C* M Ml pr»|e«aa:
u
sslo leto naprej 26 K — h leta , 13 , — ,
Sdtrt , , 6,60, sseaoc , 2»20,
spravalitva prsjaiaaa: n
telo leto naprej 20 K — h
»•trt , , 6 , - „ mmec , 1 „ 70,
Sa peliljanje na dom SI k m mesec.
		
		n
		
•Jj		
		
jV	im	
H!	jSMsv.ai	
		
		•
		
■	.v ■ i i	
J		Wš
H		
V.		
mm
lip
K
Političen list za slovenski narod.
Naročnina in Inaerat* sprejema upravnlštvo *
Katol. TIskarni, Kopitarjeve ulice St 2.
Rokopisi se ne Trajajo,
befrankovana pisma ne »sprejemajo.
Urednlitva je v Semenskih ulicah at. 2,1., 17.
lah« ja vsak dan,izvzemal aedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
277.
¥ Ljubljani, v torek, 2. decembra 1902.
Dolenjska, vsfanil
n.
Utegnil bi kdo redi, da je to neresnično in nemogcče v »klerikalni" Kranjski, ko vendar vsak ve, da katol. narodna stranka povsod prihiti na pomoč ubogim in zatiranim. Bilo je in v manjšem delokrogu je še d&neg vse to resnično in to v onem kraju, ki si ga glasilo slovenske inteligence prila-stuje za svojega. Molčimo o Belokrajini, poglejmo samo v Krški okraj, ki je baje najbolj napreden na celem svetu po izjavi „Narodovi\ Našteli bi lahko družine starih oderuhov, ki so odirali svoje sosede in njih potomci skušajo svoje prednike posnemati v odiranju. Navadno gmotno dobro stoje, imajo precej oderuških grošev pod palcem in večje, obširnejše in lepše posestvo kfot pa oni, ki so jih drli bodisi sami, ali pa njih predniki. Vedo dobro, da imajo krivično blago na svoji vesti, da so trdo prisluženi krajcarji krvnih bratov, ki jim vest vznemirjajo. Zato so nasprotni vsakemu Človeku, ki ima dober namen, pomagati revežem in zatiranim, naj bo duhoven ali posveten človek, preganjajo ga, obrekujejo in hočejo sami veljati za najbolj pametne, učene, katerim mora ubogi kmet tlačaniti.
Tt. vrsto ljudje se imenujejo radi ponosno — liberalci! In na te oderuhe gleda baje z velikim upom glasilo slovenske inteligence, ki so pri volitvah res bili do-zdaj odločilen faktor in so svoje žrtve kar komandirali, kako morajo voliti. V zadnjem času pa so dolenjski kmetje spoznali, da so tudi sami še ljudje, da imajo še pravico do življenja, spoznali so, da imajo še upanje do boljše prihodnosti, začeli so temu spoznanju primerno ravnati. Prej vsled oderučtva ne-zaupno ljudstvo, začelo je gojiti velike nade v onega, ki bi jih rešil revščine, t. j. da bi jim pripomogel do potrebne zemlje in jih rešil ederuhov. Začeli so z velikim upom gledati na katol. narodno stranko in nje neustrašene voditelje. To pa ni bilo všeč onim, ki bi morali sami obdelavati vinograd, ako bi hoteli imeti vino in se ne bi mastili s tujim, okradenim denarjem, ko bi ljudstvo stalo na svojih nogah.
Najbolj jasno se je to pokazalo pri ko stanjeviški grajščini. Ta grajščina je bila nekdaj last redovnikov. Ob času cesarja Jožefa so bili pregnani in grajščina z vsem posestvom je prišla v posest države, katera ima še danes tam svojega oskrbnika in goj-zdarje, ki opravljajo obširno posestvo. Kako veliko posestvo je to, naj služi samo to dejstvo v pojasnilo, da cela kostanjeviška občina plačuje na leto okrog 8000 gld. direkt nega davka; od tega pa sama grajščina 2000 gld. Te številke kažejo, kako malo posestva ima čez 3000 ljudi, medtem, ko ima država preveč posestva pri grajščini. Obširn« državno posestvo leži med drugimi kakor klin, ki zavira vsak gospodarski napredek. Res, država daje v najem njive in travnike, a samostojnosti nimajo ondotni posestniki, ne obdelavajo z onim veseljem in natančnostjo najete zemlje kot bi svojo lastnino.
Vse to so videli prizadeti kmetje in so prosili že pred letom dr. Susteršiča, naj bi on posredoval pri vladi, da ne bi dobili v roko grajščine menihi, s čimer so strašili zlasti pri zadnjih dveh volitvah liberalni agi-tatorji. Dr. Šusteršič je bil pri ministru poljedelstva zaradi tega in ga vprašal, ako je na prodaj grajščina. Minister poljedelstva ga je zagotovil, da ne, in da tudi ne bo prodana.
c4 /
Ljudje so se pomirili vsled te vesti. Toda ni še minulo eno leto, skušali so ravno isti liberalci, ki bo prej strašili z menihi, katerih ni nihče priporočal, kmeto pripraviti ob grajščino.
Kostanjeviški in krški župan sta priporočila ministerstvu v imenu občine, toda brez vednosti obč. odbora, brez obe. seje, naj proda država Hribarju grajščino ne pa kmetom, ki potrebujejo krvavo več posestva. Ljudje šestih prizadetih občin so prosili pomoči zoper Glcbočnikovo in dr. Romihovo priporočilo pri katol. narodnih poslancih in so poslali v tem smislu prošnjo s podpisi na Dunaj. Ob enem so hoteli na vsak način spraviti početje kostanjeviškega in krškega županstva na dan, in so naprosili dr. Su-steršiča, kateremu je bila znana vsa stvar, da bi priredil shod v Kostanjevici. Soglasno so zahtevali, da raj bo shod tam, kjer se je začela ta kupčij«. Globočnik je pa Bklenil shod preprečiti, ker so je zbal, ko je izvedel, da pride njegovo priporočilo na dan. Poslužil se jo ljudij, ki bo s kravjimi zvonci in vpitjem preprečili shod. Dobro naj si zapomnijo ubogi dolenjski kmetje, da je bil tega kriv človek, ki ima tri grunte, lepo grajščino, kateremu ni treba delati, skrbeti za vsakdanji kruh, ni mu treba atradati, ker je podedoval pogrnjeno mizo. In ta človek se je drznil nastopiti proti koristim kmečkega stanu v občini, kjer je sam kot župan dolžan skrbeti za občni blagor svojih občanov.
Ša več! Ni bil zadovoljen, da je nastopil odločno proti koristim ondotnih prebivalcev, hotel je, da se njegovo početje še zagovarja. Vedel je, da za tak posel nima sam zmožnosti. Treba je bilo poklicati na pomoč samega dr. Tavčarja. Ta predrznost! Tavčar bi bil rad opral Globočnika, a pristaši katol. narodne stranke niso hoteli poslušati zagovarjanja in Tavčar je govoril dne 9. nov. sam sebi in mizi. Ljudje so spoznali, česa so liberalci zmožni, in to spoznanje je mnogo vredno.
In še ni imel dosti. V nedeljo, 16. t. m. je moral celo občinski sluga prati svojega »gospoda« župana pred cerkvijo. Klical je, da župan ni 9. nov. sklical ljudskega shoda na javnem prostoru, ampak samo Bhod županov. Ne vemo, kako figuro bi bil imel javen shod 6 ali 7 županov na javnem trgu. Možje bo pa soglasno rekli: .Župana pere, a ga bo še bolj potonil." Napovedal je tudi to nedeljo popoldne občinsko sejo. Poskusil je oče župan zadnji obupni korak po obč. odboru in ta se mu je deloma posrečil. Ako bi se mu ne bil, bi bil baje odstopil od županstva. Na pomoč mu je prihitel „ veliki" govornik notar, ki je s svojim gromovitim glasom vse očaral, kateri niso ušli iz obč. pisarne, meneč, da ni potreba vsako nedeljo prirejati shoda. Toda govornik se ni dal motiti in očaral je vse navzoče, da so podpisali sledeči sklep: »Država naj pusti grajščino v Kostanjevici v sedanjem stanju, v slučaju pa, da jo proda, naj je ne prodi menihom, ampak,civilnemu' človeku«. In tak »civilen« človek je gotovo seveda tudi — Hribar. Ali prištevajo liberalci kmete tudi med »civilne« ljudi? Poglejte prebrisanost! Gotovo bi se kupna pogodba delala v pisarni kostanjeviškega notarja . . . Ubogi kmet pa naj pobere kopita in naj gre v Ameriko kruha si iskat, ko bi ga mu dala lahko domača zemlja, a mu tega ne privoščijo krvni bratje ! Ako so ljudje imeli toliko moči v Bebi, da so odpravili
desetino in tlako, upajmo, da bodo imeli toliko poguma, da se bodo otresli političnega gospodarstva onih, ki jih pod6 iz rodne zemlje v tuji svet.
