(?*esai • viaarjev.) w sredo 7, Lfttaik xur; Izfcaja Vttk d««, ta« e» nedeljah •b S zjutraj, lito« Sv. rra;jCak« As *kc-a It 30, L n — V* -> se p. ^^nm u^jrffevu list«. "ifmifcilMi pEn m m »i- »jttnajp Jr: m vta Pafr ! :a ad£«v*TTii Šte: : ' ioJma. La«*uik k E4*::a*- — Ti * t?-**a na vpisu* r. ~ ~ ~~ " " ; "»rp" r Tr? Jica Sv. i'r*r?č1*kii Aal-kr«« • ki uprav« Jtcv 11-47. MKdćaiaa mii: ij cdo M* ....... K ' tis.................... 29 He*eoe .... • • • x. nojuij.ne . . ;.;; ; ................z pm t v.«*r z-t, P*«a»ena tleviik« m t: ■ "»ure!« se p« 1» viufc^cv. • •iaal rieaas u m i« i ti»:elra v >::»•;.-v« w kaJjr*. Cf«f: Oktr|«.vev in - .....p* v^. ::*:iee, ,a:;vale, p^Iaui-.c, ..g *»i deroraft ;»• - * ............« . . ittftt pm 3t> vin. Of i. v iefc>tu a.ca d« pet vr*........K. «Mfl MCsijCl vrsta.............J.— Mait otljvf p« 4 vinarje beted*. riajmi tj pa 40 vltarjcv. Cgia^t sprejc.ua ins-ratni od ti c! -:*. ki itfaand|e ae poSIfjajo upra i P1ačs:r 2 apravi .EOiaosti* — I'Liia i.i i >i ; i.-..;. Uprava In inseratnl oddelek se nahajala \Mcl AaMtaga «. ifl, — Pofttioltrartiliiiiol lafuti it. saj.s'.'-j. Zvizoa flriaćaa poročni AVSTRIJSKO. DUNAJ, 6. (Kor.) tratino se razglaša: 6. novembra 1917. 11 a 1 i i a n s k o bojišče. — Iz Osop-pa ?n Piuzana izveueni sunek zaveznikov premagal italijanski odpor na vsej fronti t,h ragliameniu. Avstroočrske in nemške fcojue feldmaršala. nadvojvode Evge-{■ . so prii>pele povsod na desni hreg reke, v ' Codroipti preti očmi Njeg. Veličanstva cet:^rjii in kralja, in prtxlirajo dalje [ BEROLIN, 6. (Kor.) VeHki rfavai 6. novembra, zvečer. jutranji napadi Angležev so dtov kom dneva do bojev za Pascheadaeto. Pri Gheluveltu se ie sovražni naval razbil Ima uspeha. — Tagliemento ie prekoračen na vSe| črti Zasledovanje napreduje. Prvi generalni kvartirmojster pL Ludendorff. v- BOLGARSKO. SOFIJA, 5. (Kor.) Generalni Stab poroča: Macedonskafronta: Na desnem bregu Vardarja se je nadaljeval srditi sovražni i zvnzdv. V obm-ebf gornjega Tag!la- jojzeni razven kratkih presledkov ves dan, >■;- a čeic gen. potk. baroi.a Krobatina) »n se je razvil ponoči raestoina v bebnaiač S)vražn*ka iz nje^ovj^ ek lnatih in ojrenj. Ob 11 zvečer je več sovražnih ba- ta;j<>nov napadlo na4e postojanke južno Tu§kova. Napad smo t^«ii>fli popolnotiia in sicer (ieloma s topovskim ognjem, tiekvna po bojih iz bližine. Izgube sovražnika znaiite. Zapadno Sercsa so napravili naši poizvetic-valcl ujetaike. — Na fronti v Do- ' vzho-lno CaJ ^re. Naši i uspehi niso Ticali ^-st^ti od!f>ćif- ii vp»*. iJ na doioiiiit^ko fronto. Sovraž- r,-k e uniiKa cd I*.en k. L ar ga do preko pre- lazi Ro'!e. Teld ir^ai baron Hiitzcniiorf jc 'ičcl : as?edcvan|e. Na '- rifu Col di La« ^egar z razstreibo dosežene zavzet-1 brisdži neznatno topovsko delovanje, ie ie vzbudilo svoječasno po vsej lta?;u i TURŠKO velikansko navdušenje, in na Monte Pianu) CARIGRAD, 5. (Kor.) Generalni štab poroča: Nik|er nobenih posebnih dogod- vihrajo oašo zastave. Naše če^e so ob vri-s^r.nju probha-stva vkorakale včerai zvečer v CoriJiir« T An?oet7o. Tird! San Martino H? v ' !:ni Prime ie zop2t esvofea. Oji safnfta je Itai lan s posebno pc!;!cpuOsijo iztegova! s - rie ruke P: ,'A P: 3 -.rski do!tp; proti Uouiu, osrčju Tirolske. A nzcmz'- i vztrajnost na- h !i!f( *ov «e vedno »zjafovMa nade "vražni-ke. Kr^tl. ki ie im*l v 2l j »e^nih bojih v ie-?! o/em-iu. je moroče prešteti po ko-r;i- ,h. iti sv itl| je v par dneh popolnoma rn ")a'J?r tudi to ^lo. . :hoIno U o j i š č e i n A I b a n I j a. - - Nič r«veg3. Nciccinik jfenerah^eza štaba. Mi)F M. 5. (Kor.) Cer?-tr Karel ie danes pri C • *c:nn prekorači T^'^Iirimento. I I- b. (KorJ !z v rie^a poročevalske. a širna se lav!?": f». mvev^bra, opoldne. Čete -,o včeraj i/r, 6 zvečer veSi-k na" •*"5cn|ii prebš* :-?stva zastJle Cor-t :;•> d* rezzo. ko\r. SOVRAŽNA URADNA POROČILA. Italijansko poročilo. 5. novembra 1917. — Sovražnik je pri Morite di Pinzanu spravil nekaj sil na ue^-f;i breg Tagliameiita in <»jačil s»voi priiisk prr ti našemu levemu krilu. V noči od na 4. t. in. in dne 4. t. m. so naša letaia in zrakoplovi z uspehom bombardiral sovražne čete v Kobaridu in v tolminski nižini. kakor tudi ob levem brc^u Td;slia-menta. Dne 3. t. m. so naši k talci že včeraj naznanjenih dveh aparatov ses>re-lili še tri sovražna letala, eno v oko'išu Caldonazza in dve v laguna!; 'i Or:!do/u. GROP CZERNIN V BEROL1NU. BEROLW, 6. (Kor.) Vnanji minister grof Czernin ostane do Jutri zvečer tu in je nadaljeval danes posvetovanja z vodilnimi nemškimi državniki. Jutri bo sprejet grof Czernin od cesarja Viljema v avdiienci. 6. (Kor.) Iz vt»jnega poročevalske.! s4? javlja: 6. novembra zvef operacije zapadno r'ii^iam^Ua »n v D^io-nitlh naprcdnjejk> uspešno. NEMŠKO. BE^OI 6. (Kot.) Veliki glavni sn- vrers^e rr-žiie i»i :ekopf>ra Comines—Vpern n : • ''evaJ i>»» 7 '-1:- r !'jšano silo in e raz%»l da-s .j-zr;«« l i Ho: thCo]st" ir> /and- » i rc?3 v bo* »ajoč oge^j :"-rcti raš-^au b:ij-Mo.Via "v-.a pe"Ti ia ire- ,> r«.