej pošlje i Sokolu i
Narodni galeriji v pretres s pozivom, da odgovorita
v 14-tih dneh«.

Na seji dne 5. marca 1925 je mogel dr. Ažman po¬
ročati, »da je ponudba Društva .Narodni dom' spre¬
jeta i od Sokolskega društva i od Narodne galerije.
Določijo se glavne smernice, po katerih je sestaviti
pogodbo, ki ima urediti razmerje med Sokolskim dru¬
štvom in Narodno galerijo. Pogodbo sestavi dogo¬
vorno z obema navedenima strankama dr. Ažman.
Društvo Narodni dom ostane še nadalje, uprava dru¬
štvenega premoženja pa preide v roke novega od¬
bora, v katerem bi imeli večino zastopniki Slovenske
matice, Narodne galerije in Društva za humanistične
vede, oz. Akademije znanosti in umetnosti. Pogodba
stopi v veljavo, ko Slov. matica in Narodna galerija
zasedeta Narodni dom.«

Po 5. marcu sta bili sklicani še dve odborovi seji
Društva »Narodni dom«, ki sta potekli precej burno,

1  Proti transakciji so se tudi trdovratno upirala v Na¬
rodnem domu nastanjena društva: Bratstvo, Ciril Meto¬

dova družba, češka obec. Ljubljanski Zvon, Nar. soc.
strokovna zveza, Slavec, Sokol Ljubljana, Sokolski savez.
Športna zveza in Zveza kulturnih društev. Sokol se je
tudi trudil, da bi se sklical izredni občni zbor Društva
»Narodni dom« in da bi se spremenila društvena pravila
njemu v prid.

k čemur je v nemali meri pripomoglo časopisje, kate¬
rega en del je nastopal proti nameravani transakciji,
drugi del pa se je ogreval zanjo. 1  Končno je le zma¬
gala razsodnost. Podpisana je bila najemna pogodba
med Ljubljanskim Sokolom in med Društvom »Na¬
rodni dom« ter je bilo sklenjeno, da se izpolni tudi
drugi del dogovora, t. j. »omogočiti Slov. matici, Na¬
rodni galeriji in Društvu za humanistične vede, oz.
Akademiji znanosti in umetnosti, da more sestaviti
nov upravni odbor.« 2  V ta namen je bilo sprejetih na
seji dne 2. oktobra 1925 naslednjih 10 deležnikov:
dr. Fran Kidrič, dr. Izidor Cankar, dr. Ivan Prijatelj,
vsi trije vseučiliški profesorji, dr. Drago Marušič, od¬
vetnik, dr. Josip Regali, odvetnik, dr. Fran Stele, kon¬
servator, dr. Fran Mesesnel, docent, Anton Lajovic,
sodni nadsvetnik, Saša Železnikar, urednik, in Matej
Sternen, profesor. Obenem je bilo sklenjeno, da se
skliče dne 20. novembra občni zbor Društva »Na¬
rodni dom«.

Kljub temu, da je postajal prevzem Narodnega do¬
ma po združenih društvih sedaj dovršeno dejstvo, se
je vršil občni zbor Društva »Narodni dom« v pre¬
cejšnjem bojnem razpoloženju. Na njem je najprej
predsednik dr. Ravnihar imel predsedstveno poročilo,
ki nudi v kratkih obrisih zgodovino Narodnega do¬
ma. Poročilo je zanimivo zlasti radi tega, ker slika
kulturno življenje Ljubljane v zadnjih 45-tih letih
in izpopolnjuje dosedanja izvajanja o zgodovini ljub¬
ljanskega Narodnega doma:

»če si hočemo podati račun,« je dejal, »je li in v
koliko je Društvo .Narodni dom' ali prav za prav nje¬
gov sinonim, njegova stavba v vsej tej dobi ustrezala
svojemu namenu ter izpolnila napram narodu svojo
dolžnost, tedaj se nam je predvsem ozreti na voljo
in namen njegovih ustanoviteljev. Društvena pravila
nam pravijo, da hoče društvo s svojo zgradbo, vsem
narodnim društvom ljubljanskim, ki se z umetnostjo,
znanstvom pečajo ali k družbinski zabavi služijo,
stalno in lepo domačijo napraviti in na tak način
narodno omiko in zabavo pospešiti.

Prosveti in družabnosti naj bi bila posvečena na¬
meravana palača .Narodnega doma'. Toda skoro bi
dejal, da je bil večji poudarek na družabnosti kakor
pa na kulturi, zakaj izmed obeh društev, ki sta v oni
prvi dobi bili zasedli Narodni dom, namreč Ljubljan¬
ski Sokol in Narodna čitalnica, se more samo o prvem
trditi, da je služilo docela narodovi kulturi, o drugem
pa le deloma. Cela vrsta društev, zlasti ona, ki se z
.umetnostjo in znanstvom pečajo', je ostalo zunaj nove
domačije, da navedem le Slovensko matico in Glas¬
beno matico.

Toda takrat se nad tem nihče ni spotikal, ker sc
je gledalo v prvi vrsti na tedanjo potrebo slovenske
družbe v Ljubljani. Moramo si predočiti, da se je
takrat slovenska družba šele ustvarjala. Ves naš na¬
rod je bil v težki brambi svoje eksistence. Avstrijska
birokracija s svojo ponemčujočo tendenco je s ko-

2  Najemna pogodba med Društvom »Narodni dom« in
med Ljubljanskim Sokolom je bila registrirana pri so¬
dišču dne 17. novembra 1925, med Društvom »Narodni
dom« in med Narodno galerijo pa šele dne 14. julija
1927 (radi visokih stroškov!). Do teh terminov sta obsto¬
jali interni pogodbi. Najemna doba znaša za oba pogod¬
benika: Sokola in Narodno galerijo, 60 let.

100

KRONIKA

ščeno roko tiščala Ljubljano, ki jo je upravljal še
nemški občinski svet. Nacionalna zavest je le polago¬
ma pronicala v narodu.  Zajela jc inteligenco, potem
pa vse druge narodove sloje.

Družabnost je bila tedaj važen politični faktor.
Poedince zdramiti iz letargije ali pa celo iztrgati iz
objema narodnih nasprotnikov, temu namenu je v
prvi vrsti služila gojitev družabnosti, kajti vsa umet¬
nost je bila v tem, privabiti mlačneža ali strahopetca
v slovensko družbo, ga tu držati s pesmijo, z živo
besedo ali pa s samo zabavo ter mu na ta način vdah¬
niti nacionalno zavest. V tat namen so služile .Besede'
Narodne čitalnice in njen Vodnikov ples pa tudi jour-
fixi Sokola, njegove tradicionalne maskerade in pa
razni Silvestrovi in Miklavževi večeri.

Slovenska družba pa je — tudi s pridobivanjem
političnih pravic — postajala vedno bolj razčlenjena
pa tudi vedno večja. Vedno širši sloji so izpovedavali
svoje nacionalno prepričanje. Za gojitev družabnosti
je pričelo nedostajati prostorov. Prostori stare čital¬
nice v Souvanovi hiši v šelenburgovi ulici so bili od¬
ločno pretesni. Niti ni bilo primerne koncertne dvo¬
rane, kajti one v stari reduti na Sv. Jakoba trgu ne
smemo imeti za tako. Drugo pa je bilo vse v nemških
rokah.

Ta nedostatek, ki ga je občutila slovenska družba,
je takrat v prvi vrsti spočel misel o zgradbi Narod¬
nega doma, misel, ki smo jo povzeli po češkem vzorcu.
Nikakor pa ne smemo podcenjevati tega povoda,
kajti ponovno poudarjam, bil je eminentno narodno
političnega značaja. In Narodni dom, impozantna
stavba, je za tiste čase docela izpolnila svojo dolžnost.
Tu so v ne ravno akustični dvorani bili koncerti
Glasbene Matice in drugih društev, tu se je osredo¬
točilo vse družabno življenje Ljubljančanov, spodnji
prostori pa so služili Ljubljanskemu Sokolu in nje¬
govi kulturni misiji.

Toda te idilične razmere niso trajale dolgo časa.
Nastajala so nova kulturna in družabna središča, ki
bi jih danes našteli že na stotine in ki si o njih niti
misliti ne moremo, kako bi jih v smislu naših pravil
zgostili pod eno streho. In dobili smo nove dvorane,
unionsko, Mestni dom, Ljudski dom, po prevratu
dvorano Filharmonične družbe in kazinsko dvorano,
da ne omenjam obeh gledaliških poslopij, ki sta nam
za naše kulturne potrebe popolnoma na razpolago.
Narodni dom je polagoma zgubljal značaj slovenskega
družabnega središča, kar najbolj potrjuje dejstvo, da
je Narodna čitalnica, ki je bila svoječasno duša za¬
misli Narodnega doma, brez hrupa prenehala s svo¬
jim delovanjem ter končno izdihnila svojo blago dušo.

čim je prišlo to spoznanje, je misel Narodnega
doma samo še životarila. Poskušali so jo tu in tam
z umetnimi injekcijami oživljati, toda pokazali so se
samo trenutni uspehi. Imeli smo veličastno stavbo,
ki je bila brez dvoma kras slovenske prestolice, toda
njena duša je bila brez vsebine. Ni se znala prilagoditi
novim razmeram. Njena koncertna dvorana je po¬
stala plesišče, restavracija in kavarna sta prej one-
čaščali kakor dvigali ugled Narodnega doma in o vsej
dekadenci priča najbolj zgovorno dejstvo, da so se
v poslopju celo naselile politične stranke, ki naj bi,
da govorim z našimi pravili, »pospeševale narodovo
omiko in zabavo.«

O vzrokih, ki so privedli do tega, da je Društvo
»Narodni dom« sklenilo napraviti glede Narodnega
doma poseben aranžma z združenimi društvi, je dr.
Ravnihar poudarjal:

»Pri tem ne samo, da se nikdar ni pričel izvrševati
amortizacijski načrt deležev, ampak je na poslopju
bremeneči dolg pri Mestni hranilnici ljubljanski stal¬
no naraščal. Ta upnica je bila končno prisiljena, da
je v varovanju svojih koristi postavila sekvestra. Na¬
rodni dom je bil na ponudbo za nizko ceno (120.000
kron) društvom kakor Glasbeni matici, Ljubljanske¬
mu Sokolu, toda nihče ni maral ugrizniti v kislo ja¬
bolko. Tudi Slovenska matica ne. Vsakdo je bil pre¬
pričan, da bi bilo sicer lepo, a neplodonosno poslopje
Narodnega doma v njegovi bilanci močno'pasivna po¬
stavka. Da ne zapade Narodni dom zasebni speku¬
laciji — tako daleč je že bilo — je danes odstopajoči
odbor spomladi 1. 1918. prevzel društveno upravo z
nalogo, da vzdrži društvo nad vodo.

Kriza pa je bila ves čas trajna, nikoder ni bilo
izgleda na uspešni izhod iz nje. To je bil tudi vzrok,
da upravni odbor že v prejšnjih letih ni bil sklical
občnega zbora, saj je bil upravičeno mnenja, da tudi
občni zbor ne bi bil prinesel prave rešitve.

že preteklo leto pa se je pričel oblikovati načrt,
ki je dal spoznati, da bi bil rešitev težavnega pro¬
blema. Narodna galerija, ta naša vzorna in vzgledna
kulturna institucija, ki prav zaradi nedostajanja
prostorov ni še mogla priti do pravega razmaha, in
snujoča se Akademija znanosti in umetnosti sta vi¬
deli v Narodnem domu stalno in lepo domačijo. Prišli
sta s ponudbo, da najameta vse prostore izvzemši
onih, ki naj so pridržani Ljubljanskemu Sokolu,
proti temu, da na svoje stroške vzdržujeta stavbo v
dobrem stanju, plačujeta vse davke z dokladami vred
ter amortizirata zemljeknjižne dolgove. Napačna je
torej govorica, češ da bi društvo .Narodni dom’ iz¬
ročalo svoje imetje komurkoli v last. Društvo ,Na¬
rodni dom‘ ne prestane, ampak ostane prejkoslej
lastnik in gospodar vsega svojega posestva.

Priznati je treba, da nam je ponudba dobrodošla,
saj smo gledali v njej ne glede na rešitev material¬
nega položaja ono solucijo, ki se po svojem bistvu
in po svoji intenciji najbolj približuje v društvenih
pravilih izraženi volji ustanoviteljev Narodnega do¬
ma. Ako črtamo iz teh pravil za današnje čase go¬
tovo neprimerni in neumestni namen »pospeševanja
zabave«, potem ostane samo še glavni namen, da naj
imajo v zgradbi prostora društva, ki se z umetnostjo,
znanstvom pečajo, da se tako pospešuje .narodna omi¬
ka'. In temu namenu za današnji čas ne more biti
bolje ustreženo, kakor če takim društvom smatramo
Narodno galerijo in Akademijo znanosti in umetnosti,
ki naj kot pendant našemu vseučilišču predstavlja
našo kulturo v najvišji potenci. Naša nacionalna za¬
vest dobi največje zadoščenje, ko si s ponosom lahko
rečemo, Narodni dom je zunanja reprezentanca naše
kulture. Tu sem lahko vodimo tujca, kadar mu ho¬
čemo dokazati svojo kulturno stopnjo, Narodni dom
postane šele sedaj v resnici dom našega naroda, kajti
narodu v njegovi celoti služita Narodna galerija in
Akademija znanosti in umetnosti, šele sedaj je vr¬
njeno poslopje Narodnega doma svojemu pravemu
namenu.

KRONIKA

101

Spričo tega je moral upravni odbor rešiti samo še
problem Ljubljanskega Sokola; te matice vsega slo¬
venskega, da jugoslovanskega Sokolstva, tega pre-
važnega narodnega činitelja. Zavedali smo se, da je
bil Narodni dom od vsega početka namenjen Ljub¬
ljanskemu Sokolu ter da si je na tem delu pridobil
gotovih pravic. Problem je bil v tem, da Sokola za¬
ščitimo in zajamčimo njegove pravice zoper vsako
eventualnost. Upravni odbor je prepričan, da je ta
problem s posebno dobrohotnostjo napram Ljubljan¬
skemu Sokolu rešil kar najpovoljnejše, ker ni samo
zajamčil dosedanje njegove pravice, ampak mu je te
pravice v prav izdatni meri razširil in povečal. Odbor
je Ljubljanskemu Sokolu poleg vseh dosedanjih pro¬
storov telovadnice s pritiklinami vred prepustil vse
podpritličje, vse sobe na desni strani pročelja, ki so
doslej služile gostilničarju za stanovanje, malo dvo¬
rano v pritličju na levi strani pročelja kakor tudi
brezplačno uporabo vrta. Glede vseh teh prostorov
je odbor z Ljubljanskim Sokolom sklenil perfektno
najemno pogodbo, najemno dobo določil na 40 in
kasneje celo na 60 let, letno najemnino pa za vse
prostore na Din 2400. šestdesetletna doba pomeni
,večen najem*, najemnina Din 2400 letnih pa je ba¬
gatela za tako rekoč tretjino Narodnega doma, je le
neka priznavalna najemnina. Razen tega je odbor dal
Sokolu predkupne pravice do vrta. Vse te pravice so
se v korist Sokolu zemljiško knjižno zavarovale, vse
pa seveda pod pogojem, da se Narodna galerija in
Akademija znanosti in umetnosti vselita v poslopje.

Odbor je mnenja, da je s tem Sokolu zagotovil
munificentno naklonitev, kakršna mu v teku vse
dobe njegovega dolgega in lepega življenja ni bila
dana. Malo je sokolskih društev, ki bi imela tako si¬

Novo mesto: Hlia v Arkovi ulici

K članku: Narodno prebujenje Novega

jajnih prostorov danih tako rekoč v dar. Pa čeprav
v gotovih krogih ni uvidevnosti, sem prepričan, da
bo prišel čas, ko bo upravni odbor deležen hvale in
priznanja na njegovi naklonjenosti napram Ljubljan¬
skemu Sokolu in na pravični ter pravilni, narodovim
koristim ustrezajoči rešitvi perečega vprašanja —
Narodnega doma.«

Po dolgi in burni debati 1  — ki se je razvila po po¬
ročilih še ostalih odbornikov — je opozicija zapustila
občni zbor, nakar je bil soglasno izvoljen nov upravni
odbor: predsednik dr. Ravnihar, podpredsednik Ja¬
nez Zorman, tajnik dr. Cankar, blagajnik Fr. Pret¬
nar, odborniki: dr. Ažman, dr. Kersnik, dr. Regali,
dr. Stele, Anton Lajovic, Matej Sternen, Aleksander
Železnikar, dr. Mesesnel; pregledovalci računov: dr.
Kidrič, dr. Marušič, dr. Prijatelj, Andrej Šarabon in
Alojzij Lil leg.

Ljubljanski Sokol je tudi po tem občnem zboru
Društva »Narodni dom« storil vse, kar je bilo v nje¬
govih močeh, da bi prešla zgradba Narodnega doma
v njegovo last. Prizadevanja v tej smeri so trajala
do leta 1927.

1  G. Bogumil Kajzelj' se j'e skliceval na soglasni sklep
občnega zbora Sokola, da ima Narodni dom preiti v so¬
kolsko last, in je dokazoval upravičenost te zahteve.

Viri:  Arhivi Društva »Narodni dom«, Mestne hranilnice,
Slovenske matice, Narodne galerije, »Slovenski Narod«
in »Slovenec« 1. 1896. do 1927., zapuščinski spisi t Ev¬
gena Laha, ki jih je dala na razpolago njegova hčerka
ga. Pfeiferjeva, soproga načelnika banskega oddelka, po¬
jasnila gg.: Frana Pretnarja, dr. Regalija in Janeza Zor¬
mana.

Novo mesto: Sv. Jurija ulica

lesta ob njegovi petstoletnici (1865)

102

KRONIKA

Novo metlo

Foto dr. ArnoSt Brilej

NARODNO PREBUJENJE NOVEGA MESTA
OB NJEGOVI PETSTOLETNICI (1865)

SLAVNOSTNI DNEVI

Slavnostni odsek je objavil 12. avgusta 1865 v
Laib. Ztg. in 16. avg. v »Novicah« program jubilejnih
dni: 19. zvečer razsvetljava in obhod godbe; 20. ob
9. uri maša pri frančiškanih in parada meščanske
garde, ob 12. pogostitev mestnih ubogih, ob 4. popol¬
dne ljudska veselica na Tratah; 21. avg. ob 5. zjutraj
budnica, ob 9. slavnostna seja občinskega odbora,
ob 10. maša v kapiteljski cerkvi, ob 12. svečan obed,
zvečer pa ples v kazini. Ta program je občina poslala
tudi posameznim uradom in društvom v mestu, oko¬
lici in v Ljubljani, ne da bi bila koga izrečno pova¬
bila. »Samo to je občina napravila!«, pristavlja pro¬
gramu dopisnik Laib. Ztg., hoteč s tem iznova pod¬
črtati vse očitke, ki so v zadnjih dveh letih leteli na
občinski odbor v tej zadevi.

Če občinski odbor ni vabil nikogar, so se zato toli¬
ko bolj žurili meščani sami; novomeški »Schiitzen-
verein« je vabil ljubljanskega, gardisti so pozvali
Krčane v goste in domoljubi so povabili »Južnega
Sokola«. To je moral izvedeti tudi feljtonist A. R.
v Ljubljani in da bi se vse skupaj ne izmaličilo v
kako »slobenarsko« manifestacijo, je 13. avgusta
podrezal: »Kot čujemo, so ali bodo povabljena vsa
tukajšnja društva«, misleč pri tem na turnerje in
filharmonično družbo, ki bodo z zastavami in depu-
tacijami »zgodovinsko važno slavnost najpomemb¬
nejšega mesta na Dolenjskem« spremenili v pravi
»Landesfest« ! 29

Ko so Novomeščani brali te pobožne želje, je dr.
E. H. Costa že imel v rokah povabilo za Sokole s
sporočilom, da bodo za prevoz iz Krškega do Novega
mesta in nazaj kot tudi za hrano in stanovanje go-

KRONIKA

103

Žiga Bačar

stov skrbeli meščani sami. To je dr. Costa sporočil
Sokolom s pristavkom, da bi bilo prav, »to častno va¬
bilo ne odreči, temveč v prav obilnem številu Novo
mesto obiskati«, nakar se je prijavilo 57 članov, 30
o čemer so »Novice« vesele zapisale: »Kakor slišimo,
bode »Sokol« radosten spolnil Novomeščanom to
željo in si pridružil še čitavničnih pevcev, da se z
domačo pesmijo in domačo umetnostjo  povzdigne
slovesnost zgodovinska glavnega dolenjskega mestax,
pristavljajoč željo, »naj slovesna 500 letnica obenem
bode prvoletnica pravega narodnega  življenja v No¬
vem mestu. Saj ne bo prezgodaj!« 31  Na vabilo ljub¬
ljanskemu »Turnvereinu« pa so se podpisali le trije
meščani! Zaradi tega neuspeha zagrenjena Laib. Ztg.
je 17. avg. pisala v svoji ljubljanski korespondenci,
da bo »Južni Sokol« v Novem mestu močno zastopan,
»Laibacher Turnverein« in »Filharmonična družba«
pa, ki sta sicer prejela program, ne pa vabila, na
slavnost ne bosta prišla, ugotavljajoč obenem, da tudi
Zgodovinsko društvo, ki je jubilejnim svečanostim
že dlje časa posvečalo vso pažnjo, ni prejelo vabila,
kar da ne more biti dovolj opravičeno s principom

Južni Sokol Iz 1. 1865. Med njimi slovenski veljaki, kakor dr. Costa,
Mandič, Levstik, Nolll, Vidic, KajzelJ, Kadllnlk itd.

slavnostnega odseka, da sploh nobenega  društva po¬
sebej vabilo ne bo. 32

Novomeščani so imeli medtem samo eno skrb, ka¬
ko bi slavnostne dneve kar najbolj slavnostno preži¬
veli. Nihče ni več mislil na velike načrte preteklih
dveh let. Stotero drobnih brig je rodilo stotero drob¬
nih načrtov in stotero prepirov; B. Jentl, odposlanec
Sokolov, ki naj bi predvsem poskrbel vse potrebno
za besedo,  ki so jo nameravali Sokoli prirediti izven
najavljenega programa, je v pismu dr. Costi takole
označil praznično vročico Novega mesta: »Novome¬
ščani so vsi na nogah in mrgolejo sem ter tje, ter
veliko govore in nič ne delajo«, in ob koncu pisma
zopet: »Vsi govore in nobeden ne dela. Sem ter tje
tekajo, prepirajo se iri reči vravnujejo, ki niso omena
vredne.« 30

S kakšnimi občutki je vse to vrenje opazovala ka¬
zinska družba, kateri je bil prihod »Južnega Sokola«
in neudeležba turnerjev zlovešče znamenje nove, nji
manj prijazne ere, nam odkrivajo besede, ki jih je
po pričevanju prof. F. Seidla izrekel občinski odbor¬
nik J. Pollak in jih je V. Zarnik postavil za motto
svojemu opisu onih dni: » Bissens bos, majne Herren ,
vor bos ich am majsten fiirchten thu  — vor zwaj
Dingen: vor die Cholera und die Sokolci!«  Ta strah
pa ni bil čisto neupravičen, saj sta se takrat iz Za¬
greba v Novo mesto ravnala tudi nepovabljena Fran
Erjavec  in Valentin Zarnik,  zvesta vodilu, ki ga je
Zarnik 1. 1862 napisal Levstiku: »Politika naša, mi¬
slim, je ta, da narod budimo, budimo in budimo iz
zaspanstva na vsih oglih, kjer se le da, posebno pa
svoje mestjanstvo.« 33

O poteku novomeškega praznika so vsi naši časo¬
pisi prinašali obširna poročila: v »Novicah« Viljem
Ogrinec  in Valentin Zarnik,  v »Slovencu« Josip Nolli,
v »Triglavu« neki R.  in v »Laib. Ztg.« njen dopisnik
Karel Kastelic. 34

Da je bilo vse mesto v zastavah in vencih, mlajih
in cvetju, ni treba poudarjati; lokalna posebnost pa
so bili venci iz trte z zrelimi grozdi. Dva slavoloka s
slovenskimi napisi in številni slovenski transparenti
so pričali o uspešni agitaciji peščice rodoljubov, za¬
vest povezanosti z ostalimi kranjskimi mesti pa so
ponazarjali mestni grbi na slavolokih in mlajih. Na
rotovžu je poleg drugih visela tudi velika mestna
modro-bela-rdeča zastava.

104

KRONIKA

V petek 18. avg. so prihajali prvi gostje, ljubljanski
strelci, ki so v soboto po pozdravu graščaka Aniona
Smole  pričeli z nagradnim streljanjem. Zvečer je
okoli 300 meščanov zaman pričakovalo Krčane, ki
jih je zadržal dež, ob osmih pa sta dva možnarska
strela dala znak za razsvetljavo. Vse je bilo na nogah
in spremljalo godbo pri njenem obhodu po mestu in
Kastelic pravi, da se je ob 10. zvečer človek komaj
preril skozi množico.

V nedeljo 20. avg. se je po sprejemu krške garde,
maši pri frančiškanih in paradi obeh gard nagrnilo
do poldrugega tisoča ljudi v Kandiji k sprejemu
Sokolov, ki jih je pozdravil L. Ravnikar z željo, »da
bi današnji dan za dolensko stran zlata zora lepše
dobe nastopila!« in »da svečanost 500 letnice in pri¬
hod »Sokolcev« bil je Novomestu rojstni dan narod¬
nega gibanja« (V. O.). Po zahvali Nikomeda Ravni¬
karja je vsa množica ob zvokih godbe in vzklikanju
spremljala goste do mostu, kjer je vrsta deklet pri¬
čakovala Sokole in njihovo zastavo okrasila z dvema
lipovima vencema in narodnim trakom. Množica je
rasla vedno bolj, pozdravljanje ravno tako in ob
zvokih »Naprej zastava Slave« je vkorakal »Južni
Sokol« v Novo mesto. Na pot jim je sijalo sonce kot
Napoleonu pri Slavkovem, pravi Zarnik, ki meni, da
je bil ta pohod »za nemškutarijo, ki se je 500 let
tam gnjezdila, šopirila in na videz že popolnoma vko-
reninila, pravi Waterloo!«

Po pogostitvi občinskih ubogih v drevoredu pred
pokopališčem in skupnem obedu meščanstva na dvo¬
rišču vojašnice (okrožno sodišče) je popoldne vse
hitelo na Trate. Do 6000 ljudi po Kastelcu, 3—4000 po
Ogrincu in nad 4000 po Zarniku se je zbralo na
veselici, med njimi posebno mnogo okoliške duhov¬
ščine. Godba in ples in obilo založene mize osmih
krčmarjev so ustvarjale pravo razpoloženje, središče
vsega zanimanja pa so s svojo telovadbo in petjem
narodnih pesmi bili Sokoli, ki so po Zarniku »imeTi
neznansko radovedno občinstvo od moža v prtnenih
hlačicah do najodličnejšega gospoda Novomeščana ...
kmetje, delavci, Strgarji, stražarji, uradniki vseh
oddelkov, fajmoštri, kaplan je, patri in fratri, prošt,
mestni župan, predsednik deželne sodnije«, vse se je
gnetlo okoli njih, med njimi tudi vitez Bosizio, za¬
stopnik deželnega namestnika.

Godba novomeike garde 1.1865.

Plezanje na mlaj in srečolov, ki ga je priredila obči¬
na, sta imela obilo vnetih tekmovalcev in kupovalcev
(prodanih 2500 srečk a 10 krajcarjev), mnogi so za
spomin kupovali Taudlerjev spominski list z nemški¬
mi in slovenskimi verzi (glej Kronika II. 142; v na¬
kup so ta list priporočali »Blšitter aus Krain« IX.
26. avg. 1865. LZtg. 1865, 782), kmetsko prebivalstvo
pa je s skrbjo ugibalo o„ Sokolih, katerih garibaldin¬
ske srajce so bile zanj nekaj čudno skrivnostnega.
Ko se je primikal večer, je Josip Nolli v razigranost
množice ukresal še nekaj zubljev narodnega navdu¬
šenja, zahvaljujoč se meščanom za gostoljubnost in
želeč, naj bi petstoletnica »ne ostala v našem spomi¬
nu samo zavoljo dobre pijače in obile pojedine,
temuč zavoljo tega, ker bo gotovo in mora biti mati
narodnega preporoda, mati prve dolenske čitavnice!«.
Spontanemu navdušenju, ki je sledilo tem besedam,

KRONIKA

105

Diploma Južnega Sokola NovomeSčanom

pa Zarnik sam ni preveč verjel, ker v svojem opisu
želi, naj bi Novomeščani tudi ostali mož beseda  in
res ustanovili čitalnico, da bo »stala trdno kot skale
ob Krki in svetila sjajno v izgled vsi deželi«. Da
Zarnik in Erjavec nista mirovala, ampak »budila in
budila narod in mestjanstvo«, ni treba omenjati.

Po umetnem ognju, ki ga je ob začetku noči prižgal
Novomeščan Jože Mavrič, so se množice ob pesmi in
godbi vrnile v mesto, kjer so Sokoli in čitalnični
pevci v kasni noči priredili besedo  in z njo podali
Novomeščanom vzorec, kako se lahko tudi boljša

družba zabava ob petju in igrokazih — v domačem
jeziku. Beseda se je vršila v dvorani kazine in je
obsegala: Jenko: Naprej (zbor); Ipavec: Ilirija oživ¬
ljena (zbor); Mašek: Strunam (kvartet); Ipavec:
Domovini (duet s spremljavo zbora); Chanson de
berseau (violina  — ./. Kos); Vašak: Radostno poto¬
vanje (zbor); pohvalno je omenjen tudi nastop ge.
K-ove (Krausove?),  zaključila pa je besedo spevo¬
igra »Advokata«.

»Smem izjaviti, da je bila Beseda v vseh točkah
zelo posrečena in je žela obilo odobravanja«, pravi
Kastelic (LZtg) in obžaluje, da je moral velik del
občinstva oditi, ker ni bilo več prostora. Vstopnino

— 77 fl. — so izročili občini »v dobrodelne namene«,
ta jih je pa porabila za kritje stroškov za proslavo,
kar je bil napovedal dr. Costi že B. Jentl, »kar pa
oznaniti ne bi bilo lepo«. 30

Nedeljske slavnosti so bile tako pravi narodni
praznik, ponedeljek pa je bil namenjen uradni pro¬
slavi, h kateri je meščane že ob 5. zjutraj budila
godba meščanske garde. Ob 9. se je pričela slavnost¬
na seja občinskega odbora, ki je podelil častno me¬
ščanstvo: kranjskemu deželnemu namestniku J. ba¬
ronu Schloissniggu,  nižjeavstrijskemu dež. nam. G.
grofu Chorinskemu,  dež. in drž. poslancu dr. J.
Suppanu,  dež. sod. svet. dr. E. pl. Lehmannu  in rav¬
natelju Zgodovinskega društva dr. H. Costi.  Vmes so
grmele salve in pokali možnarji, po seji pa so odšli
vsi k maši v kapiteljsko cerkev, pred katero so gardi¬
sti in Sokoli tvorili častno četo; po maši in defileju
na glavnem trgu sta v imenu občine pozdravila Sokole
župan Fichtenau in dr. Rozina ter njih deputacijo
povabila k banketu, kar so pa Sokoli odklonili, češ
da so že povabljeni k meščanom. Banketa se je ude¬
ležilo 50 zastopnikov občine, uradov, šol in gostov,
ki so izgovorili 24 napitnic in popili tudi 25 stekle¬
nic šampanjca.

