glasilo socialistične zveze delovnega ljudstva velenje IZ VSEBINE: 3. Mladi raziskovalci REK 6. Mlinski kamni se zopet vrtijo 10. Kam med počitnicami? 12. Marca balkaiiski kros TITOVO VELENJE, 12. JANUARJA 1989 ŠTEVILKA 1 (957) CENA 1500 DINARJEV Kraigherjeva nagrada Hermanu Rigelniku Živeti z Evropo Prejšnjo sredo, 4. januarja, so v Ljubljani v navzočnosti številnih visokih gostov in gospodarstvenikov podelili letošnje Kraigherjeve nagrade najuspešnejši m slovenskim gospodarstvenikom. Med nagrajenci je bil tudi Herman Rigelnik, predsednik poslovodnega odbora sestavljene organizacije združenega dela Gorenje. Nagrada mu je bila dodeljena za izjemne dosežke trajnejšega pomena v gospodarstvu v letih 1983 do 1988. Herman Rigelnik je, kot je bilo poudarjeno v obrazložitvi, sodelovali pri izdelavi in uresničevanju sanacijskega programa sozda (Gorenje, ki je zašel v poslovne težave. Predvsem si je prizadevati, da bi delavce in strokovnjake kar najbolj motiviral za uspešmo organizacijo dela in poslovanje. Ta motivacija je zahtevala tržno zanimiv in inovativen proizvcodni program, ki naj bi se uveljavvil tudi na najzahtevnejših konvertibilnih trgih. Usmeritev sanacijjskega programa na aktivi-zacijo notranjih rezerv in kadrovskih zmogljivosti je omogočila, da je Gorenje že v letu 1984 v glavnem pokrilo izgubo. Tako je postalo Gorenje ponovno tudi uspešen izvoznik kvalitetnih proizvodov, ki jih danes izvaža kar v 92 držav. Uspešna sanacija, ki je inoviraila tehnološko, organizacijsko, poslovno in tržno funkcijo Gonenja, je po mnenju komisije poslovodni dosežek, v katerega je vtkano pomembno pošT6-vodno in organizacijsko delo Hermaina Rigelnika. V irmenu Kraigherjevih nagrajencev (nagrade so prejeli še Pavle Brgliez, generalni direktor Les- mi odnosi in varčevanjem ne bo mogoče ustvarjati poslovnih rezultatov — vsaj takšnih ne, da bi jih lahko objektivno in javno nagrajevali — če ne bomo začeli obvladovati inflacije kot sintetičnega pokazatelja jugoslovanskega »javašluka«, oziroma, če ne bodo na voljo širši družbeni pogoji in razmere za uspešno poslovanje gospodarstva«. »Ob odločanju o tem, kakšen naj bo naš jutrišnji dan, se danes pred vse nas brez dvoma postavlja usodno hamletovsko vprašanje: ali bomo živeli z Evropo po letu 1992 ali pa bomo utonili v mraku primitivne zavesti in revščine,« se je v nadaljevanju vprašal Herman Rigelnik. »Odgovor na to vprašanje je nedvoumen in jasen slehernemu med nami. Vsestransko odpiranje v svet bi moralo postati prevladujoči način življenja in dela, ne le v podjetjih, pač pa tudi v Jugoslaviji kot celoti. V to smer bi morala biti naravnana naša nacionalna in širša družbena razvojna politika, nanjo bi morali naravnati tudi naše gospodarske, upravne in politične strukture. Potrebno bo tudi ustrezno preoblikovati sistem nine, Mitja Lavrič, generalni direktor Pivovarne Union, Božo Kuharič, glavni direktor Mure in Jože Tišler, glavni direktor Kovi-noplastike Lož) se je zahvalil Herman Rigelnik. Uvodoma je poudairil, da so gospodarski uspehi praviloma mogoči samo kot plod sodelovanja več ljudi in organizacij. »Tako je tudi v našem primeru. Zato nagrade sprejemamo kot priznanje vodilnim ekipam in strokovnjakom, kot priznanje celotnim kolektivom in slehernemu delavcu, ki je po svojih močeh prispeval k ustvarjanju rezultatov.« V nadaljevanju nagovora je Herman Rigelnik med drugim poudaril tudi: »Gospodarstvenik je kot tisti, ki stalno kotali skalo po hribu navzgor: če samo za hip popusti njegova zbranost, ali če opešajo moči, so lahko v trenutku vsi uspehi izničeni. Vendar pa so lahko poslovni uspehi izničeni tudi zaradi zunanjih, objektivnih okoliščin. Domet znanja, delovnih naporov in odrekanj ter poslovne sposobnosti je namreč v podjetjih močno omejem, kar še posebej velja za sedanjji trenijlgk naše stvarnosti, ki jo obet05JISv^esplošna kriza. DosmK »bio do točke, ko samo z žganjem, trdim delom, po-slovnamo, dabrimririedčloveški- C^HJ^' o Na počitnice! Le še dva šolska dneva sta pred našimi šolarji in začele se bodo težko pričakovane zimske počitnice, štirinajst brezskrbnih dni. Seveda bodo ti dnevi veliko lepši, če nas bo narava obdarila z belo opojnostjo — snežno odejo. Kar škoda bi bilo, če ne bi bilo mogoče uresničiti bogatega in obsežnega programa načrtovanih zimskih aktivnosti. Upajmo, da bo vsaj dovolj mrzlo, da se bodo naši šolarji lahko vsaj nadrsali. V zadnjih dneh so bile vse zaledenele luže in jezera polno izkoriščene. Pa ne glede na vreme, šolarji, imejte se lepo! Prijetno preživite naslednjih 14 dni! Predsedstvo OK ZKS Velenje Preverjajo uresničevanje nalog Na konferenci v mesecu aprilu bodo velenjski komunisti ocenili, kako uresničujemo sprejete naloge na lanski programski konferenci, na ponedeljkovi seji predsedstva pa so govorili o aktivnostih, ki jih mora ta organizacija opraviti do te konference. Ponovno so ocenili, da je bil zastavljeni program zelo konkreten. Takšen je med drugim program Q, ki je bil potrjen tudi na zborih občinske skupščine, komunisti pa morajo vztrajati, da bodo os- novne usmeritve tega programa vgrajene v poslovno filozofijo organizacij združenega dela. Zelo konkretne naloge imajo komunisti tudi za področje prostora, ekologije, vlogo skupščinskega sistema in njenih organov, razvoj in prestrukturiranje gospodarstva, razvoj drobnega gospodarstva, družbenih dejavnosti, inovativno dejavnost, kadrovsko politiko. V obdobju do aprila načrtujejo več sestankov na posamezne teme, na katerih bodo skušali pospešiti zastavljene aktivnosti in seveda ugotoviti, če so programske usmeritve v zadostni meri prisotne v vseh osnovnih organizacijah Zveze komunistov in med vsemi zaposlenimi. Glede na to, da ugotavljajo, da je tudi v naši dolini veliko problemov, ki izvirajo iz nezaupanja do predlogov na področju gospodarske reforme in ekonomske politike, prihajajo pa iz najvišjih zveznih in republiških organov, bodo pripravili več razgovo- rov z najodgovornejšimi funkcionarji v Zvezi komunistov in organih republike. Storili pa bodo tudi vse, da stališča, pobude in predlogi, ki nastanejo v našem okolju pridejo preko skupščinskega sistema na ustrezna mesta. Za svoje člane pa bo pripravil občinski komite tudi več seminarjev, med drugim o vlogi Z K v sedanjih razmerah, metodah dela, pomenu definicije sestopa z oblasti, pomenu in vlogi treh reform ... (mz) Gorenje - znova zahtevni cilji Rudarji Armencem Mark v Skupino mladih raziskovalcev vodi Boris Stropnik, ki raziskuje V biološkem laboratoriju pregledujeta kaljirost semen Cvetka Kolikšen je vsakodnevni ph vode iz velenjskega jezera — ugota-tudii tekoče in plinaste izpuste iz šoštanjskih termoelektrarn. Ribarič Lasnik in Nives Kugonič vljata v kemijskem laboratoriju Rudi Ramšak in Liljana Mljač t laboratoriju pridobivajo podatke za računalniško izdelavo ocen vplivov odlaganja pepela na okolje po spremembi odpepelje-vanja. Načrtujejo tudi laboratorijsko določanje kinetičnih parametrov novega postopka odžve-pljevanja za uporabo pri projektiranju industrijske naprave v TEŠ KAKO VPLIVAJO EMISIJE NA RASTLINE? Propadanje gozdov v Šaleški dolini že nekaj časa proučuje Inštitut za gozdno in lesno gospodarstvo v Ljubljani, zdaj pa je v pripravi celovita analiza vpliva emisij na rastlinstvo v Šaleški dolini, ki jo bo opravila Cvetka Ribarič Lasnik. Delo poteka s pomočjo zasledovanih in testnih poizkusov na Velikem vrhu, Za-vodnjah, Titovem Velenju, Gra-ški gori. Slemenu in v rastlinjaku. Izpostavili so preizkušene in-dikatorske rastline in na osnovi ugotovljenih poškodb bodo ugotavljali prisotnost polutantov v zraku, ki jim doslej nismo namenjali pozornosti. Sistematično bodo proučili vpliv emisij na ekofiziološke lastnosti smreke, izdelali citogenet-ske raziskave gozdnih in testnih rastlin ter analizirali pelod in semena testnih in samoniklih rastlin. . VZPOSTAVITI IN OBDRŽATI NARAVNE POGOJE V ugrezninskih jezerih je treba st, o -C m N Pred novoletnimi prazniki so na Rudarsko elektroenergetskem koimbinatu Franc Leskošek Luka predali namenu biološki in kemijski raziskovalni laboratorij ter predstavili skupino sedmih mladih strokov-njakkov, ki se je že začela spopadati z ekološkimi vprašanji naše doline. Zaviedajo se namreč, da morajo poleg dogovorjenih obveznosti do družbe uredliti svoj odnos do okolja, da morajo proizvodne procese dopolniti s posttopki in napravami za zmanjšanje emisij. Z zastavljenim programom raziskovalnih nalog bodo pridobili podatke, ki so potrebni za načrtovanje ^sanacijskih ukrepov, za njihovo uresničevanje in preverjanje. Predvsem bodo vso pozornost namenili tekočim in plinastim izpu-stonn iz šoštanjskih termoelektrarn, vplivu emisij na rastlinstvo Šaleške doline, opravili bodo biološko kemijske raziskave voda in sedimentov ugrezninskih jezer ter Pake, proučili možnosti ozelenitve odlagališča elekitrofilterskega pepela, proučili rudarsko ugrezanje površja v Šaleški doliini, opravili radioekološke raziskave ter na splošno skrbeli za varstvo okollja. Eikološko raziskovalno skupino Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franc Leskošek Luka sestavlja sedem mladih raziskovalcev, vsi se podiplomsko izobražujejo, pri raziskovalnem delu pa so jim v oporo priznani strokovnjaki posameznih področij republiških raziskovalnih institutov in fakultet. Mladi raziskovalci, ki jih vodi Boriis Stropnik, so že oblikovali svoji ekološki raziskovalni program, pa si ga poglejmo nekoliko bolj podrobno. ZMANJŠATI NECATIVNI VPLIV ŠOŠTANJSKIH TERMOELEKTRARN