-, straneh Pasc-re^ laele in ! :cn;:- Vnern v napan Pri drugih rf ; T « o r*r» ?t. O^-f -.nrU l^a hr»* »viri (170 *?t v C ncn?t f!a si Ob C- arm Aiilv gau je :: zvtC?r toji do n :. -. «ilv. Nactii!a pi sprotntka so s? n i v»č k" gubf^osn«*. Bh'Ri )LIN, b. (Kor.) NVolriov urad poroča: \ Severnem morju je bi!o potopljenih zof . i 5 parnikov. ROTTERDAM, 5. (Kor.) >Maasbodenvga inini^ira, posebno ne z njegovimi nameni na polju vnanje politike, ki so ponovno razkrili mednarodni značaj. Zato je prisio med kabinetom in vojnim ministrom generale a \ erhovskim Jt> nasprotja v mnenju. General Verhov-skij je zahteval končno 14 dnevni dopust in je i/i -či' svoje uradne posle ix>dtainiku j voir ra ministrstva, generalu Marikov- O 3 I i _ .... . o f skemu. -Vin o/P "*1 v »'tili . ' n V »ptl ROGRAD, 6. (Kor.) Vojni minister >a vzb^inem .■e s k 1 bojišču m-iiji:a. 11 2 11 j 9 n s ka frfr.ii. — Crta ob !•! e zavzeta! ^ilij^nl se med : i ^^rj^fr ^^prt unrksjD. To-žar: - njT'' . > po JTilijn ji |ijans\< i-ižini. Prihur'isv r.::*pr »4r"ega b^e-23 eb •erstem r 'br >jaželhnh ■emšVih in avstroogrsk«!i cMzij / i klin v prirodno močne c;>raNie nestoiankis sovražnika na zapaduetn br» •.» \ razširjenje tsko ustvarit^iega pred-■icstia je v s led u»oe>iih boje*; prisi}?11 na*| —tu.-iika, tla je i/T vSo rerno črto do jadranske obal?. Of> eki navzgor Jo ivsko v zu nedoločen čas dopust in bil isto-u-nsno odpuščen iz tirala. Gereral Mani-kovskii, pomočnik ministra, je bil imenovan za zajas iega namestnika ministrstva ptvi splošnim višjim \ < JN. 5. (Kor.) Centrai Nc\vs poročajo iz Petrogrudu z dne 4. t. m.: Vče-raj;' ;i dan je bil tu miren. Dogodili so se !c i eka jri miusjši i^riperijaji, pri čemer je ustrelilo par vojakov v zrak. Vlada je o-dr.d'la obsc/::ie odredbe, da prepreči vsako i'keijo bi ijševikov. Poizkus oplenitve hiše Miljukova so če^e preprečile. Amerika hi dogcdkl v it2!'ji. BKKN, 5. (Kor.) Francosko časopisje doime Bele sd se ::"s':e brigade vCe- j poroča i/ \Tewyorka: \'lada Združenih dr-rai še drža'e. Pritisk n-i^ega nr.icfiranja je žav nikakor ne p dcenjuje resnosti polo-pr siiii Itili^ne tudi k «>p!^ti!vi njihove žaja ! alije in nevarnosti za vso entento. fronte v g »rov ju. Od ćo&ie iiele do Col- Uradni krogi varujejo najstrožjo rnolčeč-brico ia, se\ei.-> Socanikr doline, v š^ini nost. Izjavlja se Ie, da treba nadaljevati nad !r0 km so mo^li liafiirn! o*"u>tit? s' o-je ve let zgri*iene postojanke in nastopni uhu* <»e! Uvedene so fiadilire »-neracije zveznih arm^d. r> o v faittGVi&r, hI Je i£3iail. KbiA^ii. Franc« ski spisal tvf- t Chav^ua. r Končana___ •n ;ele polovi- — Misfim sam, da je pa sem se motil! Oj n^ co dela. — Res? — Da. na mojo čast. Ko sem se vrnil k vojno do konca, kar je razlagati tako, da Amerika kljub vsem nemškim zmagam ne odloži poprej orožia, dokler ne bo spravljen nemški militarizem s sve^a. Prve ameriške izgube. VVASHINGTON, 5. (Kor.) General Per-shing poroča: Pri nemškem sunku v soboto je bilo 5 Amerikancev ranjenih. 12 ujetih. 3 mrtvi. _ ___ Posltraskfl z&crnlRL DUNAJ, 6. (Kor.V* Predsednik dr, Gross je otvori! današnjo sejo s sledečim nagovorom: V zadnji se;i zbornice sem imel priložnost, da izrazim m;do in željo, da naj bi se uspehi naših junaških armad razvijali še nadalje. Ta želja se je uresničila še v večjr meri, kakor se je pričakovalo. (Zi-vahno odobravanje in ploskanje.) Skupno s hrabrimi zveznimi armadami so osvobodile naše armade Primorsko in Koro?!:o in zanesle zmagovite zastave globoko v sovražno deželo. (Vihamo ploskanje in .;Jo-bravanje.) Po došlih mi poročilih so do-seglc naše armade nad-iljne uspehe. Ravnikar sem prejel sleJeče poročilo: -Po naročilu načelnika generalnega sraba na-mi, da so zavez iiki novs^-d preko-r:? ; ii Tagliamento (Odobravanje in plo-«oie) in daje mora! sovražnik izprazniti < dolomitsko iro:;tp od Kreuzberga do prelaza Rolle. (Vihamo odobravanje in plosk;.nje.) Naše ee.e so vkorakale v Cor-ti«u> J' Aiiioezzo in San Martino di Ca-strozzo. Njegovo Veličanstvo cesar je ri-scstvoval pri Cadroipu prehodu čez »a-To/liame it. Za načelnika generalnega štaba: baron Waldstatten, gm.« (Viharno, dolgotrajno ploskanje.) Naše odobravanje dokazuje veliko veselje, ki nas navdaja vse radi novih uspehov naših zmagovitih ; r-mad, ki so pod neposrednim vrhov nim vodstvom Njegovega Veličanstva naivnega vojnega gocpoda. Veselimo na se laiiko ne samo radi uspehov našega on /ja. r»m-pak predvsem tudi radi tega. da so postali izgledi za mir močnejši, da bo naš nek-danii zaveznik, ki je po sramotnem ;z-dajstvu nad dve leti ogrožal naše ju/ne m e K*. kr'K'or Je pričakovati, kmalu črtan liste naših nasprotnikov in se bomo tako približali močno zaželjenemu miru. Predsednik je prosil končno za dovoljenje, da sporoči cesarju čestitke brzojavnim potom. (Živahno, dolgotrajno odobravanje in ploskanje.) JMJNAJ, 6. (Kor.) Ministrski predse inik dr. SeidJer je pismenim i>otom naznanil, da sii sklicane delegacije za 3. decembra t. 1. Zbornica je rešila najorej nujno vprašanje češkega socijalista W!nterja, ki se je pritoževal, da je bilo 31 delavcev prašk'h Ringhofierjevih to varen obsojenih r li zločina upora in kršenja subordinacije. — Brrimbni minister pl. Czapp je opozarial, da se ni prišla odločitev vrhovnega brarn-biiLga sodišča o vloženih pravnih sredstvih. Vendar mora največjo važnost polagati na to. da se prepreči vsako, tudi navidezno vplivanje na vojaško sodišče. — K!i'ib temu. da so delavci izpolnjevali s,ro- iv df>lžnost. so dovedle vedno težavnejše ■/.