Sokoli so se popoldne zbirali v Brunerjevi gostilni
na Bregu na takratno največjo novomeško delikateso

— na rake. Priključilo se jim je mnogo meščanov,
prišli so pa tudi župan, dr. Rozina, F. V. Langer,
glavar Ekel in drugi. Razvil se je nekak neoficialni
podaljšek banketa, samo s to razliko, da so bile vse
napitnice govorjene v slovenščini in se je napivalo
vsemu, »kar je našemu narodu ljubega in dragega«.
Tu sta imela Zarnik in Erjavec veliko besedo in ra-

Novo mesto i Hlia na Sv. Florijana trgu

Novo

mesto i Dolga ulica

106

KRONIKA

zumljivo je, da je čitalnica tvorila srčiko vseh navdu¬
šenih in navdušujočih besed. Nje ustanovitev je bila
to popoldne že sklenjena stvar, in napivali so že nje¬
nemu predsedniku — F. V. Langerju.

Ples v kazini je zvečer zaključil jubilejno slavje.
Meščanstvo, dva dni že plavajoče v razigranosti ne¬
prestanega praznika, po pesmi in godbi razsvetljavi
in paradi, veselici in velikih besedah vedno iznova
prekipevajoče v navdušenju, katerega so rdeče srajce
Sokolov prepletale s plameni narodnega zanosa, je
vsaj za eno noč osvojilo kazinsko plesišče in na po¬
svečenih tleh nemške govorice celo kadriljo plesalo
po — slovenski napovedi. »Bil je eden najsjajnejših
balov novomeških prvikrat popolnoma naroden, le
»Kola« je še manjkalo«, piše Zarnik, in pri damskih
toaletah so prevladovale belo-modro-rdeče barve.
(»Triglav«),

V torek 22. avg. so odhajali Sokoli v spremstvu
številnega meščanstva, ki se je šele v kake pol ure
oddaljeni Ločni ločilo od svojih gostov. Po Zarniku
je bil povratek Sokolov preko Šentjerneja, Kostanje¬
vice in Krškega pravi triumf' narodne misli v dremlji-
vi Dolenjski (cfr. »Triglav« 291).

Tako so minile novomeške jubilejne slavnosti, ki
so se res spremenile v eno samo, pristno dolenjsko
radovanje, iz katerega pa je po zaslugi onih, ki so
organizirali prihod »Južnega Sokola«,  in radi nasto¬
pa Zarnika  in Erjavca  vsaj za nekaj časa visoko
vzplapolal naš narodni prapor, na katerem je zma¬
goslavno blestelo geslo narodnih buditeljev šestde¬
setih let: narodna čitalnica!

ODMEVI

»Jubilejne svečanosti so končane. S ponosno samo¬
zavestjo lahko gleda Novo mesto na nje, sebe vredno
jih je praznovalo«, je pisal Kastelic v LZtg., ki Je
z mešanimi občutki gledala, kako se ji je izmaličil
novomeški »Landesfest«, medtem ko so »Novice«,
»Slovenec« in »Triglav« prekipevali v pohvali in
navdušenju, župan Fichtenau se je 27. avg. pismeno
zahvalil Sokolom, da so se »tako prijazno in obilno
vdeležili svečanosti novomeške petstoletnice« in so
»pri tej priliki s slovansko blagodušnostjo v dobrotni
namen napravili nepozabljivo nam besedo,«® 5  nakar
so Sokoli »domoljubnim novomeškim prebivalcem«

1

A'tyr z/nj& /ta /tze//« .

rr

'"7"

: 7"‘



/rtrd /Ax

Zftj/rrr< A/ici-n ‘iv+ifft. Jtf/a

o/</</,*

'7 j**

n

rt A,'

<r x</i f atyr.  /

^t//cty*(U*uant JcAc/a /&f/r/a.

- ■ i-'?ilifc«


Diploma Južnega Sokola a podpisi

poslali na pergament pisano, v modro svilo in rdeče
usnje vezano zahvalnico. 9. sept. šele je LZtg. našla
svoj pravi ton in v podlistku napadla »velikega moža,
ki je v nekem mestu odkril 500 letno temo in jo takoj
tudi razgnal«. Obenem si je privoščila še župana,
občinski svet in L. Ravnikarja v prispodobi o lilipu¬
tanski državi. 38

V Novem mestu so ta čas pričakovali dovoljenja
za loterijo in prekrstitev imena, obenem pa se je že
vnemala debata, ali bi kazalo tudi slovenski naziv
mesta prekrstiti po imenu ustanoviteljevem. Na seji
9. oktobra je občinski odbor odobril obračun stroškov
in dohodkov proslave, po katerem je imelo mesto
611.48 fl. stroškov in 263.33 fl. dohodkov ter moralo
tako iz občinske blagajne doplačati 348.33 fl. 3. nov.
je prišlo težko pričakovano dovoljenje za loterijo in
dan nato tudi za spremembo mestnega naziva, kar so
meščani 19. nov. proslavljali z bakljado in zahvalno
mašo, občinskemu odboru pa je v kupo radosti kanila
grenka kaplja z odlokom finančne direkcije, da treba
pred žrebanjem plačati polovico običajne takse v
višini 3000 fl.

Finančno ministrstvo je določilo, da treba za lote¬
rijo izdati 120.000 srečk po 50 krajcarjev, izključilo
od dobitkov denar in vrednostne papirje ter določilo,
da ne sme loterije izvesti kaka trgovska hiša, žre¬
banje pa se mora izvršiti do konca junija 1866 ob
navzočnosti komisarja, ki se mora prepričati, ali je
bil čisti dohodek res porabljen za namene, navedene

KRONIKA

Delavska knjižnica v Ljubljani

107

Igralska skupina Novomeičanov, menda v Kfirnerjevem Zrinjskem

v prošnji. Občinski odbor si seveda dovoljenja ni
zamišljal tako, zato je takoj poslal na Dunaj A. pl.
Lehmanna, da izprosi ugodnejše pogoje in se obenem
pogodi s tvrdko J. C. Sothen, kar mu je očividno
uspelo. Poročal je o tem na seji 4. decembra in pre¬
jel pooblastilo, da še nadalje do uspešnega konca
vodi vse posle za loterijo. 37  Februarja 1866 je župan
prosil Sothena, naj doseže podaljšanje roka in de¬
cembra istega leta sam prosil ministrstvo še za eno¬
letno podaljšanje termina.

Medtem se je naveličala Novomeščanov tudi dunaj¬
ska tvrdka, zakaj v marcu 1867 je mestna občina
ponudila odkup loterije ljubljanskemu trgovcu Bu¬
čarju, čigar brat je bil znani novomeški narodnjak
dr. žiga Bučar. Ljubljanski trgovec je bil pripravljen
sprejeti ponudbo, a le v zvezi s kako dunajsko firmo;
občina mu je zopet svetovala Sothena, ki je vse sku¬
paj odločno odklonil, nakar je odpovedal prevzem tudi
Bučar. Zdaj se je ponudil K. Jenkner, da bo skušal
pridobiti za prevzem kakega svojega poslovnega pri¬
jatelja na Dunaju, pa tudi to ni rodilo uspeha. Občin¬
skemu odboru je začelo sedaj že vse skupaj presedati
in 11. februarja 1868 je pozval župana, »sich nach
allen moglichen Seiten wegen Obernahme dieser Lot-
terie zu ivenden und seinerzeit dem Ausschusse das
Resultat mitzutheilen «. 38

Medtem je seveda zopet potekel rok in loterija je
ostala na papirju in z njo vsi načrti, katerih uresni¬
čenje naj bi Novemu mestu prinašalo koristi in budilo
spomin na petstoletnico. Občinski odbor se z loterijo
ni več bavil.

O novem slovenskem nazivu  mesta je prvi sprego¬
voril dr. H. Costa in predlagal spako »Rudolfovo
berdo«, sklicujoč se na verze dr. Jakoba Zupana:
»Berdo vojvoda Rudolfa« itd. 30  »Novice« so dvomile,
da bi imela opustitev »Novega mesta« sploh kak
praktičen pomen, Peter Hicinger pa je zavrnil Costo,
da se Rudolfswerth glasi v pravilnem prevodu le
»Rudolfov otok«, bolje bi pa bilo, če naj se že od
prvih časov udomačeni naziv spremeni, imenovati
mesto po češki ali hrvatsko-srbski analogiji Rudol¬
fovo ali Rudolfovec. 40  12. novembra je na občinski
seji prošt J. Arko predlagal »Rudolfovo«, vendar je

želel vedeti še za mnenje Zgodovinskega društva in
drugih avtoritet. Končno je obveljalo »Rudolfovo«,
seveda le v uradnem jeziku, narod je ostal pri svojem
udomačenem nazivu. Do kakih smešnosti je ta spre¬
memba imena privedla v uradnem občevanju pode¬
želskih občin z mestno, kaže n. pr. dopis ajdovške
občine z naslovom: »Naj prejmo Gospod Novameiški
župan v Rudolfovo«. 41

P. Hicinger je v zgoraj omenjenem dopisu grajal,
da ni bila ob petstoletnici izdana nikaka spomenica,
in ponovno predlaga, da bi bilo dobro izdati vsaj
spominski album s kratkim pregledom mestne pre¬
teklosti in priobčenjem važnejših listin iz mestnega
arhiva ter opisom jubilejnih svečanosti. Trajen spo¬
min na petstoletnico pa naj bi ne bil kak steber ali
piramida z zlatim napisom, ampak stilno pravilna
dograditev edine zgradbe, ki sega še v dobo ustano¬
vitve mesta, kapiteljske cerkve, ki ima edina med
kranjskimi cerkvami kripto pod glavnim korom. Se¬
veda tudi ta predlog ni našel svojega uresničevalca.

Če so propadli vsi načrti in predlogi, ki so nasta¬
jali v zvezi s petstoletnico, se je uresničila vsaj sanja
peščice novomeških rodoljubov: narodna čitalnica.
27. avg. 1865 se je zbralo 20 meščanov, ki so se po¬
svetovali o novem društvu in sklenili, čimpreje pred¬
ložiti pravila oblasti. 42  Laibacher Zeitung je pisala
6. septembra, »da v Novem mestu od jubilejnih slav¬
nosti dalje resnično datira nova era. Do sedaj tako
mirno in družabno mestece je naenkrat razklano na
dva tabora. »Hie Kasino!«, »Hie Čitavnica!« je njuno
geslo. Pravila da so že predložena oblasti, in ker je
na Dunaju tako zvano grofovsko ministrstvo (Bel-
credi), hočejo seveda tudi Novomeščani za predsed¬
nika aristokrata (F. V. Langerja). Zgražajoč se, da
so glavni organizatorji čitalnice kaki trije državni
uradniki, meni, da bo ustanovitev čitalnice prinesla
novomeškemu družabnemu življenju samo škodo, češ
»veliko društev, mnogo stroškov in malo prave dru¬
žabnosti«. 43

V sredi septembra je pripravljalni odbor izpopolnil
vrnjena pravila, jih v soboto 23. sept. sprejel potr¬
jena in naslednjega dne pri Brunerju sklenil takoj
pričeti z nabiranjem članov in jih takoj prvega dne
nabral 46. 44  11. oktobra 1865 so »Novice« priobčile

Novo mesto: Ljubljanska vrata

108

KRONIKA

vabilo »začasnega odbora društva narodne čitavnice«
na ustanovni občni zbor 23. oktobra, na katerem je
bil za predsednika izvoljen dr. Josip Rozina,  ki je
bil že 1. 1848. predsednik »Slovenskega društva«.

Kako se je morala mlada čitalnica boriti z nepri¬
jaznimi prilikami v mestu, preden je mogla v janu¬
arju 1866 prirediti svojo prvo »besedo«, presega okvir
tega spisa. Umirajoča kazina je dobila poživljenja
s častniki nove garnizije, katere poveljnik je bil
kasnejši italijanski general v abesinski vojni 1. 1896.,
Antonio Baldissera. Vendar je bilo novomeško dru¬
žabno življenje v zimi 1865/66 že pod vtisom prire¬
ditev čitalnice, ki je tako resnično ostala edini spomin
na petstoletnico, postala matica vseh novomeških na¬
rodnih društev in ob svoji desetletnici sebi in Slo¬
vencem zgradila prvi — Narodni dom.

1  LZtg. 1865, 91.

Laib. Ztg. 1864, 711.

••i Laib. Ztg. 1864, 1082.

2  Triglav 1865, štev. 3.

3  Triglav 1865, štev. 7.

4  MHK. 1865, 25ss. Krausovi izpiski iz kapiteljskega
arhiva so priobčeni še na straneh 35ss, 75ss in 85ss; Hi-
eingerjevi dodatki pa na str. 106ss.

5  Overovljeni prepisi sejnih zapisnikov v mestnem
arhivu v posebni knjigi: Sitzungs - Protocolle 1865—1880.

* MHK 1865, 63.

7  Dr. Prijatelj I.: Kersnik I, 68.

8  Novice 1861, 171.

9  Dr. Prijatelj: o. c. 58.

19  Novice 1862, 20.

11  Novice 1862, 363.

12  Novice 1863, 87.

13  Novice 1863, 119.

14  Naprej 1863, 132.

15  Naprej 1863, 283, 287.

lu  Novice 1864, 74.

17  Novice 1864, 279.

18  Novice 1864, 336.

19  Novice 1864, 312 in J. Trdina, Zbrani spisi IX. 170.

20  LZtg. 1865, 10.

21  Triglav 1865, štev. 3.

22  Triglav 1865, štev. 13.

23  Slovenec 1865, 30.

24  Slovenec 1865, 47.

25  Triglav 1865, štev. 16.

2,1  Slovenec 1865, 63.

27  Triglav 1865, štev. 30.

28  LZtg. 1865, 553.

29  LZtg. 1865, 740.

30  Arhiv »Južnega Sokola«, Ljubljana, Sokol-matica.

31  Novice 1865, 268.

32  LZtg. 1865, 748.

33  Levstikov Zbornik, 160.

34  Novice 1865, 275 in 282s (V. O.); štev. 36-44 (V. Z.).
Slovenec 1865, 266ss (J. N.). Triglav 1865, štev. 68-70 (R.).
LZtg. 1865, 760, 765, 768 (K. K.).

35  Novice 1865, 284.

3B  LZtg. 1865, 824.

37  Sitz. Prot. 28/2.

38  Ibid. 76/12.

39  LZtg. 1865, 1021.

40  LZtg. 1865, 1037.

41  Mest. arhiv ex 1870, štev. 410.

42  Novice 1865, 283.

43  LZtg. 1865, 825.

44  Novice 1865, 317.

Identiteto A. R-a je ugotovil prof. dr. Alojz Turk,  ki
je v prezidialnem arhivu okrožnega sodišča našel akt
(Pršiš. Nro. 1480, 1864), v katerem je takratni avskultant
Franc Zorko  naveden kot dopisnik A. R. v LZtg., s čimer
je potrjena moja domneva (Kronika II., 143).

Ivan Kotiček, „BandafUhrer“
novomeike meščanske godbe
okoU 1860

K R O

K A

109

SEDEMINDVAJSETI JANUAR 1919 V MARIBORU

DR. I. SENEKOVIČ

(Konec.)

Nato so demonstranti zapeli vsenemško bojno pesem
Die Wacht am Rhein, godba je zaigrala nekdanjo
nemško himno Heil dir im Siegeskranz in Deutsch-
land, Deutschland iiber Ailes, vmes pa so se razlegali
strastni vzkliki Heil Deutsch-osterreich, Heil Deutsch-
Marburg, Abzug Gen. Maister, Nieder mit Jugoslawien,
Nieder mit den Windischen, Abzug, Abzug! in slično.
Iz ponašanja demonstrantov moremo upravičeno skle¬
pati, da so se že čutili popolne gospodarje položaja in
mesta. Naša vojaška in civilna oblastva so menda
imeli že za odstavljena, saj tudi za zbiranje in prire¬
ditev povorke niso zaprosili in si izposlovali predpi¬
sanega dovoljenja.

Vračajočo se deputacijo je podpolkovnik Cvirn iz¬
recno opozoril na nesmiselno in nesmotrno početje
množice in jo pozval, da vpliva pomirjevalno na de¬
monstrante, da se demonstracija konča, da se demon¬
stranti mirno razidejo in da se upostavi red in mir na
ulici ter poudaril, da ne bo trpel daljnjih demonstra¬
cij in nereda na ulicah, član deputacije g. Pfrimer je
to priporočilo podpolkovnika Cvirna tudi izvršil in s
stopnišča ob vhodu javil množici, da je demonstracija
in deputacija dosegla svoj namen in da je demonstra¬
cija s tem končana. Obenem je pozval množico, da se
razide, da opusti daljnje demonstracije in da se vzdrži
nasilja in izzivanja, ker bi v takem slučaju morala
intervenirati naša oborožena sila. Do besnosti razpa-
Ijena množica pa se ni dala več brzdati, šovinizem
je prevladal. Pfrimerjevemu dobro mišljenemu po¬
zivu se je odzvalo le malo demonstrantov in je ogrom¬
na večina čakala dalje, da zapusti zgradbo Miles.

V času, ko je bila deputacija nemških demonstran¬
tov pri gen. Maistru, je dal Miles takratnemu vodji
okrajnega glavarstva dr. Lajnšiču tole izjavo: »Vze¬
mite kot prva vladna oseba in kot imejitelj vladne
moči na ozemlju, na katerem se nahajam, na znanje
in izvolite obvestiti o tem trenutno odsotnega g. gen.
Maistra kot vojaškega poveljnika pokrajine, da silno
obžalujem, da je moja prisotnost povzročila demon¬
stracijo pred okrajnim glavarstvom in v mestu.

Toda bodite uverjeni, da so vsa ta dejanja popol¬
noma brezpomembna in da jih ne vzamem na znanje.
Obenem Vas uveravam, da se vrši štetje glasov za ali
proti Avstriji, katero so uprizorili Nemci, baje na
ukaz ameriške komisije, popolnoma brez moje ved¬
nosti, da jaz nisem dal nikdar kakega navodila za
tako štetje, ki je, kakor mora to uvideti vsak resen
in uvideven človek, popolnoma brezpredmetno.

Obenem Vam izražam svoje priznanje za vzorno
upravo in red na Vašem ozemlju, kar najbolje priča,
da so Slovenci sposobni za vladanje. Prosim Vas in g.
gen. Maistra, da vzdržite še za naprej tak red in da
se radi izvršenega samolastnega pobiranja glasovnic
za Avstrijo in radi današnjih demonstracij, katerih
— poudarjam še enkrat in slovesno — ne vzamem na
znanje. Naj se nikdo ne preganja, kolikor iz posebnih
vzrokov zaradi vzdrževanja miru in reda ni nujno
potrebno.«

Okoli poldne je konferenca na štajerskem obmej¬
nem poveljstvu končana. Udeleženci konference so
počeli odhajati na skupno kosilo v Narodnem domu,
kamor je gen. Maister povabil tudi Miles a. Ko sta
zapuščala zgradbo okrajnega glavarstva gen. Maister
in Miles s spremstvom in vstopala v pripravljene av¬
tomobile za vožnjo v Narodni dom, je kazalo, da
se je čakajoča množica demonstrantov že umirila.
Ko pa so se začeli avtomobili pomikati naprej, so iz-
nenadno zadoneli glasni klici Auf den Hauptplatz!
Auf zum Magistrat! in množica demonstrantov se je
začela po istih ulicah, kakor je prišla, valiti nazaj
proti Glavnemu trgu. Razvila se je v mogočen in
hrupen sprevod. O Gosposki ulici je grupa demon¬
strantov navalila na akademika Zdenka Verstovška,
sina predsednika Narodnega sveta in poverjenika za
prosveto v Narodni vladi za Slovenijo. Pobili bi ga
na tla, da se jih ni ubranil z revolverjem v roki. Med
potjo na Glavni trg so pobijali našim ljudem okna in
napisne table na lokalih; znane Slovence, katere so
zalotili na ulici, so moški obdelovali s pestmi in pali¬
cami, ženske so jih pa opljuvale in opsovale s prav
drastičnimi psovkami; prizanašali niso niti našim
ženskam, a batin in psovk so bili deležni tudi neka¬
teri Nemci, ki niso bili udeleženi v demonstraciji in
niso nosili nemških znakov ali trakov. Svojemu na¬
vdušenju so dajali demonstranti duška z raznimi,
tiste dni običajnimi klici o nemškem Mariboru, proti
Jugoslaviji in Slovencem ter heil-klici. V Grajski
ulici je bilo iz vrst demonstrantov oddanih več revol-
verskih strelov. To se je ponavljalo tudi v Gosposki
ulici.

Pohod demonstrantov na Glavni trg je trajal kake
pol ure. Proti 12. 3 /4 uri je bil že ves Glavni trg po vsej
širini in dolžini od Vetrinjske do Koroške in Stolne
ulice natrpano poln demonstrirajoče množice. Da je
bilo med njimi tudi precej radovednežev, je naravni
pojav pri takih prilikah, toda gotovo je, da so tvorili
demonstranti ogromno večino. Ceni se, da je bilo v
tem času na Glavnem trgu najmanj 15.000 ljudi.
Trušč množice je bil silovit in je naraščal, čim več
ljudi se je zbralo. Vse pa je bilo obrnjeno proti zgradbi
mestnega magistrata, grozeče vpilo, vihtelo roke in
palice. Kazalo je, da pripravlja množica naskok na
magistrat. Pred obokanim vhodom so bile zbrane
glavne napadalne sile, nemško-nacionalni železničarji
iz Maribora in Studencev, šolska mladina je bila raz¬
porejena pod današnjo Veliko kavarno in na južni
strani Glavnega trga v smeri Koroške ceste.

Del demonstrantov se je na pohodu od štajerskega
obmejnega poveljstva na Glavni trg v Gosposki ulici
odcepil in skozi Ulico 10. oktobra in Slomškov trg
navalil na magistratno dvorišče — Rotovški trg —
in ga skoro napolnil. Glavna policijska stražnica je
nila takrat nameščena v pritličnih prostorih magi¬
strata na Rotovškem trgu in je v kritičnem času raz¬
polagala z 20 militariziranimi policijskimi stražniki.
Cim so demonstranti navalili in zasedli Rotovški trg,

110

KRONIKA

je na stražnici prisotni policijski oficial Gulin, da za¬
ščiti stražnico in magistrat od severa, nastopil z 8—10
oboroženimi možmi in demonstrante potisnil nazaj
na Slomškov trg, dohod k Rotovškemu trgu pa pri
kavarni »Rotovž« zaprl s kordonom militarizirane
straže. Ker navaljujoča množica ni kazala volje, da se
izdanemu povelju za izpraznitev Rotovškega trga zlepa
pokori, in se je pokazala napram policijskim organom
agresivno, jo je morala straža potisniti nazaj z nasa¬
jenimi bajoneti. Pri tem je bilo oddanih tudi par
strelov v zrak.

Vhod v obokani prelaz pod magistratom na južni
strani je bil zastražen, odnosno za pasažo zaprt od
8—9 policijskih stražnikov. Ker je ostala radi teh
zaščitnih ukrepov glavna stražnica na Rotovškem trgu
skoro brez moštva za eventualno potrebne daljnje var¬
nostne mere, je takratni policijski komisar dr. Ivan
Senekovič, kateremu je opasno situacijo in položaj
na Glavnem trgu javil oficial Gulin, zahteval od ko¬
mande mesta četo vojaštva za asistenco zaradi nujno
potrebnega daljnjega vzdrževanja reda. Sam pa se je
odpravil iz svoje pisarne na takratnem Stolnem, sedaj
Slomškovem trgu št. 11, po Stolni ulici na Glavni trg,
da se na svoje oči preriča o položaju in odredi vse
potrebno.

Videč skrajno napet položaj na Glavnem trgu, se je
hotel osebno napotiti v Dravsko kasarno po vojaško
asistenco, a je bil po par korakih spoznan kot Slo¬
venec in policijski funkcionar in verbalno apostro-
firan od nekega moškega, ki je zaklical »Schauts den
Windischen!« Dr. Senekovič se je obrnil, da agnoscira
in ustavi tega demonstranta, pa ga je v par sekundah
obkolila množica in rinila z glasnimi psovkami pred
seboj. Videč se v življenjski nevarnosti, je skušal
dr. Senekovič preriti se do vhoda pred magistratom,
da dobi zvezo s svojimi stražniki. Ta njegova namera
pa mu ni uspela, skupina kakih 10 demonstrantov ga
je rinila in suvala pred seboj proti Lekarniški ulici
in ga na pločniku pred takratno Prulovo lekarno s
pestmi po glavi in palicami pobila na tla. Napadalci
so ga brcali z nogami, razbili mu naočnike, šiloma mu
iztrgali s telesa pas z usnjeno torbico za službeni sa¬
mokres in iz žepa samokres. Pri tem se je dr. Sene¬
kovič onesvestil in se zavedel zopet šele malo kasneje,
ko ga je dvignilo s tal par stražnikov, ki so izpred
vhoda v magistrat videli dogodek in si z nasajenimi
bajoneti in puškinimi kopiti napravili prosto pot do
Prulove lekarne. Napol nezavestnega so ga stražarji,
držeč ga pod pazduho, odvedli na magistrat, kjer si
je opomogel. Par minut za tem je padlo nekaj poedi-
nih strelov, nato pa se je začelo gosto streljanje.

Kaj se je dogodilo? Agresivna množica je metala
kepe snega in v zaletu navalila na 8—9 mož milita¬
rizirane straže ob vhodu pred obokanim prelazom pod
magistratom ter ji skušala iztrgati puške. Počila sta
dva revolverska strela, en projektil je zadel bajonet
poddesetnika Vinka Pinterja tako, da je odbita ko¬
nica priletela v glavo korporalu policijske straže An¬
tonu Pučniku. Projektil drugega revolverskega strela
je šel tik ušesa korporala Lovrenca Zlobca. Iz ospredja
množice je vpila neka ženska: »Vorwarts, vorwarts!«
Neki starejši Nemec visoke postave je z vzdignjenimi
rokami zadrževal demonstrante in klical: Ruhe! Ruhe!
Die Folgen werdet Ihr selber tragen! Njegovi pomir¬
jevalni poizkusi so ostali v vseobčem viku in trušču

Dr. Anton Jeroviek

glas vpijočega v puščavi, živi zid napadalcev se je
pomaknil že tako blizu straže, da se je morala ista
za par korakov umakniti izpred vhoda na znotraj.
Stražniki so vpili proti navaljujočim demonstrantom:
»Nazaj, nazaj, če ne, bomo streljali!« Zopet je bilo
slišati ženski glas: »Vorwarts, Vorvvarts!« Neki moški
pa je vpil: »Nicht weichen! Der Sieg ist unser!« V
tem sta počila iz množice zgoraj omenjena revolverska
strela. Sprednji demonstranti so se že ruvali s straž¬
niki za orožje. V skrajni sili in v lastni smrtni nevar¬
nosti so se stražniki umaknili za par korakov pod
obokani prelaz in oddali vsak po nekoliko strelov,
deloma proti napadalcem, večinoma pa v zrak nad
glavami demonstrantov. Streljalo se je brez povelja,
pokalo je posamič v kratkih presledkih, ne v salvah,
kar dokazuje, da se je vsak stražnik branil posebej.

že med streljanjem, ki ni trajalo niti pol minute,
se je množica pognala v beg čez most in po vseh uli¬
cah, ki vodijo na Glavni trg. V par minutah je bil
Glavni trg, ki so ga prej držali zasedenega desettisoči
demonstrantov, prazen. Režeče demonstrante so pred
sedanjo Veliko kavarno poskušali nekateri kolovodje
ustaviti, kličoč jim: Zuriick zum Magistrat! Toda
preplašene množice, ki je drvela na most, ni bilo mo¬
goče ustaviti. Profesor Bračun je čul na lastna ušesa
vzklike: »Auf diese feige Bande ist kein Verlass ...
statt die paar Mandeln zu entwaffnen ...«

Dogodki so se odigrali nekaj minut pred 13. uro.
Strastna agitacija v zadnjih tednih, izvajana po Nem¬
cih v stremljenju, da dokažejo nemški značaj Mari¬
bora pred ameriško delegacijo, je rodila krvave
sadove.

Pred magistrat je medtem dospela 9 mož broječa
vojaška patrulja pod poveljstvom narednika Matja¬
šiča, ki je hotela že prej priti policijskim organom na
pomoč, a se je iz Gosposke ulice zamogla ob hišah
preriti samo do lokala, v katerem je bila že takrat
nameščena glavna zaloga tobaka. Matjašičeva patrola
vobče ni prišla v položaj, da bi stopila v akcijo. Par
minut za tem je prispela vojaška asistenca iz meljske
vojašnice, četa pod poveljstvom poročnika Lederhasa,
ki sta mu bila prideljena podporočnika Verbič in
Skvarča. Moštvo te čete je zaprlo vse dohode na Glavni
trg. Nato pa se je takoj začela uradna preiskava, ki
je natančno preiskala ves Glavni trg in okoliške hiše.
Ugotovila je takoj, da je straža izstrelila 47 pušknih
nabojev.

KRONIKA

111

Od demonstrantov so smrtno zadeti obležali: Hoče¬
var Viktor, lakirnik iz delavnice j. ž. na koroškem
kolodvoru in član mariborske požarne brambe, Bračič
Hans, trgovski potnik iz Dunaja, poznan kot kurir
med mariborskimi Nemci in Gradcem, Petak Justina,
žena premikača j. ž., njena sestra Hermina Suppanz,
žena strojevodje j.  ž., Loser Friderik, mestni knjigo¬
vodja iz Ptuja, in Gornik Johan, kotlar iz delavnice
j. ž. na koroškem kolodvoru, ki so podlegli poškodbam
že istega dne. Naslednjega dne je v bolnici umrla Bu-
bak Marija, žena tapetnika, in 2. febr. Hnilička Franc,
disponent Goetzove pivovarne. 1  Tragična je bila usoda
Bubakove. šla je na Glavni trg, da poišče svojo hčer,
šolarico, ki je ni bilo pravočasno domov, ker jo je
učiteljica z ostalo deco odvedla k ulični demonstraciji.
Sestri Justino Petakovo in Hermino Zupančevo je
usmrtil eden in isti projektil; stali ste ena za drugo.
Po rodbinskih imenih sodeč to niso bili nikaki po¬
tomci Nemcev, marveč ponemčeni Slovenci, odnosno
Čehi. Bilo je seveda tudi več težko ranjenih, ki so bili
nemudoma odpeljani v bolnišnico, med njimi večina
železniških uslužbencev in njihovih družinskih čla¬
nov, par privatnih nameščencev, dva dijaka državne
realke, eden gimnazijec in eden učenec meščanske
šole. Nekaj lažje ranjenih pa se je skrilo in se zdra¬
vilo tajno. Da ni bila večina strelov oddana v zrak,
bi bilo število žrtev v tej ogromni množici lahko
10 krat večje. Od duševnih iniciatorjev in vodij de¬
monstracije ni bil nihče ranjen.

Malo pred 13. uro, verjetno še pred streljanjem, je
oddal na mariborskem poštnem uradu I. neki Rein-
fried na privatni naslov v Celovcu naslovljeno brzo¬
javko z besedilom: Marburg wieder deutsch. Ta lako¬
nična brzojavka, ki je bila seveda inhibirana, dopušča
utemeljeno domnevo, da so bili naši Nemci že prepri¬
čani o dobrem uspehu svoje akcije, odnosno udara
na Maribor. Nemci so pač z gotovostjo računali, da bo
njihova demonstracija in udar na magistrat prepričal
ameriško komisijo, odnosno g. Milesa toliko, da Slo¬
vencem odvzame upravo Maribora in jo izroči zopet
Nemcem.