Škodljivega vpliva tekočih in plinastih izpustov iz šoštanjskih termoelektrarn se že dolgo zavedamo, poznani pa so že številni poizkusi razrešitve problema, ki pa so največkrat zgolj prenesli onesnaževanje iz zraka na vode .. . Prav zaradi tega je potrebno, poudarja nosilec te raziskovalne naloge Boris Stropnik, pred končno odločitvijo o izbiri najprimernejše tehnologije čiščenja, spoznati vse možnosti izrabe odpadnih produktov za zmanjšanje vplivov na okolje in vse novo nastajajoče vplive, ki so posledica uvajanja novih tehnologij. Podrobno obdelujejo možnost nevtralizacije alkalne vode z odlagališča pepela* dimnimi plini, iščejo nove načine odpepelje-vanja (med drugim so izdelali poizkusna odlagališča, kjer pod danimi pogoji merijo vsebnost elementov v izcednih vodah in vodah, ki nastopajo po deževju — vključen je tudi vpliv odpadnega produkta pri mokrem odž-vepljevanju). Vzporedno s tem v vzpostaviti in obdržati naravne pogoje. To je glavni cilj raziskovalne naloge, ki jo opravlja Rudi Ramšak. Predno se lotimo temeljitih posegov v bolno jezero pa je treba podrobno proučiti vsaj osnovne podatke (na primer kroženje vode . ..). Posebej raziskujejo vode (vzorce jemljejo na različnih določenih mestih mesečno) in usedline pri čemer namenjajo veliko pozornosti tudi raziskavam planktona. Dosedanji rezultati, ki pa še niso popolni, kažejo, da je najbolj onesnaženo Škalsko jezero. Velenjsko jezero je onesnaženo zaradi odlaganja pepela, ph pa se med letom spreminja, kar omogoča občasno življenje v jezeru. Družmirsko jezero "bi lahko uvrstili v boljši kakovostni razred, pri tem pa je treba upoštevati, da je to jezero najmlajše in še ni prisotno pretirano kopičenje organskih snovi kar je značilno za škalsko jezero, kjer že v globini desetih metrov zmanjka kisika. OŽIVITI REKO PAKO Reka Paka je že dolgo mrtva reka in je pravzaprav odtočni kanal Šaleške doline. Čeprav to vemo, še ni bilo izdelane sistematične raziskave, na osnovi katere bi lahko ugotovili, koliko k temu prispevajo posamezni onesnaže- pela, kjer bodo na poskusnih površinah opazovali rast poizkus-nih rastlin, hkrati pa bodo uporabljali rastlinjak in laboratorij. OBSEŽNE RADIOEKOLOŠKE RAZISKAVE Liljaria Mljač opravlja radioe-kološko raziskavo, ki je vključena v obsežen raziskovalni program ukrepov za varstvo pred ionizirajočimi sevanji v slovenskem prostoru, na osnovi nje pa bodo pridobil reprezentančne podatke o koncentracijah radioaktivnega plina radona, ocenili dozo sevanja in napovedali morebitne posledice za zdravje ljudi. KAKŠNA BO PODOBA ŠALEŠKE DOLINE? Šaleška dolina se zaradi izkopavanja premoga močno spreminja, saj zajema eksploatacijsko območje rudnika kar 1 400 hektarov površin in to prav v osrednjem delu. Emil Šterbenk bo izdelal celovito raziskovalno nalogo na osnovi katere bo mogoče izbrati optimalno funkcijo reliefa pokrajine po prenehanju od-kopavanja premoga. To je torej program dejavnosti ekološke skupine sozda Rudarsko elektroenergetskega kombinata Franca Leskoška Luke. Večina nalog je zastavljenih dolgoročno, o izsledkih raziskav, ki so za našo občino res zelo pomembne, pa bomo sproti poročali. Mira Zakošek. valci. Prav zaradi tega je REK vključil v svoj program tudi to ekološko raziskavo, ki jo vodi Alenka Drev. Z raziskavo želijo pridobiti podatke o reki Paki od izvira do izliva v Savinjo s hidro-biološko analizo kakovosti od-vodnikov ter ovrednotenjem vpliva posameznih onesnaževalcev. Mesečno jemljejo vzorce ob ustreznih vremenskih pogojih vzdolž celotnega toka, mesečno pa bodo analizirali tudi globinske sedimente Pake in naplavine. BO USPELA OZELENITEV PEPELA? Odlagališča elektrofilterskega pepela so prav tako ena izmed velikih nevšečnosti Šaleške doline, ki naj bi jo odpravili tako, da bi to odlagališče ozelenili s pomočjo simbiotskih odnosov med glivami in koreninskimi sistemi rastlin. Zato je v izdelavi raziskovalna naloga, izvaja jo Nives Kugonič, obsega pa izbor primernih rastlinskih vrst za ozelenitev, ugotavljanje možnosti razvoja mikroiznih odnosov v koreninskih sistemih izbranih rastlin, ugotavljanje razlik v rasti rastlin, ki uspevajo na pepelu z razvitim mikroiznim odnosom brez vpliva gliv, analizo pepela, kjer bodo opravljali poizkus ter ugotavljanje vsebnosti esencialnih elementov. Raziskovalno delo bodo opravljali neposredno na deponiji pe- Občinska gasilska zveza Velenje Smernice za načrtovanje gasilskih aktivnosti Izjemno delovno je potekalo srečanje vodstev vseh gasilskih organizacij Občinske gasilske zveze Velenje ter predstavnikov OGZ Mozirje in Žalec, zadnji torek v lanskem letu. Gasilsko vodstvo je imelo pomembno nalogo, pripravit smernice za izdelavo delovnih programov ter spremljanje smernic XI. kongresa slovenskih gasilcev. Pri tako odgovorni nalogi je bila prisotnost predsednika Gasilske zveze Slovenije, dr. Branka Božiča še posebno dobrodošla. Gost se je odločil za obisk pri velenjskih gasilcih tudi zato, ker je že od nekdaj srečeval zavzete gasilce in privržence požarne varnosti prav v naši občini. Po njegovih besedah se je sam sem hodil učiti nekaterih vrlin, podjetnosli in discipline, tokrat pa je imel še imenitno priložnost predstaviti svojo knjigo »Gasilstvo na Slovenskem do leta 1941«. Obisk dr. Branka Božiča so predstavniki OGZ Velenje spremenili v pravi posvet, ki je potekal na sedežu zveze, v gasilskem domu v Gorenju, kjer so jih sprejeli predstavniki poklicne gasilske enote ter v popoldanskem času še v Šoštanju, kjer je bilo osrednje srečanje v gasilskem domu. Jože Miklavc »Najmnožičnejša organizacija v Jugoslaviji« Po pogovoru, ki ga je imel s člani predsedstva občinske gasilske zveze, smo dr. Božiča zaprosili za krajšo izjavo o delu in načrtih slovenskih gasilcev. »Enajsti kongres slovenskih gasilcev, bil je lani v Celju, je bil za našo organizacijo zelo pomemben, saj je čutiti napredek pri delu. Gasilstvo je najmočnejša organizacija v Jugoslaviji, tudi v primerjavi s sosednjo Avstrijo pomeni trdno in močno organiziranost. Delo med gasilci ne popušča, kljub gospodarski in družbeni krizi. 19000 včlanjenih žena v gasilskih vrstah v naši republiki predstavlja število, ki je večje od žensk gasilk v ostalih republikah skupaj. Podobno je tudi s podmladkom. V zadnjih štirih letih je bilo zgrajenih 110 gasilskih domov, obnovljenih še več, prav tako pa je bilo opravljenih nekaj milijonov prostovoljnih ur. Oprema in orodje sta na dokajšnji tehnolo- tve, do katerih se dokoplje, štejejo kot inovacije ali kot delovna obveza. Tudi o tem smo ga povprašali. »V Klektrostrojni opremi imamo o tem pravilnik, mislim, da Predstavljamo uspešne inovatorje Inovatorstvo konjiček Z Zvonetom Zimicem sva se za pogovor dogovarjala že pred letom dni. Pa iz tistega takrat ni bilo nič. Razlog zaradi katerega sem želela k njemu na pogovor pa enak kot tokrat — nagrada na področju ustvarjalnosti posameznikov izven organizacij združenega dela. To pa ne pomeni, da Zvone Zintic dipl. inženir ni zaposlen, ali tega, da v združenem delu ne razmišlja in nima idej. Ima, ampak večjo »svobodo« ima popoldan, ko ni več v Rekovi Elektrostrojni opremi, kjer opravlja dela in naloge samostojnega projektanta za področje hidravlike in pnevmati-le. Novatorstvo mu je, zanimivo, hobby. Jemlje ga kot stvar, v katero človek pač več vlaga kot pa mu koristi. Podobno kot je z vsakim konjičkom. Razmišlja in ustvarja doma. kjer sprošča kreativnost, ustvarjalnost, kjer lahko sam odloča kaj in kako bo naredil. Prvo nagrado na nagradnem natečaju '88 za področje ustvarjalnosti izven organizacij združenega dela si je zaslužil skupaj z Brankom Moličnikom. tudi dipl. inžinirjem in to za >rotacijski ma-nipulator za dodajanje etiket s centralnim pogonom<. Gre za originalno rešitev dodajanja etiket. Prednost je v centralnem pnevmatskem nihajnem motorju, ki v povezavi s posebnim vrv nim pogonom omogoča dve rotaciji etikete. Klasične rešitve uporabljajo dva linearna pnevmatska cilindra s sistemom vzvodov, kar je manj kompaktno in tudi dražje, saj zahteva več mehanskih, pnevmatskih in elektronskih delov. »Z Moličnikom se poznava še iz študentskih let in z njim tudi sedaj sodelujeva. Več ljudi več ve, ko naleti na problem, včasih pa najdeva tudi kaj izvirnega in originalnega. Ukvarjava se predvsem z reševanjem problemov emajlira-nja, pakiranja izdelkov, sestavljanja,« je povedal. V službi je omejen s proizvodnim programom, čeprav je tudi na področju, ki ga pokriva veliko možnosti. Vpfašanje je samo, če . se mu v teh primerih izvirne reši- Gostje so z veliko pozornostjo sledili predstavitvi organiziranosti gasilske enote > Gorenju, » sredini dr. Branko Božič ški ravni. Gasilci so vključeni tudi v druge družbene tokove. Okoli gasilskih organizacij se čuti družbeni utrip na vasi, družabno življenje, krvodajalstvo, sodelovanje s človekoljubnimi organizacijami, kulturo in tako naprej. Iz dosedanjih kazalcev lahko sklepamo, da je gasilstvo v nenehnem vzponu, z vse večjim številom podpornih članov pa postaja gasilstvo vsesplošna družbena organizacija, pomembna tudi za družbeno samozaščito. Usmeritve 11. kongresa GZ Slovenije so jasne. Več časa in sredstev bo potrebno nameniti strokovnemu izobraževanju gasilcev, občanov ter delavcev za požarno varnost. Gasilce je potrebno bolj zaščititi pri njihovem delu. še posebej ob intervencijah. Na vse to pa zmanjšano financiranje naj ne bi imelo bistvenega vpliva, saj so v preteklih letih največ sredstev terjala tehnična sredstva in obnova ali izgradnja gasilskih