R-;kli smo, di dolenjski tlačeni kmetje gledajo z velikim zaupanjem v katoliško-na-rodno stranko in na njene poslance, ker ta edina jim je podala rešilno roko.
Poslali so podpise iz 6 občin in upajo, da bode tuj človek, nemški minister, imel več usmiljenja z njimi, kot krvni brat. Ta zavest boli in ljudje se s studom obračajo od liberalne stranke.
Lep vzgled imajo ljudje v Draškovcu, občine šentjernejske, kjer je kupil tuj človek culo grajščino, posekal les, parceliral in kmetom prazno zemljo prodajal za drag denar, ko je sam napravil veliko tisoč goldinarjev dobička. In to pri mali grajščini! Kaj bi bilo še le pri obširnem posestvu kosfanje-viške grajščine ! Zato pa poslanci katol. narodne stranke na krov in povejte vladi, da kranjski kmet ne potrebuje mešetarja, ako mu vlada hoče prodati potrebne zemlje!
A na Dolenjskem je še drugi sloj, ki se sicer hlini prijatelja kmečkega in dalav-ekega stanu, a samo zato, da ga odira. In U so najhujši ! Popolnoma po vzgledu gali-6'fcn judov začne z malo šnopsarijo, proda-jalnico ali gostilno in odira ubogo ljudstvo po 40% ali še višje pri blagu.-V malo letih postane bogatin, ljudstvo se ga boji in uboga, ker drugače revežu zavije vrat. V takih razmerah živi dobro dolenjsko ljudstvo. Tlačeno toliko let v revščini kliče na pomoč dolenjsko ljudstvo katol. narodno stranko, ki edina je ljudska Btranka, ki hoče in more pomagati: »Preskrbite nam potrebne zemlje v obdelovanje, rešite nas oderuhov, pomagajte nam se združevati in nočemo zapuščati rodne zemlje!«
Nagodbena pogajanja se nadaljujejo.
Dohod ogrskega ministerskega predsed nika azella na Dunaj in njegova avdienca pri cesarju v Sch6nbrunnu sta v politiških avstrijskih krogih vzbudila dokaj zanimanja. Vse je v tem edino, da je bzellov nenadni dohod v neposredni zvezi z najnovejšim dogodkom v nemškem državnem zboru. Gotovo je namreč, da sklene nemški državni zbor, če ne pride vmes kaj izredno velikih ovir, še do novega leta ves carinski tarif in potem Nemčija odpove trgovinske pogodbe z zunanjimi državami. Tu pa preti, kot smo že naglašali, velika nevarnost za našo monarhijo, da je izredni dogodek ne najde nepripravljene. Doslej so namreč naši vodilni krogi vedno računali z dejstvom, da bo Nemčija privolila v podaljšanje obstoječe pogodbe za eno leto. Vsled tega se jim ni mudilo z rešitvijo nagodbe in avtonomnega carinskega tarifa. Ta nada je pa sedaj splavala po vodi, in to jo napotilo Szella, da je jaderno pohitel na Dunaj in Btoril potrebne korake, da se nadaljujejo in, če le mogoče, do novega leta završe dolgotrajna nagod-bena pogajanja. Doslej sta naša in ogrska vlada završili Sele razprave o carinskem tarifu; čaka ju torej še precej nagodbenega dela, s katerim po poročilih z Dunaja pričneta že v najbližnjih dneh. Avstrijski ministri se v to Bvrho podajo v Budimpešto.
Češki glas o spravni akeiji.
Dunajski listi priobčujejo izjavo nekega uglednega češkega voditelja o sedanji spravni akciji. Imenovani voditelj izjavlja, da češki
klub še nikdar ni bil tako voljan za spravo kot ravno sedaj. Predloge nenškega spravnega odbora bo češki klub temeljito prere-šetaval in skušal v najkrajšem času odgovoriti na nje. Ob enem pa ta voditelj izjavlja, da pričeta spravna akcija nikakor no more dovesti češkega kluba do tega, da bi že sodaj premenil svojo taktiko v parlamentu. Od vsebine nemških spravnih pogojev je zavisno, bodo-li Cehi dopustili pozneje enkrat razpravo o tej ali oni vladni predlogi. Zasedaj mora OBtati vse pri b t a r e m. — Iz te izjave torej sledi, da v bližnjih dneh vlada ne more računati na redno delo v parlamentu tudi za slučaj, da Nemci stavijo Čehom vsprejemljive spravne pogoje.
Car in carica v Italiji.
Ruska carska dvojica praznuje božične praznike v Jalti ob Črnem morju. Caričino zdravje ne dovoljuje carski družini, da bi se vrnila čez zimo v Petrograd. Zdravniki so svetovali carici, naj potuje po morju. Zato bo spremljala carja v Italijo. Vkrcala se bosta v Jalti in izkrcala t Italiji v Civita-vecchia. Vrnila se bosta tudi po morju; a izključeno ni, da bi carica ne ostala več čaBa v Italiji po cticijelnem pohodu. Ako carica ostane v kraju z gorkim podnebjem, da ji laški kralj na razpolago kraljevo palačo v Palermu, kakor tudi one v Neapolju, Capodimonto in Genovi. Car in carica odpotujeta v Italijo okolu 20. januvarija. Ustavita se v Carigradu in v Pireju, a se ne izkrcata. Laška in ruska policija sta se že dogovorili o vsem, da bosta car in carica varna. Železnico od Civitavecchie do Rima bodo zasedli vojaki. V Civitavecobi bo gost vojaški kordon od mesta izkrcanja do železniške postaje. Na to postajo ter tudi na ono v Rimu ne bo dovoljeno občinstvu. Vladni krogi jamčijo, da se ne bo pripetila carski družini nobena nevarnost.
Obstrukcija v nemškem državnem zboru.
Večina nemškega držav, zbora hoče na vsak način oslabiti moč nasprotnikov ter uporabiti vsa sredstva, da reši pred koncem lota carinski tarif Iz nemških parlamentarnih krogov dohaja poročilo, da hoče večina danes završiti razpravo o poslovnem redu ozir. o tem, je li dopusten predlog poslanca Kar-dofla, naj se carinski načrt sprejme en bloc. Soc. dem. se neki sedaj ne bodo več tako upirali tej zahtevi, ker vedo, da nimajo nobene nade na konečni vspeh. — Konečno se javlja, da se takoj po vsprejemu carinskega tarifa prične razprava o premembi poslovnika, ki naj bi pred vsem dovoljeval predsedniku večjo oblast in bi omogočil tudi disciplinarno postopanje proti poslancem — rogoviležem.
Rusija in Nemčija v Mali Aziji.
Iz Petrograda poročajo : Ruski listi tožijo o vedno bolj rastočem nemškem vplivu v Mali Aziji. Vsa trgovina je tu v nemških rokah. Ta nemški vpliv je vzbudil živo vznemirjenje v ruskih krogih, ker je v nasprotju z načrtom Petra Velikega.
Nadškof Milinovic in črnogorski knez.
Razni nemški listi so pred nedavnim obširno poročali o navstalem hudem razporu mej črnogorskim knezom Nikito in barskim nadškofom Milinovičem. To vest so potem prinesli tudi razni hrvatski listi, po katerih smo potem mi posneli nedavno kratek se-
stavek o vzrokih tega razpora in njega posledicah. Zagrebški »Obzor« pa priobčuje sedaj izjavo nadfikofa Milinovioa, iz katere sledi, da so bile vse zadevne vesti neresnične. Izjava slove: »Vse, kar novine poslednjih dni vztrajno prinašajo o nekem navsta-lem sporu med Njeg. K. V. knezom in menoj, kakor tudi o mojem odstopu, verujte poštenju, so same gole, zlo ho-teče izmišljotine, katere s tem pobijam in odklanjam najodločneje. — Mili-novici.« — Proviročitelj teh neresničnih vesti seveda ni znan, a iskati ga je bržkone v italijanskih krogih, ki bi najrajo videli na njegovem mestu Italijana. Pa tudi gotovi drugi krogi so mu kolikor toliko neprijazni, ker se ne morejo zadovoljiti z reSitvijo sveto-jeronimske afere, kakor se je izvedla največ po Milinovičavem prizadevanju.
Za Maeedonijo.
h Carigrada poročajo: Turški minister za zunanje posle Tevfik paša je imel te dni pogovor z baronom Lal ca in z ruskim poslanikom oinovjem radi Macedonije. Sinovjev je rekel, da je položaj v Macedoaiji neznosen in da je velika potreba, da se kaj ukrene za zboljšanje; da ni zadeva ruskega konzulata v M.trovici še rešena, je le v dokaz, da Turčija ne more skrbeti za red v lastni državi. Ruski poslanik je še dostavil, da je to govoril v imenu vseh Mace-doniji bližnjih držav, katere ne dovolijo, da bi macedonsko vprašanje ne bilo rešeno. O izjavi barona Cilice pa listi ne vedo ničesar poročati.