Policijska preiskava je v par dneh ugotovila, da je
bil glavni napadalec na dr. Senekoviča, ki mu je tudi
šiloma odvzel službeni samokres, Viktor Tajniker,
brezposelni trgovski uslužbenec, sin odpuščenega
poštnega uslužbenca. Pri prvi hišni preiskavi se samo¬
kres ni našel, skril ga je pod ploščo predala ku¬
hinjske mize, kjer ga je z žeblji pritrdil. Pri opetovani
hišni preiskavi se je samokres našel v snegu pod
oknom Tajnikarjevega stanovanja, kamor ga je od¬
vrgel, čim so se pojavili na vratih policijski organi.
V samokresovem šaržerju je manjkal en naboj, znak,
da se je iz samokresa streljalo.

O dogodkih na Glavnem trgu je bil takoj obveščen
gen. Maister, kateremu je dostavil ustni raport ta¬
kratni njegov namestnik podpolkovnik Cvirn v obed-
nici Narodnega doma. Gen. Maister je o tem obvestil
preko tolmača dr. Jos. Rapoca, podpolkovnika Milesa,
ki se je po končanem obedu baš pripravljal na odhod,
da nadaljuje svoje potovanje na Koroško.

1  Navedba dr. M. \Vutte-ja o 10 mrtvih, ki da so oble¬
žali na mestu samem, in 60 ranjencih na strani 198 ce¬
lovške »Carinthia« št. 2 iz leta 1935. je pretirana. Padlo
je vsega 47 pušknih in dva revolverska strela. Pretežna
večina izstrelkov je šla preko glav demonstrantov.

Podpolkovnika Milesa so dogodki vidno impresioni-
rali, izrodki demonstracije ozlovoljili tako, da je pred
svojim slovesom, ki je bilo povsem prisrčno, dal gen.
Maistru preko tolmača doslovno tole izjavo: »Jaz ne
vzamem demonstracij z nemške strani na znanje.
Kar se tiče rdečkastih vprašalnih listkov, nikakor ni
utemeljena nemška trditev, da je ameriška študijska
komisija odredila plebiscit. Jaz sem o tej stvari slišal
že v Gradcu, in Gradčani so tudi priznali, da je ta
plebiscit insceniran od neodgovornih elementov. Meni
je izredno žal, da sem jaz povodom nastopa Nemcev
neposredni vzrok neprilik za g. generala in tukajšnjo
slovensko civilno upravo. Prosim, da se radi demon¬
stracij pred okrajnim glavarstvom nikogar ne ka¬
znuje. Prepričal sem se, da so se Slovenci pokazali v
vsakem oziru zmožni dobre in nepristranske uprave.«

Ta izjava je doslovno zabeležena na jedilnem listku
za obed v Narodnem domu, točno po diktatu tolmača
dr. Rapoca.

Par minut potem sta okoli 13. ure 20 minut pasi-
rala dva avtomobila izpraznjeni Glavni trg, ki je bil
dobre četrt ure prej pozorišče krvavih dogodkov. V
njih se je vozila Milesova komisija na svojo, za nas
toliko usodno pot na Koroško.

Vsenemško zastavo na zvoniku stolnice so odstra¬
nili naši vojaki in na njeno mesto razobesili veliko
našo trobojnico. Naše narodne zastave so zaplapolale
ob 14. uri tudi z magistrata.

že istega popoldneva se je začela širiti iz nemškega
vira vest, da se je streljalo tudi iz hiše poleg cerkve
Sv. Alojzija, kjer je nameščena bogosiovnica. Streljali
da so naši bogoslovci, odnosno duhovniki. Takojšnja
temeljito izvedena policijska preiskava v bogoslovnici
je podala negativen uspeh, ki je dokazal popolno ne-
osnovanost te trditve, šlo je očitno za premišljeno
obrekovanje z jasno tendenco, da se nas kompromi¬
tira in krivda za prelito kri naprti nam. Povodom
preiskave se je dokazalo baš nasprotno, to je, da je
nekaj projektilov od strelov, oddanih izpod vhoda
magistrata nad glavami demonstrantov, zadelo pro¬
čelje bogoslovnice in da je en tak projektil preluknjal
šipo na oknu bogoslovne knjižnice v I. nadstropju in
se zaril v knjigo, kjer je obtičal. Z vsestranskimi po¬
izvedbami v tej zadevi je policija končno izsledila
neko Terezijo Rath, ki je trdila, da je na lastne oči
videla, kako se je streljalo iz bogoslovnice. To da je
opazovala s Koroške ceste. Odvedena na dotično me¬
sto, kjer je navodno stala in opazovala, pa se je mo¬
rala prepričati, da se iz tega mesta bogosiovnica vobče
ne vidi.

Dva dni po teh dogodkih so izvestni demagogi raz¬
nesli vest, da je bila dne 28. januarja najdena med
sohami okoli Marijinega kipa na Glavnem trgu zmrz¬
njena 10-letna deklica. Ker je bil ves prostor na
Glavnem trgu neposredno po krvavih dogodkih teme¬
ljito preiskan in ob tej priliki deklice niso našli, je
šlo za očito potvorjeno zlohotno vest, ki pa ni odgo¬
varjala dejanskemu stanju.

Službene ugotovitve o dogodkih na Glavnem trgu
in v mestu, podprte z izvirnimi zapisniškimi izpoved¬
bami neštetih prič, zaslišanih od obeh strani, za-
jedno z odbito bajonetno konico, je ponesel dan na
to naš takratni tolmač za angleški in francoski jezik
dr. Jos. Rapoc kot kurir na Dunaj in jih predal pred¬
sedniku antantnih komisij.

112

KRONIKA

Dva dni po teh dogodkih je prispel iz Zagreba v
Maribor francoski major Montegue, ki se je podrobno
informiral o poteku izgrednih demonstracij in nji¬
hovem nesrečnem koncu. Dobil je točno sliko o vsem
in se pomirjen odpeljal naprej na Dunaj.

V seji Narodne vlade za Slovenijo, dne 29. januarja,
je izrazil takratni predsednik dr. Brejc svoje obžalo¬
vanje nad dejstvom, da se je prisotnost ameriške ko¬
misije v Mariboru izrabila z nemške strani za iz-
gredne demonstracije, ki so tako žalostno končale.

Vse nemško časopisje, osobito graški in dunajski
listi, so se o mariborskih dogodkih dne 27. januarja
najširše razpisali. Proti nam, osobito pa proti osebi
gen. Maistra, podpolkovnika Cvirna in takratnega
šefa policije dr. Senekoviča, ki so bili označeni kot
»krivci in morilci nedolžnih žrtev«, se je dvignila
strastna časopisna kampanja v očitni nameri, da
krivdo zvrne na nas. Nemogoče je v kratkih potezah
opisati vse sramotilne izraze in besne verbalne na¬
pade, katerih so bili v nemških listih imenovani de¬
ležni. Obenem s tem pa so Nemci organizirali v vseh
večjih avstrijskih mestih protestne shode radi mari¬
borskih dogodkov, na katerih so skrajno šovinistično
nastopali proti Jugoslaviji sploh in slovenskemu ma¬
riborskemu vodstvu posebej.

Ker je bil potek dogodkov kritičnega dneva nasli¬
kan v nemških časnikih s kričečo pristranostjo, je
Narodna vlada za Slovenijo preko ljubljanskega do¬
pisnega urada izdala dne 2. februarja službeno ob¬
javo, v kateri so reproducirane glavne faze maribor¬
skih dogodkov.

Službeni komunike ugotavlja, da je izza razpada
Avstrije Maribor pod upravo ljubljanske vlade. To
stanje, ki odgovarja etičnim, gospodarskim in pro¬
metnim potrebam Dravske doline, je bilo uradno pri¬
znano po avstrijski vladi z noto državnega tajnika za
zunanje zadeve dr. Bauerja z dne 22. januarja 1919,
ki je v imenu svoje vlade slovesno izjavil, da avstrij¬
ska vlada na ozemlju, upravljanem po ljubljanski
vladi, ne bo izvrševala nobenih aktov državnega go¬
spostva. Komunike pravi dalje: »Pod jugoslovansko
upravo nastopivši red v Mariboru pa ni po godu tur¬
bulentnim elementom, ki zlorabljajoč narodnostne
čute, skušajo za vsako ceno izzvati socialne nemire
tudi v jugoslovanskem območju. Dan prihoda ameri¬
ške študijske komisije v Maribor je nudil tem ele¬
mentom primeren trenutek, da Maribor šiloma iztr¬
gajo jugoslovanski upravi in ga pripojijo Nemški Av¬
striji. Dovoljenje prostega izražanja, mišljenja in ma¬
nifestiranja so zlorabili elementi, ki so na vsak način
hoteli nemire. Deželna vlada smatra na podlagi dob¬
ljenih službenih in cele vrste drugih poročil za ugo¬
tovljeno, da so hoteli 27. januarja nezadovoljneži v
Mariboru nasilno odstraniti sedanjo upravo. Popol¬
noma odobrava postopanje lokalnih oblasti, zlasti za-
povednika gen. Maistra, vendar mora oblastim pripom-.
niti, naj odslej ne dopuščajo nobenega zbiranja mas,
kajti dopuščanje se zlorablja in rodi sadove, kakor so
bili dogodki 27. januarja. Mi smo svetu in zlasti an¬
tanti kot elementi miru dolžni, da tega ne dopustimo.
Prebivalstvu hočemo nuditi pravično ravnanje v so¬
cialnem pogledu in boljši položaj, kakor je v Nemški
Avstriji, zlasti glede prehrane. Ne moremo dovolj
ogorčeno obsojati učiteljev in profesorjev nemških
šol, katere smo, uvažujoč pravice manjšin, pustili

odprte, dasi nam ti ljudje poprej niso privoščili sred¬
njih šol, sedaj pa so našo popustljivost poplačali s
tem, da so ubogo mladino nagnali na ulico in v na¬
silja za brezupna gesla in prevrat, dočim so se sami
poskrili. Vse oblasti so pozvane, da poslujejo ener¬
gično, pa vsekakor pravično ...« tako zaključuje ta
službena objava, ki se sicer omejuje na prikazovanje
glavnih dogodkov.

Službena objava ljubljanske Narodne vlade je bila
odposlana vsem tuzemskim, pa tudi inozemskim li¬
stom v priobčitev; naši listi so jo priobčili, nemški
pa seveda ne.

Radi mariborskih dogodkov dne 27. januarja je
dostavil avstrijski državni urad za zunanje zadeve
vsem antantnim komisijam fulminantno protestno
noto z zahtevo, da zasedejo Maribor in pokrajino se¬
verno Drave mednarodne čete. V dunajski nemško-
avstrijski »Nationalversammlung« je predlagal po¬
slanec Markhl, da naj se krivci krvavih dogodkov
postavijo pred mednarodno sodišče, kaznujejo in ob¬
sodijo na odškodnino; za krivce je proglasil predstav¬
nike naše civilne in vojaške uprave.

Tudi štajerski deželni odbor je zavzel proti ma¬
riborskim dogodkom ostro stališče. Poslanec Malik je
stavil predlog za zastraženje »deželne« meje, Wastian
pa je zahteval, da se pozovejo antantne čete, da za¬
sedejo od nas upravljano ozemlje. Predlog sta pod¬
pirala dr. Rintelen in mariborski Suppanz, dr. Kaan
je pa napovedal represalije proti graškim Slovencem,
ki so jih dejanski par dni nato izvedli ter internirali
večje število naših sonarodnjakov. Iskali so po Gradcu
tudi Maistrovo mater, ki naj bi menda stanovala v
Gradcu in se po mariborskih dogodkih skrila. Ta
trditev je bila seveda netočna, ker je Maistrova mati
bila že ves čas po prevratu naseljena na Uncu. Svojo
do bolestnega paroksizma stopnjevano mržnjo proti
Slovencem so izlivali tudi na Slovence poedince.

V vsej Avstriji so izvajali proti Slovencem ostre
represalije. Slovenski študenti so bili uradoma izklju¬
čeni iz vseh avstrijskih visokih in srednjih šol. Dne
29. januarja je ravnateljstvo graške trgovske akade¬
mije službeno objavilo, da so Slovenci izključeni od
pouka na zavodu. Ko je par slovenskih akademikov
zapuščalo zavod, je na trgovskega akademika Zdol¬
ška navalil bivši praporščak, učiteljiščnik iz Mari¬
bora Reich z besedami: »Du Hund, jetzt vverden wir
deutsch reden!« in ga med pritrjevalnim vpitjem
zbrane množice z bikovko pobil na tla ter obdelavah
da se je Zdolšek zgrudil in krvav obležal na tleh. Mno¬
žica ga je nato šiloma tirala na policijo, kjer mu pa
niso mogli dokazati nobenega delikta, ter so ga morali
pustiti na svobodo.

Proti internacijam graških Slovencev in izključitvi
slovenskih študentov iz avstrijskih visokih šol je vlo¬
žila Narodna vlada za Slovenijo tako pri centralni
dunajski, kot deželni graški vladi odločen protest.
Dr. Kaan je odgovoril, češ da gre samo za pravično
povračilo za zaprte demonstrante v Mariboru, s čemur
se pa dr. Brejc ni zadovoljil, marveč je za retorzijo
odredil internacijo vseh uglednejših ljubljanskih in
nekoličine celjskih Nemcev. Udati se je morala gra¬
ška deželna vlada in šele potem, ko so bili stavljeni
na svobodo graški interniranci, je sledil isti ukrep
tudi v Ljubljani.

KRONIKA

113

Marsikdo utegne staviti vprašanje, kako je sploh
zamoglo priti do teh izgrednih demonstracij in zakaj
jih takratna naša civilna, odnosno vojaška uprava v
Mariboru ni s primernimi preventivnimi merami one¬
mogočita, ali vsaj v kali zatrla in ali  ni morda šlo za
iznenadenja?

Na to vprašanje je mogoč samo negativen odgovor.
Kakor že rečeno, je večja deputacija mariborskih
Nemcev in nemških železničarjev pričakovala prihod
ameriške študijske komisije že v predmestju Krče¬
vini, tam ustavila Milesove avtomobile in njega na¬
prosila, da jim v počaščenje predsednika Združenih
Držav Severne Amerike W. Wilsona dovoli, da se mu
(Milesu) mariborski Nemci poklonijo pred okrajnim
glavarstvom, kjer se je imel ustaviti. Miles jim te
prošnje ni odbil. To je g. Miles sporočil tudi generalu
Maistru, ki pa osobito iz razlogov takta in mednarod¬
nih ozirov in z ozirom na delikatno, Milesu poverjeno
nalogo, nikakor ni mogel njegovega, nemški deputaciji
danega privoljenja preklicati, temveč je zamogel iste¬
mu samo izjaviti, da i nas Jugoslovane veseli, če se
mu tudi tukajšnji Nemci poklonijo v počastitev W.
Wilsona. Tega, da bodo Nemci Milesov pristanek v
tako brutalni in nam kot gospodarjem Maribora so¬
vražni obliki izrabili, ni mogel nihče slutiti odnosno
predvidevati. Vsi smo računali s taktnostjo, ki je ob
takih prilikah osobito umestna. Seveda tudi g. Miles
ni pričakoval hrupne in izgredne, proti nam sovražno
usmerjene demonstracije, marveč dostojno manife¬
stacijo, sicer gotovo ne bi bil dal zaprošenega pristan¬
ka. Bil je pač do neke mere od nemške predstavke
iznenaden in radi nepoznavanja lokalnih razmer za¬
veden v zmoto. Dovoljena nemška manifestacija, ki
se je, kakor smo videli, pretvorila v hrupno izgredno
demonstracijo z vsemi znaki javnega prevrata, se je
torej takorekoč morala pripustiti in do neke mere
tolerirati. Previdnost nam je pa, osobito radi za¬
ključkov, ki smo jih morali napraviti iz celotedenskih
priprav za ta dan, narekovala opreznost in priprav¬
ljenost za vsak primer. Za ta dan je bila celotna ma¬
riborska garnizija v strogi pripravljenosti in na ulico
ni smel noben vojak, niti oficir, izvzemši neodložljive
službene poti.

Ulično varnostno službo so opravljale policijske
patrole, prejšnji mariborski mestni stražniki, katerim
je bil vsakemu možu prideljen po en naš militarizi-
rani stražnik. Da teh par — po vsem pomeriju mesta
razporejenih patrol — ni moglo proti deset in več
tisočglavi množici nič opraviti, leži na dlani. Policij¬
ske patrole so morale ostati spričo te situacije bolj ali
manj pasivni opazovalci.

Po večurni izgredni demonstraciji, ko je nastopil
najkritičnejši moment, je posegel vmes oddelek 8 do
9 glave, z vojaškimi puškami oborožene miiitarizirane
varnostne straže, ko je demonstracija prikipela do
vrhunca, ko je šlo za biti ali ne biti.

Vsiljujejo se še tale vprašanja: Zakaj so voditelji
mariborskih in spodnještajerskih Nemcev očitoma
zlohotno varali ljudstvo, da je ameriška študijska
komisija na Dunaju odredila plebiscit z že omenjenimi
svetlo-rdečkastimi vprašalnimi listki? Zakaj so isti
voditelji s starim in tudi od Slovencev spoštovanim
mestnim županom dr. Schmidererjem na čelu izrabili
prihod Milesove komisije, kateri so hoteli izročiti na¬

brane plebiscitne podpise za Avstrijo, z organizira¬
njem in izvedbo hrupne izgredne demonstracije, ne
da bi zaprosili pristojno našo upravo, odnosno vo¬
jaško oblastvo za dovoljenje manifestacije v povorki?
Mar niso mogli nabranih glasovnic g. Milesu predati
voditelji sami? Zakaj so nagnali na ulice učence
osnovnih in dijake srednjih šol, da sodelujejo v tej
protizakonito prirejeni demonstraciji? Zakaj niso de¬
monstracije, ko se je g. Miles pokazal množici raz
balkon okrajnega glavarstva, zaključili in na pozive
pohoda na Glavni trg pred magistrat s primernimi po¬
mirjevalnimi ukrepi reagirali? Zakaj niso na Glavnem
trgu zbrane množice držali pod svojo vplivno koman¬
do? Na vse to je mogoč samo en logičen odgovor:
vsiliti so hoteli ameriški študijski komisiji, angaži¬
rani za arbitražo glede demarkacijske črte na Koro¬
škem, potvorjeno voljo naroda glede pripadnosti Ma¬
ribora in okolice k Avstriji in s tem odločilno vplivati
na pravorek mirovne konference. Da dosežejo to, so
inscenirali tajno glasovanje za ali proti Avstriji, do¬
bro vedoč, da jim je ob tedanjih razmerah v mestu
in mogoče tudi v bližnji okolici bila mogoča večina.
Glasovnice so dali podpisovati od Nemcev in sloven¬
skih narodnih odpadnikov, ki jih takrat ni bilo malo,
saj so jih v tej akciji podpirali tudi nemški socialni
demokrati.

Do paroksizma razpaljena množica jim je zdrknila
iz rok, duhove, ki so jih klicali, so prepustili same
sebi. Zato je v najusodnejših trenutkih nastopila
psihoza mase, ki je vzela iniciativo sama v roke, in
v svojem ognju hotela naskočiti in v zaletu osvojiti
mestni magistrat, da se nasilno polasti, odnosno zopet
vpostavi prejšnjo magistratno upravo in s tem doku¬
mentira nemški značaj mesta in stvori fait accompli.

Ponesrečen poizkus prevrata je dotlej večkrat motno
situacijo razčistil. Imenzno razburkani valovi razbur¬
jenja so se v kratkem umirili, nastopilo je vseobčno
iztreznjenje, do skrajnosti prenapeta politična atmo¬
sfera se je umirila kakor po težki nevihti.

Maribor je bil in ostal čvrsto v naših rokah!

Grozilna napoved v nedeljski številki »Grazer Tag-
blatta« z dne 6. februarja 1919: Ne bomo mirovali,
ne bomo počivali, dokler ne dosežemo cilja, da bo
svetilo sonce Velike Nemčije tudi nad livadami ob
Dravi in gozdovi na Pohorju, da bo Marburg zopet
obmejna trdnjava predtisočletni Markburg, je ostala
le na papirju.

V duhu gledamo danes z globokim spoštovanjem
svetle like glavnih krojilcev usode jugoslovanskega
Maribora in podravskega dela Slovenije v težkih po-
prevratnih dneh. Generala Maistra, njegovega neumor¬
nega načelnika generalnega štaba, majorja Ankersta,
člane Narodnega sveta za štajersko dr. Karla Verstov¬
ška, dr. Franja Rosino, prof. Frana Voglarja in
msgr. dr. Antona Jerovšeka krije že vrsto let ruša.
Zgodopisci te dobe pa ne bodo mogli preiti imen
teh mož, ki so v polni meri upravičili zaupanje,
zvezano z njihovo odgovorno funkcijo in preko njiho¬
vih ovekovečenih dejanj. Bodi jim v zadoščenje, da
njihova trupla snivajo večni sen v kraju svobodne
jugoslovanske zemlje, osvobojene v glavnem po nji¬
hovi iniciativni volji in nevenljivi zaslugi.

Slava jim! Mi pa — čuvajmo nad Jugoslavijo!

114

KRONIKA

OSNOVE SODOBNE ZAŠČITE OTROK
V SLOVENIJI

Dr. B. Dragaš

ZAVOD ZA ZDRAVSTVENO ZAŠČITO MATER
IN OTROK — MATICA ZA ZAŠČITO OTROK

Vojna in povojna doba je povzročila med mladino
obupne razmere, število sirot in zanemarjenih otrok
je čez noč poskočilo samo v Sloveniji v desettisoče. Da
se uredi to obupno stanje, je ministrski podpredsednik
v prvi vladi kraljevine SHS dr. Anton Korošec že 9. fe¬
bruarja 1919 izdal uredbo (Uradni list dež. vlade za
Slovenijo št. 74 z dne 11. IV. 1919) o ustanovitvi dr¬
žavnega oddelka za zaščito dece, in dne 10. marca 1919
pravilnik (Uradni list št. 75 z dne 11. IV. 1919) o ure¬
ditvi tega oddelka. Oddelek je potem prevzelo ministr¬
stvo za soc. politiko in izdalo nov pravilnik dne 1. okt.
1919. Po tem pravilniku se je osnoval pri poverjeni¬
štvu za socialno skrbstvo v Ljubljani oddelek za za¬
ščito dece. Zakonito se je uredilo to vprašanje šele
leta 1922. z zakonom o zaščiti dece, z dne 24. junija
1922 (Uradni list za ljubljansko in mariborsko oblast
št. 83 iz leta 1922.). Poleg uredb in zakona, ki ga je

izdala, je pa osnovala država tudi nekaj ustanov, ki
še danes delujejo za zdravstveno in socialno zaščito
otrok.

Kot centralna ustanova za zaščito otrok je bil leta
1923. ustanovljen Zavod za zdravstveno zaščito mater
in otrok  v Ljubljani, ki je začel delovati 7. junija
1923. Zavodu je bil namen:

1. Urediti sodobni medicini primeren zavod kot cen¬
tralno ustanovo  za Slovenijo.

2. Izobraževati lastno zdravniško in pomožno osebje
(zaščitne sestre), ki naj bi po zavodovih smernicah
uredilo celotno socialno zdravstveno zaščito otrok.

3. Ustanoviti prvo šolo za zaščitne sestre  za dojenec
in male otroke. To lastno enoletno šolo je ustanovil
zavod leta 1924. Prve slovenske zaščitne sestre so di¬
plomirale v šoli 7. januarja 1925. Z njimi se je začelo
intenzivnejše delo zaščite v Ljubljani in po deželi.
Leta 1927. je bila enoletna šola reorganizirana v dvo¬
letno šolo za dečje zaščitne sestre.

4. Ko je bilo organizirano notranje delo zavoda, se
je začelo prosvetno delo med ljudstvom na deželi,  pri¬
rejale so se razstave in praktični tečaji o negi in pre-

KRONIKA

115

Državni zavod za zdravstveno zaščito mater In otrok v Ljubljani

hrani ter higieni malih otrok in dojencev. Do konca
leta 1935. je bilo takih razstav in tečajev 260. Zavod
je v prvi vrsti izbral kraje, ki so bili v tem pogledu
najbolj zaostali.

5. Odprla se je posvetovalnica za matere dojencev
in malih otrok,  ki je izvršila največjo propagando za
zavodov oddelek, če pogledaš danes čiste dojence in
lepo razvite otroke in jih primerjaš z nesnažnimi
otroki, ki so jih preje prinašale matere, je zavod na
ta svoj uspeh lahko ponosen. Ta oddelek zavoda je
odprta zaščita,  to se pravi, otroci prebivajo pri
starših ali pri svojcih in ne pod streho zavoda, zavod
pa jih nadzoruje in skrbi preventivno-obrambno zanje
in ne šele, kadar so že bolni. S tem oddelkom je tudi
zvezano delovanje zaščitnih sester, ki vodijo socialne
posre posvetovalnice, vrše posete po hišah in nadzo¬
rujejo matere po zdravnikovih predpisih. Sestra je
torej vez med dotično rodbino in posvetovalnico. —
Vse mesto Ljubljana je porazdeljeno v rajone, ki jih
sestre redno obiskujejo. Takih posetov so napravile
sestre doslej okrog 15.000.

6. Z zavodom je združena otroška poliklinika,  kjer
pomaga zavod v svojem ambulatoriju bolnim, revnim
otrokom od rojstva do končanega štirinajstega leta.
Ta oddelek je odprta zaščita otrok kurativnega zna¬
čaja.  Vseh otrok, ki so bili preiskani od leta 1923. do
konca leta 1935., je bilo 124.000. Ta dva oddelka tvo¬
rita skupaj zavodov otroški dispanzer.

7. Za uspešno delo in kot pripomoček pri odprti za¬
ščiti otrok služi zavodu zaprta zaščita otrok.  Ta od¬
delek je Dečji in materinski dom kraljice Marije,  ki
je sicer last zasebnega društva, je pa inkorporiran za¬
vodu. Leta 1922. je namreč nameravalo Splošno žen¬
sko društvo ustanoviti dobrodelen zavod in je skupaj
z državo ustanovilo dečji dom, nabavilo ves inventar
in ga inkorporiralo drž. zavodu, s katerim tvori eno
celoto. Umrljivost se giblje med 2 do 3%,  ozir. 3 do
4%,  dočim znaša v najboljše urejenih inozemskih do¬
movih najmanj 5 do 6%. Zavod je na te rezultate
lahko tem bolj ponosen, ker če se drastično izrazim,
sprejme v mnogih slučajih skoraj mrliče. Med gojenci
jih je mnogo s skromno težo do 2000 g, dobe pa se
tudi do 1300 g težki otroci. Zavod je sprejel celo le
550 g težkega otroka. Zato je mortaliteta 3—4% šte¬
vilka, ki ne pride v poštev.

8. Izvršujoč težko nalogo, ima zavod svojo lastno
mlečno kuhinjo,  če ta pravilno funkcionira, funkcio¬

nira tudi prebava otrok. Ta mlečna kuhinja pa ne
pripravlja hrane samo za zaprto zaščito zavoda, ampak
tudi za otroke v odprti zaščiti, kolikor je to potrebno.

9. Za tako ogromno število otrok, potrebnih zaščite,
je postal zavod premajhen; tudi je zavodska oskrba
postala otroku nepotrebna, ko je dovolj okreval. Zato
je bilo treba misliti na razbremenitev zavoda in ob¬
enem na preskrbo otrok. Leta 1926. se je začelo s
pripravami za selske otroške kolonije.  Leta 1927. je
začel zavod pošiljati večje število otrok v tuje rod¬
bine, v selsko kolonijo. Izbrala se je vas Lukovica
pri Domžalah. Bila je po drž. hig. zavodu leta 1926.
asanirana (direktor dr. I. Pirc), in tako je imel zavod
zvezo z rejnicami potom dispanzerja v Lukovici. Do¬
slej je bilo tam nameščenih 258 otrok, od katerih je
umrl le eden v mrzli zimi leta 1929. Kolonijo finan¬
sira Društvo doma kraljice Marije. — Leta 1928. je
izbral zavod dobre rejnice v ljubljanski okolici (Vev¬
če, Moste, Udmat, Dev. Marija v P.). Tu je bilo letno
okrog 100 otrok, torej od leta 1928. do konca 1. 1935.
800 otrok, od katerih jih je umrlo le 6. — Tretji tip
kolonije je mestna kolonija,  ki se pa ne da primerjati
s tipom kolonije v Lukovici.

To je kratek pregled državne zaščite dojencev in
malih otrok, kateri je središče zavod za zdravstveno
zaščito mater in otrok v Ljubljani, ki deluje sicer
tiho, a intenzivno in uspešno.

Zavod pa ima brez ozira na naloge, navedene pod
1. do 9., še:

a) socialno-propagandni oddelek za Ljubljano in
vso banovino;

b) stalni muzej;

c) svojo šolo za otroške vzgojiteljice in negovalke
v rodbinah in otroških zavodih. Ta enoletni te¬
čaj je bil ustanovljen leta 1928. Z njim smo se
osamosvojili, dobili prve vzgojiteljice in nego¬
valke — Slovenke v vsej naši državi, dočim smo
bili prej navezani na negovalke — tujke. S tem
smo tudi našemu ženstvu ustvarili nov vir za¬
služka, ki ga pri nas in v vsej državi do tedaj
ni bilo;

č) zavod služi mladim diplomiranim zdravnikom,
ki morajo prakticirati eno leto (staž), da se iz-
vežbajo v otroškem zdravstvu, v higieni in za¬
ščiti otrok;

d) aspirantom za specializacijo v otroškem zdrav¬
stvu služi kot dobra moderna podlaga za stroko;

e) izobražuje babice v zaščiti in oskrbi novoro¬
jencev;

f) izobražuje v permanentnih tečajih odraslo žen-
stvo v negi in higieni dojencev;

g) izobražuje učenke ljubljanskih gospodinjskih
šol v praktični negi, prehrani in higieni dojencev;

h) prireja tečaje za bodoče matere skupno z dru¬
štvom Rdečega križa. V te tečaje prihajajo od¬
rasla dekleta s srednjih šol;

i) prireja ferialne tečaje za učiteljice osnovnih in
srednjih šol v otroški negi, zaščiti in higieni;

j) izobražuje žene in matere, ki prebivajo v
domu, v negi otrok, otroški higieni, osebni hi¬
gieni, šivanju, gospodinjstvu in delu gospodinj¬
skih pomočnic. Tako ima mati, ki je sprejeta v
zavod, dvojno korist: preskrbljena je z otrokom

110

KRONIKA

in še pridobiva na izobrazbi, da dobi potem lažje
službo. Zavod pa s tem dviga kulturo žene in
vsega naroda;

k) služi splošni bolnici kot posvetovalni organ in
ščiti otroke mater, ki so sicer bolni v bol¬
nici, pa ne potrebujejo nege na otroškem od¬
delku.

Državni zavod za zdravstveno zaščito mater in dece
v Ljubljani se je razvil sploh v centralno ustanovo za
strokovno proučevanje bolezni in higiene dojenčkov
in malih otrok, kakor tudi strokovnega praktičnega
pouka v teh vprašanjih. Ker sprejema največ otroke
iz okolice ljubljanske občine,  je tako rekoč njena po¬
možna socialno-zdravstvena ustanova.  Razmerje med
državnim zavodom in mestno občino je dobro in tesno.
Občina namreč skrbi finančno za svoje sprejete varo¬
vance v zaprti zaščiti (dečjem domu) zavoda in v od¬
prti zaščiti (v otroških selskih kolonijah), strokovno
pa zavod. Zavod je tudi pomožna ustanova dravske
banovine,  ki je njegovo širše delovno področje in
končno tudi pomožna ustanova medicinske fakultete
za en del pediatričnega pouka.