domov. Gasilci smo torej optimisti in vsem članom gasilskih organizacij ter občanom lahko rečemo le SREČNO « B M Popravek V decembrski številki Našega časa, 24. decembra, je prišlo v prispevku »Stanovanja hladnejša za dve stopinji« do neljube napake. V prvem odstavku piše: »V polletju smo izkazali 40 milijonov nepokritih obveznosti«, pravilno pa se glasi »400 milijonov«. Za napako se opravičujemo. POD PRHO- Najvišji davek bodo plačali otroci Vsakodnevna pot v šolo za vse otroke seveda ni enako dolga. zahtevna in varna. Na večino sicer preživijo nevarnosti na cesti, na mnoge pa še kaj drugega. To najbolje vedo otroci in starši z visokogorskih kmetij nad Solčavo. Celo iz neposredne bližine z Avstirjo se iz Vla-tkovega kota in Podolševe vozijo otroci v šolo v Luče in največja razdalja do>ega celih 24 kilometrov, na eno stran seveda. To ni lahka naloga niti pomladi in jeseni, kaj šele pozimi v visokem snegu in ledu. V Solčavi sicer imajo internat za zimske razmere, pri katerem pa se zapleta zaradi bivalnih in drugih pogojev, pa tudi otroci so radi vsak dan doma. naj je dom še tako oddaljen. Prevoz z enim vozilom iz Solčave do avstrijske meje, navzdol v Logarsko dolino in preko Solčave do šole v Lučah. je nesmiseln. Še vedno bi morali otroci pešačiti nekaj kilometrov do ceste, poleg tega bi se moral prvi, ki bi vstopil voziti uro in pol, da bi vstopil še njegov zadnji sošolec na tej poti. Odločili so se torej za zasebne prevoze s terenskimi vozili, primernimi tudi za zimsko vožnjo. Zelo odgovorno delo sta prevzela Darko Plesnik iz Logarske doline in Stanko Plesnik iz Podolševe. Tako vsakodnevno prideta do sleherne kmetije, vsak na svojem delu seveda, peljeta otroke v Luče in nato nazaj na domove. Za šolski prevoz sta morala opraviti posebne izpite in vzeti obrt, drugače ne gre. Do lanskega leta je bilo vse kolikortoliko v redu, letos pa je vse narobe. Gre za nove davčne predpise. Lani sta imela pavšal, odslej morata voditi knjige, davki pa so tako visoki, da se človeku zavrti v glavi. Doslej sta morebitne okvare popravljala doma. poslej bodo potrebni računi. Avto bo moral k mehaniku, najbližji je 30 kilometrov stran, in kdo bo vozil otroke, če bo vozilo nekaj dni ostalo v delavnici. Na svoje stroške ne bosta več popravljala in tudi zaradi tega se računica v nobenem primeru ne izide. Poleg tega odgovarjata za zdravje in življenje otrok. Je morda 8 starih milijonov na dan dovolj za vso to odgovornost, za napornih 50 kilometrov, ki jih vsak dan opravita po strmih cestah tudi v snegu in ledu. za 600 metrov višinske razlike na eno stran, za gorivo, za ostale stroške in porabljen čas? Pa še zajeten delež prigara-nega dohodka naj bi jima poslej vzela davkarija. Tako bosta vozila le še do počitnic, potem pa bo kar bo. Zavedata se, da šolstvo nima denarja, ne vesta pa zakaj mora tudi na tem področju tržiti še občina, ne razumeta zakaj niso možne kakršnekoli olajšave za takšno delo, zakaj ju onemogočajo, namesto, da bi bili veseli, da sploh vozita. Največji davek bo plačalo 24 otrok, ki so jih na visokogorskih kmetijah še kako veseli, zagotavljajo obstanek kmetij in razvoj tudi v bodoče. Zakon je res zakon, življenje zlasti v tem visokogorju pa nekaj povsem drugega. J. Plesnik Gorenje Glin Ustanovitev samostojne raziskovalne enote V Gorenju Glin, Lesni industriji Nazarje, so začeli priprave na oblikovanje samostojne raziskovalne enote. Ustanovili jo bodo predvidoma že letos. Z usta- novitvijo samostojne raziskovalne enote želijo v delovni organizaciji pospešiti uvajanje sodobnih tehnoloških postopkov pri obdelavi lesa in uporabi lesu do- danih materialov. Raziskave pa bodo namenjene tudi večjemu oplemenitenju lesa in uvajanju racionalnejših tehnoloških postopkov. Omeniti velja, da so v nazarski Lesni industriji Gorenje Glin izdelali tudi že kratkoročni in srednjeročni načrt dela raziskovalne enote. Že lani so v Gorenju Glin, zahvaljujoč posebnemu sistemu usposabljanja, pridobili skupino lesarskih, strojnih in elektro stro- kovnjakov, ki predstavljajo jedro raziskovalne enote. Sicer bodo v delo raziskovalne enote, če bo to potrebno, zraven strokovnjakov Gorenja Glin vključevali tudi druge strokovnjake. Zapisati pa velja še, da so v Gorenju Glin že začeli, v okviru priprav na ustanovitev raziskovalne enote, urejati in opremljati tudi razvojni laboratorij. tek) Za uspeh morajo biti zagotovljeni tudi pogoji »Inovacija vedno predstavlja tudi določeno tveganje« (foto: B. M.) je to dobra osnova, in tega sedaj še dograjujemo. Doslej je bilo marsikomu kar težko nekaj prijaviti kot inovacijo, če pa je bila ta lahko tudi njegova delovna dolžnost. V tem vidim tudi bistvo problema, ko govorimo o večjem razmahu novatorstva. Takšen način po moje destimulira vsako idejo. Inovacija pač vedno predstavlja tudi določeno tveganje. Lahko uspe, lahko tudi ne,« je razložil. Pa tudi, v Elektrostrojni opremi, kjer je proizvodni program tak, da gre v bistvu za posamično in ne serijsko proizvodnjo, prihranek pri eni inovaciji ni in ne more biti tak kot tam, kjer gre za velike količine, za serijsko proizvodnjo. Tam se že majhna stvar lahko izkaže za izredno koristno in s količino prinese velike prihranke. Poleg tega pa ima Zvone Zimic strojništvo rad v veliko širšem pomenu, ne samo v tako ozkem kot je področje pnevmatike in hidravlike, zato bo še naprej veliko razmišljal in ustvarjal tudi doma. M. Krstu-Planine Razvoj drobnega gospodarstva ima v naših razvojnih dokumentih in usmeritvah posebno mesto ter vlogo. To naj bi bilo nekaj, čemur naj bi v prihodnje namenjali posebno skrb. Gotovo ne brez razlogov. Razmere na tem področju so se v zadnjih letih vsaj v naši občini nekoliko spremenile, smo med drugim slišali na seji izvršnega odbora združenja obrtnikov velenjske občine. Žal, pa te še vedno niso takšne kot bi si želeli tisti, ki se s samostojnim osebnim delom tudi ukvarjajo. Čem'u pripisati celo nekoliko nazadovanja na tem področju pri nas, zapiranju delavnic, kritikam obrtnikov o velikih težavah pri nakupu osnovnih sredstev,... Skratka, če bomo hoteli na področju drobnega gospodarstva narediti to, kar želimo, bo treba odgovoriti na vrsto zahtevnih in pogosto tudi težko rešljivih vprašanj. 20 let je minilo od takrat, ko je Danilo Pocajt iz Titovega Velenja stopil na pot obrtništva in bil pravzaprav eden od prvih v naši občini, ki je oral ledino na tem področju. Takole opisuje razvoj dejavnosti prvi predsednik občinskega obrtnega združenja: »Opisati razvoj te gospodarske panoge v Šaleški dolini ni enostavno. Težav je bilo toliko kot danes, le nekoliko drugačne so bile. Tako smo morali na začetku obrtništvo, ki v takratnem obdobju ni predstavljalo kakršnihkoli zmogljivosti, legalizirati. Namreč, misel v naši družbi o tej dejavnosti — vemo kakšna je bila in je še danes. Zato je bil takrat naš osnovni cilj prikazati in dokazati vsem strukturam, kaj obrtništvo sploh pomeni. Prebiti led dokazovanja o tem, da je to dejavnost, ki bo čez nekaj let krepko vplivala na družbena in ekonomska dogajanja pri aas, pa verjemite ni bilo lahko. Tudi zaradi tega, ker so mnogi pod besedo obrtnik razumeli in Danilo Pocajt marsikje se te tradicionalne misli še danes niso otresli, lahko zaslužen kos kruha. Vendar temu še zdaleč ni tako. Poleg znanja, vestnosti, marljivosti zahteva ta dejavnost popolnega človeka na vseh področjih. Da ni vse tako rožnato, med drugim dovolj zgovorno kaže podatek o številu zaposlenih delavcev pri obrtnikih. Po zakonu jih lahko ta zaposluje 100. Podatki pa kažejo, da ti zaposlujejo le 0,97 delavca. Kljub nekaterim nerešenim vprašanjem smo obrtniki vendarle nekaj naredili. Konkreten prikaz dogajanja na tem področju je celjski obrtni sejem.« Danilo se je za težavno pot obrtništva odločil iz več razlogov. Eden o odlučujočih je bil ta, da v združenem delu, kjer je bil zaposlen, ni uspel doseči željene-ga. Kako prav je storil, se je v 20 letih dela v samostojnem osebnem delu že lahko prepričal. Ne le on, ampak tudi kupci izdelkov Kovinoplastike Pocajt—Kotnik. 43 izdelkov iz svojih programov je »ponudila« kupcem široke potrošnje tako na domačem kot tudi tujem trgu. »V vsakega je bilo treba vložiti veliko truda, volje in znanja. V tej branži namreč že od nekdaj deluje neusmiljeno tržno gospodarstvo, ki ga narekuje izredno velika konkurenca. Kaj to pomeni vedo najbolje tisti, ki so si na tak način že služili kos kruha.« Danilo je bil vse od začetkov do danes optimist. Verjel je besedam odgovornih, kaj bodo storili za to, da bo obrtništvo dobilo svoje mesto in vlogo, ki si jo zasluži. Danes ... »Rad bi bil še naprej optimist, vendar bomo morali v naši družbi takoj preiti od besed k dejanjem in uresničiti vsaj osnovne pogoje za razvoj drobnega gospodarstva. Vsi si veliko obetamo od zakonskih sprememb, predvsem zakona o podjetništvu, ki naj bi odpravil težave pri ustanavljanju obrtnih delavnic, pri nakupu repromaterialov, osnovnih sredstev in še in še«. Po mnenju našega sogovornika tako opevano in poudarjeno tržno gospodarstvo brez prizadevanj vsakega posameznika, temeljitih sprememb odnosa do dela, odgovornosti samo po sebi ne bo dalo željenih sadov. Da lahko človek v nekem poslu uspeva, pa mora imeti zagotovljene pogoje za nemoteno delo. Prepričani smo, da tako kot Danilo misli še marsikdo drug. Doslej je bil Danilo Pocajt uspešen pri uresničevanju zastavljenih ciljev. Tega ne menimo le mi, ampak tudi predsedstvo SFRJ, ki mu je za zasluge in uspehe pri delu pomembnem za državo podelilo red dela s srebrnim vencem. Priznanja je bil Danilo seveda vesel, saj mu med drugim dokazuje, da se 20 let le ni trudil povsem zaman. Ne lasti si ga, ampak ga »jemlje« kot sad skupnih prizadevanj svojih somišljenikov, stanovskih tovarišev, ki so pripomogli k razvoju obrtništva v naši občini. V isti sapi pa pravi: »Pomenilo bi mi še mnogo več, če bi vsaj v naslednjih dveh letih dosegli to, kar si že toliko časa želimo. Zato pozivam vse odgovorne, da vložijo za uresničitev ciljev na tem področja vse moči, znanje in voljo.