Iz brzojavk.
Nadvojvoda Fran Ferdinand namerava po poročilih ogrskih listov v Budimpešti zgraditi lastno palačo ter se marljivo uči madjarščine. — Na C e -t i n j e je prišel nov ruski poslanik Sče-glov; prinesel je lastnoročno pismo ruskega carja črnogorskemu knezu. Na čast novemu poslaniku bodo na črnogorskem dvoru posebne veselice. — V dar kraljici Heleni. Avstrijski cesar je poslal laški kraljici v dar dva krasna bela kcnja. — Laški dijaki. V nedeljo zvečer priredili so italijanski vseučiliščuiki v Pizi v mestni dvorani javen shod v prilog laškim dijakom v Inomostu. — Sveti oče je sprejel v av-dienci velikega ruskega nadvojvodo Sergija. — Parlamentarne volitve na Grškem. Včerajšnje parlament, volitve na Grškem, katerih konečni vspeh še ni znan, so donesle zmago Delianistom. Zanimivo je, da so podlegli kar trije člani sedanje vlade: finančni, naučni in vojni minister. Poraz sedanje vlada je torej zagotovljen. — Položaj na Portugalskem postaja vedno bolj kritičen. Radi izrednih vladnih odredeb, posebno radi strogega postopanja napram časopisju, vre v vseh slojih prebivalstva. Splošno Be sodi, da namerava kralj poprodati vse naselbine.
gimi novimi hišami v dotiki z vasico cven. dola je štirirazrednica. R*zven za blagor ljudstva zavzetega osobja učiteljskega bivajo v občini samo kmetje. Čedni hrami zunaj in znotraj pa pričajo, kakšni ljudje da tam prebivajo, namreč inteligentni, razumni. O razumnosti prebivalcev priča tudi tamoSnje »Bralno društvo« s tamburaškim zborom, nadalje ognjegasno društvo s poveljstvom seveda Blovenskim, posebno pa Se »Kmetijska zadruga«. Ta je kupila veliko posestvo, grajsko pristavo, za 26 tisoč kron; oskrbela si je živino i a obsežne hleve. Bilo je torej treba iteti denar. Zadružniki niso v naglici zmogli potrebne glavnice, zavoljo tega bo iskali pomoči pri denarnih zavodih. A pri tem iskanju so že tisočkrat čutili živo po-trebo lastne posojilnice, ne da bi ta bila na Škodo morda sosednemu denarnemu za vodu v Ljutomeru. Pa neprijetne in javnosti itak znane razmere glede nameravane ,Zveze' zadrug slovenskoštajerakih bo delujočo in delavno »Kmetijsko zadrugo" na Cvenu napotile, da se je leta 1901 pridružila od dežele podpiranej »Zavezi kmetijskih zadrug na Štajerskem". In s pripomočjo te „Zaveze" je brez obzira na morebitno sodbo glede „premembe" političnega mišljenja sedaj dobila zavedna narodna občina Cven lastno posojilnico raiffeisenko.
Posojilnica na (venu.
S Štajerskega, 30. nov.
Onidan so nemSkoliberalni časniki v Bvet spustili raco, ki bi naj s svojim perjem pričala, kakor da bi vrli prebivalci povsem slovenske občine Gven na krasnem Murskem polju se ločili od svojih prijateljev slovenskih v Ljutomeru ter se »emancipirali« s tem, da so hopnili v koS nemškutarstva. K neopravičenemu veselju jih je privabilo dejstvo, da so kmetje »na Uveou« ustano vili si raiffeisensko posojilnico. Takšne zavode pa na Štajerskem podpira »dežela«, a kar dandanes prihaja iz Slovencem sovražnega Gradca, to se iz umevnih razlogov rado razlaga b političnega gledišča. Tako so Bi zadevo v prvi sapi razlagali tudi nemško liberalni listi. Mi smo pa v pojasnilo že mi-noli petek ponatisnili poročilo »Slov. Gospodarja«, a za danes smo dobili Se sledeče vratice:
Politična občina z imenom »Cven« v področju župnije Ljutomer obstoji iz četvero lepih vaBij: Gornje Krapje, Spodnje Krapje, (obojno Krapje ima samo j e d n o vrsto hišnih Številk, ne vsaka posebej), Mota, Cven. Te vasi najdeš na zemljevidu zaznamovane ob okrajni cesti, ki vštric reke Mure vodi iz Radgone skozi Radance in trg Veržcje v Medžftnurje, t. j. v ozemlje med Muro in Dravo; ta del sveta spada politično pod Vogrsko, a cerkveno pod Zigreb. Občinarji cvenski imajo torej za soBede slovenske Prekmurce na Vogrskem (ne še na Madžarskem) in Medžimurske Horvate.
Letos je minolo dvajset let, odkar se je (1882) na odprtem polju povzdignilo lično Šolsko poslopje, ki je pa danes že z dru
Sadovi protislovanskcga sistema na Primorskem.
Pod naslovom »Simptomatična zmaga" piše glasilo laških neodrešencav, torej list, ki prinaša želje dosedanjih vladajočih krogov toliko laških, kolikor c. kr, kakor sledi : „ Včeraj in predvčerajnim bil je v V e p r i n c u, v vološkem okraju, simptomatičen narodni boj v »regione«. Ta občina je od včeraj iztrgana iz rok hrvatskih agitatorjev. Volitve v občinski zastop so završene s sledečimi vspehi, ki nam jih naznanja brzojav: Tretji razred 133 glasov Z3 istrsko stranko, 61 za hrvatsko; drugi razred 14 glasov za istrsko Btranko in 8 za hrvatsko ; prvi razred 6 gla sov za istrsko stranko in 9 glasov za hrvat sko. Istrska stranka si je priborila torej dva razreda, Hrvatom jo ostal le en razred in s car prvi, v katerem gospodujejo duhovniki in učitelj'. Brzojavka dostavlja, da ljudstvo praznuje : streli iz možnarjev naznanjajo veselo zmago. Te zmage se bo gotovo veselila vsa »regione" in ba slavila zmagovalce prav odkritosrčno in onega, ki jih je vodil do zmage. Boj, ki je bil pred kratkim v Ve-prinju, je eden izmed onih bojev, ki so bolj gosti in bolj srečni — katerim je načrten uničiti jarem onih, ki Banjarijo o veliki bodoči Hrvatski, ki jo moralično in ekonomično uničenje, sedanje in bodoče, kmečkega ljudstva.
To gibanje je prišlo iz rebelične duše, ker je postala vestna, samih Slovanov; oni so razumeli, da edina pot napredka je za nje, če se vrnejo na staro pot, na pot miru z Lahi v mestih, in kulture našega jezika. V onih krajih, kjer so najprej dvignili zastavo Hrvatstva, obrnili so prvi hrbet propo-vedenikom sovraštva proti Lahom. Bolj ko so od blizu in več časa ko so spoznavali škod ljivo delovanje agitatorjev, toliko hitreje dajejo drugim deželam vzgled zdrave reakcije in se pridružujejo Lahom. Tako Lovran, kakor Mošenice, združeni pred časom v eno občino, v kateri so vladali Hrvatje, sta že nekaj let laški občini. V samem Kastvu — v hrvatskem mestu — vzdrževala bode Hr-V vate na krmilu Se nekaj let samo nezaslišana sila, o kateri smo že govorili. Na Volovskem je pritekla na pomoč nemška kolonija v Opatiji, da so rešili potapljajočo Be ladijo. Ia to gibanje se Siri in stopa čez mejo Li-burnije.
Minolega septembra boril se je Tinjan v pazinskem okraju prav Brdito, kateri boj pa je končal b hrvatsko zmago samo na podlagi nepravilnosti, katere je kot take pripo-znalo samo namestništvo in uničilo volitve. Zmaga v Veprincu je veselo znamenje za borbo v Tinjanu, ki se obnovi v kratkem. Pomjan v koperskem okraju se je vrnil k starim, dobrim istrskim odnošajem: in znamenja nezadovoljstva proti vladajočim Hrvatom prihajajo že iz Marezig in Buzeta.