Zavod je pa tudi pomožna ustanova Okrožnega
urada za zavarovanje delavcev,  ker ščiti in sprejema
njegove članice z otroki ali samo otroke pod streho
svoje zaprte zaščite. Tudi z Okrožnim uradom se pri¬
pravlja ožje sodelovanje, članice OUZD in njih do¬
jenci se iz nujnih vzrokov oskrbujejo delj ali manj
časa v zavodu. Poleg vseh ugodnosti, ki jih tukaj uži¬
vajo, pa dobivajo po zakonu o zavarovanju delavcev
še porodnino, dojnino itd., ki jim jo nakazuje OUZD
v njih roke, dočim zavod, oziroma Dečji dom krije
vse stroške za članico in njenega otroka za stano¬
vanje, hrano, obleko, obutev in sploh vso oskrbo. Bolj
pravilno bi bilo, da bi se ta znesek nakazoval zavodu,
ki je navezan na državno dotacijo. Tudi OUZD ne
prispeva k stroškom, če se otrok zdravi v zavodu, pač
pa če se zdravi v bolnici. Tako daje podporo obenem
zavod iz lastnih sredstev in OUZD, kar povzroča
dvojni izdatek. V korist obojnih financ bi bilo po¬
trebno urediti to razmerje.

Sploh bi bilo treba nekje koncentrirati vso evi¬
denčno in kontrolno stran zaščite.  Taka postaja bi
naložila kartoteko z osebnimi in rodbinskimi podatki
o vseh prosilcih ali prosilkah. Bila bi v zvezi z vsemi
činitelji, ki pridejo v poštev, z državo, banovino, ob¬
čino, s podpornimi in dobrodelnimi društvi, in bi pred¬
stavljala zvezo, kjer bi se hitro dobila informacija o
potrebi prosilca. Na ta način bi prenehale zlorabe s
strani prosilcev in bi se podpore ne stekale v žepe
tistih, ki so bolj sitni in predrzni. Tako centralo bi
lahko organiziral drž. zavod za zdravstveno zaščito
mater in otrok, ker ima že urejeno administracijo in
ima zaščitne sestre, ki bi lahko vršile redno kontrolo.
Le na ta način bi preprečili zlorabe in ljudstvo do¬
vedli v pravilni tir, ker bi zahtevali, da dela tako, ka¬
kor je dolžnost vsakega koristnega člana človeške
družbe.

Naj sledi nekaj opazk in misli k vprašanju: ali od¬
prta ali zaprta zaščita otrok.  Sodobna zaščita otrok je
izzvala mnogo razprav o tem vprašanju. To vprašanje
pa ni novo, ampak sili, da ga primerjamo s sličnim
gibanjem konec 18. stoletja. Tudi takrat je bilo mnogo
diskusij in predlogov za sirotišnice in proti njim. Te

NJ. Vel. kraljica Marija v zavodu

Drž. zavod za zdravstveno zaSčito
mater in otrok v Ljubljani

diskusije so bile takrat simptom temeljite krize kul¬
turnega življenja in niso za nas nič novega.

V bistvu tega vprašanja gre zmeraj za organizacijo
zaprte zaščite,  gre za duh in duševno vodstvo v dotič-
nem domu. Domnevam, da mora biti dom v vsa¬
kem primeru tako urejen in sc mora tako voditi, da
bi mu človek v primeru potrebe zaupal brez skrbi tudi
lastnega otroka. V njem mora vladati veselje in neka
srčna toplota s strani vodstva in njegovih sodelav¬
cev, tako da se otrok v takem ozračju dobro počuti.
Prednosti, ki jih nudi zaprta zaščita otrok,  nikakor
ne smemo prezreti. Racionalna telesna nega  je v za¬
vodih za dojenčke, kakor za otroke sploh, bolj zajam¬
čena že radi urejenosti obrata in boljše izobrazbe ter
večje izkušnje negovalk in zaščitnih sester. Red v
jedi, pri obedih, spanju, otrokom prilagodena in pri¬
merna prehrana, pravilna nega zob, sploh vzgoja otrok
k snagi, redu in redoljubnosti, vse to je v zavodu lažje
urediti, kakor tudi prosti čas in počitnice. Te pred¬
nosti vplivajo močno in trajno na duševno življenje
oskrbovančevo.  On je v zavodu središče vsega. Vsi
odrasli od upravnika do zadnjega sodelavca so na¬
meščeni za njega. Vsem gre edino za to, da se mu
dobro godi in da bo dobro vzgojen kot v lastni vzorni
rodbini. Vsak gojenec je dobrodošel in ne samo
vsiljen gost, kot je to pogosto pri rejnicah. On spada
praviloma semkaj in ne šele v drugi vrsti. On čuti,
da ima pravico, da se oskrbuje in da je tu. Nikoli ne
občuti, da je treba plačati za njegovo vzrejo. Obratno
pa ni navezan na samo eno osebo, če je dosegel po¬
trebno starost, ga ne more nihče obdržati v zavodu.
Vse odredbe so prilagodene njemu in ne potekajo iz
egoističnih motivov. Kako to prijetno vpliva na otroka
in kako ustreza njegovi potrebi, nam kaže to, da
se hitro vživi, čeprav je popoln novinec in je prišel v
čisto tuje, popolnoma nove in neznane razmere. To
je tudi pogosto vzrok, da se veselo in zelo rad vrača
s počitnic v zavod, življenje v družbi z drugimi
otroci  pa ima tudi to vrednost, da sc otroci medse¬
bojno vzgajajo in likajo. Ta medsebojna vzgoja je
zelo pogosto prav temeljita in učinkuje brez bolečin
in hitreje, kakor vsa sredstva odraslih. Zelo zgodaj
je gojenec zavoda (zaprte zaščite) soodgovoren za živ-

KRONIKA

117

Skupina rejnic In dojenčkov

Drž. zavod za zdravstveno zaščito
mater in otrok v Ljubljani

Ijenje v skupnosti in vzrase naravnost v naloge dr¬
žave v malem. V sedanjem nemirnem času, ko je
razširjeno brezverstvo ter sovraštvo do vsake avto¬
ritete, ko je otrok izpostavljen skušnjavam in raz¬
ličnim hujskarijam, ne smemo podcenjevati moči in
vpliva zavoda, ki ga ohranjuje. Otroci, ki so doživeli
doma razburljive dneve in imajo že burno preteklost,
občutijo zavod z njegovo disciplino kot pomirje¬
valno sredstvo.  Nova okolica vpliva nanje prijetno
in blažilno, za tiste pa, ki so slabiči in so brez
lastne energije, je zavod najmočnejša opora. Zavod
utripa vedno v istem ritmu, obrat je enakomeren
in zgled drugih gojencev jih povzdigne, jih potegne
za seboj, dokler se v njih dobro ne utrdi in jim ne
postane navada. Otrok v zavodu ni tako izpostavljen
izpremembi okolice kot rejenček v tuji rodbini. Le
malo slučajev je, da je potrebno otroka premestiti v
drug zavod. Njegova vzgoja je v rokah poklicne uči¬
teljice, ki je za to izobražena in se naprej izobražuje
bodisi, da je v stikih s svojimi kolegi, ali pa da čita
strokovno časopisje, ali pa da obiskuje tečaje. To vse
jamči za napredek gojenca.

Zlasti za otroke ločencev je zavod primernejši ka¬
kor zasebna vzreja v rodbini, ker je kot nevtralno
mesto  bolj primeren, da obvaruje otroka škodljivih
vplivov enega ali obeh staršev-zakoncev. Tudi zavod
lažje upošteva višji ali nižji življenjski standard, ki
ga je bil otrok vajen z doma. Bratje in sestre iz iste
rodbine laglje ostanejo skupaj v zavodu, kakor pri
rejnicah, ki morejo redkokdaj prevzeti obenem po
4 ali več otrok.

Ne da se pa tajiti, da ima zaprta zaščita slabe
strani,  ki na posamezne normalne otroke nepovoljno
vplivajo, brez ozira na pomanjkljivosti, ki jih imajo
posamezni zavodi in na motive, da se otrok oskrbuje
v zavodu.

Iz lastnih opazovanj vem, da je za posamezne otroke
potrebna in koristna enoličnost življenja v zavodu,
za druge pa, ki so drugih zmožnosti, pa neprijetna in
kvarna, in to zlasti za one, ki imajo dosti življenjske
energije in iniciative ter so nadarjeni. V zavodu na¬
ravni nagon, da se otrok sam udejstvuje, da sam
ustvarja, da samostojno misli in dela, ne pride na
svoj račun. Malih slučajev, ki v dnevnem življenju

monotonost sem pa tja vsaj za trenutek izpremenijo,
v zavodih ni. Zaradi discipline ne prideta do veljave
fantazija in hrepenenje po majhnih otroških doživ¬
ljajih. Otrok v zavodu more le redkokdaj biti sam.
Večinoma nima mesta, kjer bi vsaj za trenutek sanja¬
ril, nima priložnosti, da živi svoje lastno življenje.
Osebne svobode mu manjka. Zavodski tovariši in to¬
varišice mu ne morejo biti nadomestilo za brate in
sestre. Preveč jih je in prerazličnih lastnosti so. Dan
in noč so si preblizu in premalo imajo tega, kar so
doživeli. Le redko se razvijejo prava prijateljstva. Se¬
veda morejo biti samo normalni otroci skupaj, ker
drugače medsebojno slabo vplivajo. V zavodih za
otroke morajo biti deklice in dečki skupaj, zlasti v
predšolski dobi, ker je drugače, če so deljeni, vzgoja
nenaravna, škoda nekoedukacije se pri marsikaterem
otroku šele pokaže, ko zapusti zavod.

V veliki rodbini, kot je zavod, je popolnoma inti¬
men kontakt med vzgojitelji in otroki skoraj nemo¬
goč. Zelo pogosto ima otrok odrasle v zavodu za
svoje sovražnike, s katerimi mora najprej obračunati,
ali se pred njimi zapreti, torej biti nedostopen. Zato
se zelo težko razvije medsebojno zaupanje med otro¬
kom in odraslim. Skoro pri vsakem zavodskem otro¬
ku se pozna, da mu je manjkalo osebne ljubezni. V
zavodu se često menja osebje: tudi to ni koristno za
otroka. Tudi ni od koristi, če se vzgajajo osebe, ki so
trajno zaprte v zavodu in so zato enostranske, ozko¬
srčne. Na žalost je v vseh zavodih premalo osebja.
Nihče nima časa za otroka, tako da se bolj brigajo
vsi za njih prehrano, kakor za vzgojo. Otrok v zaprti
zaščiti ne deli skrbi z odraslim človekom. Delo in
prost čas sta enako porazdeljena, vse je urejeno,
redkokdaj pride kaj novega, šele ko otrok pride med
svet, vidi, da je v življenju drugače in da ni vse ure¬
jeno kakor je v zavodu.

Po splošno veljavnih načelih ni polnovrednega na¬
domestila za družinsko hišo, za rodbino,  če je dobra
in skrbi, da vzgoji zdravega in dobrega otroka.

Je pa tudi mnogo slabih rodbin, ki niso zmožne,
da dajo otroku to, kar rabi, da bo koristen član člo¬
veške družbe. Tak otrok mora stran iz rodbine, v
največ primerih v zavod, v zaprto zaščito. Kajti ni
vedno mogoče za vsakega otroka, za vsak posamezen
slučaj najti primerno, pravo rodbino za rejo. K bo¬
gatejšim tak otrok rejenček itak ne pride, pripadniki
srednjega stanu so pa navadno zelo zaposleni, mož
čez dan odsoten, v službi ali zavzet od dela, žena pa
ima tudi polne roke dela, tako se ne moreta ne mož
ne žena zavzemati za otroka, kot bi bilo potrebno, če¬
tudi cenimo vzgojo v domovih za zelo skromno, in
vzgojo v rodbini za zelo dragoceno, vendar je rodbina,
v kateri mati in oče nista na svojem mestu, vse drugo
kakor rodbinski dom, je samo Še slab surogat. Tudi
kolonija je le surogat, ki mu manjka dostikrat so¬
lidna, zdrava in trdna podlaga. Tako da je rodbina
zgrajena tako rekoč na papirju. Kljub natančni izbiri
rejnikov oz. rejnic vendar dostikrat nimamo vpogleda
v bistvo rodbine. Pa tudi pri otroku se pri najboljši
reji marsikaj prezre, razne pomanjkljivosti, bolezni
itd. Predšolski otrok živi v dobi, ko ga najmanj
razumemo. Vse njegovo življenje zahteva zaposlitve,
dela in izobrazbe. Ne gre samo zato, da so hlačke
vedno suhe, da je predpasnik vedno čist, ampak za
to, da se z otrokom v pravilni okolici pravilno ravna.

118

KRONIKA

Mati rejnica dostikrat nima večkrat ne smisla ne
časa, v domu pa skrbi za to vrtnarica, ki je samo za
to tukaj, če je v zaprti zaščiti poleg vsega drugega
tudi vzgojitelj, ki otroka razume in ve, kako je treba
ugoditi otrokovemu nagonu za delom in za zaposlit¬
vijo, tedaj mali otrok pravega rodbinskega doma sko¬
raj ne pogreša, nasprotno ima celo možnost za razvoj,
ki doma ni vedno mogoč. Zato pa mora biti seveda
zavod, kakor rečeno, urejen kot rodbina, otroci mo¬
rajo priti v stik z zunanjim svetom. Potem otroški
horizont ne bo ostal ozek in ne bo upravičeno tožiti,
da je otrok omejen, nerazvit in imbecilen. Tega doslej
ni bilo opazovati, pač pa je bilo dosti slučajev, ko so
bili otroci, ki so prišli iz reje, za otroci, ki so v zaprti
zaščiti, daleč zaostali.

Intimen tudi ni kontakt med rejnikom in otrokom,
če ni otrok prišel že kot dojenček ali v prvih letih
svoje predšolske dobe v rejo. Večji otrok je nezaup¬
ljiv proti rejnikom in jih ima celo za sovražnike. V
domovih je dostikrat glavna pomanjkljivost v tem,
da manjka osebja, ki bi se intenzivno ukvarjalo z
otroki.

Zato se ne ozirajmo na moderne nazore svobode,
ampak na dejansko korist, ki jo imajo otroci. Odprta
zaščita otrok je pokazala, da tudi v dobri reji otrok
telesno uspeva, ni pa še dokazala, kakšno korist bo
imela od takega otroka človeška družba, četudi je
treba upoštevati odprto zaščito, t. j. izrejo v tuji rod¬
bini, vendar se pa ni treba popolnoma predati valu
entuziazma, ki ga povzroča vsaka doba, ampak treba
je ostati pristaš tiste struje, ki se je pokazala kot naj¬
bolj solidna in trdna. Še manj pa je opravičljivo mne¬
nje, da je treba zaradi dražjega oskrbovanja otrok v
zaprti zaščiti splošno odpirati selske dečje kolonije.
Vprašanje denarja ne bi smelo imeti pri zaščiti otrok
besede. Zato poudarjam končno: Ni vsak otrok za
zaprto in ne vsak otrok za odprto zaščito.  Treba je
upoštevati individualne lastnosti otroka. Brez zaprte
zaščite ni mogoče vzdrževati kolonije. Ni dovolj, da
ima kolonija svoj dispanzer, ampak mora imeti tudi
dečji dom ali vsaj sprejemališče, da se otrok, če je
izjemoma potrebno, vzame nazaj v zaprto zaščito,
torej v dom.

Ne presojajmo vsega samo z enega vidika. Ne sme¬
mo postati diletanti, ampak moramo biti resni in pre¬
izkušeni delavci. Dajmo torej tudi zaprti zaščiti ono
mesto, ki ji gre. Če ji odstranimo pomanjkljivosti,
bo v naše zadovoljstvo zavzela tisto mesto, ki ji gre.
Odprto zaščito pa bomo prihranili za tiste otroke, ki
je za nje primerna. Iz tega sklepam:

1. Vzreja otrok v tujih rodbinah (selska dečja ko¬
lonija) naj bo srednja pot med odprto in zaprto za¬
ščito otrok.

2. Vsak otrok ima pravico, da se mu po njegovi
duševni in telesni zmožnosti izbere primerna vzgoja
in nega.

3. Pri otroškem skrbstvu naj se upoštevajo v prvi
vrsti duševne in telesne lastnosti. Finančna stran bodi
sekundarnega značaja.

4. Vsaka vzreja otrok v tujih rodbinah (v selski
dečji koloniji) mora imeti svojo zdravstveno postajo,
ki je v neposredni zvezi z zaprto zaščito, t. j. z dečjim
domom ali vsaj zbirališčem.

5. Rejnice treba strogo izbirati, za kolonijo pa iz¬
brati naselbino, ki ni preveč raztresena. Kolonije

Sestra ob napovedanem obiska rejenčkov pri rejnicah

Drž. zavod za zdravstveno zaščito
mater in otrok v Ljubljani

morajo biti različnih tipov: kmečke, vaške, pred¬
mestne, industrijske, kakor so to otroci-rejenčki.

6. Selško dečjo kolonijo more strokovno organizi¬
rati le ustanova s kompletnim aparatom (zdravniki,
s sestrami, soc. asistentom za zaprto in odprto za¬
ščito).

—nj—

DELO OBLASTI IN BANOVINE ZA ZAŠČITO
OTROK

Na široko zasnovano mladinsko skrbstvo se ni
moglo v državni upravi uspešno razvijati, ker so se
državni krediti krčili od leta do leta in ker je biro¬
kratska centralistična uprava ovirala razmah posa¬
meznih ustanov. 1  Ta položaj je uvidel minister za
socialno politiko dr. A. Gosar in izročil s 1. janu¬
arjem 1928 mladinsko skrbstvo oblastnim samo¬
upravam s pičlimi postavkami iz državnega proračuna
vred v dobri veri, da bodo oblastne samouprave našle
več sredstev za mladinsko skrbstvo in ga boljše ure¬
dile kakor država.

Ljubljanski oblastni odbor je prevzel:

1. Dečji dom I  v Ljubljani, nastanjen v nehigien¬
skih prostorih v šentpetrski vojašnici, s 40 otroki.

2. Dečji dom II  v Ljubljani v poslopju bivšega šul-
ferajnskega otroškega vrtca, tudi za 40 otrok.

3. Vzgajališče za dečke,  takrat še v prostorih Pri¬
silne delavnice v Ljubljani.

4. Zavod za slepo mladino  v Kočevju, nastanjen v
poslopju, ki ga je 1. 1920. kupilo poverjeništvo za so¬
cialno skrbstvo in v njem nastanilo poleg slepih otrok
tudi vojne in druge slepce, tako da je bilo v njem do
30 slepih otrok in do 40 odraslih slepcev, ki so se ba-
vili s pletarstvom in krtačarstvom.

Ljubljanski oblastni odbor je opustil dečji dom v
šentpetrski vojašnici, ozir. ga spojil z Dečjim domom
II, ki je bil določen le za slabotne ali posebnega var¬
stva potrebne otroke, druge otroke je pa začel oddajati
na rejo kmetskim družinam.  Na ta način je ljubljan¬
ski obl. odbor že v prvem letu število oskrbovancev

1  Gl. dr. A. Brecelj, Slovenci v desetletju 1918—28,
str. 437 ss.

KRONIKA

119

in podpirancev skoraj potrojil (od 60 na 175 in čez).
Za mladinsko skrbstvo (z ustanovami vred) je bilo v
proračunu ljubljanske oblasti v proračunu za 1. 1928.
preliminiranih izdatkov Din 1,777.188, za leto 1929.
pa Din 2,480.568.

Ker je bilo pred prevratom vse mladinsko skrbstvo
na štajerskem koncentrirano v Grazu, je mariborski
oblastni odbor prevzel edino Dečji dom v Mariboru
v svojo upravo. Pač pa je kupil v Celju obširna po¬
slopja, da jih priredi v namene mladinskega skrbstva.
Proračun mariborske oblasti za mladinsko skrbstvo
je znašal za 1. 1929. vsoto 609.000 Din. 1  Z ukinitvijo
oblasti so prešle oblastne ustanove na banovino. Med
banovinske ustanove spadajo sedaj : 2

1. Gluhonemnica v Ljubljani.

2. Deško vzgajališče v Ponovičah.

3. Zavod za slepo deco v Kočevju.

4. Banovinski dečji dom v Ljubljani.

5. Banovinski dečji dom v Mariboru.

Pripravlja se ustanovitev ženskega vzgajališča,

slično deškemu vzgajališču v Ponovičah, s pomočjo
Društva za varstvo deklet.

Proračun izdatkov dravske banovine za mladinsko
skrbstvo v 1. 1936./37. znaša Din 2,154.731 brez oseb¬
nih izdatkov.

GLUHONEMNICA

Gluhonemnica je v šolskem letu 1919/20 sprejela
že 42 dečkov in 30 deklic. Vsako leto je bilo več go¬
jencev in gojenk, 1. 1925./26. že 8 razredov. S pravil¬
nikom ministrstva soc. politike iz leta 1920. (Ur. list
15. jan. 1920, št. 6) je bil zavod podržavljen in se je
odslej imenoval: Državni zavod za gluhoneme v Ljub¬
ljani.  V državni oblasti je ostal do ustanovitve oblasti,
1. 1928. ga je pa prevzel oblastni odbor ljubljanske
oblasti v svojo upravo. Ker so se šolali v zavodu glu¬
honemi iz ljubljanske in mariborske oblasti, sta pri¬
spevali za vzdrževanje obe oblasti. Učiteljstvo je bilo
ves čas po prevratu in je še danes državno. Ko so pa

1  Samouprava, leto L in II.

2  Službeni list VII., kos 29 (Proračun dravske banovine

1936/37).

nastale banovine, je prevzela kr. banska uprava drav¬
ske banovine zavod v svojo upravo in ga še do danes
dotira iz banovinskega proračuna. Sedaj ima zavod
8 razredov in 1 vzporednico. Približno polovica gluho¬
nemih otrok v Sloveniji je pa še vedno brez pouka,
ker je zavod premajhen, dasi je štel n. pr. 1. 1934./35.
— 56 dečkov in 58 deklic, skupaj torej 114 gojencev.
Poleg ravnatelja, ki službuje na zavodu že od 1. 1901.,
deluje na zavodu še 12 strokovnih učiteljev, 2 stro¬
kovni učiteljici in 1 veroučitelj. Prva strokovna ko¬
misija v državi za strokovne izpite učiteljev gluho¬
nemnic je začela poslovati v Ljubljani. 3

ZAVOD ZA SLEPO DECO V KOČEVJU

šteje danes 40 gojencev-otrok. Odrasli so se preselili
v dom za slepce v Stari Loki. Otroci uživajo osnovni
pouk, kakor je predpisan za osnovne šole. V delavni¬
cah se vadijo v delu, dekleta v ročnih delih, dečki pa
zlasti v pletenju in krtačarstvu. Ker so prostori ne-
dostatni, obstoji namen, da se zavod preseli drugam.

DEŠKO VZGAJALIŠČE V PONOVIČAH
L. 1928. je sklenila ljubljanska oblastna skupščina,
da kupi veleposestvo Ponoviče, oddaljeno pol ure od
Litije in da uredi na njem deško vzgajališče, ki je
bilo dotlej v prisilni delavnici v Ljubljani. Zavodovi
prostori so prirejeni v prvem in drugem nadstropju
krasno ležečega gradu. Za zavod je na razpolago: 1
učilnica (obenem jedilnica), 1 delavnica za krojače,
1 za čevljarje in 1 za mizarje, 4 spalnice, 2 sobi za
prefekta, 1 pisarna, 1 soba za upravnika, 1 soba za
bolnico, 1 za sestro, 1 umivalnica in 3 skladišča. Za¬
vod sprejema težko vzgojljive pokvarjene otroke od
8. leta dalje, ki jih pošiljajo občine, starši ali varuhi.
Za tiste, ki ne morejo zanje plačati svojci, plačuje
občina, ozir. prispeva banovina. Otroci, katerih šte¬
vilo je omejeno radi prostorov na ca. 56, zahajajo v
šolo, ki ji je osnova narodna šola. Izven šolskega časa
so otroci zaposleni na banovinskem veleposestvu pri

3  Po podatkih ravnatelja F. Gruma.

Grad Pom

/lče

Delo gojencev na vrtu ponovlike graščine

120

KRONIKA

poljskih, gospodarskih in drevesničarskih delih.
Fantje, ki ne obiskujejo šole, so pa zaposleni v delav¬
nicah. Povprečni uspeh vzgoje in pouka je po mnenju
učiteljev prav dober. Otroci so večinoma iz revnih
družin ali sirote, pobrani iz nevzdržnih razmer ali
naravnost z ulice. Ko pridejo v vzgajališče, so večino¬
ma slabotni in zaostali, v teku časa se pa popravijo,
k čemur pripomore poleg primerne hrane največ gi¬
banje v naravi, delo na polju in v gozdu. Zavod sicer
še ni dokončno smotrno urejen, ni pa dvoma, da se
bo v banovinski upravi kmalu izpopolnil. 1

BANOVINSKI DEČJI DOM V LJUBLJANI IN
ODDAJANJE OTROK V REJO NA DEŽELI

Otroci se sprejemajo najprej v banovinski dečji
dom,  ki služi zanje kot zbirališče in prebirališče. Ka¬
dar je v domu njihovo zdravstveno in vzgojno stanje
natančno ugotovljeno, določi mladinska skrbnica za¬
nje primerno rejnico, ki jih je, skrbno izbranih, vedno
dosti na razpolago. Z oddajanjem v rejo na deželo se
nadaljuje akcija, ki jo je začel ljubljanski oblastni
odbor 1. 1928. V začetku 1. 1936. je bilo v banovinskem
dečjem domu (v Streliški ulici) povprečno 22 otrok,
v reji jih je pa bilo v predšolski dobi 35, v šolski dobi
pa 69, pri svojcih jih je pa uživalo podpore banske
uprave 38, skupaj je bilo torej podpiranih 142 otrok.
Največ jih je bilo v reji v srezih Ljubljani in Litiji
Pri oddaji otrok se upošteva predvsem zdravstveno
stanje rejnice in njene družine, snažnost, nravstveno
in gmotno stanje. Nadzorstvo prevzame, če je le mo¬
goče, zdravstveni dom ali drž. krajevna zaščita dece
in mladine. V vseh drugih primerih obišče mladinska
skrbnica otroke po oddaji v teku 14 dni, pozneje pa
po potrebi v teku 1—3 mesecev. Oskrbni stroški, ki
znašajo mesečno 150—200 Din, se krijejo iz prispev¬
kov svojcev (zlasti alimentov nezak. očetov), občin in
ban. uprave. Zdravstveno stanje otrok je splošno zelo
ugodno. Stanje slabotnih otrok se navadno v kratkem
popravi, kar je posebno razveseljivo pri takih, ki so
bili radi tuberkuloze staršev ogroženi. Poleg običaj¬
nih otroških bolezni je bil v 1 letu le 1 smrtni slučaj
radi davice in vnetja možganske mrene. V vzgojnem
oziru je treba zlasti upoštevati, da živi otrok v mo¬
ralno nepokvarjeni, patriarhalični, verni družini, kar
navadno zelo hitro vpliva na sprejemljivo otroško
dušo. Koristno je tudi, da ima rejenec priliko, zgodaj
pomagati pri delu in da prevzame skrb za malenkosti
v gospodinjstvu in gospodarstvu. Otrok se pripravlja
tako tudi praktično na življenje in postane mnogo
spretnejši, trdnejši in skromnejši za življenjsko bor¬
bo. Tudi obrtniki upoštevajo vzgojo dečkov pri kmeč¬
ki družini in se je v letu 1934./35. n. pr. posrečilo 6
dečkom dobiti vajeniška mesta v Ljubljani. Dostikrat
obdrži rejnik doraščajočega otroka na svojem domu
kot pomoč pri gospodarstvu ali gospodinjstvu ali ga
celo adoptira. Ban. uprava ima v evidenci 72 otrok,
ki so tako ostali na domu rejnice. 2

1  Po podatkih oddelka za soc. skrbstvo ban. uprave v
Ljubljani.

2  Gl. V. Jagodič, »Kriminalno politični in kriminalno
pedagoški problem dravske banovine« v reviji »Glas ne-

dužnih« 1935, št. 7- 8 in Anton A. Skala, »Zavodi za vas-
pitanje dece i mladjih mladoletnika. Beograd 1934.

GENERALNO VARUŠTVO ZA OTROKE.

ki ga je vpeljal s tolikim uspehom Albert Levičnik
in vršil od 1. 1908.—1932., vrši sedaj v sodnem okraju
Ljubljani nadsvetnik Vidic. L. 1935. je zastopal ge¬
neralni varuh 393 varuštev s 629 varovanci. V evi¬
denci je imel radi alimentov 164 nezakonskih očetov,
izmed katerih je plačevala polovica redno svoje ob¬
veznosti, dočim je moral gen. varuh 1. 1935. vložiti
15 alimentacijskih tožb in uvesti 32 izvršb. Popolno¬
ma zanemarjenih otrok je imelo gen. varuštvo v evi¬
denci 1. 1933. 6, 1. 1934. in 1935. pa po 3. 3

BANOVINSKI DEČJI DOM V MARIBORU

Ko je stopil v veljavo zakon o zaščiti dece in mla¬
dine leta 1922., je bila ustanovljena v Mariboru okrož¬
na in krajevna zaščita dece.

Okrožna zaščita dece je odprla v Mariboru dečjo
stanico,  v katero se sprejema zapuščena in osirotela
deca iz Slovenije, število otrok v dečji stanici je dose¬
galo največ 25 obojega spola. Dečjo stanico je vodila
krajevna zaščita dece.  Poleg tega so se dajale pod¬
pore potrebnim družinam za otroke.

Po izdanem pravilniku o državnih dečjih domovih
iz leta 1924. se je osnoval iz državne dečje stanice
državni dečji dom.  Ko je bila državna uprava raz¬
deljena na oblasti in pozneje na banovine, je tudi
dečji dom v Mariboru postal oblastni in pozneje ba¬
novinski dečji dom.

Med tem časom je dobil dečji dom še dva oddelka
poleg matičnega v Mariboru in sicer drugi oddelek
pri šolskih sestrah v Mariboru, Melje in tretji odde¬
lek pri šolskih sestrah v Slovenski Bistrici.

V I. oddelek (matični) se sprejema moška deca od
šoloobvezne dobe do 14. leta, v II. oddelek v Melju
moška in ženska deca od l x /a leta do 6. leta in deklice
do 15. leta, v III. oddelek v Slovenski Bistrici pa
moška in ženska deca od 3. leta do 6. leta ter deklice
do 18. leta, ker se v ta oddelek sprejema moralno
ogrožena in padla ženska mladina. Po sklenjenih po¬
godbah plačuje uprava dečjega doma šolskim sestram
mesečno Din 300'— za vsakega otroka in ga oskrbi
pri sprejemu s potrebnimi dvojnimi oziroma trojnimi
oblačili. V oddelek II. se sprejme do 30, v oddelek III.
pa do 20 otrok.

V letu 1933. se je preselil oddelek I. (matični) iz
mestnega poslopja v novo, večje, lastno banovinsko
poslopje v Strossmayerjevi ulici štev. 30. S tem se
je število v matični oddelek sprejetih otrok zvišalo
od 25 na 70.

