Stanc: Za celo leto.....K 15 — za pol leta......* 750 za Cetrt leta......3'80 za 1 mesec......« 1'30 Posamezna Stevilka 40 vin. UredniStvo in upravniStvo je v Ptuju, Slovenski trg 3 (v starem rotovzu), pritlicje, levo. Rokopisi se ne vrnejo. Politično gospodarski tednik. Stev. 16 Ptuj, 20. julija 1919 I. letnik Bodocnost Ptuja. Ko se je porodila naSa nova drzava, emo bili prepricani, da je zasigurana prijaznemu mestu ob JQ&a..v**'— atarodavnemu Ptuju — najlepSa bodocnost. Uverjeni smo bili, da po-stane Ptuj trgovsko taboriSce celega Podravja in induatrijako sredisfie Dravake doline. Sa-njali smo o koridorju, ki bo vezal CeSko-Slo-vaSko republiko z naSo drzavo. Upali smo, da si bomo ravno pri Ptuju podajali roko s podjetnimi severnimi brati. Bilo je za nas gotovo, da pelje glavna zelezni&ka proga iz CeSko SlovaSke republike preko naSega meata. O koridoru ae slisi danes le redko. O napredku Ptuja se vidimo malo. V prvih mesecih po preobratu je bilo v mestu Se zivahno vrvnenje. Imeli smo mocno vojaSko poaadko. Prebivalstvo meata je naraScalo, bilo je veliko pomanjkanja stanovanj. Cvetela je trgovina. Prevazalo in odvazalo se je posebno vino in drugo blago. Ptujski okraj je bogat poljskih pridelkov. Koliko denarja je pnfc&lo v okraj z vinsko trgovino, s trgovino s svitnjami, zivino, perutnino itd. Nearecna carinska politika naSe vlade narm grozi vse to uniciti. Kleti ao polne vina, todia kam z njim, ko ae pobira od vina ne-znuisno viaoka carina ! Ostala trgovina in obrt Se ?se ne more razviti, ker primanjkuje blaga in sur-vin. Primanjkuje pa tudi podjetnosti, aii pa so si nabrali vojni dobi&karji toliko premozenja, da ae jim ne ljubi ve6 delati. V zadnjem casu nas vznemirja poaebno vest, da ae namerava opuatiti tukajSnja de-lavnica juzne zeleznice. V t e j delavnici je naSlo do sto rodbin svoj zasluzek. Sedaj se je odpuatilo ze skoraj polovico delavcev, novi se aploh ne sprejmejo in govori se, da bo delavnica scasoma premeScena iz Ptuja v Maribor. Dalje sliSimo, da se ze spravlja ves material tukaj&njega pijonirakega bataljona nekam proti Oajeku. V Ptuju je bil od m kdaj aedez pijonirjev. Tako priljubljeni pijoniraki 6olni torej zginjevajo. Pluj je bil najvaznejSa pijonirska postajanka, prvo vezbali?ice stare Avstrije. Ne moremo ai misliti, da bi se v tern pogledu kaj spremenilo. Pijonirji so za mesto velike vaznoati ze radi nevarnosti Drave, materijal pride posebno v poStev pri regulaciji te reke, ki se bo snorala prej ali alcj vendar le izvrSiti- Ce Se bomo torej v prihodnosti sploh vzdrzavali kako vojastvo, je naSa odlocna zahteva, da ostane Ptuj, kakor je bil, pijonirska posadka. Nam je na srcu napredek Ptuja. Nikakur ne pripustimo, da bi priSlo to meato v Jugoslaviji ob veljavo, ki mu gre po naravni legi. Da se znamo boriti za napredek mesta, am© pokazali v praSanju ptujake gimnazi.ie. Z isto odlotnostjo bomo nastopali ob va^ki prilik: Kakor receno ni videti v gospodarskem pogledu v Ptuju do aedaj nikakega napredka. Treba bo izvenredne podjetnosti, da obudimo v mestu gospodarako zivljenje. Treba bo skrbeti za dotok prebivalatva, sicer se Ptuj nikdar ne razSiri. Vatvariti moramo industrij-ska in "trgovaka podjetja, privabi trgovce in obrtnike. Mesto treba modernizirati, uvesti toliko pogresano elektii6no razvetljavo, (Fala je blizu), izpeljati vodovod. Ce se bo vse to zgodilo, potem se ljudje ne bodo ogibali Ptuja, pricelo se bo nasprotno naseljevanje in ne bo se nam b ti za — bodočnost Ptuja.