Ne ponavljamo, kar smo že tolikokrat rekli o značaju važnosti tega povratka bolj inteligentnih Slovanov k staremu prijateljstvu in k pripozoanju stare, gospodujoče laške civilizacije. Onim Slovanom, ki odklanjajo to in ki so sami sebi večji sovražniki, nego nam, — prihaja laška kultura nasproti z zavestjo lastnih pravic in je pripravljena dajati jim dobrote, ki so jih bili deležni tekom stoletij. Ti simptomatični dogodki dokazujejo neoporečno Lahom, da njih višja stopinja civilizacije konečno zmaga. Zmaga Slovanstva, tudi če bi bila mogoča, bila bi brez vsake vrednosti, kakor je bila brez vsake vrednosti v onih občinah, ki s) sedaj podvržene našemu uplivu. Ko bi nas alovani pokopali, jokati bi morali na naših grobovih in klicati nas, kakor nas že kličejo v Veprincu in v Tinjanu. Sami Slovani dajejo nauke onim, ki bo nasprotni našemu pravičnemu boju v hranitvi. Sami Slovani pri-poznavajo, da le v slogi z Italijani je mogoč
skupen napredek. To dokazuje ljudstvo v Veprincu, ki je skupaj z L*hi pozdravljalo zastavo laške civilizacijo, ki je zmagonoBno plapolala na stolpu, kjer je še včeraj vihrala hrvatska trobojnica.
Kaj naj pripomnimo k vsemu temu? Nič drugega, nego to, da naj ekselenca mi-nistor KSrber odlikuje vse one, ki tako lepo znajo vladati, kakor zahteva Korber, namreč tako, kakor zahtevajo v---Italiji!
Dnevne novice«
V Ljubljani, 2 decembra.
Instalacija. V pondeljek, dne 1. decembra bil je vmeščen na župnijo Marija Zagorje g. Franc Illastec po preč. gosp. koz janskem kanoniku Janezu Bosina. G. Illastec bil je par mesecev ondi provizor, a sedaj postal je župnik. Tako ima romarska cerkev Marija Zagorje zopet stalnega dušnega pastirja, kateri bo gotovo deloval po zgledu svojega prednika nepozabnega nam Andreja Fišer, za povzdigo božje poti, kamor tudi kranjski bratje onkraj Save, posebno iz Krškega okraja, kr„j radi prihajajo. Na mnoga leta!
Župnijo Škoija Loka je dobil vč. g. Avguštin Šinkovec.
Štajarski deželni zbor se snide po poročilih graških listov h kratkemu zasedanju koncem tekočega meseca, da dovoli budgetni provizorij. Volitev dež. odbora se vrši bržkone šele v glavnem zasedanju.
Koncert »Glasbeno Matice*. Opozarjamo še enkrat na jutrišnji koncert »Glas bene Matice«, na katerem se bo izvajal »Z 1 a t o r o g«. Velika trudoljubivost in po-žit/ovalnost pevskega zbora pač zasluži, da se slavno občinstvo odzove b kar najmnogo-številnejšim obiskom. Cujemo, da tudi rodoljubi z dežele prav pridno naročajo sedeže. Kdor hoče uživati divno poezijo, ki veje iz te skladbe, naj nikar ne zamudi redke pri like. Vstopnice so dobe v trgovini g. Lo-zarja na Mestnem trgu in na večsr koncerta pri blagajni. Istotam se dobi tudi besedilo.
Tatinski lovci na Koiuti. V nedeljo dne 30. novembra opoldne bo slišali lovci baron K. Bornovi v Puterhofu za Tržičem Btrel izpod Košute. Loveo Jakob Ahačič jo šel takoj zasledovat, odkod je ta Btrel. Pod vrhom Košute naleti na tri tatinske lovce, ki so prišli čez mejo od koroške strani krast divjačino. Ko zapazijo tatinski lovci zasledovalca, ustrelijo dvakrat nanj, ta pa trikrat nazaj. Potem jih je skušal prestreči po drugi poti baronov lovec. Tatinski lovci so pa ušli čez Košuto, eden menda zadet od strela. Nazaj gredočega naenkrat napade zavratno Se en lovec z nožem. Boj za življenje in smrt je bil. Tat je napadel lovca Ahačiča z nožem, lovec se je branil s puško. Zavratno napaden je dobil nevarno rano v vrat. Samo kost ga je rešila smrti. Napadalca jo odgnal, ko ga je udaril s puškinim kopitom po glavi. Nato se je baronov lovec vsled obilno prelite krvi zgrudil na tla. Cez nekaj časa je z največjim trudom prilezel do lovske koče, kjer je telefoniral v Puterhof, da je belin, naj pridejo ponj. Na vprašanje, kaj se mu je pripetilo, ni bilo nazaj odgovora, ker so zopet lovca obšle slabosti. Ko so prišli gozdar in drugi lovci do lovske koče, so dobili lovci Jakoba Ahačiča brez zavesti (okrog 5. ure popoldne). V ponedeljek dopoldne ga je obvezal zdravnik. Upanje je, da bo okreval, ker je čvrst korenjak. Tatinske lovce zasledujejo sedaj orožniki. Upamo, da ne bodo odSli zasluženi kazni.
Pri celjskem okrožnem sodišču bo našli v blagajni velik primanjkljaj. Bivšemu slovenskemu šoštanjskemu kanclistu J e ž e t u , sedanjemu nemškutarju, so blagajno odvzeli.
Razpis daril za posle. Iz cesarja Franca Jožela I. zaklada za stare in zveste kmetijske posle, ki je bil ustanovljen 1. 1898 v proslavo vladarjeve 501etnice, se letos odda, kot smo že omenili, deset dari p o 2 0 k r o n. Ta darila se razdele meseca
decembra takim kmetijskim poslom s Kranj skega, ki še sedaj služijo in se izkažejo, da bo nravnega vedenja in da služijo mnogo (najmanj 30) let neprenehoma pri eniinisti hiSi, ki se peča s kmetijstvom, pa doslej še niso bili obdarovani. ProSnje je vložiti d o 10. decembra 1.1. pri podpisanem odboru. Vsaka prošnja (ki je ni treba koleko vati) mora biti potrjena od domačega gosp
župnika in od županstva. Podpisani odbor prav prijazno prosi vse one, ki so jim taki poali znani, naj jih opozore na ta razglas ter jim pomagajo sestaviti prošnjo, ali ps naj jo narede namesto njih. — Glavni odbor c. k r. kmetijske družbe kranjske.
Statistika hii. Leta 1900 je bilo ▼ Avstriji 3,584.262 hiš. Hiš je bilo na Štajerskem 201.365, na Koroškem 61.003, na Kranjskem 87.366, v Trstu z okolico 9930, na Goriškem 38.619, v Istri 61.34». Od leta 1800 do 1900 se je v Avstriji sezidalo 244.513 novih hiš, in sicer razmerno največ v Bukovini, Trstu in Dalmaoiji. — Novih hiS se je sezidalo na Štajerskem 6218, na KoroSkem 1340, na Kranjskem 3222, v Trstu z okolico 1251, na Goriškem 1913, v Istri 5241. — Med avstrijskimi mesti je imel Dunaj največ hiš, in sicer 33.130. — Izmed drugih mest je imela n. pr. Praga 4598 hiš, Ljubljana 1596, Celovec 1096, Gradec 5384, Brno 3047, Lvov 4409, Crno-vice 5934, Maribor 1053, Celje 331 io Ptuj 304.
Trst in — Italija. Tržaški župan San-drinelli poslal je benečanskemu županu v Italijo sledečo brzojavko: »V dnevu, ko daje Trst ime Karla Goldoni ja jednemu svojih gledišč in ime Giacinta Gallina jedni ulici, spominja se Benetk, slavne matere kneza italijanske umetnosti in njenega najslavnejšega predstavitelja « — V Trstu se re& nič ne zgodi, b čemur bi ne bili zadovoljni v Italiji. In v tem jih podpira slavna c.kr. avstrijska vlada!
Redarji med redarji. Osem redarjev spremljalo je iz Trsta laške »regnioole« čez mejo do Kormina. Ko bo se vračali, sprli so se med sabo. Potegnili so celo sablje. Iz Trsta so jim šli nasproti redarji, da bi jih pomirili, a so jih morali aretirati. Pa naj reče kdo, da »regnicoli« ne delajo škode domačinom, Se celo redarji prihajajo radi njih v nesrečo ! Dva redarja, ki sta se Bprla na povratku iz Kormina, sla odpuščena iz službe. Jeden se piše Vidmar, drugi Nessich.
Iz Kranja se nam piše: Odklonitev vsake podpore meščanski godbi je zelo razburila duhove, celo zmerni liberalci obsojajo to nelepo postopanje večine obč. odboru. Dokler je bila godba poslušno orodje zloglasne terorizatorične klike, toliko časa je bilo vse dobro, podpora se je redno dovo-jevala. Sadaj pa, ko je gedba prešla v druge nevtralne roke, postala je naenkrat »politična" in Bog ve kaj še vse in podpora se je — odklonila. Zapomnili si bomo to vašo »velikodušno« dejanje.
Zblaznel je v Mariboru radi prenapornega dela poštni efici&l Sifko.