V zadnjih letih se je organizirala tudi dečja bano¬
vinska kolonija na deželi,  kamor se izroča deca na
oskrbo in vzgojo poštenim rodbinam proti vzgojnemu
prispevku, oziroma rejnini mesečnih 100 do 150 Din
in oblačilom. Njihova oskrba in vzgoja je pod stal¬
nim nadzorstvom uprave dečjega doma. Zdravstveno
nadzorstvo nad rejenci pa izvršujejo banovinski zdrav¬
niki. Dečja banovinska kolonija na deželi je tudi
pri Sv. Juriju ob Ščavnici in pri Sv. Ani v Slovenskih
goricah. Rejniki (rejnice) so kmečkega stanu. Tako
se otroci navadijo na življenje na kmetih in ohranijo
domači grudi.

3  Po podatkih gen. varuha nadsvetnika Vidica.

KRONIKA

121

Banovinski dežji dom v Maribora

POMOŽNE ŠOLE ZA DUŠEVNO ZAOSTALE
OTROKE

Prvi tečaj za izobrazbo učiteljev pomožnih šol  se
j'e vršil v Ljubljani že 1. 1908. že tedaj se je učna
uprava (deželni in mestni šolski svet) pričela baviti
z mislijo, da ustanovi pomožni razred za slabo na¬
darjeno deco, ki je ovirala pouk normalne dece. Ho¬
tela je pa tudi pomagati slabo nadarjenim otrokom,
da ne ostanejo zapostavljeni in zanemarjeni v osnovno¬
šolskih razredih ter se jim nudi popoln razvoj in
polna pozornost z ločenim, posebnim poukom. V
jeseni 1. 1911. je bil odprt pomožni razred,  ki je bil
tudi pod stalnim nadzorstvom šolskega zdravnika.
Radi velikega števila otrok se je moral razred deliti,
že tedaj, kakor vse do danes, je služila pomožna šola
kot vadnica za hospitacije  kandidatom in kandida¬
tinjam učiteljišč in pedagoškemu krožku univerze.
Po prevratu so se vsi razredi pomožne šole, ki so
medtem narasli na tri, organizirali kot trirazredna
pomožna šola v Ljubljani, ki jo je višji šolski svet z
razpisom od 30. januarja 1920, štev. 446, razširil v
šestrazrednico s posebnim pripravljalnim razredom.
Istočasno je sistemiziral posebno učno mesto za roko-
tvorni pouk, da se otroci vzgajajo v ročnosti in se jim
privzgoji smisel za manuelne poklice. L. 1924. se je
pomožna šola popolnoma osamosvojila in dobila
samostojno vodstvo. Obenem z enako šolo v Mariboru

V dečji dom  se je od ustanovitve do danes sprejelo
735 oskrbovancev obojega spola iz področja dravske
banovine. V letu 1935. je bilo v dečji dom sprejetih
94 oskrbovancev, ki so bili osiroteli, bili zapuščeni
od svojcev ali zanemarjeni, nekateri zaradi siromaš-
nosti svojcev, zaradi slabe vzgoje, zaradi službe svoj¬
cev in zaradi postopanja ter repatriacije.

Iz zavoda obiskujejo oskrbovanci otroški vrtec,
osnovno in višjo narodno šolo, meščanske in srednje
šole ter trgovsko nadaljevalno šolo.

Po končanem obveznem šolanju se odpustijo oskr¬
bovanci iz zavoda, ko se jim je preskrbelo njihovim
možnostim primerno učno mesto in tako preskrbelo
za njihovo bodočnost. Razen tega se pa oddajajo
oskrbovanci po zahtevi pristojnim domovinskim ob¬
činam ali svojcem v nadaljnjo oskrbo ali pa v vzgojo
na deželi proti rejnini ali če jih prevzamejo rejniki
za svoje. Vsega sta bila odpuščena v letu 1935. iz za¬
voda 102 oskrbovanca. V dečji banovinski koloniji
na deželi je sedaj 38 oskrbovancev.

Dečji dom se vzdržuje iz dotacije banovine, ki
znaša za proračunsko leto 1935/1936. Din 335.080'—
in lastnih dohodkov, to so oskrbnine oskrbovancev,
katere prispevajo pristojne domovinske občine in
svojci po socialni možnosti od Din 25'— do Din 300'—
mesečno za otroka. Lastni dohodki so proračunani na
151.500 Din.

Za oskrbovance v dečji banovinski koloniji na de¬
želi pa prispeva banovina izredne dotacije po soraz¬
merju s številom otrok.

Uprava banovinskega dečjega doma upravlja tudi
vse društvene posle Društva za zdravstveno zaščito
otrok in mladine v Mariboru,  katero oskrbuje tudi
Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na
Pohorju.

Uspešnejši in izdatnejši oskrbi osirotelih in siro¬
mašnih otrok, ki bi v večjem obsegu pospeševala tudi
njih vzgojo, bo treba posvečati večjo pozornost vobče,
posebno pa, da se bodo oddajali otroci rejnikom na
deželo proti plačilu, bodisi delne ali celotne rejnine,
bodisi brezplačno. S tem se bo veliko število siro¬
mašne mladine ohranilo kmetiškeinu stanu in domači
grudi. 1

1  Po podatkih upravitelja Dečjega doma g. Womer-ja.

122

KRONIKA

je dobila 1. 1928. začasen učni načrt na osnovi pred¬
loga Glavnega prosvetnega sveta (O. N. br. 56.362
z dne 1. avgusta 1928).

Slabonadarjene, zlasti idiotično-imbecilne otroke, ki
jih starši niso mogli pošiljati v osnovno šolo, so ob¬
čine oddale v Zavetišče sv. Jožefa v Ljubljani (Vidov¬
danska cesta 9). Da bi tudi otroci ne ostali brez po¬
uka, je veliko županstvo 1. 1928. odredilo pregled teh
otrok, v koliko spadajo v pomožno šolo in v zavetišču
odprlo pomožni razred  kot sestavni del pomožne šole.
Ministrstvo prosvete je odobrilo ta razred in kasneje
še drugi razred kot višji oddelek (O. N. br. 37.270
z dne 10. maja 1929). Da se izobrazijo in usposobijo
strokovni učitelji za pomožno šolstvo, je izdalo mini¬
strstvo poseben predpis o strokovnem izpitu za po¬
možne šole  in osnovalo posebne tečaje za usposobljenje
učiteljev slabonadarjene, slepe in gluhoneme dece. V
Ljubljani se namerava zgraditi poseben zavod za sla-
bonadarjeno deco z internatom  in je obč. uprava na
seji 29. febr. 1932 že sklenila, da odstopi državi oz.
banovini brezplačno potrebni svet. Vzdrževanje po¬
možne šole je urejeno tako, da plačuje država osebne
prejemke učiteljstva, krajevni šolski odbor (t. j.
mestna občina) skrbi za namestitev, kurjavo in sna-
ženje, banovina pa za stvarne šolske potrebščine, kar
je urejeno s posebno pogodbo. V zdravstvenem po¬
gledu je do 1. 1932. pomožna šola spadala pod mestni
fizikat, od 5. X. 1932 je pa prevzela zdravstveno skrb
za otroke pomožnih šol državna šolska poliklinika.
Da se olajša opredelitev otrok in izločitev za postopno,
višje šolanje nesposobnih otrok, se je odprl pri po¬
možni šoli poseben zbiralni razred.  Pomožni razredi,
podrejeni šoli-matici, obstoje tudi na šolah v Mostah,
Viču in D. M. v Polju. Statistika pomožnih šol je sle¬
deča: 6 razredna šola v Ljubljani z oddelkoma v za¬
vetišču sv. Jožefa šteje 98 otrok, šole v Mostah, na
Viču in v D. M. v Polju krog 50 otrok, pomožna šola
v Mariboru pa 113 otrok. 1

OTROŠKA BOLNICA V LJUBLJANI

Otroška bolnica, ki je sicer nastanjena v privatni
zgradbi, lastnini »Društva za vzdrževanje otroške bol¬
nice v Ljubljani«, je oddelek Splošne državne bolnice
v Ljubljani.  Daši je zgradba stara že nad 60 let (gl.
letošnji 1. zvezek Kronike str. 6—7), vendar še danes
zadošča za sprejem na notranjih boleznih bolnih
otrok. Zgradba, ki vsebuje 27 prostorov za bolniške,
gospodarske in stanovanjske namene, stoji v lepem
vrtu, ki je deljen v park za zdravstvene namene in ze-
lenjadni vrt. V zgradbi je 11 velikih in malih bolniških
sob, dnevna igralnica in veranda za sončenje. Ima
tudi vse potrebne stranske prostore za zdravstvo in
gospodarstvo (ambulatorij, laboratorij, pisarno itd.),
ima kuhinjo, hladilnico, svojo pralnico itd. Obrat za-

1  Po podatkih g. nadzornika Gruma.

Umrljivost otrok v Jugoslaviji

posluje: 2 stalno nameščena zdravnika in 1—2 za¬
časno dodeljena ter 14 sester-usmiljenk s prednico,
vrtnarja in 3 posle. V sobah je stalno prostora za
75 postelj, v nujnih slučajih se pa da to število po¬
množiti še za 25, pa kljub temu ni potreba, da navzlic
skrbem z izolacijo v inkubaciji sprejetih slučajev jih
leži po več v eni postelji. Od teh 75 postelj so na¬
menjene 4 dojiljam, ker je potreba po ženskem mleku
za terapijo črevesnih obolenj dojenčkov nujna. Otro¬
ška bolnica sprejema vse bolezni dojenčkov in zali-
vančkov in vse notranje bolezni otrok do 13. leta,
razen tega pa kožne bolezni, mnogo očesnih, ušesnih
in živčnih, od teh pa le one, ki ne rabijo kirurgične
ali prav specialne nege. Razen tega sprejema tudi
nalezljive bolezni, izvzemši davico in škrlatinko, ki se
sprejemata v drž. spl. bolnici na infekcijski oddelek.

V 1. 1935. je bilo sprejetih 1620 otrok  (801 moških
in 819 ženskih), oskrbnih dni  je pa bilo 2i.900.  Pov¬
prečno je torej ležal v bolnici vsak bolnik 15 'A  dneva.
Bolezni je bilo 148 različno diagnosticiranih. Umrlji¬
vost je bila minimalna in je znašala le %.  Med¬
tem ko je poraslo število bolnikov od 1. 1933. (1278)
in 1934. (1510) na 1620, 1. 1935., je padla umrljivost
zaporedoma na 10 'A  % in 6 % in na 4'44 %■

Bolnica je oskrbljena z vsem potrebnim in ustreza
za dogledni čas ne samo glede na osebje in prostor,
ampak tudi glede na zdravniško oskrbo in zdravstve¬
ne pripomočke za slučaje notranjih bolezni popol¬
noma. Nujno bi pa bilo potrebno, da se združijo v
enem zavodu vsi otroci,  ki bolehajo za katerokoli
otroško boleznijo. Zakaj otrok je že v zdravem, tem¬
bolj pa v bolnem stanju objekt zase,  ki zahteva ne
samo posebne psihične in fizične službe, ampak tudi
po svojih boleznih svojstveno živ in mrtev milje, ki
ga obdaja. 2

2  Poročilo primarija dr. Bogdana Derča.

KRONIKA

123

OBRTI V POVOJNEM MARIBORU

Do zloma avstro-ogrske monarhije je bil Maribor
mesto, ki je postalo po zgraditvi prog Dunaj—Trst in
Maribor—Franzensfeste važno prometno križišče med
politično enotnimi, a gospodarsko raznolikimi pokra¬
jinami. V desetletjih po izgraditvi teh železniških prog
sc je v Mariboru razvila živahna trgovina ter je stara
obrt doživela radi postopnega uvajanja strojev, plin¬
skega in bencinskega pogona nov razmah. V usnjarski,
mlinarski in pivovarniški stroki se je rokodelstvo raz¬
vilo v predvojno industrijo. V trgovini pa je bila za
predvojni Maribor značilna trgovina z vinom in dežel¬
nimi pridelki, posredno tudi z lesom.

Z nastankom Jugoslavije leta 1918. je postal Mari¬
bor periferna vhodna točka v novo državo, kar je
bistveno preusmerilo njegov gospodarski razvoj. Ju¬
goslavija je kot agrarna država namenila podravski
prestolici gospodarsko funkcijo središča nove indu¬
strije. Industrializacija Maribora je dobila predpogoj
v belem premogu elektrarne Fala d. d. (investirani
kapital 31,000.000 švic. fr.) z energijo 50.000 k. s. Za
časa Avstrije je bila elektrarna Fala določena, da bo
oddajala tok predvsem Gradcu; po prevratu pa Gra¬
dec z okolišem za Falo ni več prišel v poštev, marveč
v prvi vrsti Maribor, ki je v Fali dobil predpogoj za
novo industrijsko življenje in ki oploja tudi ostale
panoge že starejšega gospodarstva.

Z razvojem novih mariborskih industrij pa opazimo
takoj v prvih povojnih letih propad mlinarske indu¬
strije, ki ni mogla vzdržati vojvodinske konkurence;
tako je ustavil obrat znani, leta 1872. zgrajeni Scher-
baumov parni mlin v Kopališki ulici, ki se sedaj pre¬
ureja za nove prostore Mariborske tiskarne. Ostala
mlinarska podjetja so svoje obratovanje skrčila na
produkcijo, ki je v primeri z njih kapaciteto zelo
majhna. V trgovini pa je Gradec poleg svojega poli¬
tičnega pomena za slovensko štajersko izgubil v ve¬
liki meri gospodarske zveze s tukajšnjimi konsumenti,
s čimer se je mogel okoristiti Maribor. V zvezi s tem
je poleg trgovine tudi napredek mizarstva in strok,
ki se bavijo z opremo.

Statistična razpredelnica obrtnih pravic, izdanih za
mesto Maribor od leta 1918. do leta 1935. kaže giba¬
nje mariborske obrti v zvezi z navedenimi kompo¬
nentami, s povojno konjunkturo ter tej sledečo de¬
presijo:

DR. MILAN S K N K O V I Č

Od leta 1932. se vodi še poseben register industrij¬
skih obrti, po katerem je bilo podeljenih leta 1932. 3,
leta 1933. 6, leta 1934. 5 obrtnih pravic za industrijske
obrti. Leta 1935. ni bila izdana nobena industrijska
obrtna pravica.

Konec leta 1935. je bilo v obrtnih registrih mest¬
nega poglavarstva v Mariboru vpisanih 840 rokodel¬
skih obrti, 49 industrij, 766 trgovskih in ostalih obrti
ter 275 dovolil (koncesij), skupno torej 1920  obrtnih
pravic.

Leta 1918. pa je imel Maribor skupno 11A5  obrti,
število obrti se je do leta 1935. torej povečalo za 77o
obratov.

Pri gornjem statističnem pregledu, sestavljenem po
obrtnih registrih mestnega poglavarstva v Mariboru
za čas od leta 1918. do 1935. so na prvi pogled zna¬
čilne številke podeljenih obrtnih pravic v letu 1918.
v primeri z leti 1919. in 1920. Leta 1918., v dobi vojne
izčrpanosti, je mestni magistrat mariborski izdal 70
obrtnih pravic za proste obrti, 15 za rokodelske in 9
za koncesionirane, skupaj torej 94 obrtnih pravic.
V letu 1919. pa se pokaže oživljena gospodarska de¬
lavnost ter je bilo v tem letu v Mariboru izdanih 284
obrtnih pravic za proste, 105 za rokodelske in 17 za
koncesionirane obrti, skupno 406 novih obrtnih pra¬
vic. še večji porast beležimo v letu 1920., ko je mari¬
borski magistrat izdal 344 novih pravic za proste
obrti, 143 za rokodelske in 20 za koncesionirane
obrti; skupno se je tega leta ustanovilo 497 novih
obrti. Leto 1920. pomeni največji napredek v številu
novih obratov. Sedaj pa je bilo potrebam že zadoščeno,
nakar opazimo, da je število novih obratov začelo po¬
jemali. Z normalizacijo razmer je mnogo nesolidnih
obratov, ki so nastali z nereelnimi, špekulativnimi na¬
meni, prenehalo. Leta 1921. zabeležimo le 247 novih
obrtnih pravic, v nadaljnjih letih pa sc giblje število
novih obrtnih pravic v splošnem okoli 220.

Najmanj novih obrtnih pravic je bilo razen vojnega
leta 1918. podeljenih leta 1933., ko jih je mestno po¬
glavarstvo izdalo le 136, skupno s 6 industrijami pa
140. Ta številka je v skladu s splošnim gospodarskim
položajem, nastalim zaradi gospodarske depresije, kri¬
ze ter nelikvidnosti denarnih zavodov.

124

KRONIKA

Pripomniti je, da poznamo po obrtnem zakonu, ki
je stopil v veljavo dne 9. marca 1932, industrijske,
rokodelske, trgovinske in ostale obrti in dovolila. Ta
sprememba je povzročila, da se ne vodi več register
prostih obrti, marveč so sedaj te obrti večinoma vpi¬
sane v registru »trgovinskih in ostalih obrtov«. Indu¬
strijske obrti, ki so bile vpisane prej v registru prostih
obrti, so sedaj zabeležene v posebnem »registru indu¬
strijskih obrtov«.

Številk o izbrisu obrtnih pravic po letih ne kaž.c
navajati, ker se izbrisi za daljše dobe pred in po vojni
niso vršili sproti, marveč za daljšo dobo nazaj in česlo
za več let skupaj. Veliko število obrti je bilo uradno
črtanih leta 1932. in 1933. povodom nove registracije,

med njimi mnogo takih, ki že več let niso obratovali.
Podatki o izbrisanih obrtnih pravicah torej ne bi
nudili dejanske razvojne slike.

Pregledno sliko razvoja posameznih obrtnih panog
v Mariboru, sestavljeno s pomočjo obrtnih registrov,
članskih seznamov, zapisnikov in knjig prisilnih za¬
drug nam nudi nastopna tabela. Pripomniti moram,
da se skupno število v sledeči tabeli navedenih obrtov
ne strinja s celotnim v registrih vpisanim številom,
ker nekaterih razvojno manj značilnih obrtov nisem
navedel, dalje so si morali po novem zakonu nekateri
pridobiti še posebne obrtne pravice, na primer 16 pe¬
kov za obrtno pravico keksarjev, avtobusna podjetja
pa imajo več koncesij in podobno.

STATISTIČNA RAZPREDELNICA

o stanju obrtnih strok v Mariboru od 1. 1918. do 1. 1935.

Naraščajoča industrializacija različnih prej izključ¬
no ali deloma rokodelskih strok je tudi v Mariboru
povzročila, da nekatere rokodelske obrti niso napre¬
dovale, marveč da nazadujejo, se v znatni meri ome¬
jujejo na popravila ali pa se vzdržujejo le s speciali¬
zacijo ali s posebnim kvalitetnim delom. Tipičen to¬
zadeven primer nam nudi oblačilna stroka, predvsem
čevljarji in krojači. Ogromna produkcija ter nizka
cena industrijskih čevljev sta povzročili, da je roko¬
delski čevljarski obrt v največji meri izgubil svoj
značaj in pomen. Prebivalstvo zalagajo z novo obut¬
vijo industrije čevljev (Bata, Peko, Humanik, Astra
in druge), dočim vrše čevljarji v pretežni meri popra¬

vila in specialne izdelke. V številčnem oziru je od
leta 1919. do 1935. opaziti neko stabilnost; število
mariborskih čevljarjev se giblje med 90 in 100, zna¬
čilno pa je, da je imel Maribor ob ustanovitvi čevljar¬
ske zadruge leta 1884., ko je štelo mesto 18.000 pre¬
bivalcev, 92 čevljarjev, dočim jih ima leta 1935. pri
35.000 prebivalcih le 97. Ob vzporednem razvoju bi
torej moralo biti danes v Mariboru mesto sedanjih
97 vsaj 200 čevljarjev.

Zanimiv je razvoj pri krojaškem obrili, število kro¬
jačev in sorodnih obrtnikov je od poprevratnega vzgo¬
na do leta 1920., ko jih je bilo 253, padlo leta 1933.
na 196, leta 1935. pa jih je 210. V nasprotju z abso-

KRONIKA

125

Tradicionalno mariborsko usnjarstvo ob Dravi

lutno stabilnim številom čevljarjev pa je pripomniti,
da je štel Maribor leta 1887., ko se je ustanovila za¬
druga krojačev, le 75 krojaških in sorodnih mojstrov.
Zastoj v razvoju in upadanju članstva pa se da ugoto¬
viti le v povojni dobi. Rokodelski krojaški izdelki so v
veliki meri izgubili konsumenta, ker radi nizkih pro¬
dukcijskih stroškov oblačilne industrije in poslabšane
kupne moči velikega števila prebivalstva ne morejo
biti konkurenčni. Tovarne konfekcije (Tivar, Soko,
Aboza in druge) izdelujejo obleke v do skrajnosti ra¬
cionaliziranem produkcijskem procesu, prav kakor
industrija čevljev, ter vplivajo na krojaštvo podobno
kakor čevljarska industrija na čevljarje.

Zmanjšani pomen ročnega dela opažamo seveda
tudi v drugih rokodelskih strokah, a najmanj v onih,
kjer bodisi industrializacija ni mogoča ali pa kjer
prevladuje važnost individualnega dela. Zato v sploš¬
nem ne vidimo zmanjšanih obratov pri živilskih
obrtih, n. pr. pri pekih in mesarjih, mizarjih in briv¬
cih.

Leta 1918. je bilo v Mariboru le 13 mesarjev, leta
1926. jih je 47 in 1. 1935. narasejo na 66. Ta porast
je nedvomno v zvezi s povečano potrošnjo mesa. Bolj
sorazmerno je naraslo število pekov, od 18 v letu 1918.
na 30 v letu 1935. Leta 1928. jih je bilo 35. Leta 1918.
imamo v Mariboru 34 mizarjev, ki se nato postopno
pomnože na 58 v letu 1935. Ta stroka se je osamosvo¬
jila, je tehnično zelo napredovala ter je izločila tuje
industrijske izdelke. Tudi število brivcev in frizerjev
je naraslo. Leta 1919. jih naštejemo v Mariboru 25,
ki v nadaljnjih letih enakomerno narasejo na 59 v
letu 1935. Porast števila obrtnikov te stroke ima svoj
vzrok v povečanem smislu za telesno nego, zlasti pa
je stroka številčno napredovala zato, ker se je šele
v povojni dobi v pravem pomenu besede razvila dam¬
ska frizerska obrt.

Razvoj prevozniške stroke je v tesni zvezi z napred¬
kom avtomobilizma. Za leto 1918. imamo v Mariboru
27 izvoščkov, ki narasejo do leta 1922. na 43,' za
leto 1923. imamo točno delitev 41 prevoznikov na 20
izvoščkov, 2 avtoizvoščka, 2 avtoprevoznika in 17 voz¬
nikov. L. 1930. imamo 21 izvoščkov, 24 avtoizvoščkov

Moderna tekstilna industrija v Oreiju

(taksijev), 10 prevoznikov z avtomobili in 34 voznikov.

Leta 1934. naštejemo 20 izvoščkov, 18 taksijev, 5 pre¬
voznikov z avtomobili in 20 voznikov, leta 1935. pa
pade število izvoščkov s konjsko vprego na 15, dočim
zabeležimo v tem letu 19 taksijev. Vidimo, da število
izvoščkov s konjsko vprego stalno pada, vendar pa
kaže, da naše razmere niso takšne, da bi izvoščki,
kakor v velemestih, popolnoma izginili. Mimogrede
omenjam, da je bil prvi obrtni list za avtotaksi v Ma¬
riboru izdan leta 1912.

Iz statistične razpredelnice moremo posneti, da je
zelo padlo število obrtnikov, včlanjenih v združenju
obrtnikov (skupni zadrugi). Med njimi je omeniti kot
nazadujočo stroko sedlarje. Emancipacijo od inozem¬
stva pa zaznamujejo poleg drugih strok knjigoveštvo,
torbarstvo in tiskarstvo. Ne glede na navedene mo¬
mente opažamo padec življenjskega standarda mno¬
gih obrtnikov ter nemožnost osamosvojitve pomočni- >
kov. Vzrok temu je poleg industrijskih izdelkov in
prevelike konkurence na omejenem ozemlju predvsem
slaba kupna moč potrošnika.

Za razvoj rokodelskih obrti v Mariboru je nadalje
značilno število učencev obrtne nadaljevalne šole, ki
se je gibalo od leta 1920/21 do 1934/35 takole:

obrtov, pri čemer je omeniti še tendenco obrtništva,
da zmanjša število vajencev in da tako ne vzgoji nad-
številnega naraščaja.

(Konec prihodnjič.)

126

KRONIKA

KONČNI rezultati popisa prebivalstva

OBČINE VIČ Z DNE 19. SEPTEMBRA 1935

Mestni statistični urad izvršuje pravkar, kakor že vseh podatkov gradiva, ki so se zbrali ob popisu pre-
v prvi številki tekočega letnika naše revije povedano, bivalstva na novo priključenih občin,
novo in podrobnejšo razpredelbo ter točnejše štetje Doslej so deloma končana dela tudi za prejšnjo po¬
litično občino Vič; rezultati so naslednji:

1. STAROSTNA RAZDELITEV PREBIVALSTVA

Občina Vič je štela dne 19. septembra 1935, vštevši začasno odsotne, 7467 prebivalcev, ki se razdele tako-le:

Moški:

1  od teh 14  t. j. 039 % pravoslavnih, 11 t. j. 0*31 °/o starokat., 5  t. j. 0'14% protest., 2 L j. 0‘05°/o brez konfesije, 1 t. j. 0'03°/o
izraelitov in 1 t j. 0 - 03°/o muslimanov.

2  od teh 2 t j. 0 - 06% pravoslavnih, 2 t. j. 0'06°/o starokat., 3  t. j. 0'08°/o protest.

3  od teh 10  t. j. 0'28% pravoslavnih, 6 t. j. 0'17% starokat., 2 t. j. 0 - 06°/o protest, 2  t. j. 0'06°/o brez konfesije, 1 t. j. 003%
izraelitov in 1 t. j. 003% muslimanov.

4  od teh 2 t. j. 0 - 05°/o pravoslavnih, 3 t. j. 0 - 08% starokat.

,  Zaradi — za statistična raziskovanja — silno neprikladnega datuma (t. j. 19. IX.) Dismo mogli razdeliti prebivalstva po letih
starosti, pač pa le po rojstnih letih, da so za letnik 1936. izkazani le oni novorojenci, ki so bili rojeni do 19. IX. 1935. V toliko so
podatki za prvo leto prenizki.

KRONIKA

12?

Ženske:

1  od teh 14  t. j. 0'36°/o pravosl., 12 t. j. 0’31 % starokat., 5  t. j. 0'13 % protest., 2 t. j. 005 % brez konfes, 1 t.j. 0 - 03% izraelit.

2  od teh 3  t j. 0‘08% pravosl., 4 t. j. O'10% starokat., / t.j 0'03 °/o protest.

» od teh 11  t. j. 0-28% pravosl., 7 t. j. 018% starokat, 3  t. j. 0 - 08% protest., 2  t.j. 005% brez konfes., 1 t. j. 0 - 03% izraelit.

4  od teh 1 t. j. 003% starokat., / tj. 002% protest.

Po zaposlenosti se razdele prebivalci Viča tako-le:

Po veroizpovedi je dne 19. IX. 1935 štela občina Vič:

1  To so vsi oni prebivalci, ki so sicer zaposleni, vendar
ne v poklicu, za katerega so kvalificirani.

2  To so pravi, trajno nezaposleni prebivalci.

Od skupnega števila prebivalstva je skupno 3582,
t. j. 47'97 %  moških in 3885, t. j. 52'03 %  žensk.

Na 100 moških je prišlo torej 108 (10846) žensk,
na 100 žensk pa le 92 (92'20) moških.

Če vzamemo polovico leta za povprečje pri posa¬
meznih letnicah starosti, dobimo, da je znašala po¬
vprečna starost moških prebivalcev občine Vič nekaj
nad 29 (29‘041) let, ženskih prebivalcev pa približno
30 Yi  (30'791) let. Povprečna starost obeh spolov je
pa znašala skoraj 30 (29951) let.

Odstotek poročenih, vdovelih in ločenih prebivalcev
občine Vič v posameznih starostnih skupinah (pet-
letjih) je bil glede na skupno število členov (pripad¬
nikov) istih starostnih skupin moških in žensk tale:

Moški:

128

K R O N

K A

Starostna razdelitev prebivalstva občine Vič v otro¬
ško (do dopolnjenega 6. leta), v šoloobvezno (od pri¬
četega 7. do dopolnjenega 14. leta), v polpridobitveno
(od pričetega 15. do dopolnjenega 20. leta), v prido-
bitveno (od pričetega 21. do dopolnjenega 64. leta) in
zopet v nepridobitveno dobo (doba ostarelosti, t. j. nad
65 let starosti) je bila na dan 19. sept. 1935 naslednja:

V starosti, ki pride običajno lahko v poštev za ženi¬
tev, oziroma možitev (pri moških od 20. do 50. leta,
pri ženskah pa od 15. do 50. leta) je bilo na Viču na
dan 19. septembra 1935 1846 moških in 2232 žensk,
kar predstavlja 51*54% vsega moškega in 57*45% vsega
ženskega prebivalstva občine Vič. če pa vzamemo isto
razdobje, t. j. od 20.—50. leta tudi pri ženskah, do¬
bimo le 1962, t. j. 50*50% žensk.

Absolutno in relativno število poročenih in neporo¬
čenih (samskih, vdovelih in ločenih) prebivalcev gor¬
nje starostne skupine (t. j. za moške od 20.—50. leta,
za ženske pa od 15.—50. leta) je bilo sledeče:

Popisanih dojencev (rojenih od 20. IX. 1934 do
19. IX. 1935) je bilo 19. septembra 1935 v občini Vič
117 (67 dečkov in 50 deklic). Legitimacije rojstev pri
tem popisu nismo navajali, zato odpadejo tovrstni
podatki.

število prebivalstva ženskega spola v rodilni dobi,
t. j. od 15.—50. leta, je znašalo 19. septembra 1935
2232 ali 51*54% vsega števila žensk. Od teh je bilo
1138 (t. j. 50*99%) poročenih, če upoštevamo vse,
torej tudi neporočene ženske od 15.—50. leta, katerih
število znaša, kot je že rečeno, 2232, se je rodilo na
100 žensk 5 (5*242) otrok; v tem številu so iz nave¬
denega razloga seveda všteti tudi nezakonski otroci.

II. STATISTIKA POKL1COV IN SOCIALNA
RAZDELITEV PREBIVALSTVA

Razdelitev prebivalstva občine Vič po pridobitnih
skupinah in razporeditvi v teh skupinah je bila dne
19. sept. 1935 — po navedbi prizadetih — naslednja:

moški ženske skupaj

A. Poljedelstvo, gozdarstvo in ribarstvo:

KRONIKA

129

Gospodinjstvo kot poklic je navedlo 1208 gospodinj
z 78 člani domače pomoči (vse ženske).

V občini Vič je bilo torej v dobi popisovanja 2846,
t. j. 38'11% prebivalcev, ki so bili zaposleni v raznih
poklicih, 555, t. j. 7‘43% prebivalcev, ki niso imeli
nobenega poklica (zasebniki in rentniki), 313, t. j.
4‘19% prebivalcev brez posla, tzv. »bp«, ter 3753, t. j.
50'26% prebivalcev, ki so bili brez pravega poklica
ter so živeli v gospodinjstvih zgoraj navedenega pre¬
bivalstva.