\\ \ ijenjske razmere in s tem v zvezi se na-.: jait)ča mezdna vprašanja do stavk, ki so v :nteresu zvišanja dajatvene zmožnt>sti :nega obrata zahtevale sukcesivno na- stiivitev črnovojniških delavskih oddelkov. Zbornica je pričela debato o poročilu so-:v 'n.o-političnega i»dseka glede cesarske naredbe o odobritvi predpisov glede tk c jskega dela in »ne:i J olovan ju rudarjev. Minister se je ob-iirno iieč^ s tem vprašanjem in izjavil, da bo m >gooe tudi na iem polju vzdržati, ako bo pomagalo pri tem tudi prebivalsvo. Prihodnja seja 9. novembra 1917. Proračunski odsek. DUNAJ, 6. (Kor.) V proračunskem odseku k dr. Korošec vsled predstoječega zasedanja delegacij umaknil svoj predlog jdede povabila vnanjega in skupnega fi-enega ministra k posvetovanjem po-slanske zbornice. Razne polltitee vesti. v okvirju monarhije, ka.teri bi imela rri» jsti tudi mesta in ozemlje. k;er biv. «o li -Vae victls?! »Agrainer Tagblatt« Pise »ijnni. med temi Trst. Kot pristaši sam - v svoii nedeljski številki v uvodniku, posvečenem cesarjevemu godu, kako ozko so zvezali dogodki vladarja in narode. »In ta vez je trdna«, pravi list, veliko trdnejša kot državno pravo, samo zla volja je ne sme razrahljati. Zle volje pa je vedno in je tudi vedno na delu. Hrvatske čete so zavzele Gorico, slovenski vojaki se bore ob Tilmentu: Jugoslovani krvave na italijanskih tleh. Hrvatje, Srbi in Slov enci so pošteno pomagali oviti lovorov venec okoli čela vladarju. In vzlic temu skuša zla volja zastrupljati na človekoljubju in preliti krvi temelječo vez med vladarjem in Jugoslovani. Ko je v Rusiii izbruhnila revolucija, so kričali vsi, ki so zle volje: • Govorite jim lepo, obljubljajte jim svobodo in enakost, slikajte jim srečno ze-dinjen narod v blestečih barvah, da jih ne oslepi luč z vzhoda!« Sedaj, ko smatrajo rusko nevarnost za odpravljeno, ko je bila nova zmaga na jugozapadu priborjena tudi z jugt slovansko krvjo, sedai, ko mislijo, da razpada ententa, pa dvigajo grozeče odiočevanja narodov in narodnosti in prežeti prepričanja, da vsak narod ima o naravi pravico, da se svobodno razvi.' nimamo mi napram narodnim prizadevanjem Jugos!ova:istva nikakih pred?;;,!' marveč želimo, da se ta prizadevanja realizirajo v določenih mejah, ki so da .e ene strani po prometnih interesih drža»c. z druge po interesih, katere odrejuje -sis^enca drugih narodov. Jugoslovani * ;.j imajo pred očmi, kako se ie Srbija trudi! . da bi dobila pristanišče. Sedaj pa hc.:e": Jugoslovani dvema takima kontinenta' ma državama kakor sta Avstrija in O --ska, vzeti pristanišča, kar bi se komaj n glo spraviti v sklad z višjimi prometni::-.: oziri. marveč bi povzročilo izredne ke o -p!ikaci>e. Glede primorskih Italijanov stojimo na stališču, da more jugoslovar. • država v smislu narodnostnega prin. . obsegati samo Jugoslovane, Srbchrvate ; Slovence. Utelešenje italijanskega naro i v Primorju bodoči jugoslovanski državi f pomenilo negacijo tega načela. Italija stisnjene pesti, v Budimpešti in na Duna-| narod v Avstriji se s tako reši : ;» I'. UI'JLI jjw: ii/jViiu . -vil |Jt-M. »•«. — Slovake, ki so v vojni, zunaj in doma, oje-kieneli in svojo us'Xio — ki je bila težja ju. in kličejo besno Slovanom v državi: -Pazite! ob Soči in Tiimentu. kjer je v potokih K.kla vaša kri za vladarja in državo. ste bili poraženi! In vae vietis! (Gorie premagancem!) Kako? Ali naj se misli v slovanskih deželah, da je ta vojna vendar vojna Germanov in njim priveše-nih Madžari:v proti Slovanom? Ali se mora Slovanom v drž \ v i vbiti v glavo spoznanje, da nastop vlade mladega vladarja ne p omenja nove dobe zanje; in da mora vse ostati pri starem in da tudi ostane, — ravno zato ker je Rusija brez moči in Italija poražena? Ali pa ne misli, da S ki kot ma 1/arska aii nemška — mirno pre-na- jo. ostrašijo nasiinostne kretnje vlad, ki si ne znajo pomagati, ali pa burousko tuljenje madrsko-nemškega časopisja? Kako smešno! ijrožnje utihnejo, in nič ne ost me od njih kot rdečica sramu v obrazih grozilcev. Slovani v monarhiji vedo, da prihaja »ij»h:;v čas. Ni je moči na tem swtu, ki bi mogla preprečiti uresničenje te slovanske vere, tega slovasiskega upanja. Brezuspešni, kot enajste ri Ia3ci napadi na soški fronti, so madžarskt^-nemški napadi na Slovane. In zmagoslavno, kot so hrvatski bataljoni razvili s.voi prapor v Gorici. i>omladi slovanska misel svobodo in enako n narodov monarhije. »Veleizdaja !< — se raslega z Dunaja in Budimpešte in naz:>i. N>1 kriče, da ohripave! Pre-rjuli ne bod - ::ega glasu, ki zahteva pravico sa1 • iiočbe imrodov in tako glasno oimee.t ^ dušah malih narodov! Ne preglase vladarjevih besedi o sreči njegovih narodov, ki jim jo hoče preskrbeti. Slovani zahtevajo svobodo in enakost, nočejo trpeti in bodo trneli, da bi jim vladali drugi narodi, kot so nekdaj gosooski sloji vladni kmeiskeiuu ljudstvu. Sedaj, po bitki ob Tilmentu, še manje kot kedaj prej. In v tem se čutilo edini s cesarjem in kraljem. Že zato, ker se zdi. da razume zna-menia časa, in ker je že dal enkrat, da mu je v srcu govoril človek, tedaj, ko so j Nemci in Madžari hoteli čuti vojaka.