Nadepolni deček. V Gradcu je 16-letni vajenec J. Kttrbus šestkrat na cesti ustrelil z revolverjem na sedlarskega pomočnika Leitingerja, katerega je na glavi težko ranil.
Beračico oropala. Iz Ptuja se poroča, da sta v slatinski okolici beračico Marijo Krumpak napadla 16 letni posestnikov sin Blaž Oberski in 15 letni Rudolf Vidmar ter ji oropala priprosjačeni dve kroni. Fanta sta na to pobegnila in si razdelila rop. Orožniki so ju vjeli in oddali sodišču v Rogatec.
Iz Kranja: Gosp. Pire se je v predzadnjem »Gorenjcu« pokregal nad gosp. dekanom, ker no napravi električne razsvetljave v cerkvi. No g. dekan je takoj ubogal g. Pirca in predvčeranjim na prvo adventno nedeljo je električna luč krasno razsvetljevala veliki oltar. Upamo, da bodete g. Pire sadaj v adventnem času zjutraj popustili »farbanje«, ter hodili k zornicam in si ogledali električno razsvetljavo. Luč iz »znamenj" vam bo kazala pot v cerkev.
V Pulju imeli so soc. demokratje shod, na katerem so protestirali proti poviSanju civilne liste in proti vladni predlogi novincev. Na shodu je govoril tudi baron L a z z a r i n i, ki je dejal, da je le duhovščina kriva, če istrski kmetje ne znajo či-tati; g. baron je modro zamolčal, da laška istrska gospoda odreka pouk našemu ljudstvu. Kdo ima Sole v rokah, laški deželni odbor ali pa duhovščina ?
Laiki finančni stražarji aretirani. Iz Vidma poročajo: Anton Kumar, avstrijski podanik, je hotel utihotapiti vola. Prijeli so ga laški fin. stražniki in hoteli ga
gnati v Proprot. Na potu pa jim je ušel. Finančni stražniki tekli so za njim čez a* strijsko mejo tako daleč, da so naleteli na avstrijske žandarje, ki bo jih aretirali.
V morju je hotela umreti 251etna Marija C. iz Barkovelj, radi nesrečne ljubezni. a so jo ribiči potegnili na suho.
Električno razsvetljavo napravi pri svoji žagi v Kandiji g. Jožef Košiček.
80.282 vreč kave pripeljal je v soboto v Trat parnik »Moravia«. 869 vrač te kave naložili so na parnik v Bahiji, kar znafia 52.140 kilogramov; 55 845 vreč bilo je naloženih naSantcsi, kar znaša 3,351.900 kilogramov, in 23.563 vreč bilo je naloženih v Rio Janeiro, kar znaša 1,414 089 kg, skupaj torej 4,818.120 kg. Pomorski kapitan te ladije je Radoničič.
Največ oglja pripeljal v Trst izNav-oastla je tržaški parnik »Elenia« pod poveljstvom kapitana Skopiniča, kakoršne teže samega oglja ni bilo še nikdar na nobenem parniku, kar jih je prišlo do sedaj v Trst. Na tem parniku je bilo naloženega 5300 tonelat oglja in 1500 tonelat koksa za plavež v Skednju, skupaj torej 6800 tonelat.
Shod uslužbencev v prodajalni-cah. Poročali smo že, da so ti uslužbenci v Trstu dosegli, da so bile trgovine na drobno zaprte že ob 7. uri zvečer. Pred štirimi dnevi so že bili sklenili, naj bodo odprte ob sobotah do OBme ure, ker je te dni največ dola. V nedeljo so imeli v tržaškem gledališču javen shod, na katerem so poročali, da jim gospodarji trgovin ponujajo popoln nedeljski počitek, če se udajo, da bodo zopet prodajalnica odprte do osme ure zvečer. Sprejeli so enoglasno sledeči predlog: Trgovine bodo odprta do 7. ure zvečer do nedelje 7. t. m. Ako jim lastniki do 7. t. m. zagotovijo popoln nedeljski počitek, ako bo ta počitek že 7. t. m. v veljavi, pride naj zopet stari urnik v veljavo, t. j.; trgovine ostanejo odprte do 8. ure zvečer.
Delavci pri oglju in lesu v Trstu predložili so gospodarjem spomenico, v kateri zahtovajo odgovor do 21. decembra na sledeče zahteve : 1. Deaet ur dela in sicer od 7. ure zjutraj do 12. ure opoldne in od 2. ure popoldne do 7 ure zvečer ; 2 naj se jim poviša dosedanja mezda za 40 % ; 3. nedeljski počitek skozi vse leto; 4. za vsako izvenredno uro naj se jim plača 60 stotink; naj postopajo gospodarji z njimi bolj človeški ; 6 naj se nikomur ne zgodi najmanjša krivica, kedor je podpisan na tej spomenici.
Lgubljausite novice.
V nedeljo v »Katoliški dom" 1 Prihodnjo nedeljo prične dramat čni odsek „Slov. kršč. soc. zveze" s svojimi predstavami. Uprizoril bodo dve jako zabavni igri, v katerih bomo čuli osoljene kuplete. Mej obema igrama bode petjo. Začetek predstave bo ob pol 7. uri zvečer. Sadeži se bodo prodajali od četrtka naprej v društveni čitalnici v I. nadstropju v »Katoliškem domu" vsak dan od 5. ure popoludne do 8 ura zvečer. Priporočamo, da si občinstvo sedeže omisli ža pred nedeljo. Cene priobčimo jutri.
Izvanredni občni zbor »Slovensk. umetniškega društva« se je vršil včeraj zvečer v Narodnem domu ob udeležbi sedmih članov pod predsedstvom gosp cesarskega svetnika Franketa. Pečal se je večinoma samo z znano Groharjevo zadevo. Grohar je pisal društvu, da v pokritje Škode 850 kron, katero je napravil društvu, da na razpolago 30 svojih slik, izgovori si pa obleko, slikarske potrebščine in opravo. Sprejet jc bil predlog g. Govekarja, da se za sedaj društvo s tem zadovolji, v slučaju pa, da ne zadošča izkupiček, poseže tudi po ostali Groharjevi imovini. Nadalje je bil sprejet predlog, da ee do prihodnjega občnega zbora cenijo sliko in jih toliko proda, da se poravnajo društveni dolgovi. Tajnik gosp. Jakopič je v svojem poročilu povdarjal, da so društvo spremljali »moralni nevspehi in gmotni deficiti«. Ridi tiskovin, naročenih pri Kleinu, je društvo imolo z g. Kleinom tožbo in je bilo obsojeno v plačilo. Tirjatav, katero je imelo društvo do društva hrvaških umetnikov, je moralo iztirjati po dr. Furlanu in tako je tudi slikar Vesel prišel do denarja, katerega so v Zngrebu hrvaški umetniki skupili za njegove slike. Vspeh II. bIov. umet niške razstave ni kaj povoljen. Na razstavi ni bila prodana nobena slika. Oddalo se je 1770 vstopnic. Gospod Govekar se je pri tej priliki ozrl na časnikarska poročila o tej razstavi in povdarjal posebno, da so se našli napredni svobodomiselni listi, ki so pa pisali tako konservativno, da je sramota za dotične člankarje. S to opazko je menda hotel reagirati na Malovrhov članek v »No-
vicah« in na poročili v »Edinosti« in »&oči«. Govornik je povdarjal, da je bilo pač vsaj 30 dobrih slik na razstavi, a izveatni kriti čarji so tudi te prezrli. Od slovenskih umet niških razstav se zahteva isto, kakor n. pr. od pariških, ki imajo za seboj umetnike, podprte z obilimi naročili in najraznovrst-nejšiini ustanovami. Blag. poročilo je podal g. P a h o r. IL tega se vidi, da bi društvo imelo v blagajni 1000 K 74 v, ako bi Grohar ne razvil svojega znanega -»delovanja«. Gmotni zaključek II. umetniške razstave je: dohod kov 1081 K 39 v, stroškov 1021 K 40 v. Članov ima društvo na papiriu 1 častnega, 1 ustanovnega in 66 rednih. G. Pahorju ee je za njegov trud iirekla zahvala, ki je ob zmedenih računih, katere je dobil od g. Groharja, res prav na mestu. Isrekla pa se je zahvala tudi g. dr. Zarmku, ki je iz svojega plačal 40 K. za Groharjevo stanarino in tako b tem darom društvu omogočil, da je aedaj samo društvo lastnik Groharjevih slik. G. dr. Z a r n i k je zagovarjal društvo z ozirom na razna očitanja, zakaj jo ovadilo Groharja. Bili so taki momenti, ki so kazali, da je Grohar premišljeno in zvito pripravil defravdacijo in beg, ne pa da je igral tako naivno ulogo, kakor se je pet m pokazalo. Ako bi Grohar v prvem slučaju res ušul v Ameriko in bi društvo pri tem držalo križem roke, bi druitveniki opravičeno prijeli odbor. Odbor tudi ni vedel, ko je Grobarju zaupal blagajništvo, da je Grohar v slabih gmotnih razmerah. G. predsednik Franke je povedal, da je zasledovanje za Groharjem bilo malenkostno in da je državni pravdnik rekel: »Za tako malo sveto se državno pravdništvo ne zanima". Odbor je moral ovaditi Groharja, ker ni mogel vedeti, da bo Grohar v s?oji naivnosti ravnal tako, kakor je. Ob zaključku občnega zbora je g. dr. L Jenko povdarjal, naj slovenski umetniki že sedaj mislijo na udeležbo pri vseslovanski razstavi v Petrogradu.