229

84

Skupine poklicov
Poljedelstvo

Gozdarstvo in ribarstvo
Rudarstvo

I. kamenja in zemlje
I. železa in kovin
I. glasbil in igrač
I. kemična
1. tekstilna
I. papirja
1. usnja
I. lesa
I. živil
I. oblačil
I. stavbna
I. grafična
Gledališče in glasba
Gostinski obrati
Promet
Služinčad

Delavci (nekvalificirani)
Strojniki in kurjači
Zas. in trg. nameščenci
Tehnični uradniki
Drugi nameščenci
Dijaki
Učitelji

»b«

moških žensk

28

3

IV. ŽIVLJENJSKA SILA DRUŽIN PO GLAVNIH
PRIDOBITNIH SKUPINAH 1

Podatki glede števila vseh živečih potomcev (otrok
— ne glede na starost) v posameznih družinah, so za
glavne pridobitne skupine naslednji (števila v prvi
vrsti se nanašajo na družine zaposlenih, v drugi na
družine tzv. »b«, v tretji pa na družine tzv. »bp«):

III. STATISTIKA BREZPOSELNOSTI

Podatki o brezposelnih (tzv. »bp«), ozir. onih, ki
so sicer zaposleni, toda ne v poklicih, za katere so
kvalificirani (tzv. »b«), so navedeni zgoraj desno:

1  Vsota družin tega poglavja se zato ne sklada z vsoto
družin, izkazanih pri hišah, ker smo pri tem štetju upo¬
števali tudi vdovce in vdove — posebno starejše (n. pr.
prevžitkarje itd.) — z ali brez otrok, ki stanujejo kot pod¬
najemniki pri družinah, katerih pri popisu hiš nismo po¬
sebej izkazovali.

m

KRONIKA

če delimo skupno število otrok s številom zakoncev,
lahko izračunamo, da prideta povprečno na vsak za¬
kon nekaj manj kot dva (1*807) otroka.

V teh številih so vštete obstoječe družine kakor

tudi ostanki po smrti ali po sodišču ločenih družin.
Na žalost nam slični podatki od poprej niso znani,
zato nam je primerjanje tovrstnih podatkov onemo¬
gočeno.

V. STATISTIKA HIŠ IN STANOVANJ

Podatki o številu in higienski ureditvi hiš in stanovanj so za občino Vič naslednji:

Razen izkazanih objektov so bile na Viču še 4 to¬
varne, 4 opekarne, 2 dvorani za prireditve, 1 mlin na
električni pogon, 2 hiši in 4 barake, ki so določene za
poslovne namene, 3 garaže in 28 drugih manjših ob¬
jektov (lesenih šup in barak, delavnic, skladišč, če¬
belnjakov, vrtnih salonov itd.).

Glede higienske ureditve stanovanjskih objektov v
občini Vič so podatki naslednji:
kanalizacijo ima 378 hiš,

plinsko napeljavo imata 2 hiši,
električno razsvetljavo ima 1315 hiš,
vodovodno napeljavo ima 396 objektov in 658 sta¬
novanj .

Podrobni podatki obrtne in poljedelske statistike
Viča slede, kakor hitro bo mestni statistični urad
izvršil dela na definitivnem štetju, ozir. popisu pre¬
bivalstva.

KRONIKA

181

NAJSTAREJŠE LJUBLJANSKE INDUSTRIJE

PINHAKOVA TVORNICA VITRIOLA

Ko sem predlani začel priobčevati v »Kroniki« vrsto
razprav o starih ljubljanskih industrijah, sem omenil
med tvornicami, ki so delovale že v 18. stoletju, tudi
tvornico vitriola, 1  katero je zgradil 1. 1798. šentja¬
kobski župnik Jožef Pinhak v bivši hiši zgodovinarja
Antona Linharta v Streliški ulici. O njej sta poročala
doslej, toda le mimogrede, Vrhovec in Radics ter po
njima tudi Vrhovnik. 2  Kaj več o tej hiši, odnosno
tvornici pa ni bilo znanega, zlasti se še nihče ni lotil
nje lokalizacije. Na osnovi novega arhivalnega gra¬
diva 3  se bo v naslednjem napravil poskus, razbistriti
lego in postanek tvornice ter dognati, kako je delo¬
vala, kdaj in zakaj je propadla.

Poprej pa je potrebno, da si natančneje ogledamo
vse zgodovinske vire o postanku Linhartove hiše in
s tem dopolnimo Vrhovčevo beležko v Izvestjih Mu¬
zejskega društva za Kranjsko 1894, str. 176—8.

1. Položaj pred l. 1792.

Severno-zapadna stran grajskega hriba zunaj mest¬
nega obzidja je bila v drugi polovici 18. stoletja za¬
zidana samo od sedanjega Krekovega trga do me¬
ščanskega strelišča (današnji Ljudski dom). Odtod
naprej so se razprostirale na levi strani ceste do Gru¬
berjevega prekopa njive in travniki, dočim je segalo
na desni strani pobočje hriba tik do ceste.

Okoli 1774 je zaprosil cesarski smodnišni nadzor¬
nik (k. k. Pulverinspektor) Anton Avgust Kappus
pl. Pichelstein mestni magistrat, naj mu dodeli nekaj
sveta ob cesti pod Gradom (današnja Streliška ulica),
malo naprej od tedanjega mestnega strelišča, češ da
bo tam zgradil tvornico za smodnik (Pulvermuhle)
ali po tedanjem izražanju solitrarno (Salniterfabri-
que, Salniterplantage). To se je zgodilo in Kappus
je dobil že 1775 od vrhovnega vojnega sveta za na¬
bavo potrebne pepelike (Pottasche) in drugih po¬
trebnih snovi 4000 fl., potem (1780) 8000 fl. in sled¬
njič (1783) še 2000 fl. posojila ter za to zastavil svojo
hišo v mestu, barjanske deleže na Viču in svojo soli¬
trarno. Solitrarna pa je že kmalu prišla v težave, saj
je morala Kappusu priskočiti na pomoč njegova žena

1  Kronika mesta Ljubljane 1934, I, str. 58.

2  Vrhovec: Lf. Hauptstadt Laibach, 1886, str. 176; Peter
Radics: Anton Linhart, LZ 1893, str. 91; Nestor (Vrhov¬
nik) : Iz stare Ljubljane, Jutro 1923, str. 280.

3  Ročni urbarij ljublj. predmestij (Handurbarium der

Laibacher Vorstadte) 1787—91 in 1795—98; Zemljiška
in zastavna knjiga mesta Ljubljane (Grund- und Satzbuch

der Stadt Laibach) 1780—1850, T. V. Polana Vorstadt,
Fol. 517—22; Akt mestn. mag. 2/878 iz 1. 1792. v mestnem
arhivu; zbirka zemljeknjižnih prepisov T. IV, Fol. 130 in
133, 370—71, 720; T. VIII: 119—127, 226—237; T. VII
23—25, T. XIV. F. 409; T. XVIII F. 440—2; T. XXIII, F.
358; Akt bivšega kranjsk. dež. glavarstva Fasc. 32 ex 1798;
rojstne, poročne in mrliške matice župnije št. Peter od
1797—1875; katastrska mapa predmestja Poljane 1825; pole
lj. ljudskih štetij 1834—1931; zemljiška knjiga predmestja
Poljane, vložka 1 in 93.

DR. RUDOLF A N D R E J K A

Antonija s 1000 fl., stotnik Ksaver baron Zois, s kate¬
rim se je 1780 zvezal v posebno družbo, pa z 10.000 fl.
Leta 1784. je posodil tudi žiga baron Zois Kappusu
za njegovo solitrarno še 1500 fl. Toda že 1788 je prišel
Anton Kappus v konkurz, 4  ki se je končal s tem, da
je mestna občina 16. aprila 1790 kupila solitrarno za
64 fl., upniki pa so se s svojimi ogromnimi terjatvami
lepo napotili na »surogat kupnine za solitrarno« (raz¬
sodba apelac. sodišča v Celovcu z dne 1. aprila 1790).

Solitrarna na Poljanskem predmestju št. 78, obsto¬
ječa iz drobilnice za smodnik (Pulvermuhle), delav¬
nice, skladišča in stanovanjskih prostorov za delavce,
je delala z 1 mojstrom in 4 pomočniki nekako do
1799, toda od 1796 brez Kappusa. Bila je to prva
stavba, najbrže le deloma zidana in pritlična, ki je
nastala ob današnji Streliški ulici in sicer, kakor iz¬
priča stara zemljiška knjiga predmestja Poljane, na
delu zemljišča poznejše Pinhakove vitriolne tvornice.

2. Zidava Linhartove hiše

Junija 1792 je gubernijski tajnik Anton Linhart za¬
prosil mestni magistrat, da mu prepusti del pustega
sveta na »Podgradu«, kakor se je takrat imenovala
današnja Streliška ulica in breg navzgor proti utrd¬
bam. Svet si je izbral med mestno pristavo in vrtom
dr. Kastelica. 5  Ta prostor je padal strmo do ceste
ter bil poln groblja, jarkov in mlak. Magistrat je
sprva (18. junija 1792) Linhartovo prošnjo odklonil,
češ da misli dotični svet sam uravnati za živinsko
sejmišče in tam sezidati primerna poslopja. Linhart
pa je v drugi vlogi (20. junija 1792) poudaril, da ne
zahteva izglajenega cestišča, kolikor bi bilo določeno
za sejmišče, marveč le pusto reber grajskega hriba z
mlako med zgornjo in spodnjo potjo, nekako do vrat
mestne pristave in odtod navzdol v ravni črti do Ka¬
stelčevega vrta. Svet je brez vrednosti, torej bi tudi
javna dražba bila brez uspeha. On bi pa na svoje
stroške mlako, ki ogroža mimoidoče, zlasti ponoči,
zasul in pot od strelišča navzgor znižal.

Magistrat se je tem razlogom vdal in poročal (6. ju¬
lija 1792) kresiji, naj pritrdi oddaji zaprošenega sveta

4  Prim. o tu navedenih dolgovih Relatenbuch iiber die
beim Haubtstadt - Laybacher - Grundbuch vorgemerkten
Schulden T. II, A 11—14, C 5, N 2, O 2, P 2 in 8, Q 10,
S 13 in T. IV, N 12 v arhivu okrožnega sodišča v Ljub¬
ljani.

5  Dr. Anton Kastelic, rojen v Zagorju ob Savi okrog
1755, je bil stanovski fizik in policijski zdravnik v Ljub¬
ljani. Stanoval je od 1. 1780. v Ljubljani na Rotovškem
trgu v Christianovi hiši št. 275 (danes št. 20). Umrl je
v Čevljarski ulici 296 (danes št. 1) konec I. 1796. Mestni
magistrat mu je bil okoli 1785 dodelil večji kos pobočja
v Podgradu »nad solitrovimi kolibami« za napravo me¬
dicinskega vrta (Ročni urbar lj. predmestij 1787—91,
str. 100). Dr. Kastelic ni mogel biti rojen okoli 1769 (S.
B. L. I. 432), ker je bil že 1. 1780. v mestni službi (In-
štančni šematizem za vojvodino Kranjsko 1780—1782) in
takrat najmanj star 25 let. Iz zakona z ženo Marijo Eli¬
zabeto sta se mu rodila otroka Ksaverija in Anton. Po¬
sestvo Podgradom je bilo prisojeno vdovi dne 13. jan. 1797.

132

KRONIKA

v izmeri 277 kvadr. sežnjev (22Ve sežnjev dolžine,
12 2 /e sežnjev širine), saj je sama pusta reber, ki se
doslej ni rabila za nič. 1  Kresija je (19. oktobra) na to
pristala, vendar je zvišala letno davščino (Gabe) od
10 na 50 kr. V seji 3. novembra 1792 je nato mestni
zastop ljubljanski prepustil Linhartu zaprošeni svet,
ker se je ta zavezal, da bo svet usposobil za pridelo¬
vanje (»zu einem kulturmassigen Stande zu brin-
gen«), hrib pa izravnal in utrdil (akt 2/1586). Obenem
je magistrat zahteval, da morata Linhart in dr. Ka¬
stelic prepuščeni svet, kolikor je mejil na solitrove
kolibe (Salniterplantage), zagraditi. Magistratno do¬
volilo (Verbriefung) je bilo Linhartu izdano 1. de¬
cembra 1792.

Dne 12. febr. 1795 je vložil Linhart novo prošnjo
za zidavo hiše  in dveh hlevov na svojem svetu v premi
črti z mestno pristavo; obenem je prosil, da se mu
dodeli še nekaj za stavbo potrebnega sveta. Kar se
tiče morebitnih pomislekov glede nameravanega ži¬
vinskega sejmišča, ki je magistratu še vedno rojilo
po glavi, je Linhart pripomnil naslednje: zidava
njegove hiše .ni v navzkrižju s temi pomisleki. Če se
bo namreč tod napravilo sejmišče za živino, se sklada
zidava hiše in dveh ali več hlevov brez dvoma z na¬
črtom sejmišča, ker morajo ljudje in živina nekod
pod streho, če se pa sejmišče ne napravi, bi bil svet
magistratu kar brez koristi; tudi je pripravljen od
trenutka, ko bosta poslopji dozidani, plačevati pri¬
merno zvišano davščino. Komu drugemu pa magistrat
na novo zaprošenega sveta ne more podeliti, ker je ta
svet njemu (Linhartu) za dohod do vrta neobhodno
potreben. Na to prošnjo mu je podelil magistrat po
daljšem oklevanju za zidavo potreben majhen pas
sveta in Linhart si je začel zidati hišo. Med gradnjo
pa ga je 14. julija 1795 dohitela smrt. Na poganjanja
dr. Jožefa Pillerja, kuratorja nedoletnih Linhartovih
otrok, je končno določil magistrat dne 13. oktobra
1795, da so hiša in hlevi prosta 10. vinarja, umrlina
znaša 4 fl. 30 kr., letna davščina pa 1 fl. 8 kr. 2  Hišo
na Streliški ulici in dva hleva, na vsako stran po
enega, je dozidala po Linhartovi smrti njegova vdova
Jožefina, roj. Detela ter bivala odslej tu s svojimi
otroki, dokler ni pristopil k njej župnik Pinhak s po¬
nudbo, naj mu hišo proda.

3. Začetki Pinhakove tvornice

Misel, ustanoviti na Poljanah pod Gradom tvor-
nico za izdelovanje modre galice, se je pojavila sredi
1798, ko je vložil Jožef Ignac Fribert  po svojem po¬
oblaščencu, zvonarju Janezu Jakobu Samassi, 1. ju¬
nija 1798 prošnjo na deželno glavarstvo, 3  da mu do¬
voli postaviti v Linhartovem poslopju, stoječem poleg
nedavno (jiingst) zgrajenih solitrovih kolib (Salni-
terhiitten) kemično-tehnični laboratorij, v katerem
bi poskušal izdelovati modro galico (blaues Vitriol)
in nekatere barve. Pinhakovo ime se v tej vlogi ne
omenja, vendar bo iz naslednjega razvidno, da je bil
Fribert Pinhakov tehnični družabnik in strokovni

1  Magistr. akt 2/948: »nur ein odes Berggerippe, auf
welchem bis nun keine Benutzung stattgehabt hat.«

2  Handurabrium der Vorstadte 1795—98, Pag II v mest¬
nem arhivu; arh. štev. 11.

3  Akti kranjsk. dež. glavarstva Fasc. 32, št. 3421, 4364,

4439 in 7752 v arhivu Narodnega muzeja.

Anton Linhartova hiša pred prezidavo 1.1799. (Po zarisa v aktu 2/733
iz 1. 1799. v mestnem arhiva). Hlev na levi je poznejša Plnhakova
vltriolnlca. Spodaj je tloris hiše

vodja vitriolnice, medtem ko je imel Pinhak urediti
lastninsko in finančno plat podjetja. 4

Izjave, ki sta jih podala magistrat in kresijski urad
na zahtevo deželnega glavarstva, so bile za namera¬
vano podjetje ugodne. Deželno glavarstvo je na to
iz previdnosti še povprašalo protomedika (t. j. sani¬
tetnega referenta) dr. Antona Jelovška, ali ne bo tvor-
nica zdravju sosedov škodljiva. V dotični izjavi z
19. julija 1798 (akt št. 4439) prizna Jelovšek, ko je
na kratko opisal kemični proces pri izdelovanju mo¬
dre galice, da se pri tem res razvijajo žveplenokisli
plini, da se pa hitro razblinjajo v zrak in torej niso
zdravju škodljivi. Bolj merkantilistično ko sanitarno
pa pripomni na to, da je »ustanavljanje tvornic kot
prehranjevalne in pridobitne panoge deželi v korist
ter jo je treba zato dovoliti, saj se tudi sicer nihče ne
spotika nad lekarniškimi laboratoriji, zvonarnami in
livarnami, nad glazurnim delom lončarjev in nad
obrati strojarjev in topilnicami loja, ki so prav v sre¬
dišču mesta.«

Na podlagi tega strokovnega mnenja je deželno gla¬
varstvo še tisti dan (19. julija 1798) kresijo poobla¬
stilo, naj izda prosilcu dovolilo, da postavi v Linhar¬
tovi hiši (Behausung) ob solitrovi plantaži kemično-
tehnično delavnico za proizvajanje modre galice in
nekaterih barvnih izdelkov.

Medtem pa je že Jožef Pinhak, 5  župnik pri sv.
Jakobu, kupil od Linhartove vdove Jožefe hišo »pod
Gradom«. Kako in zakaj je prišel baš župnik  Pinhak
na misel, ustanoviti tod tvornico za vitriol, se ni dalo
točno dognati. Okolnost, da je bil takrat Pinhakov

4  Prim. Pinhakov odgovor na terjatev Franceta Heben-
streita na Dunaju iz I. 1801., v katerem Pinhak izrečno
poudarja, da je bil trgovski naslov podjetja »Jožef Ignac
Fribert, tvornica vitriola« in da svojega imena ni nikdar
pristavil (Relatenbuch XI, E 6 v arhivu okrožnega sodišča
v Ljubljani).

5  Jožef Pinhak (tudi Pinhack), roj. okoli 1760 na Mo¬
ravskem, je prišel, ko je dokončal bogoslovne študije na
Dunaju, 1. 1789. v Ljubljano in tu kmalu zaslovel kot nem¬
ški stolni pridigar. Bil je od 1793—97 tudi ravnatelj bo¬
goslovnega semenišča; dne 17. novembra 1796 je bil ime¬
novan za župnika pri sv. Jakobu ter tu ostal do febr. 1810,
ko je dobil Lambergov kanonikat. Umrl je 20. avgusta
1814 za jetiko.

KRONIKA

138

brat Kari lastnik premogovnih slojev in od 1801 tudi
vitriolne tvornice v šmarjeti pri Zagorju ob Savi
ter da je priskočil pozneje z velikim posojilom na
pomoč bratovi tvornici vitriola, odpira pot domnevi,
da je baš ta Karl Pinhak odločilno vplival na brata
Jožefa glede snovanja in obratovanja ljubljanske
tvornice.

S kupno pogodbo z dne 1. julija 1798 je prodala
Jožefa Linhart Pinhaku »hišo, stoječo za streliščem
poleg solitrarne z vrtom vred in s svetom, ki ga loči
od hiše na desni vrsta akacij«, za 600 fl., pa še od te
nizke kupnine je Pinhak vdovi odštel le 100 fl., osta¬
nek pa se je zavezal plačati v petletnih obrokih po
100 fl. na leto. 1  Vdova Jožefa Linhart se je kmalu
po prodaji z otroki preselila na Dunaj, kjer je tudi
umrla.

Odslej nastopa Jožef Pinhak v zadevah svoje tvor¬
nice vedno in povsod sam. O Fribertu vsaj v uradnih
spisih ni več govora. Bil pa je gotovo do 1803, ko je
prenehalo podjetje, družabnik in tehnični vodja tvor¬
nice, ki je bila v trgovskem svetu znana pod tvrdko
»Blaue Vitriolfabrik Fribert & Co.« 2  Najbrž ni maral
in morda tudi ni mogel Pinhak zaradi svojega duhov¬
nega poklica s svojim imenom na dan in je zato izbral
podjetju omenjeno tvrdko; verjetno je, da je bil kot
tretji družabnik pri podjetju udeležen tudi še Pin-
hakov brat M. dr. Karl Pinhak, lastnik premogovnika
in vitriolnice v šmarjeti pri Zagorju.

Pinhak si je izbral Linhartovo hišo za tvornico vi¬
triola najbrž tudi zaradi njene samotne lege. Razen
sosednje solitrarne ni bilo namreč v Streliški ulici pod
Gradom daleč na okoli nobene druge stavbe. Strelišče
je dobilo večjo zidano poslopje še le v 1. 1804., od
Linhartove hiše proti Gruberjevem prekopu pa so bila
ob ulici, obrobljeni z jagnedi, samo njive, vrtovi in
travniki. Le ob grajskem pobočju je stala desno od
Linhartove hiše, toda precej visoko nad njo, poletna
hišica vodje knezoškofijske pisarne Jurija Gollma-

1  Knjiga zemljeknjižnih prepisov (Umschreibungen)
T IV, Fol. 133—34 v arhivu okrožnega sodišča.

2  Tako še v Leipziger Merkantil-Adressbuch iz 1. 1804.,
kjer pa je pripomba, da je tvornica prenehala. (Prim.
Argo 1893, št. 4, str. 77.)

Položaj pred 1931: Pritlično poslopje na levi poleg nove dvonadstropne
hlie je nekdanja Plnhakova vltriolna tvornica

jerja (»Gollmerau«), na levi ob današnji Strmi poti
pa že omenjena pristava dr. Antona Kastelca, ki jo je
ta okoli 1785 dobil od magistrata za napravo »medi¬
cinskega vrta« (mišljen je najbrž vrt za medicinska
zelišča). Ta pristava je bila predhodnica današnje
vile dr. Jožefa Sajovica na Strmem potu 3.

4. Razvoj Pinhakove tvornice

Ko je Pinhak po sklenjeni kupni pogodbi na jesen
1798 začel prezidavati Linhartovo hišo, je spoznal,
da mu ne bo zadostovala za potrebe novega obrata.
Med gornjo potjo, ki je držala v smeri današnje Strme
poti do Kastelčeve pristave in med Linhartovo hišo,
odnosno mestno pristavo spodaj na današnji Streliški
ulici je bil ostal še majhen kos pobočja izza Linhar¬
tovih časov v mestni lasti. Razen tega pasu je bil med
Kastelčevim vrtom in Linhartovo hišo, torej na levi
od hiše, skoraj enako dolg pas pustega sveta, ki ga je
uporabljala solitrarna. Glede teh pasov se je Pinhak
obrnil 6. novembra 1798 na gubernij s prošnjo, naj
dovoli njih prodajo, ker jih za obrat svoje vitriolnice
nujno potrebuje. Magistrat in kresija sta prošnjo
podprla, češ da se bo z ograditvijo sveta nad Linhar¬
tovo hišo zavarovala pot brez stroškov za mesto. Na
tem desnem pasu je namreč na pobočju velika jama,
nastala radi kamnoloma, ki ogroža pasante ob zgor¬
nji poti. Tudi bo mestni magistrat imel od sveta, ki
ga Pinhaku začasno prepusti proti letni najemnini,
vsaj nekaj koristi, vitriolna tvornica, ki utegne po¬
stati občekoristno podjetje, pa bi se s tem podprla.

Pinhak si je razen omenjenih pasov zaželel še svet
onstran ceste do bližnjega polja po vsej dolžini svo¬
jega tostranskega posestva, da bi tam zgradil hlev,
drvarnico in skedenj. Zoper ta načrt pa sta bila tako
magistrat kakor kresija, zato ga je Pinhak pozneje
umaknil. Deželnemu glavarstvu (guberniju) pa po¬
ložaj še ni bil dovolj jasen, zato je zahtevalo (gubern.
akt 7752 ex 1798), naj se mu predloži situacijski obris
zaprošenih zemljišč in sploh načrt vseh Pinhakovih
poslopij. To se je tudi zgodilo in tej okolnosti se ima¬
mo zahvaliti, da nam je ohranjena prvotna podoba
Linhartove hiše in Pinhakovih dozidav iz 1. 1799., ki
jo tu priobčimo. (Mag. akt 2/733 iz 1. 1799.). Ko je
gubernij pritrdil nameravani prepustitvi obeh pasov
(razpis z dne 18. maja 1799), je sklenil magistrat s
Pinhakom pogodbo (Grundverleihungsvertrag) z dne
22. junija 1799, v kateri mu prepušča oba zaprošena
pasova. Poslopja, ki ga misli sezidati na desnem pasu,
pa Pinhak ne sme porabiti za tvornico, marveč zaradi
nevarnosti požara le za stanovanja, tudi mora biti
proti mestnim hlevom opremljeno s požarnim, čez
dimnik segajočim zidom. To pogodbo je deželno gla¬
varstvo odobrilo 5. novembra 1799 s pogojem, da mora
Pinhak kamnolom na desnem pasu zasuti in pot nad
njim ograditi. Svet, ki ga ta čas uporablja solitrarna,
se lahko Pinhaku odstopi v last, če je dotični pod¬
jetnik s tem zadovoljen.

Pinhak je v smislu te pogodbe sezidal na levi
strani Linhartove hiše, toda ločeno od nje, pritlično
poslopje, v katero je namestil delavnice za vitriol;
na desni pa je prizidal ob mestno pristavo enonad¬
stropno stanovanjsko hišo za delavce in obratovodjo,
ki je bila od glavnega poslopja stare Linhartove hiše
odmaknjena in zvezana z njo s širokimi, v dvoriščni
zid vzidanimi vratmi. Zunanja podoba teh poslopij se

134

KRONIKA

je ohranila v bistvu neizpremenjena do naših dni. 1
Stanovanjska hiša ob mestni pristavi še stoji (hiša
Streliška ulica 20) in je last dedičev višjega sodnega
svetnika v p. Tomaža Einspielerja, staro (srednjo)
Linhartovo hišo so podrli I. 1906., pritlično vitriolno
delavnico pa šele I. 1931. Na njih mestu stojita danes
hiši gospe Ane Turkove, Streliška ulica 22 in 24. Ko
so 1931 podirali staro pritlično delavnico, ki je tedaj
služila za hleve in skladišča, so našli v kleteh in pod
njimi široke lončene cevi, vodeče v obširne kamnitne
kadi, ki jim niso vedeli niti vzroka niti izvora, tako
da so celo domnevali, da gre za izkopnine iz rimske
dobe; spomin na nekdanjo vitriolnico se je pač hitro
izgubil. Najdlje nazaj segajoče izročilo v Turkovi
rodbini ve samo povedati, da je te prostore rabil Tur¬
kov prednik Jožef Tomc med 1875—1900 za strojarno,
a so pred njim tod izdelovali neki lončarji svoje iz¬
delke. Kakor se bo pokazalo, se ujema to izročilo
z dejstvom, da sta bili od 1810—1875 lastnika teh
poslopij lončarski rodbini Rastner in Gley.

župnik Jožef Pinhak se ni zadovoljil s pridoblje¬
nim Linhartovim posestvom, že leto pozneje je kupil
sosednjo pristavo in posestvo umrlega deželnega fizika
dr. Antona Kastelca, Poljansko predmestje št. 83, na
dražbi 2  dne 16. novembra 1799 za 712 fl. 30 kr., pre¬
novil pristavo v poletno hišico (Sommerhaus) in se
preselil vanjo, najbrž že poleti 1800. Mogoče ga je
mikalo posnemati duhovnega sobrata, knezoškofij-
skega kancelarja Jurija Gollmajerja, ki si je baš ta¬
krat sezidal zapadno od Kastelčevega posestva tik
nad Linhartovo hišo sredi obširnih travnikov grajske¬
ga pobočja lično vilo štev. 74/75, današnjo Hohnovo
hišo, Lončarska steza 10/12.

Bivše Kastelčevo, od 1799 Pinhakovo posestvo in
vilo št. 83 (od 1805: št. 80) ima danes v lasti odvetnik

dr. Jožef Sajovic, Strmi pot 3. Pinhakova poletna hi¬
šica pa se je umaknila 1. 1862. veliki vili, ki jo je se¬
zidal veletržec in švicarski konzul v Trstu, Viljem
Cloetta ter jo krstil po svoji ženi Neži v »Villa Agne-
se«. 3  Da je lokalizacija bivše Kastelčeve, odnosno
Pinhakove hišice in pristave, Strmi pot 3, na svetu
dr. Sajovčevega posestva pravilna, dokazuje strnjena
vrsta lastnikov posestva in hiše v stari zastavni in
novi zemljiški knjigi vzlic pogostoma se menjajočim
hišnim številkam. 4

Pinhak se je spočetka z vnemo lotil nove vitriolske
industrije v Streliški ulici (od 1803: št. 79). Da si
zniža produkcijske stroške, si je skušal preskrbeti
poceni kuriva in je zato 1. 1800. prosil magistrat, naj
mu za rezanje šote odstopi primeren svet na Ljub¬
ljanskem barju. Po pritrdilu deželnega oblastva z dne
22. marca 1800 je res dobil za svojo tvornico 25 ora¬
lov barjanske zemlje na Volarju, 5  toda s pogojem,
da mora, ko bi tega sveta ne rabil več v ta namen,
prositi za spremembo rabe (Nutzveranderung).

že prej smo omenili, da je bil tihi družabnik Pin-
hakov njegov brat, zdravnik dr. Karl Pinhak. Njiju
zveze pa niso bile omejene samo na Ljubljano. Ne¬
kako ob istem času, ko sta ustanovila tvornico vi-
triola pod Gradom na Poljanah, sta začela kopati
premog v dolini Medije pri Zagorju ob Savi, v bližini
cerkve sv. Marjete v Lokah in cerkve sv. Lenarta v
Podkraju, pri vaseh šemniku in Zavincu, poglavitno
pa v Kisovcu. Tako sta postala poleg fužinarja Leo¬
polda Ruarda ustanovitelja današnjega premogovnika
TPD v Zagorju.  Premog sta rabila za drugo vitriolno
tvornico, ki sta jo zgradila pri sv. Marjeti v Lokah,
torej v današnjem Zagorju, na svetu Jakoba Jermana
že 1. 1801. in jo vodila do 1. 1809.

1  Te tri stavbe je prav dobro videti na litografiji:
Ljubljana z vzhoda iz 1 . 1855., ki jo je dal napraviti po
sliki Slavkovskega knjigar Karl Till (1 izvod v Mestnem
muzeju). Tudi v katastr. mapi Poljanskega predmestja
iz 1825 so vrisane vse tri stavbe, ločene po presledku kakih
6 m. (Prim. »Kronika« 1934, slika med str. 104 in 105.)

2  Grund und Satzbuch Polana Vorstadt, Tom, V, Fol.
521, zemljeknjižni prepisi (Umschreibungen), Tom. IV,
Fol. 370 in 720 v arhivu okrožnega sodišča.

3  Ob vhodu v sedanjo dr. Sajovičevo vilo je na levem
vrtnem stebru vklesano leto 1862, na desnem pa »Villa
Agnese«. Na steni izzidka, segajočega do Strmega pota,
je še danes viden grb švicarske republike.

4  Lastniki tega posestva ob Strmem potu so bili: dr.

Anton Kastelic 1785—1796; vdova Marija Elizabeta Ka¬
stelic 1796—1799; Jožef Pinhak 1799—1803; Anton Kar-
melli 1803—1816; Ana Karmelli 1816—1832; zlatar Janez

Graf 1832—1849; Franc Ks. Souvan 1849—1862; Viljem
Cloetta 1862—1875; Ernst Miihleisen 1877—1881; dr. Jožef
Sajovic star. 1881 —1897; dr. Jožef Sajovic ml. 1897 do
danes.

Hišne številke pa so bile: od 1787—1803 Poljansko pred¬
mestje 83, od 1803—1840: Poljansko predmestje 80, od
1840—1877: Poljansko predmestje 93, od 1877—1900:
Strmi pot 1; od 1900 do danes Strmi pot 3, odnosno
Streliška ulica 26.