« Priznanja, sploh če so tako visoka, so spodbuda in obveza za vsaj takšno delo tudi v prihodnje. »To je res. Vendar obrtniku, ki ima pred sabo jasne cilje, ta ni potrebna. Predobro se namreč zaveda. da če hoče kaj doseči, se mora za to tudi krepko truditi.« je končal pogovor Danilo Pocajt. T. Podgoršek 12. januarja 1989 DOGOVARJAMO SE, ODLOČAMO naš čas stran 5 S sej skupščin sis družbenih dejavnosti V mesecu decembru so se sestali delegati skupščin občinske skupnosti otroškega varstva, izobraževanja, kulture, telesne kulture, socialnega skrbstva, zdravstva, raziskovanja in socialnega varstva. Udeležba delegatov na sejah skupščin je bila tokrat zelo slaba, kar pričajo naslednji podatki: Zbor uporabnikov Zbor izvajalcev SIS Št. DM udeležba S Št. DM udeležba % OTROŠKO VARSTVO M 35 54.6 18 14 77,7 IZOBRAŽEVANJE 62 32 51.6 21 21 100 KULTURA 64 34 53.1 21 13 61,9 TELESNA KULTURA 65 33 50.7 37 20 54 SOCIALNO SKRBSTVO 65 33 50.7 13 9 69,2 ZDRAVSTVO 64 34 53.1 23 16 69,5 RAZISKOVANJE 52 30 57.6 - - - POPREČNO ŠTEVILO: 62 33 53,2 ?2 15 70,4 x- DELEGATSKIH MEST Delegacije, ki se niso udeležile nobene skupščine: 1. Tfrgovine Titovo Velenje (nosilec konf. deleg. NAMA Velenje) 2. Ztdravstveni center Velenje (razen kot zbor izvajalcev v OZS) 3. KS: Bele vode, Bevče, Cirkovce, Gorenje, Staro Velenje Slabša je bila udeležba: delegatov Gorenja (od 8 DM so prišli 2x4 delegati, 3 x 3 in 2x2 delegata), TES (udeležili so se treh sej skupščin). Gostinstvo Paka (3 x ), Elkroj, TUŠ (2 x ), Trgovine Šoštanj (2 x ), PTT (2 x), Obrttno združenje (2 x ), večine KS, medtem ko je udeležba OZD s podiročja negospodarstva večja zaradi telefonskih pozivov za zagotovitev/ sklepčnosti. Število razpravljalcev oz. delegatskih stališč: OTROŠKO VARSTVO 2 (v zvezi z načinom odločanja, začasno financiranje) IZOBRAŽEVANJE 2 (solidarnost, namembnost Rdeče dvorane za potrebe OŠ, spre-mermba zakonov) KU1LTURA 4 (delež sredstev za kulturo, izvajanje sklepov skupščine OŠ, pri-znamja, ogled kulturnih spomenikov) TELLESNA KULTURA 7 (smučarska skakalnica, namembnost DO Rdeča dvorana in iz-korišiščenost ostalih športnih objektov, razvrstitev klubov v kategorijo tekrmiovalnega oz. vrhunskega športa, povišanje PS, pobuda, da se probblematika Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje obravnava na CObčinski skupščini) SOCCIALNO SKRBSTVO 4 (financiranje nege na domu, programske usmeritve 1989) ZDFRAVSTVO 7 (sprememba zakona, participacija) RA2Z1SKOVANJE 2 (na spremembe ustanovitvenih aktov). Za navedena delegatska stališča je značilno, da so jih dajali pred-vserm delegati uporabnikov, razen pri Občinski telesnokulturni skup-nostti, kjer so bili predlogi iz izvajalskih vrst in deloma Občinske zdravstvene skupnosti, kjer so izvajalci sodelovali pri oblikovanju stališč na spremembe zakona. Pismene pripombe in predloge, oblikovane na delegaciji, so bile podlane na skupščini Občinske izobraževalne skupnosti, Občinske te-lesmokulturne skupnosti. Občinske zdravstvene skupnosti in Občinske kultlurne skupnosti. Vse skupščine so obravnavale in potrdile: — spremembe in valorizacije finančnih načrtov SIS za leto 1988; — poročila o realizaciji programov in-finančnih načrtov v devetih imesecih leta 1988 ter — programske usmeritve in sklepe o začasnem financiranju druižbenih dejavnosti v letu 1989. SKUPŠČINA SKUPNOSTI OTROŠKEGA VARSTVA je ugotovila, da je bil program v preteklem obdobju realiziran, vendar ne v celoti — sredstev-ni bilo dovolj, da bi sprotno ustrezno povišali denarne pomoči otrokom. Z ozirom na visoko stopnjo < inflacije so denarne pomoči v obdobju od septembra dalje močno zaostajale za funkcionalnimi oblikami (plačilo oskrbe v VVZ in prehrana v šoli), kajti te cene so sledile inflacijski rasti predvsem cen živil. Na (tak način je zmanjkalo sredstev za sprotno enakovredno povišanje denarne oblike pomoči. Druga težava, ki se pojavlja že več let, z visoko inflacijo pa povzroča krizno stanje, je sprotno in zadostno poviševanje cen storitev v VVZ^za starše otrok. Ta delež skupaj z deležem Občinske skupnosti otroškega varstva zagotavlja VVZ celotni vir prihodka. Vsako leto se ob koncu leta zgodi, da zadnjo valorizacijo cen starši ne poravnajo več, saj je izračunana tako pozno, da si jo bodo mogoče poravnali le s poračunom za nazaj, kar pa ni dovoljeno. Da bi bil VVZ kot izvajalec dejavnosti v enakem položaju kot npr. Vzgojnoizobraževalni zavod, ki celotna sredstva pridobiva v SIS, je Občinska skupnost otroškega varstva dolžna pokrivati nastalo razliko. Oboje: sprotna in zadostna valorizacija družbenih pomoči otrokom ter pokrivanje razlik na način storitev, postavlja Občinsko skupnost otroškega varstva v izjemni položaj, ki terja specifično obravnavo te dejavnosti v bodoče. Ugotovljeno je bilo, da bo z zadnjo valorizacijo sredstev Občinske skupnosti otroškega varstva za leto 1988 najbrž nemogoče v celoti pokrivati te potrebe za leto 1988. NA SKUPŠČINI OBČINSKE IZOBRAŽEVALNE SKUPNOSTI je delegacija KS Gorica zaskrbljujoče opozarjala in se zavzemala za primernejšo obliko vrednotenja naraščajočih materialnih stroškov v ceni storitev in za pravičnejši in učinkovitejši sistem solidarnosti, ki tudi z novim zakonom še ni ustrezen, saj prejema solidarnostna sredstva 32 občin, kot da je polovico Slovenije nerazvite. Po drugi strani pa v naši občini zmanjšujemo sredstva za amortizacijo, za investicijsko vzdrževanje zgradb, krčimo programe, prenašamo ved no več stroškov na starše, zaostajamo z OD in gradimo objekte samo do polovice, saj je nova šola Šalek brez telovadnice in igrišč. Nadalje so delegati ponovno predlagali, da se posveti več pozor-nositi telesni kulturi na nižji stopnji, da se preprečujejo razne telesne okv are in deformacije in s tem v zvezi predlagajo, da bi se šole v bodoče bolj posluževale prostorov v Rdeči dvorani, zlasti še, ker nova šolai nima telovadnice, ostale pa so premajhne in preobremenjene. Vzgojnoizobraževalni zavod bo to ponovno proučil. Pomembna točka je bila obravnava sprememb in dopolnitev zakonov: — o svobodni menjavi dela na področju vzgoje in izobraževanja: — usmerjenem izobraževanju in — o pedagoški službi. Delegati so se strinjali s predlogi in pripombami, ki so bile oblikovane in posredovane predlagatelju že med razpravo z naslednjimi usklajenimi stališči: 1. Predlagamo, da področje vzgoje in izobraževanje zakonsko uredimo tako, da bo področje osnovnega izobraževanja urejal zakon o osnovni šoli; področje srednjega izobraževanja zakon o srednji šoli ter področje višjega in visokega izobraževanja zakon o univerzi. 2. Predlagamo, da zakon o srednjem šolstvu oblikujemo tako, da bo le-ta veljal daljši čas. Rezultate evalvacijskih raziskav pa bi vnašali v zakon le kot dopolnitve. 3. Če z zakonom kaj novega sprejmemo, moramo za to predvideti tudi ustrezna finančna sredstva. 4. Ponovno dajemo pobudo za spremembo 167. člena ZUI, ki naj govori o omejitvi vpisa v smeri izobraževanja in ne v VIP. 5. Dajemo pobudo, da se dileme okrog mature in zaključnega izpita ponovno proučijo. Menimo, da bi ocena o obvladovanju programa ob zaključenem izobraževanju na V. stopnji zahtevnosti morala zadostovati tudi kot pogoj za vključitev v nadaljnje izobraževanje. 6. Podpiramo variantni predlog, da se skrajšani program preimenuje v program nižjega srednjega izobraževanja. NA SKUPŠČINI OBČINSKE KULTURNE SKUPNOSTI VELENJE so delegati razpravljali predvsem o financiranju kulturne dejavnosti, predsednik skupščine pa je spregovoril o nalogah Kulturne skupnosti v letu 1989. Težave, s katerimi se spopada Kulturna skupnost, da kljub krčenju in omejevanju sredstev ohrani kulturno ponudbo na doseženem nivoju, so iz leta v leto večje. Ob tem pa se pojavljajo potrebe po novih kvalitetnih programih. Funkcionarji skupščine se bodo zato zavzemali, da se sredstva za kulturo ne bodo več krčila. V letu 1989 si je Kulturna skupnost med drugim zadala nalogo, da podpre založniško dejavnost kot trajno kulturno vrednoto, da pritegne v kulturno življenje mladino v Centru srednjih šol ter uredi status in nagrajevanje mentorjev v Zvezi kulturnih organizacij. Poleg tega bo s pomočjo Izvršnega sveta SO Velenje stekla akcija za sanacijo razvaline Šaleškega gradu. Ob tej akciji bo Kulturna skupnost potrebovala podporo vseh občanov občine Velenje. Osrednja razprava NA SKUPŠČINI OBČINSKE TELESNOKULTURNE SKUPNOSTI VELENJE je tekla o financiranju klubov in društev, uporabi Rdeče dvorane ter ureditvi statusa smučarske skakalnice. Delegati so poudarili, da je nedopustno, da bi še nadalje padal delež sredstev Občinske telesnokulturne skupnosti Velenje za financiranje klubov in društev. Na skupščini je bila predstavljena adaptacija Rdeče dvorane, ki bo omogočila racionalnejšo uporabo prostora v telesno kulturne namene. S podpisom SaS med Občinsko telesnokulturno skupnostjo Velenje in DO Rdeča dvorana Velenje o uporabi dvorane pa bodo urejene težave klubov in društev, ki nimajo prostorov za vadbo. Po