Okradeni grof Gleispach. Grofu Gieib-pachu, predsedniku deželnega nadsodišča v Gradcu, je v soboto, ko se je vozil iz Gradca v Ljubljano, v kupeju izmaknil tat listnico in mu odnesel ves denar, kar ga je imel pri sebi.
Hud pes Delavko M. Žagar, stanujočo na Rimski cesti št 9, je včeraj zvečer na Tržaški cesti popadel neki pes za desno nogo in jo ugriznil.
Nesreča v Toniesovi tovarni. Mizarski pomočnik Rudolf Bizjak je včeraj popoldne ponesrečil v Toaiesovi tovarni na Dunajski cesti. Stroj mu je odrezal pratanec na levi roki.
Tatvina. V nedeljo dopoldne pritihotapil se je neki tatinski deček v Klemenčev hlev v Vodmatu in je hlapcu Francetu Skofieu ukradel denar, katerega je imel zavitega v robec in skritega v postelji.
Surova voznika Včeraj popoldne peljala sta dva voznifca po sv. Petra cesti s konjem in volom voz opeke. Voz je bil preobložen in ga ni mogla živina lahko spraviti naprej. Voznika sta živino pretepavala tako, da bo se ljudie zgledovali.
Tifus v artilerijski vojašnici. Kot smo že javili, so morali eno baterijo topniškega polka premestiti v staro Nušakovo vojašnico. Izmej obolelih mož je včeraj eden umrl. Včeraj je vojašnico zdravstveno pregledal štabni nadzdravnik iz Gradcu dr. vit. L o e • benstein. Sedaj so neki izvršene vsa sanitarne odredbe in ni nikake nevarnosti več.
Zopet nesreča na cesti. Marija Maretič, 88 let stara, stanujoča v Josefinumu, jo včeraj ob pol 1 uri popoludne na sv. Petra naBipu padla in si zlomila levo nogo pod kolenom. Prepeljali bo jo z rešilnim vozom v deželno bolnico.
Izgubljeno. Gospa M. L. je zgubila nekje v mestu zlat uhan.
Amerikanc'. Včeraj zvečer je odpotovalo od tukaj 42 oseb v Ameriko.
Predovičevi konji Predovičov hlapec L. Auracher je v nedeljo zjutraj prav hitro jezdil konja po Zaloški cesti tiko, da se 9 letna deklica Marija Jazbinšek ni mogla pravočasno izogniti in jo je konj podrl na tla. Deklica se je hudo pre3traSila, pa tudi poškodovala tako, da ne more hoditi. Neki Matavzelj iz Most je deklico na cesti pobral in jo nesel k čevljarskemu mojstru v stanovanje , odkoder so jo potem prenesli domov.
Iz bolnice Franc Šinkovec iz Petkovca št. 24, je bil pred jednim mesecem padel s strehe in si zlomil desno nogo. Ker je zdravljenje zanemarjal, morali so ga sedaj pripeljati v bolnico ir mu bodejo najbrže morali odrezati nogo. — V deželno bolnico so pripeljali danes 25 let starega posestnikovega sina z Bresta. V nedeljo zvečer sta ga v Brestu napadla posestnika Franc Zalar in Janez Kralič in ga je slednji udaril z nekim železom po levi roki in ga precej poškodoval. Imeli bo popred v gostilni med seboj prepir.
Vozova trčila. Perica Marija Židan z Bizovika pripeljala je včeraj popoludne z ! vpreženim vozom iz hotela pri Maliču. Po Franca Josipa cesti je pripeljal fijakaraki hlapec Jožef Germ. Trčila sta z vozovoma
skupaj in se je na prvem vozu zlomila os, na drugem pa ubila svetilka.
Ponesrečen urar. Frideriku Hjfmannu, urarju na Dunajski cesti št. 14, je v soboto popoludne pri obešanju ure na steno padel na steni obešen krožnik na glavo in ga precej poškodoval.
Društvena godba koncertuje dne 3. t. m. zvečer ob 8. uri v restavracijskih pro-štorih g. I. Kenda „pri Gambrinu". Vstop prost.
Pevski večer priredi pevsko društvo „Slavec" v neeleljo, dne 7. t. m. ob 8 uri zvečer pri »Gambrinu« (I. nadstropje) v židovskih ulicah. Vspored: Petje in godba.
Miklavžev večer priredi v petek, dne 5. t. m. »Bralno društvo v Vodmatu" svojim članom v društvenih prostorih. Začetek točno ob pol 8. uri zvečer. Conjene člane društva se tem potom najuljudneje vabi.
Snejj splašil konja. Danes okoli */»!• ure sta se na J^bačinovem dvorišču splašila v prazen voz vprežena konja in sta dirjala z vozom na Enonsko cesto. Voz se je prevrnil, a konja sta ga vlekla naprej, dokler ju ni pred Rechorjevo hišo prijel in vstavil policaj. Konja sta se splašila snega, ki je padel s strehe na dvorišče. Naareča se ni nobena pripetila.
Meteorologični mesečni pregled M;noli mesec iistopad je bil sprva oblačen in mil, v drugi polovici pa nam je prinesel seeg in nenavaden mraz. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v Gulsijevih Btopnjsh: ob sedmih zjutraj —0 3°, ob dveh popoldne 3 4°, ob devetih zvečer 10°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 1-4°, za 2 2° pod normalom. — Opa-zovan a na tlakomeru dado 738 4 mm kot srednji zračni tlak, za 2 4 mm nad normalom. — Mokrih dni bilo je 10; padavina, dež in sneg, znaša 42-4 mm. — Med vetrovi je pihal najčešče severovzhodni ter se je 17. in 18. kot močna burja razvil , valed česar se je temperatura zelo znilala ; nikjer ni bilo toliko mraza, kakor prav na Kranjskem.
Enjiževnost in umetnost,
Primadona slovenske opere gospa Svoboda Hanus bode 10. t. m. sodelovala pri koncertu G iger v zagrebškem glasbenem zavodu. Pela bo Smetanovo arijo iz »Libuše«, Zajčevo skladbo »L-sstavicam" in Gurbicave »Milotinke«.
Slovensko gledališče.
Danes igrajo noviteto „ J e f t e j e v a h č i", italijanski spiaal Fel Cavalotti. Na to pojo opero „Cwalleria rustiaana". — V četrtek je na vrsti novitjta igra „Medalija" in opera »Cavalleria rusticana". — V soboto „Zaza".
Cerkvena glasba.
Za Božič je izdal g. Ign. Illadnik »P e-tero božičnih pesmi« za šolo, mešani zbor in orgije, kot 44 dalo. Ta pesmi so v iatam slogu, kakor njegov op. 18. Obenem jo pa izdal g. Illadnik »16 izbranih Marijinih pesmi«, katere so najbolj udomačena po slovenskem, za Marijine družba, ter stane 20 iztisov 5 K, eden iztis 1 K. S tem ja Marijinim druž bam zalo ustreženo, ker si vsak ud lahko prav po ceni dobi lepo zbirko. Dobe se v »Katoliški bukvami", pri Schwantnerju v Ljubljani, in pri skladatelju v Novem mestu.
Izpred sodišča.
Izpred porotnega sodišča.