« — Krecke in pri v tako neizpodbitno resnične besede! Narodno e£:nsivo na ae!u. Pod tem naslovom ob?av!;a Hrvatska Država« članek iz peresa nekega »iktivrega srbskega j politika, v katerem se odločno poudarja j zbliževanje Srbov in Hrvatov, kažoč se na i vseh pc!:ih narodnega delovanja. Posebno pa se podčrtava kot dejstvo, da so hrvatski in slovenski poslanci, — med temi imer.oma navaja člankar lr. Kreka, dr. K(>-rošca in dr. Rybafa, — storili več za srb-ski narod kot srbski poslanci sami. Dobe-Isedno pa :.aj navedemo naslednje značilne nostnega vprašanja v južnih celih mo«:tr-hije ne bo mogel nikdar zadovoljiti, k smatra svoje gospodarske in politične ži -ljenske interese samo takrat zajamčene, ako mu bo zasigurana neposredna prip jitev držav i. — Namesto odgovora na i izvajanja opozarjamo samo na zadnji v nek. s katerim ie odgovarjal naš »Adri; cus« na »Mitocchiievc spis o iredeniiz: na Primorskem. Ma«ižarsko mad^arstva v Reki. K. ', gre za najbrutalneje nastopanje nar . • proti narodu, mora človek vedno misliti ravnanje Madžarjev z nemadžarskimi r rodi. tako da se t:iko ravnanje more imenovati s tehničnim izrazom — v.:, i-žarstvo. In tak dogodek se je pripetil oktobra t. 1. v Reki. Tistega dne zvečer je mladina madžarsi-. ii šol v Reki priredi " manifestacije zaradi zm.*:g na ifr.lijanskj b(?jišeu. Izprevrod se je pomikal po mest in pela se je — madžarska himna. Hrvatske dijake, ki so prisostvovali manifeste J lam kor gledalci, je *?as!;očil3 policija, :rc se niso odkrili, ko se jfe pela madž^r -hlm-na, jih k I ofti tala h jim met:!!a kfobi.k z glave. — Tako torej ravnajo s Hrva i hrvatski Reki madžarski policaji! In r.: dogodek gotovo ni edin svoje vrste. Pole: naj bi se pa človek ne čudil, če so na Hrvatskem ne samo ljudje, temveč cv' stranke, ki žele rešitve jugoslovanska; vprašanja ptnl — madžarstvom! Glavna skupščina »Stidmarke« se Je šila dne 28. oktobra v Gradcu. Predse dni posl. Dobernig je v svojem govoru slavi! Nemčijo, kateri se je zali valiti, da je A v strija v vojni obstala. Dokler bodo v Avstriji živeli možati Nemci, tako dolg: h morala država vztrajati v zvezi z M čijo. Zdi se, da merodajni krogi tega nvidevajo. Notranje politike se ne bo d.d: odločiti na parlamentarnih tleh. Bliž: .n se hudim časom. Jugoslovansko vpr:^ ; je na mah stopilo pred nas. Na jugu e žejo pojavi, ki presegajo vse, kar se i • • ' igrpvalo poprej. Jugoslovanski posla - :i : jugoslovansko časopisje govore, nce\ ! od oblasti tako, da se jc treba zan ; • ; Nasprotnik ne pozna nobenega usmi' Tudi rni moramo proti njemu ostro u : piti. »Sudmarka« bo nadaljevala svoje io. kakor ji to zaukazujeta dolžnost i" bežen do nemškega naroda. Poslanec l>c-bernig je nato obširno j oročal o kol cijskem delovanitt -»Sudmarke«-, ki si v to svrho pridobila posebnega stroki ka, potovalnega učitelja Amana, ter je ono razpravljal o ustanovitvi po s zemljiške (i. e. kolonizacijske) banke. " -vedal je tudi, da je > Siidmarka« nafcr ! Četrt milijona kron za ustanavljanje v*.> :ih domov, ki nh bo seveda ustanovi' - rine besede: -Zato nas danes privlači pisava slovenskem ozemiju. Potovalni učitelj — Da, prav je, — je odgovoril vojvoda in dodal prvemu še drugi kupček zlatnikov. Zdravnik ie spravil zlatnike v žep, se globoko poklonil in odšel. Komaj je zdrm ni k odšel, se je vojvoda zakrohotal na ves glas. — Sedaj razumem, — si je dejal, — kako je mogla gospa Brichetova lakoj ( prostiti moža, in stavam, da bo Brichet umrl, ne da bi vedel, da je oče dvojčkov. In sedaj je tudi z manjšo nestrpnostjo porodnici, ni minilo liti dvajset minut, pa! oričakoval dneva, da se snide z Bricheto- je prišel na svet drugi deček. — Drugi otrok? Da, dvojček onemu, ki ie že odpotoval v kočiji. To sporočilo je de Vrvonnu pojasnilo vse. — Milostivi gospod sedaj lahko presodi, ali sem zaslužil -dvowv» oiačilo. vo ženo. Končno je prišel dan krsta. Dasiravno je bila še bleda, pa se je vendar pod vplivom zopet najdene sreče hitro opomogla; a ko je zagledala de Vivonna, ga je tako proseče pogledala, da je takoj razumel, da s tem pogledt ~rosi njegove molčečnosti. Ogromna množica ljudstva, ki se je zbrala, da bi bHa priča izredne sreče obeh zakoncev, je stalo spoštljivo ob strani, ko se je vendar tak visok ponižal toliko, da je prišel za kuma otroku tako nizkih meščanov. Brichet sam je odšel klicat župnika. Tekom tega časa sta se Vivonne in gospa Brichetova stala drug poleg drugega, in vojvoda je pošepetal na uho mladi materi: — Pomirite se gospa: zastavljam vam svojo plemiško besedo, da vzamem naiirto tajnost s seboj v grob. Tedaj se je hipoma radostno razjasnilo lice gospe Brichetove, pa je takoj zopet postalo otožno. iz srca ji je sililo na ustnice vprašanje, ki ga pa ni upala izreči. /TViH^/J I hrvatskega časopisja, in govorjenje hrvat-Iskih pcsUmcev, ker jih tudi mi Srbi smatramo za -- sv( s. Ni več onega razlikovanja »mi« in »vi* (Srbi in Hrvatje), seuaj se je na delu pokazalo, da nismo samo Srbi, da niso samo Hrvati, temveč da smo enako Hrvate kot Srbi in narobe, dokazalo se je na delu, da smo Srbohrvatje in da je hrvatska država enako srbska kot tudi hrvatska in ravno zato, ker se imenuje hrvatska in ker se bo imenovala tako. zato nam ie še ljubša. To je zadruga treh brstov z enakim deležem in enako pravico!a — Poudarili smo prav posebno ta stavek in sicer z ozirom na dr. Milo-barjev članek, katerega smo objavili včeraj in ki pozna v Jugoslovanih tudi tri brate. toda starejšega in mlajša z neenakimi pravicami. Poslanec Pittonl o jugoslovanskem ver je poročal o političnem položai strijskih Nemcev, potovalni učitelj Ar: o kolonizaciji v Slovenskih goricah. ! da dela slovansko oderuštvo z zcr.'iis nemškim prizadevanjem mnogo težko;. Vli. posoHEa* Kakor smo že javili, je pred nekai dr.e^ i guverner poštnohranilničnega urada !:" n Scliuster povabil zastopnike časopisju \ informativnemu pogovoru o sedmem vrinem posojiln. Pod vtiskom navduši ve •• i poročil o sijajni zmagi, priborjeni pod vodstvom Nj. Veličanstva cesarja na italijanski fronti se je poslala Nj. Veličanstvu naslednja brzojavka: »Pri guvernerju poštne hranilniee v svrho pogovora o sedmem vojnem p ..v. jilu zbrani zastopniki Časopisja se naj- vpraSanju. Tržaški socijalnodemokratični spoštljiveje klanjajo Vašemu Veličans?