3  Knjiga zemljeknjižnih prepisov (Umschreibungen),
Tom. VII, Fol. 23—25 v arhivu okrož. sodišča. Ta svet
je ostal Pinhaku tudi po njegovem konkurzu, ker je dne
15. jan. 1810 zaprosil magistrat za spremembo v rabi od-
menjenega sveta na Volarju, češ da je tvornica vitriola
prenehala (eingegangen), da pa hoče svet odslej obde¬
lavah (zur Kultur bringen). Magistrat je prošnji ugodil
že 19. januarja 1810.

(Konec prihodnjič.)

K R

O N

135

LJUBLJANSKA KRONIKA

BORIS W I D E R

JANUAR 1925

1. Danes preidejo v kompetenco velikih županov v Ljub¬
ljani in Mariboru posli dosedanjega prosvetnega oddelka
v Ljubljani, ki jih bodo oskrbovali posebni prosvetni re¬
ferenti. V likvidaciji je tudi oddelek za socialno politiko
v Ljubljani. Hkrati je likvidirana dosedanja gozdna direk¬
cija, ki ostane le kot upravna centrala za državne gozdove
v Sloveniji, dočim so prešle njene oblastne funkcije na
velikega župana, odnosno na šumskega referenta pri
oblastni upravi. — Z današnjim dnem so prišli v promet
prvi novi bankovci za Din 100'—, ki jih je izdelala Ban-
que de France v Parizu. Novi bankovci imajo vodni tisk,
ki predstavlja glavo kneza Miloša.

2. Policija je v zvezi z razpustom Hrvaške republikan¬
ske seljačke stranke in z aretacijami njihovih voditeljev
v Zagrebu napravila več preiskav v Ljubljani. Aretiran ni
bil nihče.

7. V šoli za sestre v zavodu za socialno - higiensko za¬
ščito otrok v Ljubljani je končal prvi enoletni tečaj za
dečje zaščitne sestre in negovalke dojenčkov. Končni izpit
je opravilo 12 sester.

10. Dosedanja belgijska konzularna agencija v Ljubljani
se je preosnovala v belgijski konzulat. — Zastopniki
umetniških krogov so izročili mestnemu magistratu pro¬
test proti prezidavi pritličja hiše št. 2 na Mestnem trgu
(desno magistratno krilo), da se napravijo izložbe za
prodajalno mestne elektrarne. Ta protest je podpisalo 12
zastopnikov raznih kulturnih institucij. — Umrl je vrtnar
Viktor Korsika, načelnik Pokrajinske zveze vrtnarjev za
Slovenijo in predsednik Saveza umetno-vrtnarskih obrt¬
nikov v Jugoslaviji.

12. Finančni minister je odredil razdelitev sedanjega
oddelka financ na oblastna finančna inšpektorata v Ljub¬
ljani in Mariboru. — Umrl je Marjan Ravnihar, višji
knjigovodja Kmetske posojilnice za ljubljansko okolico.
— Po podatkih Odvetniške zbornice je v Sloveniji 191 od¬
vetnikov,. od teh v Ljubljani 66. — Prosvetno ministrstvo
je dovolilo razširitev oddelkov etnografskega muzeja v
Ljubljani; zato se bo najelo večje poslopje, v katerem se
bo shranil del zbranega gradiva.

13. Danes je potekel rok za vlaganje kandidatnih list
za parlamentne volitve. V Ljubljani so vložene tele liste:
narodni blok (Ivan Mohorič), levičarski socialisti (Ivan
Makuc), socialni demokrati (dr. Ljudevit Perič), slov. Ij.
stranka (dr. Anton Korošec) in skupina Ravnihar-Ažman-
Babnik-Juvan (dr. Vladimir Ravnihar).

15. Umrl je dr. Janko Debelak, poštni in brzojavni di¬
rektor v Ljubljani. Pokojnik se je rodil 24. junija 1868 v
Malih Rodnah pri Rogaški Slatini. Služboval je v Trstu

Viktor Korilka Dr. Janko Debelak

kot praktikant, kot poštni oficial na Dunaju, kjer se je
tudi vpisal na juridično fakulteto in je v treh letih pro¬
moviral za doktorja prava. Premeščen je bil kot poštni
koncipist v Zader, kjer je ostal do prevrata. Po prevratu
mu je izročila Narodna vlada vodstvo poštne uprave v
Sloveniji, po zedinjenju pa ga je potrdilo tudi ministrstvo
pošte in brzojava v tem svojstvu in je bil konec 1920. leta
povišan v oblastnega direktorja. Tako je bil pokojnik prvi
slovenski poštni ravnatelj v Sloveniji. Bil je izvrsten
upravni organizator, ki si je pridobil zaslug zlasti za or¬
ganizacijo poštne uprave v Sloveniji v težki poprevratni
dobi. — Zvečer je bila podpisana nova tarifna pogodba
med organizacijama grafičnega delavstva in tiskarskih
podjetij, ki obsega vsa tiskarska podjetja v Sloveniji in
stopi v veljavo 15. februarja.

18. Umrl je Franc Jeločnik, krojaški mojster, dolgoletni
načelnik Zadruge krojačev ter meščan ljubljanski.

23. Odrejena je likvidacija ljubljanske agrarne direkcije;
njeni posli so prenešeni na ljubljanskega in mariborskega
velikega župana.

29. Ministrstvo za trgovino in industrijo je odobrilo
uzance za trgovino z blagom na ljubljanski borzi; prav
tako je potrdilo predlog o spremembi pravil borznega
razsodišča. — Umrla sta Franc Hauptmann, profesor v
pokoju, velik podpornik slovenskega dijaštva v Gradcu,
kjer je pokojnik služboval, in dr. Vadim Dolivo-Dobro-
volsky, asistent na zoološkem institutu ljubljanske uni¬
verze, ki je z njim izgubil odličnega ruskega znanstvenika,
prvega doktorja filozofske fakultete v Ljubljani.

FEBRUAR 1925

1. Mestna gasilska straža je objavila tole bilanco svo¬
jega dela v preteklem letu: gasila je 6 velikih požarov, 9
večjih in 13 manjših ter 12 slepih požarov (takih, h ka¬
terim so bili gasilci klicani, pa jim ni bilo treba gasiti).
Reševalni oddelek je pomagal 1355 ranjencem in bolni¬
kom. Njihova telefonska centrala je bila klicana v 540 po¬
žarnih, 1850 reševalnih in 8560 raznih zadevah.

7. V veliki dvorani vladne palače je minister dr. Gregor
Žerjav izročil kraljeva odlikovanja članom predsedstva
Jugoslovanske gasilske zveze ter drugim zaslužnim ljub¬
ljanskim gasilcem.

8. Volitve poslancev v narodno skupščino so dale v
Ljubljani tele rezultate: Ivan Mohorič je dobil 4000 glasov,
Ivan Makuc 427, dr. Ljudevit Perič 479, dr. Korošec
4.365, dr. Ravnihar 843, skupaj je bilo oddanih 10.114
glasov.

12. Veliki župan je dovolil mestni občini ljubljanski, da
sme pobirati v letu 1925. za delno kritje proračunskega
primanjkljaja po vsem občinskem ozemlju na vse državne
neposredne davke razen onih, ki so po zakonu prosti do¬
klad, tele občinske doklade: 35 % na hišno najmarino;
50% na zemljarino; 85% na občo pridobnino III. in IV.
razreda ter 135% na občo pridobnino I. in II. razreda in
na posebno pridobnino.

14. Po uradnih poročilih je izvedena sedaj popolna li¬
kvidacija vseh oddelkov bivše pokrajinske uprave v Ljub¬
ljani, ki so spadali pod ministrstvo za notranje stvari,
prosveto, poljedelstvo, gozdove in rudnike, za narodno
zdravje in socialno politiko. Pristojnost vseh oddelkov je
prešla na velika župana v Ljubljani in Mariboru. — V
magistratni dvorani se je vršila ustanovna skupščina in-
ženjerske komore in hkrati likvidacija dosedanje inže-
njerske zbornice. Za predsednika je bil izvoljen ing. Mi¬
lan šuklje.

24. Kralj je imenoval za ravnatelja oblastnega ravna¬
teljstva pošte in brzojava v Ljubljani Alojzija Gregoriča,
doslej ravnateljevega pomočnika; za pomočnika mu je
prideljen Marij Osana.

136

KRONIKA

27. Okoli 6.45 zjutraj je bilo čutiti močan potresni su¬
nek, ki ni sicer prizadel nobene škode, a je bil brez dvo¬
ma najmočnejši po usodnem potresu 1895. leta.

MAREC 1925

3. V prostorih zbornice za trgovino, obrt in industrijo
se je vršil sestanek zastopnikov gospodarskih in denarnih
krogov ter javnih uradov in zastopnikov tvrdke Junkers,
na katerem so razpravljali o tem, da bi postala Ljubljana
vmesna postaja za aeroplane, vozeče na progi Dunaj—
Trst. Uresničenje tega načrta zavisi od družbe Junkers
na Dunaju.

9. Univ. prof. dr. France Veber je odpotoval v Padovo,
da naveže znanstvene stike med filozofskima fakultetama
ondotnega in tukajšnjega vseučilišča. — Za upravnika
Etnografskega muzeja je imenovan dr. Niko Zupanič, dr.
Ivan žibert pa za kustosa Narodnega muzeja.

14. Ustanovljeno je bilo društvo učiteljev glasbe pod
predsedstvom prof. Marka Bajuka. Namen društva je po¬
speševanje glasbenega pouka v Sloveniji in medsebojna
strokovna pomoč.

25. Na povratku v Jeruzalem je obiskal Ljubljano Va¬
silij Levendis, nadškof elevteropolski v Palestini in de¬
legat jeruzalemskega pravoslavnega patriarha pri evrop¬
skih vladah. Bil je vodja delegacije, ki je pred dnevi pri¬
nesla red Sv. groba kralju Aleksandru ter visoka odliko¬
vanju ministrskemu predsedniku Pašiču in nekaterim
drugim ministrom.

30. Ministrski svet je sklenil reorganizirati Trgovsko in
obrtno zbornico v Ljubljani tako, da bo imela tri, v bistvu
samostojne odseke: trgovski, obrtniški in industrijski.
Zbornico vodi predsednik, posamezne odseke pa podpred¬
sedniki. V zvezi s tem bo stopil v veljavo nov volilni red
v Trgovsko in obrtno zbornico, ki bo upošteval razdelitev
v kurije.

APRIL 1925

6. V dvorani Narodnega doma se je vršilo zborovanje,
ki ga je sklicalo grafično delavstvo, da protestira proti
načrtu novega tiskovnega zakona. Zastopani so bili tudi
tiskarnarji ter ljubljanska sekcija Jugoslovanskega novi¬
narskega udruženja. Predlagana resolucija je bila soglasno
sprejeta.

7. Umrl je urednik Milan Plut. Rodil se je v Gradacu v
Beli Krajini. Gimnazijo je študiral v Karlovcu, Novem
mestu in Trstu, 1899 pa je odšel v Srbijo in postal v Beo¬
gradu uradnik srbskega presbiroa ter je hkrati kot sode¬
lavec raznih srbskih irendentističnih listov tvoril nekako
vez med svojo ožjo domovino in Srbijo. Srbsko vlado je
stalno obveščal o vseh kulturnih in političnih pojavih pri
Slovencih, obenem pa objavljal v »Slovenskem Narodu«
beograjska pisma. Veliko je pripomogel do tega, da so se
udeležili kronanja kralja Petra 1904 tudi Slovenci. 1910 je
prišel v Ljubljano kot zaupnik »Narodne odbrane« z na¬
logo, da razprede to revolucionarno organizacijo tudi pri
nas. V to svrho je bil isto leto ustanovljen ob podpori
»Narodne odbrane« dnevnik »Jutro«, ki se je zaradi de¬
narnih težav moral preseliti v Trst in tam leta 1913. pre¬
nehal izhajati. Pokojni Milan Plut je bil ob začetku vojne
interniran na Ljubljanskem gradu, potem pa poslan na
fronto v Galicijo. Bil je v ruskem ujetništvu in vest o
prevratu v domovini ga je zatekla v Ukrajini; postavil se
je na čelo 97. pešpolka, se ponudil v službo srbski armadi
in končno pripeljal polk v osvobojeno domovino, kjer je
šel takoj kot dobrovoljec na koroško fronto. 1920 je stopil
v uredništvo »Jutra« in je bil referent predvsem za poli¬
tične in gospodarske razmere v Srbiji, hkrati pa je bil
dopisnik za razne hrvaške in srbske dnevnike. Spisal je
»Izprehodi po Macedoniji«, ki jih je objavljal »Slovan«,
kasneje pa so izšli v posebni brošuri. Tik pred smrtjo je
posvetil vse svoje moči ustanovitvi podružnice Udruženja
rezervnih oficirjev in bojevnikov za Slovenijo.

8. V ruski bolnici v Pančevu je umrl Boris Vladimirovič
Putjata, režiser in član Narodnega gledališča v Ljubljani,
kamor je prišel pred 4 leti z igralsko družino Muratova,

Milan Plut Boris Putjata

ki se je kmalu razšla. Ostal je le pokojnik in je dal svoj
bogati igralski talent Narodnemu gledališču in ljubljanski
publiki na razpolago. Sprva je igral v ruščini, priučil pa
se je kmalu slovenščine in je v 4 letih igral nad 20 na¬
slovnih vlog v slovenskem jeziku. Umetniško delo Borisa
Putjate na odru je izviralo iz prirojene igralsko velenadar-
jene narave in bogate duševne izobrazbe, spopolnjene z
resnim strokovnim študijem. Pokojnik je mladi slovenski
umetnosti organično pricepil pridobitve starejše ruske
kulture. Bil je eden prvih graditeljev našega povojnega
teatra. Zelo plodno je vzgojno vplival na naše mlajše
igralske moči. Zanje je pričel pisati priročno knjigo o
teatru, a ga je prehitela smrt.

11. Umrla je najstarejša Ljubljanka, v 100. letu svoje
starosti, Marija Paulin, vdova po grajskem upravitelju in
mati prof. Alfonza Paulina, ravnatelja botaničnega vrta v
Ljubljani.

17. Za nove prave člane Znanstvenega društva v Ljub¬
ljani so bili izbrani: univ. prof. dr. Aleksander Belič iz
Beograda, dr. Avgust Mušič in dr. Peter Skok, univ. pro¬
fesorja v Zagrebu, ter dr. Nikola Radojčič in dr. Karel
Oštir, univ. profesorja v Ljubljani.

21. Mestna občina si je omislila nov reševalni avto, ki
bo na razpolago bolnikom in ranjencem samo v težkih
in nujnih primerih.

23. Akademiki ljubljanske univerze so priredili pred
univerzitetnim poslopjem protestno zborovanje proti na¬
silju italijanskih oblasti, ki so pred dnevi v Trstu prepo¬
vedale znanstveno predavanje dr. Franceta Vebra, kate¬
rega so celo zaprle. — Spomenika Borštnika in Verovška,
ki sta bila doslej shranjena v veži opernega gledališča,
sta bila postavljena sredi novega nasada pred opero. Spo¬
menika sta delo akad. kiparja Fr. Kralja.

26. V prostorih velesejma je bila otvorjena razstava del
obrtniških vajencev. K tej slovesnosti je prihitelo nad
6000 obrtniških vajencev iz Slovenije in Zagreba.

MAJ 1925

1. Po odredbi ministrstva se opušča bakteriološka po¬
staja v Ljubljani. Vse njeno osebje in področje se prideli
higienskemu zavodu. — Proslava 1. maja je bila zaradi
dežja in hlada precej klavrna. Delavsko zborovanje je
poteklo mirno, obhod po mestu pa je bil prepovedan. —

V Spodnji šiški je umrl trgovec in gostilničar Josip Seidl,
meščan ljubljanski, bivši šišenski župan, po združitvi
Spodnje šiške z Ljubljano pa je postal okrajni načelnik.

3. Dopoldan so zborovali v pevski dvorani Glasbene
matice delegati v »Zvezi slovenskih pevskih zborov« včla¬
njenih društev. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da se
»Zveza slovenskih pevskih zborov« razpusti, ker se bo
ustanovil »Jugoslovanski pevski savez«, razdeljen na župe.

V Sloveniji bosta dve župi: ljubljanska in mariborska.
Popoldan je bil v Unionu koncert pevskih zborov, včla¬
njenih v Zvezi.

KRONIKA

137

Ing. Ciril Koch

6. Za pomočnika ministra za gozdove in rudnike je ime¬
novan Ivan Mohorič. — Umrl je ing. arh. Ciril Koch, ma-
gistratni stavbeni nadsvetnik v p. Rodil se je leta 1887. v
Kranju. Po končani nižji realki v Ljubljani je odšel na
obrtno šolo za stavbarstvo v Gradcu in nato še na spe¬
cialno šolo za arhitekturo na akademiji upodabljajočih
umetnosti na Dunaju, kjer je postal 1890. leta arhitekt in
inženjer. 1893 je stopil v mestno službo, v kateri je ostal
nepretrgoma do svoje upokojitve 1924. Ves ta čas je bil
referent za regulacijo mesta ter za parcelizacijo in zazi¬
davo stavbišč. Zlasti vidno je pokojnikovo delo ob potresu
in po njem. Projektiral je šolsko poslopje na Barju, Mestni
dom, hotel »Tivoli«, šolsko poslopje na Prulah, »Mladiko«,
pa tudi številne zasebne zgradbe, tako poslopje Kmetske
posojilnice, Kollmannovo vilo pod Rožnikom itd., delal
je načrte tudi za druge kraje, n. pr. regulačni načrt za
Bled, Zg. šiško, vodil je novo merjenje in razmejitev ljub¬
ljanskega mesta ter izdal v tisku dvakrat svoj izvrstni
mestni načrt.

15. V veljavo je stopil novi stanovanjski zakon.

16. V sanatoriju Lassnitzhohe pri Gradcu je umrl dr.
Ivan žolger, univ. prof. v Ljubljani. Rojen 22. oktobra 1867
v Devinu pri Slovenski Bistrici je odlično končal gimnazijo
v Mariboru, juridične študije pa na graški in pariški
univerzi; 1895 je promoviral sub auspiciis imperatoris za
doktorja prava, že 1894 je stopil v politično državno služ¬
bo, kmalu je bil poklican v ministrstvo za uk in bogo¬
častje na Dunaju. 1900 se je habilitiral na dunajski uni¬
verzi za upravno pravo in je spomladi 1918 postal redni
univ. profesor; 1911 je postal dvorni svetnik in sekcijski
načelnik ministrskega predsedništva. 1917 je postal av¬
strijski minister — prvi in zadnji slovenski minister na
Dunaju — in je ostal na tem visokem položaju do 6. maja
1918. Po prevratu ga je imenovala Narodna vlada za pred¬
sednika upravne komisije za prireditev nove uprave v
Sloveniji. Kmalu nato je prevzel vodstvo pisarne za oku¬
pirano ozemlje, potem pa je bil polnomočni član naše
mirovne delegacije v Parizu, v kateri je ostal do podpisa
mirovne pogodbe v St. Germainu leta 1920., ki nosi tudi
njegov podpis. Od 1920 do 1921 je bil delegat naše kralje¬
vine na prvi skupščini Zveze narodov; bil pa je tudi član
stalnega razsodišča v Haagu. Takoj po ustanovitvi ljub¬
ljanske univerze je bil imenovan za rednega profesorja
mednarodnega prava. Izmed njegovih znanstvenih del sta
najbolj važni »Der staatsrechtliche Ausgleich zwischen
Oesterreich und Ungarn« (1911) in študija o »Kršenju
mednarodne obveznosti in njega pravni posledici« (1922).
Njegovih večjih znanstvenih publikacij je 18. Pokojnik je
prejel več višjih odlikovanj in je bil 1917 celo povzdig¬
njen v viteza. Večji del svoje bogate knjižnice je zapustil
knjižnici juridične fakultete v Ljubljani, precej knjig pa
je podaril študijski knjižnici v Mariboru.

17. V Jakopičevem paviljonu je bila otvorjena pomladna
razstava del Gojmira A. Kosa, Lojzeta Dolinarja in Petra
Dobroviča. — V naše gledališče so prišli gostovat Hudo-
žestveniki. — člani ljubljanskega dramskega gledališča so

gostovali v Beogradu. Uprizorili so Župančičevo »Vero¬
niko Deseniško«, Cankarjevo »Pohujšanje v dolini šent¬
florjanski« in Goljarjevo »Vdovo Rošlinko«.

23. Semkaj je prispela skupina poljskih juristov, ki je
na turneji po naši državi. Dopoldan so bila v vseučiliški
zbornici predavanja o poljski ustavi, o razvoju unifikacije
in kodifikacije prava v združeni Poljski ter o poljski ad¬
ministraciji.

JUNIJ 1925

13. Danes so slovesno prepeljali s pokopališča Sv. Kri¬
štofa na kolodvor posmrtne ostanke 25 italijanskih čast¬
nikov in vojakov, ki so bili pokopani izza vojne na ljub¬
ljanskem pokopališču in po ostalih krajih Slovenije, da
jih pokopljejo v njihovi domovini.

21. V restavraciji »Zvezdi« se je vršil ustanovni občfti
zbor »Radiokluba Ljubljana«, ki ima namen širiti zani¬
manje za radiotehniko in njeno vedo. Za predsednika je
bil izvoljen dr. Milan Vidmar, za podpredsednika ing. Ma¬
rio Osana.

24. Franja dr. Tavčarjeva je imenovana za častno dvor¬
no damo Nj. Vel. kraljice Marije.

JULIJ 1925

12. Danes se je pričel kongres za proučevanje vzhod¬
nega bogoslužja. Trajal bo več dni. — Semkaj je prispela
avtomatična telefonska centrala za Ljubljano, ki smo jo
dobili iz Nemčije na račun reparacij.

18. V Beogradu je bila zaprisežena nova vlada, v kateri
ni nobenega Slovenca.

20. Poslopje mestne elektrarne je s prizidkom, ki je bil
dogotovljen in opremljen z 2 novima motorjema, znatno
razširjeno in tudi dobava toka je razmeram potrebno po¬
večana. — Gostilničarji in restavraterji so sporazumno z
mestnim tržnim nadzorstvom maksimirali cene gostilni¬
ški hrani in v ta namen uvrstili restavracije in gostilne v
3 kategorije.

28. Za ravnatelja Okrožnega urada za zavarovanje de¬
lavcev v Ljubljani je bil imenovan dr. Jože Bohinjec.

AVGUST 1925

6. Skladatelj p. Hugolin Sattner je pravkar končal svojo
opero »Tajdo«, komponirano po libretu pisatelja Ivana
Preglja.

9. Dopoldne je bila oficielna proslava začetka gradbenih
del v koloniji »Stan in dom« z vzidavo vogelnih kamnov
v prvi dve hiši ob vhodu v kolonijo.

13. Umrl je Alojzij Korsika, umetni in trgovski vrtnar,
častni član Pokrajinske zadruge trgovskih vrtnarjev, sta¬
rosta slovenskih trgovskih vrtnarjev in častni član Dru¬
štva hišnih posestnikov.

20. Na Gradu je preminul v starosti 80 let Blaž Svetel,
požarni čuvaj na grajskem stolpu. Svojo službo je vršil
polnih 43 let.

25. Tukajšnja podružnica Narodne banke je prejela prvo
pošiljko novega kovanega denarja — drobiža po 2 Din.

28. V Trnovem je umrl umetni in trgovski vrtnar Ivan
Bizovičar, soustanovitelj in odbornik Zadruge trgovskih
vrtnarjev.

29. Za 20 letnico Zveze za tujski promet v Sloveniji se
je vršilo v palači Kreditne banke slavnostno zborovanje,
katerega se je udeležil poleg zastopnikov oblasti in drugih
korporacij tudi minister za trgovino in industrijo dr. Kra-
jač, ki je dopoldne otvoril jesensko razstavo Ljubljanskega
velesejma. - Narodna galerija je priredila razstavo slo¬
venskega portreta od 16. stoletja do danes. Razstavljenih
je približno 250 slik.

SEPTEMBER 1925

10. Redni profesor filozofske fakultete dr. Franc Ra¬
movš je prejel ponudbo, da zasede na praški univerzi sto¬
lico za slovansko filologijo.

12. Vodnikov trg, kjer prodajajo živila, so pričeli pre¬
urejati in polagati granitne robnike, ki bodo obkrožali

138

KRONIKA

nekake otoke, na katerih bodo razvrščene posamezne vr¬
ste živil.

15. Za glavnega tajnika uprave gledališča in za pomoč¬
nika intendanta je imenovan Pavel Golia, doslej ravnatelj
dramskega gledališča v Beogradu.

18. V Leonišču je preminul odvetnik dr. Josip Sernec,
starosta celjskih Slovencev. Njegovo truplo je bilo pre¬
peljano v Celje.

22. Umrla je Julija Andrejkova, soproga Jerneja An-
drejke, podpolkovnika v p.

OKTOBER 1925

3. Semkaj je prispel M. C. Burkitt, profesor prazgodo¬
vinske arheologije na univerzi v Cambridgeu. V spremstvu
dr. Nika Zupaniča si je ogledal zbirke Narodnega muzeja,
kjer so ga zlasti zanimali ostanki z barja.

7. Umrl je dr. Ivan Šušteršič, bivši deželni glavar kranj¬
ski. Rodil se je 29. maja 1863 v Ribnici. Po dovršenih ju¬
ri dičnih študijah s promocijo 1889 na graški univerzi se
je posvetil odvetništvu, hkrati pa je že zgodaj aktivno po¬
segel v politiko. Pod idejnim vodstvom dr. Mahniča je
bilo tedaj katoliško gibanje na zmagovitem pohodu in
dr. Šušteršič se mu je postavil v prvo vrsto. Kmalu je bilo
vodstvo politike v njegovih rokah, k čemur mu je pri¬
pomogla izredna politična nadarjenost, taktična spretnost
ter neutrudna delavnost. Ustanovil in zorganiziral je Slo¬
vensko ljudsko stranko, ki jo je vodil od uspeha do uspe¬
ha. 1896 je bil prvič izvoljen v deželni zbor, 1902 je po¬
stal poslanec v dunajskem parlamentu, kjer je kmalu igral
vodilno vlogo, 1912 jn postal deželni glavar kranjski, kar
je bil do prevrata, ko se je izselil na Solnograško in po¬
tem na Tirolsko. Pred volitvami 1923 in potem ko je bil
izdal brošuro »Moj odgovor«, v kateri je objavil svojo
izpoved, se je povrnil v domovino ter hotel spet aktivno
poseči v politiko. Toda to je bil le izjalovljen poizkus.
Tedaj je tudi ustanovil »Ljudski dnevnik«, ki se je kmalu
izpremenil v »Ljudski tednik«; pa tudi ta je kmalu nehal
izhajati. Zadnje leto pred smrtjo se je politiki popolnoma
odtegnil. Pokojnik je zavzemal v dobi svojega velikega
političnega razmaha mnoga odlična mesta, bil je častni
član številnih občin in društev in imel je visoka odliko¬
vanja. Pokojnikov duhovni lik bo ostal vedno kot eden
najmarkantnejših v novejši zgodovini slovenskega naroda.
(Slika v »Kroniki« 1934, str. 75.)

11. Ljubljana, pa tudi skoraj vsi večji kraji Slovenije
so se z manifestacijami spominjali 5. obletnice žalostnega
koroškega plebiscita. Z zborovanja v Ljubljani je bila po¬
slana vladi v Beogradu spomenica, ki izraža skrb za naš

IZ NAŠIH MEST

UMRLI SO:

Otmar Reiser  t

V začektu letošnje pomladi je legel na pokopališču v
Studencih pri Mariboru k večnemu počitku dr. h. c. Otmar
Reiser,  ornitolog svetovnega slovesa, prvi specialist bal¬
kanske ornitologije ter eden od graditeljev prirodopisne-
ga oddelka muzeja v Mariboru.

Otmar Reiser se je rodil dne 21. decembra 1861 na Du¬
naju kot sin odvetnika iz politično in gospodarsko za
Maribor XIX. stoletja pomembne rodbine. Gimnazijo je
študiral na Dunaju in v Dunajskem Novem mestu, kjer je
imel za profesorja grščine med drugim tudi Frana Detelo,
katerega je hranil vse življenje v hvaležnem spominu. Po
maturi v Dunajskem Novem mestu 1. 1882. je odšel O.
Reiser na visoko šolo za zemljedelstvo (Hochschule fur
Bodenkultur) in 1. 1887. diplomiral za gozdarja. Po di¬
plomi ga je avstro-ogrsko finančno ministrstvo poslalo v

živelj na Koroškem ter prošnjo, da napravi vlada vse, da
se ta kos slovenske zemlje priključi naši državi.

23. V dvorani »Kina Matice« se je pod predsedstvom
načelnika finančnega odseka zbornice za TOI Josipa Le¬
narčiča z Vrhnike vršilo protestno zborovanje proti ne¬
znosnim davčnim bremenom. Sprejeta je bila resolucija,
ki je bila potem poslana na odločujoča mesta.

NOVEMBER 1925

6. Semkaj je prispel znani ameriški propagator proti¬
alkoholnega gibanja U. Johnson, ki se je bil v svetovni
vojni kot publicist krepko zavzemal za koristi Jugoslavije.

8. Radi požiga in razdejanja uredništva in tiskarne Edi- '
nosti v Trstu so bile tu velike demonstracije proti Italiji.

13. Po vsej Sloveniji so nastale katastrofalne poplave.
Ljubljansko barje je skoraj vse pod vodo. škoda je
ogromna.

16. Nocoj je bila slovesno otvorjena Miklošičeva cesta,
na kateri so bila pred dnevi končana zadnja dela z asfal¬
tiranjem. - Na iniciativo predsednika gerentskega sveta
dr. Dinka Puca je bilo ustanovljeno »Udruženje sloven¬
skih avtonomnih mest« s sedežem in tajništvom v Ljub¬
ljani.

21. Semkaj je dopotoval novi prosvetni minister Stjepan
Radič. Na postaji so ga pozdravili zastopniki oblasti,
profesorskega društva in njegovi politični pristaši. — Za¬
časni šef prosvetnega oddelka dr. Pavel Pestotnik je raz¬
rešen svojih dolžnosti. Za njegovega naslednika je ime¬
novan profesor dr. Dragotin Lončar.

DECEMBER 1925

12. Rektorat univerze v Ljubljani je poslal ministrske¬
mu predsedniku v Beogradu svoj manifest, v katerem ute¬
meljuje potrebo po obstanku tukajšnje univerze. Ta mani¬
fest je v zvezi z resnimi vestmi o redukciji vseučilišč v
državi, po katerih naj bi ostal v Ljubljani samo monta-
nistični oddelek.

15. Vodstvo licealne knjižnice v Ljubljani je prevzel
mesto upokojenega ravnatelja dr. A. Žigona profesor dr.
Janko Šlebinger.

18. Umrl je Lovro Tepina, ravnatelj bolnice za živino
in podkovske šole v Ljubljani. Rodil se je 1882 v Stražišču
pri Kranju. Gimnazijo je končal v Kranju, živinozdravni-
ške študije pa na dunajski živinozdravniški visoki šoli.
Napisal je več strokovnih člankov in je bil znan preda¬
vatelj iz svoje stroke.

Sarajevo; tu je O. Reiser najpreje kot volonter, od 1. 1888.
pa kot kustos ustanovil in organiziral prirodopisni odde¬
lek Sarajevskega zemaljskega muzeja in ga vodil do
18. septembra 1919, ko je predal zbirke Stj. Bolkayu. Večer
življenja je preživel največ na Hrastju pri Pekrah na ze¬
lenih in vinorodnih pohorskih vznožjih na jugu od Ma¬
ribora, kjer je postal 1. 1932. doktor honoris causa graške
univerze in kjer ga je pokosila smrt 31. marca 1936.