Prva obravnava v novi porotni dvorani v Ljubljani sa je vršila včeraj. Sodišče se jo b3vilo z naslednjim dogodkom : Na Drobeničovem vrtu v Ravnah ja popivalo dne 12. oktobra 1.1. več domačih fantov ; bili so židane volje in vladala je med njimi popolna vzajemnost; a okoli 10. ure zvečer, ko bo fantje veselo peli, pričel je precej pijani Jakob Urh s tam mir kaliti, da je nagovarjal domače fanta, naj Podlončene napodijo ; potegail je iz žepa nož, a v iBtem hipu prisoHl mu je Jožef S nid zaušnico, Janez Š:nid ga je pa udaril s palico. Vae to ga ni Bpametovaio ; sedaj sa je 1 til Janeza (Juforja, delavca iz Podlonka; ta pa jo stekel in sa med tekom oborožil z nožem. Ko ga je Urh dotekel, obstal je Bafer tar ga sunil z nožem v desno ramo ter zbežal. Drugi dan zjutraj našel je pa neki pastir Urha mrt vega na stezi med Drobenčevo in Grahar-jevo hišo v Ravnah mrtvega. Nikdo ni vedel, kdo je Btorilec, da se ni Cafar dnd 15. okt. t. I. sam zglas.l pri c. kr. okrajnem sodišču v Škofji loki ter priznal svoje dejanje. Obtoženi Ba izgovarja s silobranom in tudi njegov zagovornik je to stališče zavzemal. Porotnikom je bilo stavljenih četvero vpra šanj, o katerih so vprašanje na uboj zanikali, pač pa pritrdili vprašanju o krivdi zoper varnost življenja. Oosojen je bil na 5 mesecev strogega zapora, poostrenega z enim postom na teden. Kazon je Janez Cufer takoj nastopil.
Radi nenravnostl ja bil sinoči pri tajni obravnavi obsojen na 5 let težke ječe, katera se je poojstrila z 1 postom, Joža Čuden po domače Matičev, rojen v Dragomeru.
Čuden je nepoboljšljiv vlačugar in je bil le tudi radi hudodelstva in prestopka tatvine, kakor tudi prestopka zoper telesno varnost večkrat kaznovan.
V zaporu pridrSali bo včeraj Marijo K o č e v a r , proti kateri se bode vršila radi detomora porotna obravnava dne 4. t. m.
Slovenci5 v Pragi obsojen na smrt. Poročali smo o umoru hotelirja Wolfa v Francovih varih. Morilci so bili trije vojaki, izmej katerih je bil eden Slovenec Cucko. Le-ta je sedaj obsojen k smrti na vešalib, ostala dva vojaka pa sta obsojena v ječo za 18 ozir. 14 let.
Pred porotniki v Rivinju stal je Bernardo Cres iz Trsta, ker je napadel nekega Dantignana in mu pobral denar. Dobil je 18 let težke ječe.
Razne stvari.
Najnovejše od raznih strani.
Generalov sin morilec. Iz Rima brzojavljajo, da so tam zaprli bankirja Chiappa, nečaka generala Cliiappa, ker je na sumu, da je v Genovi umoril neko bogato vdovo. — Papirnati klobučki pridejo baje prihodnjo spomlad v modo ter bodo ugodnejši nego slamnati, hdeluje jih neka lionska tvrdka in blago bo baje tudi po ceni. — Na smrt obsojena žensk a. V Št. Hipolitu je bila k smrti na vislicah obsojena delavka Marija Billmann, ki je zavratno umorila svojo sestro. — Odvetnik se je ustrelil. Odvetnik v Toplicah na Čaškem dr. Ilanigch sa je ustrelil radi neke krize v ondotni posojilnici. — Morilec pismonoše v Kološu mesarski pomočnik Franc FViedrich je obsojen na smrt. — 1 4 d n i z a 15 0. 000 kron. Pri okrožnem sodišču v Olomucu je bil te dni obsojen le na 14 dni navadnega zapora židovski trgovec Z egler radi kride. slo se je za avoto 150000 kron; toliko znaša namreč „deficit". — Tatvina na italijanski železnici. Več prtljage je izginilo na železnici na progi iz Rima v Kassel. Pri Acerri so dobili prazen zaboj, v katerem so bili dragoceni predmeti. Škodo canijo na več tisoč frankov. — Ž a 1 o i g r a učiteljeva. Pred porotniki v Saint Mihael se je pričala obravnava proti nekemu L^clerc, ki je umoril petero oaeb, a svoje dejanja tako zvito izvršil, da so dolgo let ljudje imali za pravega storilca učitelja Ga-billota, ki je radi teh obrekovanj Bkočil v vodo in utonil. N 3kaj dni potem, ko so vrgli valovi mrtvo uSiteljevo truplo na suho, zasledili so pravega storilca. — Za opereto Humbert Daurignacje sestavil neki hudomušen francoski pisatelj libreto. — Ministri igralci. Povodom 25!etnica bavarskega fnančnega ministra barona Riedla, so imeli v stanovanju bavarskega minist. predsednika ministri zabavni večer, pri katerem se je igrala igra „Veselje in trpljenje finančnega ministra". Uloge so bile v rokah slavljenčevih kolegov — ministrov. Justični minister je igral ulogo davčnega sluge. — Macedonski roparji so odpeljali županu v Mocakovo ženo, hčer in oba sina. Ker jim ni hotel poslati 1000 frankov odškodnine, bo ujetnike razsekali na drobne kosoe. — Eksplozija v elektrarni. V elektrarni v S\v.ftu se je prigodila eksplozija. 11 osebje mrtvih, 10 ranjenih.
Defravdacija v Pragi Kakor znano, so liberalci bili iz početka silno veseli, da se je defravdiralo, kajti to je za liberalce nekaj silno prijetnega, če se kaj defravdira: Ako defravdira kak njihov pristaš, mu privoščijo, češ, naš je, in ga izgovarjajo na vse mogoče načine, kakor „N. Fr. Presse" Ja-linka; če je »klerikalec", pa je tudi prav, ker se potem lahko hlini moralna ogorčenost in bije po vseh »klerikalcih«. V Pragi bo v libaralnih krogih izpremenili glede svato-vaolavske založne te nazore; vsaj tako nam kažejo članki dr. Scheinerjevi v »Nar. listih". Tu sa priznava možnost sanacije in se nagovarja občinstvo, naj pomaga k njej.
Narodno gospodarstvo.
Nakup ovsa.
Oves kupuje po najvišjih ljubljanskih tržnih cenah c. kr. voini erar, in sicer v vsaki, tudi majhni množini naravnost od kmetov. Kar se na dotične razglase skoraj nihče ni oglasil, je bila c. kr. kmetijska družba pozvana, naj vmes poseže, zato bo ona skusila posredovati med kmeti in vojaštvom. Vsako soboto od 10—11. dopoludne bo c. kr. kmetijska družba kupovala na podlagi poslanih ali osebno prinesenih vzorcev oves in pozneje tudi drugo žito za c. kr. vojni erar, in sicer v svoji pisarni v Ljubljani v Salandrovih ulicah. Pri nakupovanju bo navioč zastopnik vojaštva. Plačevalo so bo najmanj po zadnji ; ljubljanski tržni ceni. Ponujani oves mora biti primerno čist. Kupljeno blago mora prodajalec na svoje stroške poslati v Ljubljano
ter tudi užitnino plačati. Prvo kupovanje so bo vršilo prihodnjo soboto, t. j. 6. deo.
Društva.
(N»rodna čitalnica v Novem meBtu) ima svoj redni občni zbor dr6 13. t m. ob 8. liri zvečer v društveni hiši z nastopnim vsporedom : l.Ogovor predsednika. 2. Poročilo tajnika 3. Pore čilo knjižničarja 4. Poročilo blagajnika in računskih pregle-dovalcev. 5. Volitev novega odbora. 6. Razni nasveti. K obilni udeležbi uljudno vabi odbor.
Telefonin brzofevm poročite,
Dunaj, 2. dec. „Slovanska zveza" se je danes pečala z dvema nujnima predlogoma, katera uloži v državnem zboru. Davila se je s predlogom o olajšavi vojaške službe in o spremembah in izjemah, katere bo z ozirom na domačo industrijo v kočevskem in ribniškem okraju in z ozirom na kranjsko industrijo sploh stavila k predlogu o krošnjarstvu.
Dunaj, 2. deo. Danes je prišla v državno zbornico deputacija vseh lekarniških gremijev avstrijskih, da se pritoži vsied razsodbe upravnega sodišča, ki je odločilo, da prodaja lekarniških konofsij ni dovoljena in da treba vselej razpisati natečaj. Iz Ljubljane sta tu gg. Jožef Maier in Mardetschlae-ger. Poslanci so obljubili, da bodo z nujnim predlogom skušali rešiti lekarniški stan preteče nevarnosti.
Dunaj, 2. dec. Zbornica razpravlja o nujnem predlogu glede poročila obrtnega odseka o ureditvi krošnjarstva. Poslanca Pommer in Plaček utemeljujeta nujnost.
Dunaj, 2. dec. Nujni predlog, naj se začne debata o zakonu glede omejitve krošnjarstva, se je danes v drž. zboru sprejel. Nato je bila seja prekinjena, da so se vpisali govorniki. Vsi katoliško-narodni poslanci s Kranjskega so vpisani kot govorniki proti predlogu.
Dunaj, 2. decembra. Današnja „W. Ztg." objavlja zakon glede zvišanja pokojnin državnim uslužbencem in njih vdovam, ki so doslej dobivali pokojnino stare vrste. Zakon stopi v veljavo s 1. januvarijem 1903. Obenem se zvišajo dosedanje provizije upokojenega moštva finančne straže. Večji izdatek pokrije dohodek od davka na železniške vozne liste.