razpravi o smučarski skakalnici so se funkcionarji skupščine zavezali, da bodo pri Izvršnem svetu SO Velenje pomagali dokončno urediti status smučarske skakalnice. SKUPŠČINA OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA SKRBSTVA seje najbolj pomudila ob poročilu o realizaciji programov in finančnega načrta in ugotovila, da so bjli, kljub nenehnim zakonskim spremembam in omejitvenim ukrepom Skrbstveni programi po prioriteti sproti realizirani, kar pomeni, da so bili uporabniki v mejah možnosti, vendarle preskrbljeni. Ker pa se krog upravičencev, ki potrebujejo socialnovarstveno pomoč nenehno širi, so ugotovili, da z dosedanjim obsegom sredstev razmer ne bo mogoče obvladovati in zahteval, da se za leto 1989 zagotovi v okviru skupne porabe večji delež sredstev prav za socialnoskrb-stvene programe. Le na ta način bo moglo Skrbstvo realizirati v letu 1989 novo obveznost, ki je opredeljena v socialnem programu — tj. da moramo imeti za ev. izredne razmere zagotovljena sredstva za 1 x dnevno topel obrok tistih občanov, ki ne bodo imeli zagotovljene nobene socialne varnosti. Na ostalih področjih Skrbstvo programov za leto 1989 ne širi in delegati so osnutek programa ter sklepe o začasnem financiranju v prvem mesecu soglasno sprejeli. Ker so v javni razpravi spremembe zakonov s področja socialnega skrbstva in socialnega varstva (SaS o uresničevanju socialnovar-stvenih pravic) so bili delegati o teh informirani in so z njimi soglašali. NA SKUPŠČINI OBČINSKE SKUPNOSTI SOCIALNEGA VARSTVA so delegati poleg zadev v uvodu omenjenih, spregovorili še o dveh pomembnih vsebinah tj. Poročilo o uresničevanju socialnovarstvenih programov in socialne politike ter o Problematiki invalidnosti v naši občini. Ugotavljali so, da socialnovarstvene programe na vseh nivojih skladnp z raožnostjni vendarle uresničujemo, da pa niso pripravljeni, če bi se razmere na tem področju bistveno poslabšale in s tem povečalo število upravičencev, kar bi terjalo večja,sredstva za.zaščito socialne varnosti teh. . ', *. „ . ... Sklenili so, da je potrebno v okviru skupne perabe za lete 1989 na to misliti in sredstva zagotoviti (rezervirati). V zvezi s problematiko invalidnosti pa so ugotovili, da jo na posameznih segmentih vendarle rešujemo, a prepočasi. Odgovornost zadolženih je potrebno poostriti in neizpolnjevanje tudi sankcionirati, so zahtevali delegati. Ob koncu pa so obravnavali še gradivo za.skupščino Skupnosti socialnega varstva Slovenije. Osrednja vsebina je bila Poročilo o uresničevanju socialnovarstveni programov v naši republiki, spremembe zakonov na področju skrbstva in spremembe SaS o uresničevanju socialnovarstvenih pravic. Dopolnil oz. pripomb delegati niso imeli. DELEGATI SKUPŠČINE OBČINSKE ZDRAVSTVENE SKUPNOSTI VELENJE so, v obširnem dnevnem redu namenili največ razprave predlogu za izdajo zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o zdravstvenem varstvu, s tezami. Oblikovali so številne predloge in pripombe, ki sta jih delegata skupščine OZS Velenje posredovala na skupščini ZS Slovenije. Le-ta jih bo posredovala predlagatelju, ki naj jih prouči in upošteva pri oblikovanju zakonskega osnutka. Nič manj zavzeta ni bila razprava o predlogu sklepov o višini participacije v zdravstvu v letu 1989 in pobudi ZSS OS Velenje za ukinitev participacije in zbiranju izpada sredstev s prispevkom iz neto OD. Delegati so se odločili za variantni predlog, po katerem naj bi bila participacija v zdravstvu v letu 1989 v takšni obliki, kot je bila pred I. 7. 1988. . Na skupščini ZS Slovenije je bil sprejet naš predlog. Nova višina participacij je občutno nižja od dosedanje, zato bo potrebno v sindikatih ponovno proučiti umestnost pobude za njeno ukinitev. V vsakem primeru mora predlog ukinitve participacije predvideti druge vire za nadomestitev tega deleža sredstev zdravstvene skupnosti, bodisi iz osebnih dohodkov ali kako drugače. TAKO BOMO OD 1. 1. 1989 DAIJE PLAČEVALI PARTICIPACIJO ZA ZDRAVSTVENE STORITVE V NASLEDNJIH ZNESKIH: 1. Za prvi kurati\»i pregled pri zdravniku v osnovni . zdravstveni dejavnosti 1.600 2. Za obisk zdravnika na domu, ki je opravljen na zahtevo 4.500 uporabnika ali njegovih svojcev 3. Za vsak prvi pregled pri zdravniku v specialistični ambulanti in zdraviliški dejavnosti z napotnico zdravnika ali brez nje, če le-ta ni predpisana 3.400 4. Za vsak ponovni pregled pri zdravniku specialistično-ambulantne in zdraviliške dejavnosti, vendar največ za 1.000 3 obiske, ki sledijo prvemu specialističnemu pregledu 5. Za prvi obisk pri zdravniku in zobozdravniku v nočnem času med 22. in 6. uro zjutraj: 3.100 — pri zdravniku osnovne dejavnosti — pri zdravniku specialistične dejavnosti 6.700 6. Za zobozdravstvene storitve: — za vsako zalivko 1.600 — za polno kovinsko prevleko 10.700- — za druge prevleke 13.600 — za inlay, nazidek 7.300 — za vsako krono (z zatičkom) 15.200 — za vsak člen v mostovni konstrukciji 7.600 — za vsako nadomestilo fasete, cementiranje stare prevleke, demontažo prevleke ali krone, oddelitve vmesnega člena ali gredi 1.600 — za začasno prevleko ali člen v začasnem mostičku 7.300 — za začasno totalno ali parcialno protezo 36.000 — za gred, opornico ali jahač 7.300 — za vsako totalno protezo 22.100 — za vsako parcialno protezo 27.600 — za vsako reparaturo, prilagoditev proteze, podložitev ali reokluzijo 3.000 — čiščenje zobnega kamna 500 7. — za storitve pri pripravi, izdelavi in izdaji zdravila, pomožnega in sanitetnega materiala pri prevzemu v lekarni na recept 1.100 — v nočnem času med 22. in 6. uro (z izjemo za recepte, ki imajo oznako »nujno«) 2.300 8. Za mehanična kontracepcijska sredstva, ki se ne predpisujejo na recept 7.600 9. Za umetno prekinitev nosečnosti, ki ni medicinsko in-dicirana * 13.600 10. — za vsak reševalni prevoz pri nujni medicinski pomoči (primarni) 4.500 — za vsak prevoz z reševalnimi in drugimi prevoznimi sredstvi, ki ga v posameznih primerih zdravljenja potrdi zdravnik 9.100 II. Za ortopedske (in specialne) čevlje 27.600 12. Za nepodložene usnjene rokavice, estetske rokavice za proteze in za komplet navlek za krn pri amputaciji 9.200 13. Za proteze, ortotične pripomočke, aparat za ekstenzi- jo in za prosto stoječi posteljni trapez 9.200 14. Za kilni pas 9.200 15. Za bergle 2.400 16. Za aparat za omogočanje glasnega govora, za slušni aparat 12,200 17. Za invalidski voziček 38.300 18. Za vsak električni stimulator, zvočni signalni aparat in električni pripomoček • 53.900 19. Za očala 3.100 20. Za kontaktna stekla 24.500 21. Za očesno protezo 4.100 22. Za oskrbni dan v bolnišnici ali zdravilišču pri neprekinjeni oskrbi za največ 15 dni oziroma pri večkratni hospitalizaciji za največ 60 dni v koledarskem letu — na dan 5.700 Zneski, določeni v 53. členu samoupravnega sporazuma o uresničevanju zdravstvenega varstva, znašajo za: — ponovitev prvega pregleda pri zdravniku splošne medicine, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik 8.600 — ponovitev prvega pregleda pri zdravniku v dispanzerju, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik 12.500 — pregled pri zdravniku v specialistično — ambulantni dejavnosti, ki ni uporabnikov izbrani zdravnik ali brez napotnice zdravnika osnovne dejavnosti oziroma za preglede, ki bi jih po delitvi dela uporabniki morali izvajati v osnovni zdravstveni dejavnosti 13.000 Delegati SKUPŠČINE OBČINSKE RAZISKOVALNE SKUPNOSTI VELENJE so zaradi ponovnih težav s sklepčnostjo tudi na tej seji predlagali, da naj se nadaljuje z iskanjem najracionalnejših oblik organiziranosti Skupnosti znotraj veljavne zakonoiiaje in s tem pripomore k večji učinkovitosti v njenem delovanju. Tako oblikovan predlog pa je vzporedno s tem predstavljal tudi praktično edino razpravo na vsej seji skupščine. SKUPNA STROKOVNA SLUŽBA SIS ' DRUŽBENIH DEJAVNOSTI OBČINE VELENJE 6. stran naš čas NAŠI KRAJI IN LJUDJE 12. januarja 1989 Samostan in cerkev v Nazarjah Šaleško ekološko društvo Obnovljena s skupnimi močmi • Protest mJ A Prejšnji teden so ki Popotnik, ki ga pot te dni v večernih urah zanese v Nazarje ali okolico, lahko občuduje zares lepo podobo osvetljenega samostana in cerkve, ki kraljujeta nad temno okolico. Akcijo osvetlitve so sklenili v prednovoletnih prazničnih dneh. Pobudo je dalo novoustanovljeno nazarsko turistično društvo, investor je krajevna skupnost, dela pa je vodilo vodstvo cerkve in samostana, oziroma pater Boris Markež. Seveda velja ob tem omeniti zares veliko število prostovoljnih delovnih ur vseh, ki so pri tem sodelovali, z njim pa bistveno zmanjšali predračunsko vrednost. Brez tega najbrž ne bi uspeli. Seveda je to le nadaljevanje temeljite obnove obeh zgodovinskih in kulturnih spomenikov v zadnjih letih. Stara sta 327 let, ob tem pa sta bila leta 1944 ob miniranju delno porušena in močno poškodovana, saj je bil v samostanu sedež nemške policije. Že takrat soju zasilno pokrili in zabili okna ter ju tako rešili propada. Po vojni se dolgo let ni nič zgodilo. Najprej je potem pater Konstantin Urankar odstranil ruševine, njegov naslednik Bogo- Zgodovinski viri pričajo, da je na hribu nad Nazarjami še leta 1600 rasel hrastov gozd. spodaj oh sotočju Drete in Savinje pa veliko vrbovja, zato je tudi grad dobit ime Vrbovec. Graščino s hribom nad njo je leta 1615 kupil ljubljanski škof Tomaž Hren in deset let kasneje pozidal prvo loretsko kapelo na slovenskih tleh. Leta 1632 je njegov naslednik izročil hrib s kapelico frančiškanom, ki so iz hrvaško-bosanske province sem pribežali