\ u. •o:-lanec Pittrni je napisal za madžarsko zmagoslavnemu voditelju naših jima?1 i " ..... A "čet. Zastopniki časopisja bodo svoje r *- umorno delo posvečali tudi novemu voj*■•;- .revijo »A Monarchia« članek »Avstrijski Italijani in jugoslovansko vprašanje . Piše med drugim: Narodi Avstrije iščejo novih okvirjev in novih form za možnost svojega razvitka. Načelo samoodločevanja narodov, ki si krei pot v sedanji svetovni krizi, slavi slavje tudi v svetu misli, katere prevevajo avstrijske nared.ic-sti. Vprašanje ksistence je za Italijane v Primorju pro- mu posojilu, ki naj pod vtiskom mogočnih svetovnozgodovinskih dogodkov na jugo-zapadnem bojišču postane sijajna zmaga domovine. Na to je prispel naslednji brzojavni odgovor: »Ekscelenci guvernerju baronu Sch«!- "derr ' iTstanov'tvi in^'-slovanske države! e!erju. % „EBINCST" Stev. 30S V Trstu, dat 7. novembra 1917 Po Najvišjem nalogu mi je v čast. naprositi Vašo ekscvienco. da blagovolite zu: t' imikoin časopisja sporočiti najpri-srčncjšo zalivalo Ni. c. in kr. apostolskega Veličanstva na poklonitvi. Nj. Veličanstvo je prepričano, da bo v času posebno slavnih bojev pričenjaioče vojno posojilo uspešno pospeševalo priznano patrijotično sod elo v a nje ča so pi s j a. Po Najvišjem nalogu: Grof Polzer-Koditz. ^orovlzscliske stvari. NOV NAČIN RAZDELJEVANJA KRUHA. Proti pokupovanju kruha na ponarejene izkaznice. Aprovizacijska komisija naznanja: Nekaj časa se in se opaža, da si vsied poku-povanja kruha s ponarejenimi izkaznicami lastniki pravih izkaznic le s težavo nabavljajo svoj dnevni odmerek kruha. Z ozfrom na to je aprovizacijska komisija odredila, da se bo moglo z dnevom, ko stopijo v veljavo nove krušne izkaznice, to ie od petka. 9. t. m., dalje, dobivati kruha vsak dan samo na štiri odrezke. ki se glase na datum dotičnega dne. Prodajalci, ki prekršijo to odredbo, bodo strogo kaznovani. tudi nadalje imeli svoj »Osservalorc Tri- poginoma estino*, mi pa borno čakali in čalvaii. prosili in prosili, a pričakali in izj,ro-iii ne bomo ničesar! — Da res ie tako! Mariborski n*estni svet denuncira Slovence. V sredo se je vršila seja mariborskega mestnega sveta. Mariborski Nemci in nemcurji so razkačeni. Odbor za oskrbo grobov padlih vojakov je poslal Mariborčanom iiekaj slovensko-hrvatskih tiskovin. To je dale povod mariborskemu mestnemu svetu, da je iasceniral v javni _ seji gonjo proti Slovencem. Na predlog j hitreje naiklatja m razklada ter odvaža to- • t i - _ /A___»1 „ ! «rt f n fti/1! M n !•« o U T >1 r»roTTli u*in prostor in nakladno težo vo-l iAi\. Prejciii.,^ ' manj sil. pcKijj:-uev ene iti j iste ix>t. i se >--' 'i»o sporazumno / \ ouUajiio pobtojo v pTejemainske skupine, da se tako bolje izkoristijr vozovi. Pošiljatelj ali prejemnik naj delujeta sporazumno. Sme se zahtevati za nakladanje tovorov le toliko vozov, kolikor se jih more naložiti tekom uakladnega roka. V prejemu o postajo naj pri voz i le toliko vozov, kolikor jih more prejemnik pravočasno izprazniti. Treba je, da se kar naj- GOVEJE MESO. Jutri, v četrtek, 8. t. m., se bo prodajala govedina proti predložitvi izkaznice 7 i vila in proti izročitvi izkaznic št. 12 za živila in proti izročitvi izkaznic si. ic serije a. b. c, d in e. Na vsako izkaznico št. 12 se bo mo^i > dobiti H kg mesa. — Prodaja se prične ob 6 zjutraj v naslednjih mesnicah: Smigaglia. Barkovlje 41. Bin. Rojan 9. Bol le. Greta 15, Benedettich, ul. Boroevič 45, Trocca. Commerciale 3, Parouitto, P. Caserma 6. Stanis!a\vskv. ul. S. Spiridio-ne 10, Visintini, ul. Cavana 22, Borzer, ul. Tigor 10, Zadnik, P. O. Vico 7, Rocchelli, nT. Piazza Prccola 2. Bruna. ul. Beecherie 1, Polacco. ul. Beccherie 47 (samo za Žide). Zadnik. P. S. Oiovanni 6. Simonetta. ul. delle Legna 4f Tabbro, ul. Marije Terezije 41, Pinter, ul. Farneto 9, Zafutta, ul. F: rneto 38, Lenarduzzi. ul. Amalia 23, Morrig. ul. Acquedotto 15. Z\vetan. Sv. Ivan—Vrdela 5<»S, Godigna, ul. Giulia 24. Vatt'vatz, ul, Giulia 17. Viezzoli. ul. Bar-riera ve.cbia 15, Depace. ul. Barriera v :chia 26. Maltisa. ul. Parmi 11. Jenco, ul. Is, uto 4. Carniel, nI. Istil^to 22. Ferluga. \i. icdia 46. Polacco. ul. Settefomane 44, Jenco. ul. Ri^utti 5. Coot erntive Operaie. ul. Settefrntane, Can, ul. S. Marco M. Rcceo. ul. S. Marco 2, Rizzian. ul. del-ristria 1. Rizzian, ul. del Rivo 3b. Godina. bkt.'Lij 50, (jat z ni k. ^kedeni 138. CPNE: Preduji deli s priklado po K 672 kg, zadnji dc'i s priklado po K 7'84 kg. Predali kuriva. Oglje. iO kg na izkaznico, F v. Vid: Rdeče izkaznice štev. 1310-14"!v (obrobna štev. 3) dne S. 11., pri A. Cei. uL S. Lucia 2. (cena 58 vin. kg). Staro mesto: Rde v izkaznice št. 2802— 2L4o (obrobna št?v. 2) in štev. 1—71 (obrt 'na štev. 3) dne K 11., pri G. P oropat, ul. Capitdli 14. (c?na 58 vin. kg), štev. 72—181 (obrobna štev. 3) dne 8. 11., pri G. Tiircovicf!. ul. dtlla ; ura 12, štev. j 18. 