182
Deželni zbor kranjski.
17.  seja, dne 9. maja.
Posl. Subic je utemeljeval svoj samostojni predlog glede ustanovitve deželne obrtne komisije, kateri predlog se je odkazal upravnemu odseku.
Posl. Hribar je na to poročal o dež. proračunu za 1. 1899., kateri izkazuje potrebščine 1,463.734 gld., pokritja pa 175.282 gld., torej primankljaja 1,288.452 gld.
O proračunu se je razvila daljša generalna debata, v katero so posegli različni govorniki. Razprava je bila mirna in stvarna.
Poslanca Povše in Luckmann sta govorila o deželnih financah, Lenarčič je pojasnil, da pri razpravi o realčnem zakonu ni s svojim predlogom glede učenja ruskega jezika nameraval nikake politične demonstracije uprizoriti, nego da je imel pred očmi najprej praktične potrebe in pa dejstvo, da je sramotno za slovanske narode, da morajo mej seboj nemški občevati.
Šubic je prebil nelojalno poročanje nemških listov o sejah dež. zbora. Schwegel je opozarjal, da treba kar ukreniti glede saniranja dež. financ, in je ugovarjal Lenarčiču, da Slovani ne smejo imeti slovanskega občeval-nega jezika, češ, njih občevalni jezik je nemščina.
Poročevalec Hribar je Schwegla dobro okrcal, na kar je zbornica pričela specijalno debato o proračunu.
Posl. Ažman je grajal, da dež. odbor ni razdelil za podporo Raiffeisenovib posojilnic določene s?ote, na kar je posl. Murnik pojasnil, da dež. odbor tega ni smel, storiti, ker v celi deželi nobene Raiffeisenove posojilnice ni.
Posl. Grasselli se je zavzel za konjsko bolnico v Ljubljani, posl. Šubic za vodovod v Kranju, posl. Pfeifer za vodovod na Raki, posl. Grasselli za dež. zdravnike, posl. Božič pa za uredbo tarif o v za okrožne zdravnike v prid tistemu delu prebivalstva, ki stanuje v večji razdalji od zdravnikovega sedeža.
18.  seja dne 10. maja.
Zbornica je v tej seji najprej dognala specijalno razpravo o proračunu.
Posl Grasselli se je zavzel za razširjenje ljubljanske male gimnazije v popolno gimnazijo, na kar je dež. predsednik baron Hein pojasnil,   da je stvar že zagotovljena.
Posl. dr. Majaron je razpravljal o vseučiliščnih ustanovah in nasvetoval točnejšo interpretacijo dotičnega sklepa.
Jako ostra, a za obe slovenski stranki malo častna razprava  se je vnela  pri predlogu  posl. Kalana, naj se
društvu „Naša Straža" namenjena podpora zviša od 100 gld. na 1000 gld. V debato so posegli razni poslanci. Kalanov predlog je bil odklonjen.
Posl. Višnikar ie razpravljal o službenih potovanjih in distančnih razkaznicah, o občinskih taksah in o po-štarstvu.
Posl. Pfeifer je priporočal zgradbo belokranjskih železnic na kar mu je dal posl. Murnik potrebnih pojasnil.
Posl. Modic je predlagal, naj se poskrbi, da se cesta mej Orehkom in Prestrankom ne bo zapirala, )posl. Kajdiž pa je zavzel za cesti Vodice—Brnik in Ljubljana-Kranj.
S tem je bila končana proračunska razprava in je zbornica sprejela vse tekom razpraven aavetovane resolucije, kakor tudi naslednje predloge finančnega odseka.
19. seja, dne 12. maja.
O § 11. letnega poročila dež. odbora je poročal posl. Košak in priporočal, naj se odobri zajedno pa vpraša, kaj je z zgradbo dež. dvorca.
Glede dvorca so se oglasili poslanci dr. Papež, Grasselli, baron Scbwegel in ces. svet. Murnik, kateri je pojasnil, da je načrt za novi dvorec napravil prof. Hrasky, da so se zaslišani strokovnjaki izrekli o načrtu jako ugodno, da pa se glede stroškov še ni doseglo popolno jedinstvo. Dež. odbor je dela za dvorec že razpisal, toda oddal jih bo samo, če se pokaže, da je izhajati z določenim kreditom 375.000 gld.
Posl. Grasselli je poročal o zavarjanju poslov, in je bilo sklenjeno izreči se za razširjenje zakona z dne 30. marca 1888 v tem smislu, da se sprejmejo tudi posli mej zavarovane.
Posl. dr. Tavčar je poročal o komasaciji zemljišč, in je bil dotični zakon sprejet.
Po poročilu posl. Božiča je bilo sklenjeno, dovoliti občini Planinski Rovt pri Jesenicah 1000 gld. podpore za napravo občinske ceste in uvrstiti mej občinske ceste kranjski industrijalni   družbi  lastno cesto za Jesenicami.
Posl. baron Wurzbach je poročal o preložitvi ceste Litija ¦ Šmartno, in je bil dotični zakonski načrt odobren.
Posl. Murnik je poročal o poučevanju v lončarstvu, in je bilo sklenjeno, naj plača dež. odbor za poučevanje potrebne podpore, materijal itd.
Posl. Murnik je poročal o ustanovitvi obrtne šole mehaniško tehniške in stavbene smere v Ljubljani, in je bilo izrečen, da bo dežela dovolila ali večji jeden-kratni prispevek ali primeren letni donesek.
Po poročilu posl. Ulma je bila opuščena drž. cesta v Kandiji uvrščena mej deželne ceste,
Posl. dr. Tavčar je poročal o Šubičevem predlogu glede ustanovitve dež. obrtne komisije, in je bilo sklenjeno naročiti dež. odboru, da tako komisijo ustanovi.
183
Naposled je bilo po poročilu posl. Jelovška sklenjeno naročiti dež. odboru, naj se s posebno prošnjo obrne do finančnega ministerstva, da s § 14. izda zakon, ki zmanjša pristojbine za prepis kmetskib posestev.