pred Turki. Ti so sezidali sedanjo cerkev in samostan, ki sta bila posvečena septembra 1661. Orgle so iz leta 1763. v leto 1752 sega ustanovitev samostanske knjižnice. ki je bila med drugo vojno močno osiromašena, leta 1786 so frančiškani ustanovili ljudsko šolo. ki je delovala vse do začetka druge vojne, samostan pa je bil znan po lastni hišni lekarni, za katero so frančiškani sami izdelovali zdravila. Avgusta 1944 je bil samostan zaminiran in močno poškodovan. Cerkev je renesančna, v oltarju pa je iz lesa izrezljan kip Loret.ske matere božje, ki so ji tamkajšnji ljudje dali ime Nazarska kraljica in po njej je tudi kraj dobil svoje ime. Kipi. slike in freske so podpisani : imeni Fantonija. Bradaške. Vurnika. Robbe. Berganta. Metzingerja in Potočnika. ljub Gselman pa je leta 1971 pričel zidati. Uspel je pozidati severovzhodni trakt, leta 1972 pa so se dela ustavila. Frančiškani so namreč vsa sredstva, ki jih zbirajo za obnovo cerkva in samostanov, namenili obnovi samostana v Novi Gorici, ki je bil porušen ob potresu. Nadaljeval je leta 1978 pater Primož Milavec, vendar so bila samo sredstva frančiškanov veliko premalo, če ne bi priskočili na pomoč krajani, verni in neverni. To posebej poudarja sedanji pater Boris Markež, ki je v Nazarje prišel leta 1980 in se lotil intenzivne obnove. Ob pomanjkanju sredstev se je obrnil na krajane in nikjer ga niso odkloni- li, ne glede na prepričanje. Razlog za to vidi v nekaj dejstvih. Prvo je, da je veliko število vernikov navezanih na ta bogoslužni prostor, starejši so v samostanu vse do druge vojne obiskovali osnovno šolo, pomembno dejstvo pa seveda je. da so vsi skupaj ponosni na to bogastvo kulturne dediščine, ki jo je treba ohraniti. V zadnjih letih so torej veliko naredili in opravili večino obnovitvenih del v cerkvi in samostanu. Obnovili so strehi na zvonikih in na cerkvi, prav tako orgle, novo in lepo je dvorišče in podobno. Seveda precej nalog še ostaja. To je obnova 193 stopnic, ki vodijo do cerkve in so iz leta 1747, tu je še restavracija kipov, slik podobno, vse skupaj pa seveda terja tudi nenehno vzdrževanje, ki prav tako ni poceni. Seveda so prepričani, da bodo s skupnimi močmi uspeli. Dokaz zato je dosedanje opravljeno delo, ki so ga opravili v tesnem sodelovanju s krajani, krajevno skupnostjo, spomeniškim varstvom in drugimi. Oblike sodelovanja so različne in uspešne in tako naj bo tudi v prihodnje. J. Plesnik Samostan s cerkvijo v novi podobi Tudi »novo« dvorišče je vredno ogleda Brinovčev mlin v Spodnji Rečici Mlinski kamni se znova vrtijo Sad vrle povojne politike je bilo med drugim tudi uspešno prizadevanje za ukinitev in uničenje malih elektrarn in mlinov na naših rekah in potokih. Ker pravijo, da ni nikoli prepozno, smo male elektrarne že pričeli pospešeno postavljati nazaj, na vso srečo tudi mline. Bolj redko sicer, a tudi to je dobro. Zaenkrat edini mlin v Zgornji Savinjski dolini je eden redkih daleč naokrog, ki že dela in bo kaj kmalu še bolj, je v Spodnji Rečici. Stoji že stoletje in veliko več, je pa v povojnem času na žalost (pre)dolgo »počival«. Gre za znani Brinovčev mlin, za katerega papirji pričajo, da je do leta 1875 mlel na tri kamne in mlin. Dalo jim je moč, da so se lotili zahtevnega dela, da so se lepo zadolžili in uvozili drago in Ce jih te ne bodo »povozile«, se za mlin ne bojijo. Prva spodbuda so želje in zanimanje kmetov, druga pa veselje, ki ga za takšno delo kažeta hčerka in sin, ki je sicer trenutno pri vojakih, bo pa zagotovo mlinar. Tako kot oče Franc, ki je čisto "pravi mlinar. Leto dni se je učil v domačem mlinu in kasneje v Šempetru, doma mlel v letih od 1958 do 1961, nato pa iz že navedenih razlogov ustavil mlinske kamne in stope. Sami vteh časih obnove in posodobitve mlina seveda ne bi zmogli, zmogli pa so s skupnimi močmi, s pomočjo sosedov, z razumevanjem upravnih organov pri pridobivanju potrebnih papirjev, po svojih močeh je dela podprl občinski oddelek za ljudsko obrambo, vse skupaj pa so opravili v pičlih sedmih mesecih. Pravzaprav še niso, kajti obnova starega mlina, ki bo služil mletju koruze, rži, ječmena in ajde, bo sklenjena čez dober mesec, konec februarja torej. Obnavljajo ga zato, ker za takšno mletje ni- ma smisla tratiti ves dan časa in dela za menjavo naprav na novih strojih. Trenutno meljejo pšenico, torej mehko in ostro belo moko, krušno moko in moko za diabetike, z obnovo starega mlina pa bo ponudba veliko širša, tudi ljubitelji polente bodo prišli na svoj račun. Pa vsi tisti, ki nimajo polj in ne sejejo. V nekaj dneh bo namreč v Brinovčevemu mlinu možno kupiti najrazličnejše vrste sveže in doma zmlete moke. Sicer je Franc v mlinu vsak ponedeljek in četrtek ves dan, v nujnih primerih pa ga lahko najdete doma, le streljaj od mlina. Če ne veste, kje je to, le kratek napotek — dom je zadnja hiša na levi strani v Spodnji Rečici, v smeri proti Logarski dolini seveda, mlin pa malo stran v gmajni, takoj za centralnim skladiščem in mehaničnimi delavnicami Zgornjesavinjske kmetijske zadruge. Sicer pa za Brinovčev mlin vedo skoraj vsi, pa zato vprašanje o njegovi legi ne bo naletelo na nevedna ušesa. J. Plesnik Franc Kolenc je čisto ta pravi mlinar, z njim in mlinom »drži« vsa družina. Stari mlin pa je za posebne vrste moke. stope, v tistem letu pa so ga povečali za »štiri komolce in šest čevljev.« Ponovno so ga povečali in posodobili leta 1939, mlinarji pa so bili v njem do leta 1961. Pospešena usmeritev v živinorejo je povzročila, da so kmetje sejali vse manj žita in mletje ni bilo več smotrno in donosno. Časi se spreminjajo in ljudje z njimi, še bolj pa razmere v katerih živimo. Pšenice in ostalih žit je na poljih vse več in površine posejane z njimi se bodo še povečale. To priča dejstvo, da k Francu Kolencu, Brinovčevemu seveda, že lep čas hodijo kmetje od blizu in daleč in ga sprašujejo, če se bodo kamni v Brinovče-vem mlinu znova zavrteli. Prav to zanimanje je Brinovčeve spodbudilo, da so se odločili obnoviti novo opremo iz Italije. Sprva so namreč nameravali le obnoviti stari mlin, vendar so spoznali, da se s tem računi ne bi izšli, za redno obrt še najmanj. Zato so nabavili novo opremo, stari mlin z dvema kamnoma pa obnavljajo in ga bodo uporabili za mletje koruze, ječmena, rži in ajde. Takoj, ko so kmetje zvedeli za nameravano obnovo mlina, so na poljih posejali precej več pšenice in drugih žit. Jim pač ne bo treba več iskati mlinarjev po Gorenjskem in drugod, Brinovčevim pa s tem dajejo voljo in upanje v uspešno vrtenje kamnov v njihovem mlinu. Tudi možnost odplačevanja posojil za novo opremo, bojijo se le prehudih obremenitev, ki jih v obrti seveda ne manjka. • ti. —> ** m Prejšnji teden so kljub jasnim dnevom bile izredno neugodne vremenske razmere za našo dolino. Merilna postaja v Zavodnjah je namerila naslednje vrednosti SO:: — V sredo 4. januarja je polurna koncentracija dosegla 1,151 mg/m1 in je skoraj enaka koncentracija trajala od 20. do 24. ure. — V četrtek 5. januarja je bila najvišja polurna koncentracija 2,12 mg/m1, malo nižje vrednosti pa so trajale od 1. ure do 18. ure, zato je celodnevna koncentracija presegla kar 2,56-krat dovoljeno vrednost. V petek je polurna koncentracija dosegla 2,9 mg/m1, samo nekoliko manjše vrednosti pa so trajale od 2. ure do 6. ure zjutraj. Za naslednje dneve še nimamo podatkov. To katastrofalno stanje je trajalo tri dni, zakaj se je to dopustilo? Že lani, ko še ni bil sprejet odlok o varstvu zraka, se je dvakrat zmanjšala proizvodnja zaradi ekoloških razmer: zakaj se ni tudi letos? Kaj je res treba čakati na trimesečni rok veljavnosti odloka? Kdo bi moral biti plat zvona? Najbrž tisti, ki dobiva podatke dnevno sproti: Hidrometeorološka služba za gotovo. Dobiva jih najbrž tudi TEŠ. Po odloku bi jih morale dobivati tudi občinske inšpekcijske službe, KGPVO. Tako visoke vrednosti zastrupljajo ljudi in rastline v trenutku. Ožig smrek je opazen v enem dnevu. Zakaj prebivalci Zavodenj niso bili opozorjeni o tako visokih koncentracijah? Njihovi otroci so se igrali v tako strupenem ozračju več ur, ker so bili dnevi drugače lepi. Take koncentracije se gotovo niso omejile samo na Zavodnje, samo da drugje niso bile izmerjene. Z odlokom ali brez njega nima nihče pravice za svoje udobje tako zastrupljati ljudi in uničevati njihova sredstva za preživetje. ZAHTEVAMO: — da v takih primerih TEŠ zmanjša proizvodnjo z dovpljenjem EGS ali brez njega, dokler si ta ne uredi aktov, — da hidrometeorološki zavod sporoči občinskemu sanitarnemu inšpektorju kritično stanje takoj, ko ga opazi, — da inšpekcijske službe posredujejo tako, da do takega stanja nikdar več ne pride! To ni službena dolžnost, TO JE ČLOVEŠKA DOLŽNOST, da se preprečijo take nesreče, ki ogrožajo zdravje ljudi ter njihovo imetje! šaleško ekološko društvo TERMOELEKTRARNE ŠOŠTANJ Proizvodnjo so omejili Šoštanjske termoelektrarne imajo neposredno zvezo s Hidrometeorološkim zavodom iz Ljubljane, ki jih sproti obvešča o onesnaženosti zraka na merilni postaji v Zavodnjah. Od 4. januarja dalje jim vsako jutro ob 9. uri podajo tudi prognozo — ali obstaja bojazen, da bo, glede na vremenske razmere zrak prekomerno onesnažen. V sredo je bila napoved takšna, zato so v Šoštanju v naslednji noči zmanjšali svojo proizvodnjo za 30 odstotkov. Naslednji dan na hidrometeorološkem niso predvideli, da bi bil lahko zrak prekomerno onesnažen, zato so v Šoštanju proizvodnjo nekoliko dvignili, še vedno pa je bila ta 20 odstotkov nižja kot bi lahko bila, vendar pa so se