2s'l (obr -bna štev. 3) dne 8. 11., pri' mestnega svetnika dr. Orosela je mestni svet spre'ei resolucijo, v kateri denuncira po stari nemški navadi in protestira proti »poslovenjenju« Spodnje Štajerske. Poziva vlado, naj spremeni sedanji kurz. Ali mislijo mariborski Nemci, da je sedaj že prišel čas za take resolucije? Dr. Krekov grob, je bil o Vseh svetih, kakor poročajo ljubljanski listi, ves v cvetlicah iu zelenju. Neštete množice so romale h grobu, kjer počiva mož, ki je bil Jugoslovan z vso svojo dušo in vsem svojim telesom, pre.pričane, da po njegovem delu pride vstajenje jugoslovanskemu narodu. Kolike množice poromaio tedaj k njegovemu grobu! Iz krčmarskih krogov mesta In okolice. Pišejo nam: Na poziv v listu »Edinosti« na sestanek v pondeljek, dne 5. L m., se je zbralo precejšnje število krčmarjev v restavraciji hotela »Balkan«. Došla sta tudi g. Baschiera, predsednik gostilničarske zadruge. in njegov tajnik. Razpravljalo se je, kako bi krčmarji prišli do dovoljenja za direktni nakup vina od istrskega kmeta, da bi vsak krčmar zase smel do dovoljene svote nakupiti vina, ne da bi bili odvisni od aprovizacije, ki namerava prevzeti vse za Trst določeno istrsko vino, potem pa morda vsaka dvai meseca po 3 do 4 hI razdeliti krčmariem. S tako množino vina naj bi krčmar potem plačeval vse potrebne davke, se hranil, poravnaval stroške za razsvetljavo, kurjavo in dr. Očitalo se je gospodom od konsorcija, da bi bili morali mi že davno sklicati občni zbor, ter napraviti vse potrebne korake v prid krčma-rjem in restavraterjem. Dalje se je poudarjalo, da naj bi se izbral odsek 5 do 6 ^seb. ki bi šel do namestnika, in mu vso itvar nat: nčno pojasnil. G. Baschiera in •ljegov tajnik sta odgovorjala, da naj bi se stvar uredila brez sklicanja občnega ibora, ker sta gotova, da ne bi bil občni zbor sklepčen, ker je večina članov pri voskih. Napravila sta vse potrebne korake Jede istrskega vina ter upata, da v par neh dobita povoijen odgovor. V nasprot-:i. m slučaju pa da sta pripravljena iti na : hmaj in tam pri glavni centrali aprovizacije zahtevati, da se naši zahtevi ugodi. Omenil je tudi druge korake, ki so se napravili glede kurjave in glede petroleja. Obljubilo se je, da bo do 11. septembra >tva-r rešena, sedaj pa bo kmalu december m obljubljeno še vedno pričakujemo. Za lanes naj bi se še ne izvolil odsek, ki naj bi šel k namestniku, ter nai se počaka še par dni. da se dobi natančen odgovor. G. Svetko Martelanc je vprašal, kako je z onimi krčmarji, ki so izven mestnega užit-nins-kega okrožja, ali morejo postati člani —317 (obmbsca ^tev. 2) d';e 8. 11., pri M. Riba-rich. i?' \lfieri (cena 66 vin. kg>. Drva 12 Viit*u\q. 24t k^ tia lico. Sv. Jaltofe: M dr. izkaznice štev. 191 — . o (fbn bna štev. 3) dne 8. II.. pri O. Z . t:1. Cbr. Co'otnbo 2. (cena 32 \ in. kg). " (f<»f?!!e). 20 k«? na izkaznico. . '.v « Modre izkaznice št. KI30— > h bna štev. 2) in stev. .^01—49*»' ^tev. d'ie 8. 11.. pri Ed. Bai-j lt. i. i. della Guardia 42. (ccna kg). >\ 1141 (obr< v KI. ?.-' : ?».««?■ a uradnega lista za Prit«! P<»d k ;suslovom piše puL-k: »hrvatsl i : \ i rstu izuaja uradni Mst (>ss -rvatore Triestino« v itaiiiuuskem ji-zlku. Poleg tega izhaja v istem mestu ©fkjijozni list Tri<.-'er Tagbk.u . ćoda večina pri< tors-ega prebivalstva ra n«ma s\«v;c^a uradnega lista in se sanio tupatam r M. vija med g»i>iimi stolpiči italijanskega 1 - wdiia v Osservatoru« kak razpis tudi v brvaiskcm aJi slovenskem jeziku, ižvo levega dokida enakopravnosti avstrijskih i-ari »dov. Hrvatje in Slovenci v Primorju i»! iraio znati italijanski ali nemški jezik, aki. :,.očejo i/\edeti kak uradni razglas. Iker naši listi nimajo prostora za brezštevilne uradne razglase. Okoli 500.000 slovanskega prebivalstva v Trstu, na Goriškem in v, i>tri nima uradnega lista, kakor da bi sploii ne bilo nagega naroda ali kakor da bi namestništvo v Trstu ne de-lalo za ua^ narou. Tema je treba <>dpo-ni »či. Evo priložnosti za naše uradne kroge. da pokažejo svojo naklonjenost naše- j iiiu narodu, katero so tolikokrat poudarjali.! ŽdVibo? vemo, da govorimo gluhim ušesom. Kakor v šolskem vprašanju, bo tudi v tem slučaja vladal ZJiani uradni pasivni cdpor proti našim upravičenim težnjam. Zastonj je, da bi našie/alt dejstva, žalostna dejstva, ko ni nikogar, da bi se ^zirai nanje. Vzlic zmagam in kršenjem zvesto- j , L e bodo Jiaši >asciijc Luko ečni, da bodo -.ck. ki se predstavi gospodu namestniku v spremstvu kakega našega mestnega zastopnika. Po zahvali g. Bleelii za prepustitev prostorov se je zaključilo posvetovanje. Zahvala. Podnisani odbor si u soja naj-topleje se zahvaliti slavni »Tržaški posojilnici in hranilnici^ za brezplačno prepustitev gledališke dvorane. »Delavskemu kon-sumnemu društvu« pri Sv. Jakobu za brezplačno prepustitev dvorane o priliki vai. slavni Glasbeni matici za na razpolago stavljeni klavir, gospici pevki Slavi Mez-gec, pevcem in igralcem gg. Emilu Sušni:;, Antonu Požar, Lud. švagelj, gci. Pre-garc, Eranu Zafred. losij^u Pečar. Ivanu Grbec za spre m I je vanje na klavirju, g. J. Vlerku za prijazno sodelovanje pri kvin-ls,tetu, vsem, ki so preplavali vstopnino in | vsem onim. ki so na ta ali oni način pri-\ no:nog!i, da je nedeljska predstava dosegla tak uspeh. — Odbor Šentjakobske po-drisžniee CMD. K?ko naj se ubraniinr* prometne stiske v tovornem