Znanstveno je začel O. Reiser delovati v visokošolski
dobi na ozemlju mariborske okolice, katero je spoznayal
iz pekrskega rodbinskega posestva kot eden prvih smotr¬
nih turistov, kot lovec in kot prirodopisec. Sad Reiser-
jevega visokošolskega študija v mariborski okolici je nje¬
govo prvo sistematsko delo »Verzeichnis der im Gebiete
der k. k. Bezirkshauptmannschaft Marburg a. Drau ein-
schlieBlich des Donati- und Wotschgebirges vorkommen-
den Holzgewachse (gesammelt und zusammengestellt von
Othmar Reiser, stud. forest.« Samozaložba. Pekre pri Ma-

KRONIKA

1B9

riboru 1885. 8° 12 str.) Iz mladostnega botanika pa se je
Reiser preko lovca razvijal vse bolj v zoologa in v Sara¬
jevu se je razvil v avtoriteto svetovne ornitologije, kar do¬
kazuje najlepše dejstvo, da je bil ob smrti član osmih
znanstvenih ustanov, med njimi dunajske akademije zna¬
nosti in londonske ornitološke družbe.

Reiserjeva pot v službo 1. 1887. iz Slav. Broda v Sara¬
jevo je bilo tudi prvo študijsko potovanje po Balkanskem
polotoku, katero je kot lovec s puško v roki in v družbi
svojega psa izvršil v štirih dneh. Pozneje je na neštetih
manjših potovanjih po Bosni in Hercegovini ter na de¬
vetih večjih znanstvenih potovanjih proučeval ornitologijo
Balkana ter prišel kot tak v ozke, prijateljske stike z dru¬
gimi znanstvenimi zastopniki Balkanskega polotoka,
tako n. pr. z geografom Jovanom Cvijičem, prav posebno
pa še z drugim strokovnjakom na polju balkanske orni¬
tologije, z bolgarskim knezom in carjem Ferdinandom.
Med balkanskimi študijami O. Reiserja je omeniti na pr¬
vem mestu potovanji 1. 1898. v Grčijo in 1. 1902. na egej¬
ske otoke; izmed drugih pa je najvažnejše Reiserjevo so¬
delovanje pri ekspediciji dunajske akademije znanosti
1. 1903. v severno Brazilijo, na kateri je Reiser zbral
okoli 4000 vrst ptičjih jajc in o kateri. je tudi napisal
delovno poročilo. V sarajevskem Glasniku zemaljskog mu¬
zeja je priobčeval izsledke svojih bosanskih študij od
ustanovitve 1. 1889. pa do 1. 1914., v katerem letu je re-
sumarno podal poročilo o lastnem muzejskem delu v Sa¬
rajevu. Za prirodopisno sliko Bosne in Hercegovine v
»Osterreich-ungarische Monarchie in Wort und Bild« je
prispeval bistveno gradivo. V mednarodnem ornitološkem
svetu pa se je prvič uveljavil na mednarodnem ornitolo¬
škem kongresu v Budapešti 1. 1891. Rezultate svojih študij
na Balkanskem polotoku pa je strnil v monumentalnem
delu Ornis balcanica,  od katerega so do danes izšli trije
zvezki, medtem ko je četrti zvezek, ki pa je v bistvu prvi,
ostal v konceptnem rokopisu. Nadaljnji rezultat Reiserjevih
balkanskih študij je ogromna zbirka 16.000 ptičjih jajc,
pač najpomembnejša Srednje Evrope, ki je z njegovo
smrtjo prešla v last dunajskega prirodopisnega muzeja,
Kjer tvori sestavni del 23.000 komadov velike zbirke.

Pokoj je užival O. Reiser v poletnih mesecih na svojem
posestvu pri Pekrah, v zimskih mesecih pa na Dunaju.
Na Dunaju je katalogiziral v prirodopisnem muzeju svojo
ornitološko zbirko, jo kritično študiral ter pripravljal za
tisk zadnji zvezek Ornis balcanicae. V Pekrah pa je poleti
in jeseni nadaljeval tradicijo svoje mladosti v spoznavanju
in študiju mariborske okolice, katero je prirodopisno po¬
znal vsestransko ko nikdo drugi; obenem pa je stalno
zasledoval delo v mariborskem muzeju. Ko se je v Mari¬
boru ustanovilo 1. 1902. Muzejsko društvo, mu je stopil
O. Reiser takoj ob stran in baš z njegovo pomočjo in z
njegovim znanjem je nastala v mariborskem muzeju po¬
polna zbirka podravskih ptičev, lepa zbirka podravskih
ptičjih jajc in popolna zbirka vseh vrst lesa, ki raste v

Podravju. Ob svoji smrti je zapustil na svojem posestvu
lepo domačo ornitološko zbirko, ki bo najbrže v
bližnji bodočnosti dopolnila Reiserjevo življenjsko sode¬
lovanje z mariborskim muzejem v zaključeno in enotno
ornitološko zbirko Podravja. Vzporedno s sodelovanjem
pri zbiranju ornitološkega gradiva za mariborski muzej je
pripravljal O. Reiser izdajo dela o ptičih v mariborski
okolici. Knjiga je izšla 1. 1925. v Gradcu v založbi Priro¬
dopisnega društva na štajerskem (Die Vogel von Marburg
an der Drau. Nebst Erinnerungen an den steierischen Or-
nithologen Eduard Seidensacher. 8°. 143 strani), kjer opi¬
suje 227 ptic. Namera izdati delo tudi v slovenščini se
O. Reiserju ni posrečila, pač pa je delo služilo kot izho¬
dišče za referat S. Antiča v Izvestju Muzejskega društva v
Mariboru I, 1932, o pticah mariborske okolice. V nem¬
ščini in v slovenščini (v prevodu Fr. Mišiča) pa je O.
Reiser izdal v samozaložbi topografsko sliko Sv. Bolfenka
na Pohorju (Sv. Bolfenk na Pohorju. Maribor 1933. 8°.
16 str.), v kateri nas seznanja z zgodovino pokrajinsko
zanimive in častitljive stavbe ter s prirodopisnim znača¬
jem njene okolice. Z brošuro o Sv. Bolfenku n. P. se je

O. Reiser povrnil v svojo mladost, v kateri je po trikrat
na dan napravil pot iz Peker k Sv. Bolfenku in nazaj in
ko je zopet od izključne ornitologije ponovno začel štu¬
dirati geologijo, botaniko, zoologijo in kulturo tal, torej
celotni prirodopis mariborske okolice. Pri tem pa je z
zanimanjem spremljal znanstveno delo povojnega Mari¬
bora ter ga pospeševal z nasveti ter posredovanji v ino¬
zemstvu. Navdušeno je pozdravil Izvestje Muzejskega dru¬
štva v Mariboru in dobrohotno dovolil 1. 1934. arheolo¬
ška izkopavanja na svojem posestvu pri Sv. Bolfenku n.

P. , ki so odkrila srednjeveško tičnico in tako nakazala
izvor Sv. Bolfenka n. P. v srednjeveški lovski koči ali
lovski zgradbi sploh.

O. Reiser je bil po rodu in po mišljenju Nemec. Po¬
znanje Balkanskega polotoka in slovenskih dežel, zlasti
Podravja ter najožje sožitje s kraji in ljudmi na slovan¬
skem jugu pa je povzročilo, da je Reiser kot otrok vele¬
mesta, a kot velik prijatelj prirode s slovanskim jugom
čutil ter vedno predvsem gledal v njem bogato prirodo,
ki ga je zanimala. In tudi ko so se razvijale prilike, zlasti
ob prevratu, v smeri, ki je bila nasprotna njegovemu nem¬
škemu mišljenju, je bil O. Reiser mož, ki je razmere pri
nas v Podravju ter na Balkanu doumel ter razumel razvoj
tudi s stališča malih narodov. In radi tega, predvsem
pa radi znanstvenega ornitološkega dela na Balkanskem
polotoku bomo vsi Jugoslovani ohranili O. Reiserja v
trajnem spominu; na Slovenskem posebej pa bo spomin
na O. Reiserja gojil Maribor, kjer si je pokojnik postavil
z ornitološko in lesno zbirko v muzeju trajen spomenik, v
prirodopisnem opisovanju mariborske okolice pa vzbujal
ljubezen in zanimanje za lepo Podravje nam vsem.

Franjo Baš.

140

KRONIKA

Evgenija Hribarjeva

Rafael Thaler

Karel Kauachegg

Ana M^jdlieva

Dr. Rado Schober,  sanitetni polkovnik v p., je umrl v
Ptuju 8. marca. Rodom je bil iz Novega mesta in kot
zdravnik zelo priljubljen.

Franc Reitz,  Novomeščan, je umrl na zagrebški kliniki
11. marca. Z bratom je sodeloval v starem urarskem pod¬
jetju. Vidna vrzel bo ostala za njim v novomeškem dru¬
štvenem življenju, kjer ga bodo pogrešali Gasilska četa,
kateri je bil poveljnik, Sokol, Strelska družina, Obrtno
društvo, Lovsko društvo in dr.

Marica Špornova  roj. Grafenauer, zdravnikova soproga,
je umrla v Ljubljani 23. marca.

Jernej Ptnter,  bančni ravnatelj v p., je umrl v Ljubljani
28. marca. Od začetka je sodeloval pri bivši Jadranski
banki v Trstu in se kot ravnatelj preselil ž njo v Ljubljano.

Pušenjak  Vladimir je bil rojen 31. marca 1882 pri Kapeli
v severovzhodnih Slovenskih goricah. Gimnazijo je štu¬
diral in končal 1. 1901. v Mariboru, nato pa je odšel
po začasnem študiju prava in filozofije po iniciativi Za¬
družne zveze v Celju na zadružno visoko šolo v Darm¬
stadtu, katero je absolviral kot prvi Slovenec 1. 1906. Po
krajšem službovanju pri Zadružni zvezi v Celju je vstopil
v službo pri Zadružni zvezi v Ljubljani in sicer najpreje
kot potovalni učitelj, nato pa kot revizor in višji revizor.
Ko je bil 1. 1908. ustanovljen pod predsedstvom dr. A.
Korošca v Mariboru poseben štajerski oddelek Zadružne
zveze v Ljubljani, je postal Pušenjak njegov vodja in to
ostal do svoje smrti dne 23. aprila 1. 1936. Pod Pušenja-
kovim delovnim vodstvom se je zadružništvo na Slov.
Štajerskem široko razmahnilo ter je organizacija Zadružne
zveze v Ljubljani dosegla premoč nad Zadružno zvezo v
Celju. L. 1908. je bilo v mariborskem oddelku ljubljanske
Zadružne zveze organiziranih 83 zadrug, danes, ob nje¬
govi smrti, pa jih je 287 in to: 177 hranilnic in posojilnic,
30 nabavljalnih, 7 mlekarskih, 14 živinorejskih, 7 kmet¬
skih strojnih, 5 vinarskih, 10 elektrarn, 9 stavbinskih,
8 obrtnih, 4 vodovodne in 16 raznih zadrug. Z dopisi je
Pušenjak sodeloval pri »Domovini« in »Slovenskem go¬
spodarju« od visokošolskih let, pozneje pa je prispeval
narodnogospodarske in zadružne Članke za »Stražo«,
»Slovenca« in za »Narodnega gospodarja«, obenem pa
tudi za glasila zadružništva v Gradcu in na Dunaju. Sa¬
mostojno je izšlo dvoje njegovih zadružnozgodovinskih
slik (Ljutomerska okrajna posojilnica in kmetijski za¬
drugi v Rečici v Savinjski dolini) ter šest zadružno-
vzgojnih spisov. Politično je Pušenjak deloval v pred¬
vojni dobi v Slov. kmečki zvezi, po vojni pa v Slov. ljud¬
ski stranki, za katero je zastopal od 1920—1929 v narodni
skupščini slovenjgraško-gornjegrajski volilni okraj in so¬
deloval zlasti pri proračunskih debatah kot zastopnik Ju¬
goslovanskega kluba. V 1. 1929—1931. in od konca 1. 1935.
do smrti je bil finančni referent mariborskega mestnega
sveta. Pred smrtjo je postal član nadzorstva Privilegirane
agrarne banke, vendar ga je za izvrševanje nove funk¬
cije prehitela smrt.

Avgust Sušnik,  posestnik, brat ljubljanskega kanonika
Iv. Sušnika, je umrl, 78 let star, 2. aprila v Škofji Loki.
Udejstvoval se je tudi v javnem življenju kot dolgoletni
občinski odbornik, nekaj časa kot občinski gerent.

Evgenija Hribar roj. Šumi,  vdova po industrialcu Dra¬
gotinu Hribarju, je umrla v Ljubljani 3. aprila.

Milko Kramer,  brat ministra dr. Kramerja, industrijec,
je umrl v Ljubljani 22. marca.

Jos. Deisinger,  ugleden trgovec, je umrl v Škofji Loki
17. marca.

Rafael Thaler,  lastnik veletrgovine »pri Lukežu«, je
umrl 11. aprila v Škofji Loki. Rodom iz Železnikov, je bil
brat lani umrlega šentiljskega župana Thalerja. Kljub
dolgotrajni težki bolezni je spremljal z zanimanjem vse
škofjeloške dogodke. Ustanovil je gasilsko godbo in bil
podpornik vsem društvom. Svojo trgovino je povečal po¬
sebno s tem, da je zgradil tvornico za odeje in tkanine.

Ana Majdič,  vdova po veleindustrijcu in veleposestniku,
je umrla v Celju 16. aprila.

Karel Kauschegg  je umrl v Ljubljani 18. aprila. Rodom
Dolenjec se je v poznejših letih posebno udejstvoval kot
priznan gospodarstvenik. Svojo trgovino z železnino je
prepustil svojima nastavljencema, ki sta ustanovila znano
tvrdko Schneider & Verovšek. Bil je več let predsednik
Ljudske posojilnice. Kot človek je bil silno skromen.

Oton Jeruc,  tajnik Mestne hranilnice v Ljubljani, je
umrl 21. aprila. Bil je odličen uradnik in med kolegi kakor
tudi pri občinstvu zelo priljubljen.

.4na Anžič, roj. Zajc,  posestnica in mesarica, je umrla
v Ljubljani 29. aprila. Bila je pristna predstavnica ugled¬
nih ljubljanskih obrtnic.

Ing. chem. Baltazar Baebler,  direktor tvrdke »Isis«, je
umrl 30. aprila v Ljubljani. Rojen 1. 1880. na Vrhniki, je
postal 1. 1904. profesor na idrijski realki. L. 1914. je bil

KRONIKA

141

Dr. Anton Schoeppl

Gabrijela Pogačnik

težko ranjen. L. 1917. je bil imenovan za ravnatelja realke
v Idriji, odkoder je pa moral uiti pred Italijani, ki so ga
dali pod nadzorstvo in ga hoteli konfinirati. Ker ni dobil
profesorske službe, se je zatekel v celjsko cinkarno, ki ji
je postal ravnatelj, ko je bil ravnatelj Kropač poklican na
ljubljansko univerzo. Zadnja leta je bil ravnatelj tvrdke
»Isis«. V mladih letih je priobčil v raznih listih lirične
pesmi, ki razodevajo lepo nadarjenost. Za srednje šole je
spisal kemijo.

Dr. Anton Schoeppl vitez Sonnivalden,  upokojeni rav¬
natelj bivše Kranjske hranilnice, je umrl 1. maja v svo¬
jem gradiču Vrhovem na Dolenjskem.

Gabrijela vitez Pogačnikova,  roj. Jeglič, vdova po prvem
predsedniku narodne vlade, je umrla v Podnartu 7. maja.

Jakob Golmajer,  sluga Trgovske šole, ki je sodeloval ob
njenem napredku od začetka z izredno vestnostjo, je umrl
v Ljubljani 9. maja.

Egidij Čeh,  upok. profesor trgovske šole v Ljubljani,
rodom iz Roča v Istri, je umrl v Ljubljani 12. maja.

Tomaž Einspieler,  brat koroškega slovenskega voditelja
Andreja Einspielerja, sodni višji svetnik v p., je umrl v
Ljubljani 30. aprila. Kot neustrašen borec za pravice slo¬
venskega jezika pred sodnijo je bil pod Elsnerjevim re¬
žimom upokojen.

KOMUNALNE VESTI

PRORAČUN NAŠIH AVTONOMNIH MEST

Po zakonu o mestnih občinah, med katere spadajo iz¬
med slovenskih mest poleg Ljubljane še Maribor, Celje in
Ptuj, pregleda mestni proračun, ko je o njem razpravljal
in odločil mestni svet, nadzorna oblast, ki ga oceni z
materialne in formalne strani, na kar ga predloži fi¬
nančnemu ministrstvu. Ako finančni minister o njem
sploh ne izda odločbe, postane veljaven mesec dni potem,
ko je bil predložen.

Letošnji proračuni, ki jih je odobrilo finančno mini¬
strstvo in sicer za Ljubljano z odločbo z dne 26. marca
1936, br. 2980/VII, za Maribor z dne 1. aprila 1936, štev.
3218/VII, za Celje z dne 31. marca 1936, br. 3207/VII, za
Ptuj z dne 30. marca 1936, št. 3011/VII, pa se predstav¬
ljajo sploh v novi, skoraj enotni obliki. Z določbo § 88.
zakona o proračunskih dvanajstinah za 1. 1935./36. je bila
predpisana tehnična sestava proračunov mestnih občin, ki
se med dosedanjo sestavo in sestavo po navedeni zakonski
določbi bistveno razlikuje v tem, da proračun ni več deljen
na proračun administracije in na proračun gospodarskih
podjetij in ustanov, marveč da sta oba ena celota in sta
tako tudi v proračunu izkazana. Radi enotnosti pri se¬
stavi mestnih proračunov je zato ministrstvo financ na

osnovi § 88. spredaj omenjenega zakona in § 124. zakona
o mestnih občinah predpisalo posebna navodila za sestavo
proračuna mestnih občin za leto 1936./37. in ta svoja na¬
vodila obširno utemeljilo. V sledečem podamo vodilne
misli te utemeljitve.

Ker je občinski proračun v glavnem načrt občinskega
gospodarstva za leto dni naprej, mora obsegati za to dobo
vse prejemke  in  vse  izdatke, ki se  dajo določiti.
Najsi je proračun v bistvu le neko določanje, je vendar
njegova najvažnejša lastnost ta, da je reale  n, t. j. da
je razlika med preliminiranim in izvršenim proračunom
kar moči majhna.  Kolikor manjša je ta razlika, tem
realnejši, boljši je proračun, če je ta razlika večja od 10%,
velja, da proračun ni dobro sestavljen. Drugo svojstvo
proračuna mora biti, da je uravnovešen,  t. j. morajo
razhodki biti kriti z dohodki. Zato si je treba prizadevati,
da ustrezajo dohodki in razhodki v proračunu kar naj¬
bolj pravemu stanju stvari. Proračunsko ravnovesje se
mora izvesti predvsem s tem, da se znižajo razhodki.

Tudi je treba v občinskem proračunu izvesti načelo
enotnosti,  ki mu je namen, enakomerno zadostiti
vsem občinskim potrebam. Vsem potrebam, za katere se
stekajo dohodki v eno občno blagajno, je treba zadostiti
enako, t. j. vsaki po njenem značaju in nujnosti. Tudi
mora biti proračun popoln,  t. j. treba je vnesti v pro¬
račun vse vrste dohodkov in razhodkov v kosmatem
(brutto) znesku. Treba pa jih je tudi vnesti po nekem
sistemu, ki je najpraktičnejši: proračun mora biti pre¬
gleden.  Zato je izdelalo ministrstvo poseben obrazec, ki
naj omogoča lahek pregled proračuna. Končno mora biti
proračun tudi praktičen,  ker že s samim svojim iz¬
vrševanjem učinkuje na knjigovodstvo, ki naj zapisuje
tudi njegovo najmanjšo izvršitev.

Po § 116. zakona o mestnih občinah se začne prora¬
čunsko leto dne 1. aprila, konča se pa dne 31. marca na¬
slednjega leta, računsko leto se pa začne hkratu s prora¬
čunskim in se konča dne 31. avgusta naslednjega leta.
Ta navodila so sicer primerna za admini¬
stracijo, ni jih pa mogoče vzdržati pri
podjetjih, ki se morajo voditi po trgov¬
skih, nebirokratičnih načelih.

Proračuni avtonomnih mest izkazujejo za 1. 1936./37.
enako vsoto izdatkov in dohodkov, ker so vravnovešeni,
in sicer:

1. Ljubljana Din 103,589.542'

2. Maribor „ 56,866.550' ^

3. Celje „ 14,709.952'

4. Ptuj „ 2,273.590'

Ako zaokrožimo prebivalstvo Ljubljane (kar veljaj sploh
v sledečih izvajanjih) na 85.000 oseb, Maribora na 35.000,
Celja na 18.000 in Ptuja na 5000, odpade od proračuna
na glavo prebivalca:

v Ljubljani 1218 Din, v Mariboru 1625 Din, v Celju
817 Din in v Ptuju 455 Din.

Ker pa odpade od proračuna na podjetja, in sicer:

a) za osebne izdatke

v Ljubljani 4,173.997 ali na glavo prebivalca 49 Din
v Celju 684.668 38 Din

v Mariboru 2,526.180 72 Din

(v Ptuju niso posebej izkazana);

b) za stvarne izdatke pa:

v Ljubljani 41,263.769 oz. 485 Din, skupaj 534 Din

v Mariboru 30,442.290 oz. 870 Din, skupaj 942 Din

v Celju 5,940.946, oz. 330 Din, skupaj 368 Din

(v Ptuju ni posebej izkazano);
znaša torej čisti administrativni proračun brez podjetij:
za Ljubljano Din 58,151.776 ali 684 Din na glavo

za Maribor „ 23,898.080 ali 683 Din na glavo

za Celje „ 8,084.338 ali 449 Din na glavo

za Ptuj „ 2,273,590 ali 455 Din na glavo

in se porazdeli po strokah, kakor kažeta sledeči tabeli o
izdatkih in dohodkih.

142

KRONIKA

Popolnoma točna primerjava izdatkov in dohodkov vseh
štirih mest je nemogoča, ker se način sestave proračunov
ne krije. Tako izkazuje n. pr. Maribor izdatke za občinsko
gospodarstvo pri podjetjih, izdatke za vodovod (2 mi¬
lijona dinarjev) pri zdravstvu, Ljubljana stroške za učno
osebje m. ž. real. gimn. pri prejemkih uslužbencev, Mari¬
bor in Celje sta vstavila avtobusno podjetje v proračun
podjetij, v Ljubljani pa obremenjuje obrestna služba za
cestno železnico proračun administracije, želeti je
zato, da se vsaj slovenska avtonomna me¬
sta zedinijo v enotnem budžetiranju.

KRAJEVNI DOGODKI

LJUBLJANA

Posojilo v znesku 5 milj. Din za dovršilev bežigrajske
osnovne šole  je končno odobril SUZOR v Zagrebu ljub¬
ljanski mestni občini. Obrtniška dela so že vsa razpisana.

Zazidava in modernizacija  sredine mesta je, kakor kaže,
le še vprašanje kratkega časa. Zgradba velike hiše z. z.
Croatia je sprožila izvršitev Plečnikovega projekta za slav¬
nostni trg, ki bi se s pasažo podaljšal od Kongresnega

KRONIKA

143

trga do Prešernove ulice. Z zgradbo konvikta na franči¬
škanskem vrtu se bo podaljšala ta pasaža do Frančiškan¬
ske ulice, nadaljnje podaljšanje do Kralja Petra trga bo
le še vprašanje časa. S tern bi bila ustvarjena transver¬
zalna zveza za pešce, ki bi bistveno razbremenila druge
ulice.

Vincencijeva družba je  slovesno praznovala 25. in
26. aprila 601etnico, odkar obstoji (gl. 1. št. letošnje »Kro¬
nike«) z akademijo in slavnostnim zborovanjem.

Vogalni kamen cerkve sv. Terezike  na Kodeljevem je bil
na cvetno nedeljo vzidan z veliko slovesnostjo.

Sempetrska podružnica Ciril-Metodove družbe  je praz¬
novala 14. in 15. marca svojo petdesetletnico. Ob tej pri¬
liki je občni zbor te najstarejše in najagilnejše podružnice
izvolil g. Viktorja Rohrmana, ki je že mnogo let pred¬
sednik podružnice, za častnega dosmrtnega predsednika.

O ljubljanski bolnišnici, o  kateri se je v zadnjem času
mnogo pisalo in debatiralo, je odbor Akcije za razširitev
ljubljanske bolnišnice, sestavljen iz strokovnjakov in za¬
stopnikov najširših slojev, podal svojo izjavo, da po¬
trebuje Ljubljana kot zdravstveni cen¬
ter Slovenije novo, moderno in klinično
urejeno bolnišnico s kapaciteto  ca. 2000
postelj.  Sedanja bolnišnica pa razpolaga le z 800 po¬
steljami, dasi je že danes treba najmanj 1200 postelj. Že
danes pa vrši ljubljanska javna bolnišnica funkcije ne¬
kakega osrednjega zavoda za Slovenijo. Zato mora nova
bolnišnica prevzeti tudi funkcijo klinike. Le popolna
klinika v Ljubljani more odgovarjati
zdravstvenim potrebam prebivalstva ka¬
kor tudi znanstvenim potrebam in zahte¬
vam univerze Kralja Aleksandra.  Končno
ugotavlja izjava, da je prostor, kjer sedaj stoji bolnišnica,
skrajno neprimeren. S tem so pravi ljudje ob pravem
času izrekli pravo besedo, ki naj bi tudi obveljala na
pravem mestu!

Sokolstvo v dravski banovini.  Sokolskih žup je v drav¬
ski banovini pet, a nekaj edinic v Beli Krajini spada pod
župo Karlovac. Obračun svojega dela so podale župne
uprave na glavnih skupščinah v marcu in aprilu. Od važ¬
nejših prireditev je omeniti peti župni prosvetni dan so¬
kolske župe Kranj v Narodnem domu v Kranju dne 5. apri¬
la t. L, ki je na njem sodelovalo preko 200 pevcev, pevk
in godbenikov, župa Ljubljana je 29. marca priredila v
Domžalah okrožni prosvetni tečaj za kamniško okrožje,
a isto okrožje je dne 10. aprila v Radomljah priredilo svoj
tretji okrožni prosvetni dan. Sokolska župa Ljubljana pri¬

pravlja za dan 14. junija svoj župni zlet, ki na njem raz¬
vije novi župni prapor, dar Nj. Vel. Kralja Petra II., ki
bo po svojem zastopniku praporu tudi kumoval.

MARIBOR

Slomškovi prazniki  se bodo slavili v dneh 21., 28. in
29. junija, »ob katerih se naj očitno pokaže naša želja in
hrepenenje vseh Slovencev, da bi dobri Bog dal delu za
Slomškovo beatifikacijo uspeh in srečen izid«, kakor se
glasi vabilo škofa Ivana Jožefa.

Na skupnem obmejnem kolodvoru  se je začelo poslova¬
nje o polnoči od 14. na 15. majnik. V novo zgrajenem
severnem traktu so se naselili avstrijski uradi in sicer
železnica, carina in policija, skupaj krog 250 uslužbencev.
S tem so manipulacije v obmejnem prometu bistveno olaj¬
šane in skrajšane.

Zveza za Iujski promet  za bivšo mariborsko oblast je
imela svoj občni zbor 28. aprila. Podala so se razna po¬
ročila, pravila se prilagodila novi uredbi o turizmu, vo¬
litve pa odložile. Iz obsežnega in lepo sestavljenega po¬
ročila se vidi veliki gospodarski pomen turizma zlasti za
naše pasivne kraje. Dravska banovina prednjači po šte¬
vilu prenočnin vsem drugim, če primerjamo dohodke od
inozemskih turistov in vidimo, da znašajo že danes 8 %
našega celokupnega izvoza, je dokazano, kako je potrebno,
da se turizem goji sistematično in kako potrebna je zlasti
tudi za naša mesta pravilna in iniciativna politika v tem
pogledu, kakor tudi kako važno je delo, ki ga vrši »Kro¬
nika« s tem, da širi smisel za ohranitev naših zgodovin¬
skih spomenikov, ki so za turista najjačja privlačna sila.

Salezijanci  se hočejo nastaniti v Mariboru v magdalen-
skem predmestju, kjer bodo imeli med delavsko mladino
mnogo hvaležnega dela.

Mestno avtobusno podjetje,  ki je imelo doslej vsako
leto krog 1 milijon dinarjev izgube, se hoče sanirati s
tem, da uvede avtobuse z Dieslovimi motorji. Ves obrat
bi se s tem pocenil skoraj za polovico.

Mariborski teden,  ki bo letos od 1.—9. avg., namerava
razširiti svoj program s specialnimi kmetijskimi, obrt¬
nimi in industrialnimi in dr. razstavami. V tistih dneh bo
tudi velika proslava 651etnice mariborske gasilske čete.

Železniške delavnice  hočejo ukiniti v Mariboru in jih
prenesti v Kraljevo. Maribor bi zgubil s tem blizu 2000
delavcev, ki zaslužijo letno na mezdah do 20 milijonov
dinarjev. Zato je ta namera naletela v javnosti na splošen
odpor. Nasprotno bi bilo še želeti, da bi uspela akcija,
naj se nekateri oddelki kontrole dohodkov drž. železnic
zopet premestijo v Maribor.

Verdijev »Requiem « sta izvajala 7. aprila pevska zbora
»Glasbena Matica« in društva »Maribor« s sodelovanjem
4 solistov iz ljubljanske opere in 70 godbenikov. Prire¬
ditev je pokazala visoko glasbeno kulturo Maribora.

CELJE

Za olepšavo kolodvora  se je v zadnjem času mnogo
storilo. Dobil je nov, prikupno urejen izhod. Tujsko - pro¬
metna zveza pa hoče pred kolodvorom postaviti ličen
kiosk za prodajo časopisov.

Blagoslovitev zastave strelskega okrožja,  ki šteje 70 dru¬
žin, se je izvršila 3. majnika zelo slovesno. Kumoval je
zastavi kraljevič Andrej.

Gasilska župa celjska  je zelo agilna zlasti tudi v stro¬
kovnem oziru. Priredila je 8. marca strokovni tečaj s pre¬
davanji o gasilskem zakonu in administraciji, o dušljivih
plinih in zračnih napadih, o novih redovnih vajah itd.

» Kroniko « izdaja Mestna občina ljubljanska. Za izdajateljico odgovoren prof. Evgen Jarc, za uredništvo, upravo in
inseratni del odgovoren Pavel Debevec. l'iska Učiteljska tiskarna, zanjo odgovoren France štrukelj.  — Ponatis člankov
in slik dovoljen samo z dovoljenjem uredništva. Rokopisi se ne vračajo.  » Kronika « izhaja  4 krat na leto in stane za
vse leto Din 60 '—, za pol leta Din 30 '—, za četrt leta Din 15 '—. Za inozemstvo Din 100 '—. Posamezna štev. velja
Din 30 '—. Naroča se: Mestno načelstvo, kulturni oddelek, Ljubljana.

144

KRONIKA

Afestridi plinarna ljublj&nslc&

Meščan, ki' živi z  dukom časa, uporablja za kuko
in peko, likanje, pranje, ogrevanje vode, cen¬
tralne in druge kurjave enako kakor tudi obrtnik
za lotanje, varen je, sušenje itd. - le plin!

p$Iip\/A rpsfA Šf 98

BIBLIOTEKA UiJIVERTE
V Ljubljani

IUGOSIDVANSKA
TISKARNA

L|UB LIANA

rjfoSii^EnA

gmUS^K

T7Tjy*A[j^A-