vremenske razmere verjetno hitro spremenile in naslednje jutro so zabeležili kar 2,9 miligrama žveplovega dioksida v kubičnem metru zraka. Kot je povedal član poslovodnega odbora Boris Dejanovič so proizvodnjo v naslednjih dneh zmanjšali za okoli 32 odstotkov, pa čeprav uradnih zahtev po zmanjšanju niso prejeli. Podobno je bilo tudi v ponedeljek, ko je Hidrometeorološki zavod iz Ljubljane znova napovedal nevarnost večjega onesnaženja zraka. Kot je dejal Boris Dejanovič, se v Šoštanju zavedajo zahtev ekologov, vendar morajo pri tem še vedno upoštevati tudi obveznosti (in teh jih šejiihče ni razrešil) do elektrogospodarstva Slovenije. Po svojih močeh v dogovoru z dispečarsko službo, proizvodnjo električne energije sicer prilagajajo, vendar pa si tudi oni želijo, da bi zadeve na tem področju vendarle dorekli in čim prej prišli do dokončne razrešitve — izgradnje čistilnih naprav. fmz) KS G ABERKE — Zadnji dan preteklega leta so se na krajši slovesnosti zbrali krajani krajevne skupnosti Gaberke in nekateri predstavniki družbenopolitičnega življenja naše občine na otvoritvi nadomestnega kulturnozgodovinskega spomenika, tako imenovane Umbrahtove kapele. Več kot 100 let staro kapelo so morali zaradi rekonstrukcije krajevne ceste podreti. Denar za izgradnjo nove nadomestne kapele in za posodobitev ceste je prispeval Rudnik lignita Velenje, (top) Novoletno srečanje Podružnica andragoškega društva za celjsko in koroško regijo, pod njenim okriljem uspešno potekajo izobraževalne oblike Univerze za tretji življenjsko obdobje, bo pripravila to nedeljo, 15. januarja, ob 16. uri v Vrtnici hotela Paka novoletno srečanje vseh članov Univerze za tretje življenjsko obdobje, vabijo pa tudi vse, ki jih dejavnost te univerze zanima. Pripravljajo bogat kulturno zabavni program s plesom. (mz) Pismo bralcev Hvala, miličniki Novi stroji so dragi, pa meljejo zato toliko bolje Priznanje in pohvalo za pozornost, vestno opravljanje dolžnosti, za pomoč in hitro ukrepanje, si zaslužijo miličniki postaje milice Titovo Velenje Mirko Završnik, Izidor Matvos in Janko Čern. V decembrskem večeru so postali pozorni na osebni avto, ki je stal na cesti nasproti Gorenja. Ob pregledu so v njem našli nezavestno Hildo Knez, ki je med vožnjo nenadoma izgubila zavest. S hitrim in nesebičnim posredovanjem so ji rešili življenje. Resnično pohvale in priznanja vredno dejanje, za katerega se jim v imenu njenih sorodnikov iz srca zahvaljujem. Sonja Sternad Zlata poroka Luka in Marije Matijevič ?nologinjasvetuje 10. januarja letos je poteklo petdeset let, odkar sta si obljubila življenjsko zvestobo Marija in Luka Matijevič iz Titovega Velenja. Poiskal sem ju na Kajuhovi 12 in iz- brskal iz njunega spomina nekaj dogodkov. Oba sta iz Like, in že 1947. leta sta prišla v Velenje. V zakonu se jima je rodilo šestero otrok. Od teh živijo danes tri- je, lepo vzgojeni in izobraženi. Luka se je ob prihodu takoj zapisal med velenjske knape, bil učni kopač in strelni mojster in kar devet-najstkrat zapisan med udarnike. Da, takrat so bili drugačni časi. Prve dneve je Luka še prebil v »zloglasnih« bosanskih barakah. Potem pa je njegova družina le dobila svetlo stanovanje. »Kaj je tisto, česar ne bosta pozabila?« »Udarniško delo ob reki Paki. Tudi midva z otroki imava 350 ur.« Luka je mnogo teh opravil v kamnolomu. Vzornik pri delu mu je bil Nestl Žgank, takratni direktor velenjskega rudnika, ki se ga vedno rad spominja. Ob prihodu v Velenje nista znala niti besede slovensko. Toda z ljudmi tod sta se takoj povezala in sprejeli so ju za svoja. Luka se tiho nasmeji, in takoj ga zagrabim za njegov smeh. »Kaj je bilo, Luka?« »Eh, spomnil sem se jame prvih dni. V koprivniški, prejšnji, smo dobili malico. Tu pa ne. Pa me vpraša nadzornik: ,Ja, Luka, kje imaš malico!" Jaz pa njemu: .Marica je doma!« Luka pa takoj pomisli kako on ve, da je njegova žena Marica. In zopet preleti njegov obraz nasmeh. »Ej, takrat je bilo bolj veselo in družabno kot danes, doda žena. Danes pa, danes . . . Zadovoljna sva, in nisva lačna, čakava otroke, ki pridejo. Gotovo bo za petdesetletnico veselo! Želimo jima še mnogo srečnih in zdravih let, ki jih naj uživata s sosedi in otroki. Vinko Smajs, Titovo Velenje, Efenkova 29 Viš \ M ■'-M nr kino Šoštanj Solbota, 14. I. ob 18. uri, BEST-SELILER — ameriški, kriminalni. Nedelja, 15. I. ob 18. uri, ZALJUBLJENI LUKAS - ameriška komedija. Sreda, 18. I. ob 19. uri. RDEČA VROČICA (RED HEAT) - ameriški akcijsski film. V glavni vlogi Arnold Schw/arzeneger. kinfo ŠMARTNO OB PAKI Pettek. 13. 1. ob 19. uri, LEGENDA O ZLLATI OGRLICI - hongkonški, avatujristični. Toorek, 17. I. ob 19. uri, ZAUU-BUEENI LUKAS - ameriški, komedija. kinco škale Needelja, 15. 1. ob 16. uri, LEGENDA CO ZLATI OGRLICI - hongkonški, »avanturistični. Od'd 20.-25. I. TUDI V VELENJU POPULARNI AMERIŠKI FILM »UMAZANI PLES« (Dirty Dancing) V ULTRA STEREO IZVEDBI. PRI DITE IN OGLEJTE SI KVALITETNO KINOPREDSTAVO. NE BO VAM ŽAL! KINO VELENJE SI PRIDRŽUJE PRAVICO DO SPREMEMBE PROGRAMA! Torek, 17. 1. ob 17. uri, AMERIŠKA DETEKTIVA: VACO IN RHI-NEHART (CARIBI) - ameriški, akcijski. Vloge: Justin Deas, Charles C. Hill. ' Sreda, 18. I. ob 17. uri, RACUS -ameriški, akcijski. Vloge: Dirk Bene-dict, Linda Blair. NOČNI KINO v tem tednu: ZVEZDA PORNO FILMA -ameriški, trda erotika. Predstave bodo: — četrtek in petek, 12. in 13. 1. ob 21. uri v rednem kinu velenje — sobota, 14. I. ob 20. uri v ŠOŠTANJU in — nedelja, 15. I. ob 20. uri v ŠMARTNEM OB PAKI nočni video kino v rednem ki nu Velenje — v soboto 15. I. ob 21. uri in nedeljo 14. in GINGERJEV POJAV — ameriški, trda erotika. ZA VSE NOČNE PREDSTAVE MLADINI DO 18. LETA STAROSTI NE DOVOLIMO OGLEDA! kino dom kulture Ponedeljek, 16. I. ob 19. uri, BRATJE PO MATERI — domači. (Po romanu Jovana Raduloviča). Režija: Zdravko Šotra. V glavni vlogi Mira Furlan. kino REDNI KINO Četrtek, 12. I. ob 17. in 19. uri, HEROJI IN TEROR ameriški, akcijski. Vloga: Chock Norris. (video) Petek, 13. 1. ob 10., 17. in 19. uri, ZALJUBLJENI LUKAS - ameriška komedija v dolby stereo izvedbi. Vloga: Corey Haim. Sobota in nedelja, 14. in 15. I. ob 17. in 19. uri, LEGENDA O ZLATI OGRLICI hongkonški, avaturisti-čni. Vloga: Samuel Hui. Ponedeljek, 16. I. ob 10. in 19. uri ter torek, 17. I. ob 19. uri, RDEČA VROČICA (RED HEAT) - ameriški akcijski film v dolby stereo izvedbi. V glavni vlogi Arnold Schwarzeneger. Sreda, 18. 1. ob 19. uri, STABILIZATOR ameriško-indonezijski, pustolovski. Vloga: Peter 0'Brian. NOVO V REDNEM KINU VELE NJE! Od ponedeljka, 16. I. 1989 dalje bomo v rednem kinu Velenje vsak ponedeljek, torek in sredo ob 17. uri predvajali najnovejše filme v video izvedbi, ki jih še ni moč dobiti v video-tekah. Po odigranem filmu bomo tudi izposojali kasete in sicer vsak dan od 7. do 14. ure v pisarni KINA VELENJE. Ponedeljek, 16. I . ob 17. uri, DRA-GON CORD - HONGKONŠKI, KARATE. V glavni vlogi Jackie Chan. CIK - je najbolj nevarna — najbolj razširjena vinska bolezen. Vino ima pekoč vonj in okus po kisu. (Bolj ga zaznamo, če vino zmešamo z vodo.) Povzroča ga ocet-na kislina, ki nastaja iz alkohola in je v vinu enaka kot v kisu. Na površini vina nastane tanka, nežna, nekako mastna, skoraj prozorna kožica ali mrena, ki jo sestavljajo v glavnem ocetne bakterije - OCETOBACTER XYLINUM. Ocetna bakterija živi na zraku, ker potrebuje kisik. Najdemo jo tudi v vinogradu. V klet prihaja že z grozdjem. Na poškodovanih jagodah se hitro razmnožuje. Ugodni pogoji za njen razvoj so: nečistoča, zrak in toplota. Če vino vsebuje nad 14 vol. % alkohola, ocetna bakterija težje deluje. Močna kisla in trpka vina težje ciknejo. Prav rada ciknejo vina z 11 do 14 vol. % alkohola, na katerih ne more več živeti kan, ki je neke vrste tekmec ocetni bakteriji. Preprečevanje bolezni: Pri kletarjenju moramo paziti na higieno kleti in opreme. Leseno vinsko posodo po vsaki uporabi dobro očistimo tako, da odstranimo vse ostanke vina. Ocetne bakterije so posebno nevarne rdečemu grozdju in vinu. Po klasičnem postopku izločujemo barvo iz rdečih sort v lesenih kadeh. Klobuk, ki ga naredijo tropine, mošt med vrenjem dvigne. Ker že vsebuje alkohol in je topel, omogoča ocetni bakteriji delovanje. Zato moramo klobuk redno potapljati v mošt, sicer ta hitro cik-ne. Vino v sodu, ki je začelo cikati, takoj pretočimo in močno žveplamo z dvema žveplenima trakovoma. Posoda mora biti polna. Z močnim žveplanjem zaustavimo delovanje ocetnih bakterij, ki so občutljive na žveplasto kislino. SO2 veže tudi prosti kisik v vinu in tako prepreči njihovo razmnoževanje. S pretokom in žveplanjem smo le zaustavili nadaljnji razvoj bolezni. Ocetno kislino, ki jo vino vsebuje pa ne moremo več odstraniti. Ciknjenega vina torej ne moremo ozdraviti in prav zato ga ne smemo mešati z zdravim vinom, saj še tega okužimo z ocetnimi bakterijami. Ciknjeno vino tudi ni primerno za predelavo v vinski destilat — žganje. Ciknjen sod moramo pred nadaljnjo uporabo posebej obdelati: operemo ga z 2% vročo raztopino luga ali pralne sode. Raztopina luga uniči ocetne bakterije in nevtralizira ocetno kislino. Po pranju z lugom sod dvakrat operemo z vročo vodo in potem večkrat spiramo še s hladno vodo. Ciknjeno vino ni škodljivo-zdravju (saj ga jemo v solati kot kis), vendar po zakonu o vinu, ne sme v promet, če presega dovoljene meje. Veronika Krumpačnik, dipl. ing. agr. Ktoledar kulturnih prireditev januaar/februar 1989 Četrtrtek, 12. januarja, ob 19.00 knjižžnica Titovo Velenje Dr. I LJUBO BAVCON o čloovekovih pravicah in svoboščinah Prof ", dr. Ljubo Bavcon, priznani strokovnjak za kčazensko pravo, predsednik Sveta za varstvo pravic pri Republiški konferenci SZDL. bo sppregovoril o aktualni problematiki v zvezi z varrstvom človekovih pravic, zloglasnim 133. člencom Kazenskega zakonika SFRJ in morda še o čem. Z njiim se bo pogovarjal Martin Budna. Petek, 13. in sobota. 