prometu? Železnica služi danes pred vsem velikim potrebam vojne. Zavodi za zgradbo lokomotiv in vozov trpijo na pomanjkanju gradbenih snovi in delavnih moči. zato ne morejo izvrševati vsa nar Čila. Dobava premoga je izdatno manjša kakor lansko leto. Tovorni promet za prebivalstvo se mora torej skrčiti kar največ mogoče. Vsakdo mora pomagati razbremeniti železnico. Vsako ne nujno potrebno pošiljatev po železnici je opustiti. Potrebščine prebivalstva naj se krijeio tam. od koder se jih mere priskrbeti i>o najK rajši poti. Voženj tovorov do cilja iz kateregakoli razloga po ovinkih se je izogibati. Ne sme se prevažati tovore sem ter tja. t. j. spremeniti prvotno smer že na poti se nahajajočega tovora. Pri pošiljatvi množinskih tovorov se mora izkoriščati v ore, in to tudi ob nedeljah in praznikih, ker drugače zastane "izpraznitev, zajezi se neizogibno tek vozov ter onemogoči potrebna možnost gibanja na tirih. Najhitrejša izpraznitev in pospešen odvoz sta potrebna posebno pri onih živilih, katera se lahko pokvarijo. Zamude bi bile tu v veliko škodo prebivalstva. Žrebanje zadolžnic Tržaške pokrajine iz leta 1899. Pri 18. žrebanju, ki se je vršilo 2. novembra 1917.. so bile izžrebane naslednje serije obligacij: 42, 160. 938, 940, 1294. 1296, 1562, 1791», 1843, 1866, 2109, 2394. — Zaostanki serije: 362, 639, 797, 807, 1841, 2146, 2200, 2251, 2386, Mestna zastavljalnica. V četrtek, 8. novembra 1917., se boc& od 9V2. dop. do 1 pop. in od 3V2 do 6 pop. prodajale na javni dražbi dragocenosti zastavljene meseca septembra 1916. na zelene listke serije 140 in sicer od št. 12.201 do št. 14.300. Iz Portorose nam pišejo: Tudi naša Istra je imela čast pozdraviti ljubega svojega vladarja. Ko se je peljal v sredo, 31. minulega meseca proti Piranu, ga je pozdravila v Portorose tudi deca slovenske CM šole in Sv. Lucije v navzočnosti uči-teljstva z navdušenimi »živio«-klici, na katere je vladar živahno odzdravljah Poštni promet s Turčijo. Od 3. novembra t. 1. naprej se smejo poštni zavitki za Turčijo zopet sprejemati. Doba veljavnosti poštnih vrednotnlc. — Na podlagi odloka c. kr. trgovinskega ministrstva z dne 16. oktobra 1917 štev. 344b(vP et 1917 se podaljša doba veljavnosti pisemskih znamk po 15, 20, 25 in 30 vin., navadnih in dvojnatih dopisnic in za-lepk (s podobo Nj. cesarskega in kraljevega apostolskega Veličanstva pokornega cesarja Franca Jožefa I.) in nujnostnih znamk (trikotna oblika) do 1. marca 1918. Odbor za ustanovo goriških Slover.cev v spomin dr. J. E. Kreka vljudno prosi go> riške begunce m Goričane sploh, da se zlasti v teh veselih dneh zopetne osvojitve Goriške spominjajo našega dobrotnika pokojnega dr. J. E. Kreka in z denarnimi prispevki pospešujejo dobrodelno ustanovo v njegov spomin. Zlasti prosimo gg. duhovnike, učitelje, župane, občinske tajnike in druge vplivne osebe, da med našim ljudstvom agitirajo in pobirajo prispevke, da bo ustanova čim veli častne j ša. — Odbor v Ljubljani, Dunajska cesta 38. Z ruskega bofišča nam pišeio: Z nepopisnim veseljem smo prejeli v naši lese?ii baraki poročilo velike zmage našega oro- j žja proti našim dednim sovražnikom, ko smo pa slišali, da je Gorica zopet naša in da je izdajalcu zaprta pot za vedno v naš i slovanski avstrijski Trst, je zaoril od vseh' zbranih tržaških in istrskih Slovencev krepak »živio naš ljubljeni cesar Karel L, naša slavna armada, slovenska Gorica, slovenski Trst m -naš prvoboritelj slovenski list rEdinost«. Naše veselje ne pozna meje. Zemlja, katero hočejo izdajalci rešiti, je bila in ostane slovenska. Ponosno nai vihrajo ziistave v naši lepi Gorici, v našem lepem slovenskem Trstu. Srčne pozdrave prijateljem in znancem in vsem tržaškim, istrskim in goriškim Slovencem. Živeli! Naprej zastava Slave! Josiip Regent. četovodia, Trst, poddesetnik Rudoli Kobjena. Istra in pešci Anton Kerbavac, Trst, Anton Sever, Trst, Krečič Anton, Lo- 1. Koledar za leto 191 S. 2. /jvije^je svetnikov, I. zvezek. .. iz narave. 2. zvezek. 4. i^iički brez gnezua. (Slov. Ve^ernic 7L zv.) Družba se bo potrudila, da častiti udje prejmejo knjige kolikor mogoče hitro, in sicer večinoma po pošti, ker vsied sedanjih prometnih razmer po železnici ni mogoče. Letošnje k.iiige se razpošljejo po sledečem redu: 1. Krška škofija. 2. Razni kraji. 3. Ljubljanska škofija. 4. Goriška nadškof i j a. 5. Tržaško-koperska škofija. 6. Lavantinska škofija. Vsak družbenik naj prejme svoje knjige v tisti župniji, v kateri se je vpisal. Na poznejše izpremembe stanovališča se pri tolikem številu družbenikov ni moglo ozirati. Vsaki pošiliatvi so tudi priložene vpiso-valne pole Družbe sv. Mohorja za prihodnje leto, in sicer vedno v zavoju z najnižjo številko. Vse stroške (za poštnino, voznino, to-vornino itd.), katere so imeli čč. gg. poverjeniki za odposlatev denarja in za prejem knjig, jim morajo posamezni udje povrniti. Za prihodnje leto izda Družba 6 knjig in je letnino zvišala na 3 krone. Tega koraka menda ni treba obširno opravičevati. Ali se mora število knjig primeroma skrčiti, ali pa cena zvišati. Denar je izgubil svojo vrednost in to pomeni, da se je vse blago silno podražilo, zvišali so se vsi stroški neprimerno in to bo trajalo po vojni ne vemo koliko let. Primeroma se je tudi dosmrtnina zvišala na 50 kron. V načrt prihodnjega leta so se sprejele sledeče knjige: 1. Dr. A. B. Jeglič, škof ljubljanski: V boj za temelje krščanske vere! 2. Dr. L. Ehrlich, prof. bogosl. v Celovcu: Katoliška Cerkev, kraljestvo božje na zemlji. 