Moste, 2. dec. V pravdi Wolf con-tra Schalk bo v petek izrečena razsodba. Zastopnik Schalkov dr. Berger je priglasil že ničnostno pritožbo, ker je sodišče zavrnilo dokazila v Se:dlovi aferi. Schonerer danes ni bil zaslišan, ker ne more priti v Moste in leži doma bolan v postelji. Poslal je zdravniška spričevala, ki pravijo, da je bolan na vnetju reber. Kot priče nastopijo sedaj že poslanci Berger, Klieman, Stein, Iro, Hauck in Beuerle. Ko je bil danes zaslišan vsenemški poslanec Berger, sta se z Wolfom silno sprla. Wolf je očital Bergerju, da pod prisego krivo priča. Berger je dejal, da ne odgovarja človeku, ki spada v prisilno delavnico. — Jutri se bo razpravljalo o tem, da je hotel poslanec Wolf svoj list prodati ruski vladi. Glavna priča za to je neki Schaufler, ki je izjavil, da ne pride k obravnavi, ako se mu ne da 100 kron za stroške. Schalk je založil to svoto. Tukajšnjim gimnazijcem je za dobo pravde prepovedano, sprehajati se po mestnem trgu, kjer se nahaja sodišče.
Brno, 2. decembra. Nemški narodni svet je odklonil vladne predloge glede ureditve jezikovnega vprašanja na Mo-ravskem.
Berolin, 2. dec. Listi poročajo, da je katoliški centrum že dobil pritrjenje zveznih držav, da se odpravi prepoved,
a Cai opa-3 j tovanja 1	Stanje barometra T 111II).	Temperatura po Celslja	Vetievl	Neb«	•S^a
1| 9 zveč.	730-2	04	sl.jzah.	oblačno	
2 7. zjutr. | 2. popol.	729-9 728-0	0 3 | 23	si. Jzah sl. jug	oblaCno <	c-o
vsied katere jezuitje ne smejo v Nem-čijo. _
Meteorologid&o porodilo.
Vidin* tifctl morjem S06-2 m, srednji »rafni tlak 736-0 »trt
Srednja včerajšnja temperatura —0-3*, normale 0 4*.
I) 1111*0* bih
2 decembra.
Skapni državni doig v notah.....101 25
Skupni driavni dolg t »rebru.....101_
ivatrijska zlata renta i% ......	120 05
Avstrijska kronska renU 4$..........100 30
Ojerska zlata renta 4%..............120 40
Dgerska kronska renta 4 %......97 95
3i/»tro-onerske bančue delnice, 600 glil. .	15 52
Ifoditne delnice, 160 gld. ......	669 60
Gandoi vista......................239 40
BamJki drl. bankovci «a 100 m. dr*, veli.	117 06
SO mark...........33-40
10 frankov (napoloondor).....19 09
ililijanski bankovci . . , •.....95 10
C, kr. cekini ....	11-32
Žitne o ene
dn6 1 decembra 1902. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kifotfrmso*.
ženica ta spomlad......7 67
Rž za spomlad.......
koruza za maj - junij 19C3 . . Ovrs za pomlad......
6-81 661
7-68 6-82
6-62
Na hudirapeštanski borzi:
PSenica za april .......7 68 , 7-59
R2 za april................6 60 „ 6 61
Oves za april ..........6-32 „ 6\H3
Soruia za maj (1903) . . . ,	6-72 , 5 72
'Kfektiv.)
Dunajski trg.
Pitnaica banagk« . .
južno Jel. . 32	...
/e« men „ „
„ ob Tisi koruza ogerska stara Koruza ogerssa nova dinkvant , . . Ovea srednji . . . ?>Žol ......
S 810 , 7'75 , 685 , 6-1U * 610 ., 7 15 . 585 , «90 , 6 75 6-7o
8-59 7 95 7-7 25 7-75 725 6---710 6 95 14-
VABILO
na
izredni občni zbor
Kmetijskega društva v Cerkljah
registrov, zadruge z omejeno zavezo kateri se bo vrSil
dne 21. decembra 1902 ob 7»4. uri popoldne
v prostorih posojilnice v šoli v v Cerkljah.
Dnevni red:
1.	Sklepanje o razpustu društva.
2.	Slučajnosti.
Cerklje, 2. decembra 1902.
1345 i-i	Načelstvo.
Vinarsko in sadjarsko društvo
za Brdo v Gorici
priporoča ggosp. krčmarjem in zasebnikom pravo, pristno Briško Vino po prav zmernih cenah.
Razpošilja se v sodčkih od 56 lit. višje ter na željo tudi vzorci.
Obenem priporočamo ljubiteljem sadja tudi razno sadje.	1328 8—2
Sedež društva je:
Gorica, ulica Barzellini št. 20.
Naznanilo in priporočilo.
Podpisani nazDanja slavnemu občinstvu, da
sem se preselil na Vrhniko, v lastno hiio it. 248.
Priporočam se za vsa
zidarska ter y to stroko spadajoča dela
kakor tudi za napravo stavbenih načrtov in proračunov. Zagotavljam solidno delo in nizke cene
Ivan Ogrin,
1321 3—2	zidarski mojster.
.V.
.A s vAs vA^v-^ ' '.V VY < >"»■•/, v V <
5til^neno blag©
= za moške obleke =
v največji izberi po najnižji ceni priporoča
Raa |	Ljubljana, Špitalske ■fe
. |i|IKBclliC & * £ ulice štev. 5.
Tvrdka streže nad 500 gg. krojačev in razpošilja blago po Kranjskem, Koroškem, Štajerskem, Primorskem, v Istrijo, Tirolsko, Hrvaško, Ogrsko in Solnogra-ško. To je lahko dokaz, da je zaloga velika in cene ugodne.	mi 6-4



FERSAN-OACAO
je ieleznato redilno in krepilno sredstvo ter kri tvorilno in živce krepčalno, prijetnega okusa in lahko prebavno. — Blagovoli se vprašati zdravnika.	618 50—27
Glavna zaloga za Kranjsko: Jos. fl\ayr, lekarna „prl zlatem Jelenu" v Ljubljani.


Lepa darila za Miklavža, Božič in Novo leto!
Nova trgovina v Ljubljani
oo „pri dobrem pastirju", oo
Stavnemu občinstvu v mestu in na deseti, kakor tudi preč. duhovščini uljudno naznanjam, da sem otvoril popolnoma novo urejeno
trgovino j rajnim manufakturnim, Su/^nenim, platnenim iperilnim blagom
U zalogi bodem imel dobro in trpežno blago ter se bodem potrudil cenjene odjemalce s solidno postrežbo in najnižjo ceno v vsakem ojiru zadovoljiti. 0 ■	2a mnogobrojen obisk se priporoča odličn. spoštovanjem
). tfeber („pri dobrem pastirju") 1337 3—2	v Ljubljani, Stari trg 9.
Sukneno In platneno blago.
i
Nad 300 000 v rabi
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
Svetovnoznani
Nad £00 prvih odlik.
Alfa-Lav al-Separator-j i
so najboljši posnemavci smetane.
v 14 različnih velikostih, ki posnemajo od 40—2000 litrov v eni uri.
Popolne oprave za dobivanje sirotke ™ r;akr; j»
tudi vsi drngl stroji ln priprave za mlekarstvo.
Popolna naprava za led in hladenje
klavnice in mesnice, pa za čokoladnice, od 450 do 300.000 kalorij. Nujceneja iu najpopolnejša hladilnica.
Akcijska družba Alfa-Separator, SaSk.**
Podružnico: Budimpešti, V., Bathorj utza 4 i PruR«, Petrova ulica 23-11. Zaloga z» južne deželo: v Gradcu, Annonstrasse Sfi. r.niki nodučne broiuro, proračuni in načrti za mlekarno na laipolago. Svet so dajo T vseli zadevali mlekarstva. Zahteva naj »o naš strokovni list ,,Alfa-Mittheilunt;en"
brezplačno.
Spretni zastopniki se povsod sprejmo!
I
ggjt Nakup ln prodaja "Jfctt vsakovrstnih driavnlh papirjev, »ročk, denarjev Itd
Eavarovanja za igube pri irebanjlh, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Promeae za vsako žrebanje. Kulan tna izvršitev naročil na boril.
Meujarična delniftka družba
„31 K B C U »"
I., Wollzeile 10 in 13. Dunaj, I.,StrBbBlpasse2.
S0T Fojaanlia 'Vg v vseh goapodaraklh in finančnih stvareh, potem o kuranih vrednostih vseh ipekulaoljskih vrednostnih papirjev in vestni nasv&ti za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovauja pri popolni varnosti naloienth
glavnlo.	134 131