3. Dr. J. Lovrenčič: Brstje iz vrta slovenskega pesništva. 4. Dr. H. Vedenik: Kako si varujemo ljubo zdravje. 5. Slovenske Večemice 72. zvezek. 6. Koledar Družbe sv. Mohorja za leto 1819. Zaradi pomanjkanja knjigoveškega blaga naj se naročijo le mehko vezane (broširane) knjige. Družba sv. Mohorja v Celovcu. e^ii muh—1111 umni liani ljudska immMm in posojilnica - v T rstu — vabi svoje člane in vlagatelje na na dan 11. t. m., v nedeljo, ob 10 in pol predpoldne v zoSražne prostore, nllcn Carinila fL 19. DNEVNI RED: SK-nizsciln m požpiso- 10 i-^CiCi en r&^vraaja METROPOLE Trst, ulica S. Mkold 7.2. Kuhinja prve vrste. Vina izbrana. Elegantne sobe. — Največja čistost — Cen*? zmerne. Češko Budjevička Restavracija (Bosa-kova uzorna češka gosiilna v Trstu) se nahaja v ul. G. Oa'atti (zraven glavne pošte.) SJovenska postrežba in slovenski iedilni listi. Trsi, Via Cassa dl Ris^rmio 5 (lastna poslopja) Ksp!U! In rezerva K 13,203.309.— FI LIJ ALKE : DubiJ T^ethofitf asse 7 9, Dubiovnik, Kotar, Ljubljana '-letkovit, Opitija Split, Šl 3, 1793 in 2070 Uradni ura t od 9 da 1 popoldne« Brzojavi: JADRAiNSkA » M ALIjO dLH$I SS| & dobro upelltina •e laamsajo p« 4 «iot. bedelo, i »3tnO tiskan« beaeda se računajo enkrat — Kaj manji* : pristojbina anaia 40 atatiak Q v. vrtom z 1 ali 2 prostori) blizu kolodvora Sv. Ane se proda ali odda v najem !-'oja-nila daje .Helvetia" v Trstu. — Ul ca Barrie a 19. 1586 de Štirikolesni voziček — od znnaj rumeno in kole«a rdeče rran — ae je zgubil Pošteni n»jd telj dobi nagrado Marija Kosmatin, Trat, Gostilna „Al giglio-, Campo San Gia 'omo » 1569 M prodal ao 4 aaladi Tomaj 56. prašiči. — J. Ku!j, 15 Kupim molzno kozo. 1 izmene ponmdbe pod „M. H - poštnoleieče, P osek. 1570 s ca. 30U.UU0 M3 jelke, bora, bukve. — Cena nizka. Ugodna plovitba. Oddaljenost od mesta in žel. postaje 12—25 km od adriianskega pristanišča satno 120 km. Ponudbe od resnih reflektantov na Inseratni oddelek lista pod: »Lesna industrija 300.000«. Moarof t Anton Jerkič j oa nje v svojem ateljeju Trstu Via delle Po^te it lt. 4'»7 „ . c . tD. 14 Cll 15 letno fak^službo*1 °kol cinr,.^tiMHŠV^S?* praktikantinia. ako ie vešča sloveoskega, cm, istra, Uims vaclav, Praga. noLos j^ijionsk^o io7sk» in Iz ruskega ujetništva pošiljajo najsrčne-je pozdrave sorodnikom, prijateljem in znancem: Josko Rot, rač. podčastnik 13/97 stot., Ji>sip Mužića iz Roča. Ivan Starče-vič iz Like. Našima Cerkasij, ikijevska guberniia, vojen i gorodek, Evakuation, Punkt 56, Barake Nr. 2., Rusija, DAROVL Za naše ran?ene In bolne junake darujejo: Mestna Marijina družba 20 blazin s prevlakami; ga. Fonzari krpe za blazine; ga. Rovvnski ptrljske časoipise; gca. Ma-rovt Anica časorise. Namesto svečke na inrzli grob daruje N. N. moški podružnici CMD K 10'—. — IVnar hrani uprava. Ker je g. Ivo Petrič v nedeljo izostal od predstave CMP. daruje zu podružnico CMD pri Sv. J tkohn K 20. Denar hrani uprava. O. Jakob Ta v čer, trgovec z ogljem, za vuju^ke vdove in sirote K 10, za vojaški dom v Trstu pa K 10. narovi, dosli vladnemu komisarju. Tvrdka D. Tripcm-icb K 50O za vdove in sirote padlih vojakov. Družin $». Mohorja. Družba sv. Mohorja v Celovcu je ravnokar pričela razpošiljati družbene knjige za leto 1917. Cenjeni udje prejmejo letos naslednji književni dar: nemškega in nekaj italijanskega jezika in ako stanuje v Trstu. Natančne pismene ponudbe pod »Pisarna« prinesti osebno Inseratnemu odelku Edinosti. 3079 Stroj za šicanle in vezanje, pravi nemški uzorci. Seldel & ISeumano in »Singer" Rasf & fiasser Bogata zaloga vseh potrebščin. Mehanična delavnica za vsaKo popravljanje. — Tvrtfk« ustanovljena lata 1878. — FRANCSSCO BEDNAR Trst. ulica Cara&anile it. 19. zoBOZD^mmm Dr* J. Cerrmžk v Trstu, ul. Posle vecch e 12« vasal ulico eleBle Posie. Isdlranle zc^bav b rez x bolečima* w Plombiranje. UHETNl 203 JE ifei-1 trst - Via Stadion 10 - Trst Odprt h1zyež2f napraj ^^ Vstopnina K Z ^^ BSB ^ - Novo pogrebna podjetje Trst. Corso it 47. (pri Trgu Ptaiza de: ^ iegna) Telsio« 1402. Vr§i vsakorazredne pogrebe, prevoz mr i rev na vse kraje države, zaloga in razprodaja mrtvaških preametov, krste iz kovine in vsako vrstnega lesa v raznih oblikah, vence, sveče I. t. d. po primerni ceni. — Skladišča v iasinih prostorih via de-Ia Tesa št. 31. - Bfzoisvit UOlO :R-SNC ? O 3JET.SE - TRST. = Trssška posojilnica in hranilnica ti r«eIstrow?p»a zertruga * omejenim pers^vom TRST - Pisrza cJeSla Caserma čt. 2, 1. nad. - TRST |v lastni hi J!) vhod pa glavni* tlopnjicah. POSOJILA DAJE xa vknjižbe 5 */» V« na menice po 6a/9 Da zastave in amortizacijo za daljšo dobo po dogovora Lj KCHPTUit TRGOVSKE MENICE. HRANILNE VLO€E •|>r«;wDA će iodi in jin cbresttu« p* Večfe stalne vloge in vloge na tek. račun po dogovora. KmM 4mk ptefuje uvod utn - Vl«j» m Utako po cia kroao. — ODDAJA DOMAČE KAEiKALNIKE) HRANILNE PUSICE.) Poštno hranilnico! raču-i 1U.HJ4. TELEFON št. 952 taM Varnostno cciico ts^fe deposits) za shrambo vrednostnih listin, dokume:su»\ in raznih drugih vrednot, pc,po1 rto;.i3 V^rrto proti ulomu n požara, urejeno po najcovejftem načinu ter je oddaja strankam v najem pO nateiijih cenah. UMUZ VLQQ NJ5 10 MILliC. J /.RJN. liafre dte : o5 B 12 dop. in od 3 da 5 m. IzpiKuja v^k dsUnilt ti inJaii