14. januarja, ob 19.30 dorni kulture Titovo Velenje 13. jjanuarja ZA IZVEN 14. januarja ZA GLEDALIŠKI ABONMA (5) Peter Turrini: TA NAJBOLJ NORI DAN Gostuje Gledališče pod kozolcem iz Šmartne- ga ob Paki Režiser: Peter Militarov Igrajo: Jože Robida. Pavla Letonije, Jože Kramjc, Andreja Modrijan. Jernej Pečnik, Zvoinka Peršič, Mirko Žerjav, Franci Fužir, Franc Rudnik. Slavica Pečnik, Adi Hofer, Li-ja Mlodrijan, Alenka Podgoršek, Mija Žerjav, Anton Lukner. Vstopnice 10.000 din. Četrtek. 19. januarja, ob 19.00 galerija Kulturnega centra Ivan Napotnik otvoritev razstave SLIKA NA PAPIRJU didaktična razstava Razstavo bo predstavila akademska slikarka Alenka Gerlovič. Sobota, 21. januarja, ob 15.30 Theatar an der Wien — obisk na Dunaju Andrew Lloyd Webber: FANTOM OPERE musical Na Dunaju je od decembra lani na repertoarju nov musical, ki je pred letom dni doživel Nagradna križanka »Naši pisatelji« (5) svoj krst na Broadwayu. Avtorja glasbe poznamo že iz musiclov Jesus Crist Superstar, Cats in drugih. Cena aranžmaja 120.000 din in doplačilo za vstopnico 190 ATS. Odhod ob 5.00 izpred Rdeče dvorane. Po prihodu na Dunaj ogled mesta. Povratek v poznih večernih urah. Sobota, 28. januarja, ob 10.00 in 15.00 dom kulture Titovo Vplenje — mala dvorana lutkovna matineja Nace Simončič: VELIKI KIKIRIKI To je igrica o dedku in babici, ki se malo važi-ta, malo igrata, pa igra o putki, petelinčku in o požrešni lisici. Primerna je za otroke med 4. in 8. letom starosti. Nastopa priljubljeni lutkar Nace Simončič. Vstopnice 2.000 din! Sobota 28. januarja, ob 20. Dvorana Vatroslav Lisinski v Zagrebu Marija Jurič Zagorka: ČAROVNICA Z GRIČA Izvaja Igralska družina »Histrion« Režija: Miro Medimorec Gledališka predstava, najbolj zagrebške pisateljice je ponovno na repertoarju v veliki dvorani Vatroslav Lisinski. Čisti dohodek je namenjen postavitvi spomenika Zagorki na Opatovini. Cena aranžmaja 35.000 din! Popusti običajni! Odhod ob 15.00 izpred Rdeče dvorane v Titovem Velenju. Petek 3. februarja 19.30 dom kulture Titovo Velenje Lope de Vega PREBRISANO DEKLE Gostuje MGL Ljubljana Režiser: Vito Taufer V tej španski baročni komediji kar mrgoli smešnih situacij," zadreg, besednih dovtipov, preoblačenja, zamenjave oseb, spletk in laži, za kar je podlaga strastna ljubezen. Se bo ostareli častnik poročil z mladim prebrisanim dekletom, njegov postavni sin pa z njeno ostarelo materjo? Predstava je za gledališki abonma (7) in iz- Sobota 11. februarja,ob 19.30 dvorana Glasbene šole Titovo Velenje W. A. MOZART ciklus koncertov komornega ansambla SLOVENICUM dirigent: Uroš Lajovic 2. ciklus JOHANN C. BACH J. Chr. Bach: Simfonija »Lucio Silla« B dur op 18/2 Sinfonia concertante ES dur, za 2 violini Uvertura k operi »La clemenza di Sci-pione« Recitativ in arija Arsinde iz opere »La clemenza di Scipione« za sopran in orkester C. Fr. Abel: Simfonija Es dur (W. A. Mozart: Simfonija KV 18) solisti: Darko Linarič, Romeo Drucker (violina) Norina Radovan (sopran) Vstopnice prodajajo v Glasbeni šoli ter eno uro pred koncertom Petek, 17. februarja, ob 19.30 dom kulture Titovo Velenje VELIKA GLASBENO PLESNA TURNEJA Simona WEISS Miki ŠARAC Plesna skupina KAZINA Vstopnice 8.000 din! Popustov ni! Četrtek, 23. februarja, ob 19.30 dvorana glasbene šole Titovo Velenje ZA KONCERTNI ABONMA (4) IN IZVEN LIANA ISAKADZE violina Sovjetska Zveza Liana Isakadze je bila učenka Davida Ojstra-ha. V svoji uspešni karieri je dosegala samo prva mesta: Marguerite Long — Jacques To-baud, nagrada Čajkovski in nagrada Sibelius. Liana je tudi umetniški vodja in dirigent ter solist v Gruzijskem komornem orkestru. Vstopnice 10.000 din Sreda, 22. marca, ob 19.30 Velika dvorana Cankarjevega doma v Ljubljani Blišč z Broadwaya PREMETENE GOSPE musical glasba: Duke Ellington Izvaja: New York Harlem Opera Ensemble Bleščeči spektakel s pojočimi plesalci in plešočimi pevci. Step! Cena aranžmana 60.000 din! Popustov ni! Odhod avtobusa ob 16.30 izpred Rdeče dvorane. Novoletna nagradna križanka Elkroj Pravilna rešitev novoletne nagradne križanke ELKROJ: pratika, retorik, avatara, Vac (Vec), Čl, polagalni, Am, srp, Man, Ahimatova, Marinetti, AN, Scarlatti, Stentor, SS, koren, Anton, tank, lorm, liana, Priam, alarm, Jalen, kanton. AJ, teatri, Rapa, Candid, sto, Atlka, Oka, Ca, Goč, koza. Formula EL, Alan, Lie, Dular, mož, Ijssel, Oltenek, Tatar, salon, PA, Raos ivan, gen, moderno je, der, Iona, ota-va„ kotel, znak, nadav, rtina, Erna, Žiri, motovilo, srečno, Ika, askeza, inwar, ON, Lana, Ar, vrt, NO, Naos, Orinoko,. Raa, zvok, RTV, td, jas-nosst, dok, sani, Ekart, Overlord, IZ, raja, bar, Rae, okapi, super modeli, vtis, tat. Aha, Angela, Oona, Isa. Naigrajenci: Rešitev nagradne križanke »Naši pisatelji« (5) pošljite do ponedeljka, 16. januarja, na naslov: Uredništvo Našega časa, 63320 Titovo Velenje, Foitova 19, s pripisom: Nagradna križanka — Naši pisatelji (5) Med reševalce bomo z žrebom razdelili tri nagrade, in sicer: prva nagrada 7.500 din, druga in tretja nagrada po 5.000 din. Pravilna rešitev nagradne križanke »NAŠI PISATELJI (4)«: smalta, toluen, Atenka, ton, IM, Jurca. bet, Oman, Klara, sneda, Rapa Nui, Ras, fen, sekira, polkovnik, RN, aloa, aki, Ota, AJ, snob, Gadafi, Mile, rial, trezor, Enna, Eirene, Sean, VM, Mac Nagrajenci: 1. nagrada 7.500 din: Jolanda Vrečko, Tekavčeva 13, 63325 Šoštanj. 2. nagrada 5.000 din: Rozika Jerič, Uriskova 2, 63320 Titovo Velenje. 3. nagrada 5.000 din: Aleš Koradej, 63327 Šmartno ob Paki 16. Nagrajencem čestitamo! 1. nagrada — izdelek Elkroja: Matilda Mevc, Primorska 3 a, 63325 Šoštanj. 2. nagrada — izdelek Elkroja: Marija Vovk, Cesta na griču 8, 63320 Titovo Velenje. 3. nagrada — izdelek Elkroja: Vesna Žužko, Jenkova 21, 63320 Titovo Velenje. 4. nagrada — izdelek Elkroja: Albina Pirker, Koprivnikova 3,' 62000 Maribor. 5. nagrada izdelek-EHcroja: Danica Štakorvnik, Foitova 4, Titovo Velenje. Nagrajencem čestitamo! smftA-S.RŽKA HIjM-. ŠOLA SILITE*. KRITIK. M Z60DOVM (FRAHCE.^ 0PRJWA NaRBSAC-HOSIAMJE SMcwi 0CVIHK. AKTOM LUI6I &AIMMI 1RAČM DUH V ■VIHARJU' mcA IOH*, MMJ SctcOL sujv/m. NAREČJIH OftAiOV Pfcsr KVTOR KftJIAMtt R-NOČ SIMUA VilCMi V STMll 5PAC-T1 PERUNIKA fDSTdA OMNlicA maEH-TOUMEC K.0HJA RAZPokA VRSTA SIRA bBLB/A l&CR 3AHE2. ERZEM ANte NAHKOTA CESTKI b&AVEt REKA V ntsMf.c KUM Iti »I&U&NS. MARŠEV MAKEDOI. PESNIK I KotO) 21COO, «Ut>iO UHftUH TURSUU VELIKAS KAiVCItC Ft!.-£V\C-PISMEL7 (CIAUOt) JUTRANJA PMAviMA nb4-Me£6 riLflIOF JUNAŠKA PESMlTB/ »B.ISKA-l£C iuto-3INOV16 TANTAL iTM^JE PO HAZAfDlI &EO&RA) ieJ!AikA KASTO I f4AZ.iV JudomSL učntgev Uol£0-REPA CAPtCA KEKAVBVl PRITOK. VtltfOR AVŽELT napast NAsimn. fcOMAŽA PBNATA žival ■MUjOlCOVrO AH XA OBNOVO umcTmim TOME AlJbtalČ ■zOLMEV R0MAf4 O navdušenju (za Vaneta Gošnika) DVIGNJENI ZAŠTOR iTl 7 n I ■ ' -£_/ Seveda je vprašanje, ali res kaže ob vsakršnem pisanju načenjati pogovor ali celo ugovarjati: sto ljudi, sto čudi. In če si tudi kdo za kaj takega sposoja moje ime. Navsezadnje sem tega navajen, trideset let in več poslušam z različnih strani, da nisem pravi — iz političnih razlogov so me svojčas vrgli že iz študentskega doma in potem je tako šlo naprej. Zdaj pa sem, kjer sem, ker sem v nasprotju z množico Slovencev prepričan, da je smiseln reformizem edina realni (in nekrvava) možnost, ki jo v tem položaju in v današnjem času Jugoslovani in Slovenci v Jugoslaviji sploh imamo. Ni navdušujoča, ni primerna za retorično klicanje solz v oči, ne za parado, zahteva zelo veliko treznosti in potrpežljivosti, odpornosti in upornosti - je pa najbrž zares edina. Zagotovo zahteva tudi Bavčarja, ki se mi zdi — v nasprotju s tistim, kar si prizadeva Vane Gošnik v svojem čustvovanju (»Dvignjeni zastor«, Jalgor JaBavčar, 29. 12. 1988) s svojevrstno interpretacijo mojega pogovora v Delu prikazati izjemno dragocena osebnost: vendar ne z neomejenim jamstvom. In zaradi tega se vseeno oglašam. Razlika med V. G. in mano bi bila približno takale: jaz si nekako dovolim pomisliti oziroma premišljevati, kaj bi res bilo, če bi bila Bavčarju naložena konkretna, izvajalska politika oziroma oblast. Ob vsem respektu do njegovega dela (in ne »priduša-nju«, kot piše V. G.) si namreč ne znam dobro predstavljati, kako bi lahko kot tak stregel tako različnim in protislovnim interesom, kot so zdaj združeni v »alternativi«: ultralevičarjem in skrajnim nacionalnoopredelje-nim (pomislimo samo, kako so na razredno-nacionalni osnovi skregani že Novorevijalci in la-canovci), potomcem teh in onih sprtih strani iz revolucije oziroma NOB, različnim generacijam, užaljenim učiteljem in podhra-njenim delavcem — sploh vsem, ki jih zdaj pravzaprav v skupnost združuje en sam interes: nasprotovanje partiji razdružuje pa tisoč reči. Ne branim ZK za vsako ceno, tudi v omenjenem pogovoru sem do nje skrajno kritičen — česar seveda V. G. ni navedel. ker mu ni šlo dobro v kontekst — toda ob tem imam vseeno (?) pravico, da smem neobremenjeno premišljevati tudi o ODMEVI drugih rečeh. In ponavljam: Politična alternativa z Bavčarjem vred je skrajno potrebna in zaslužna, ker sili, če že drugega ne, ZK v nenehno samopreverjanje in odpiranje, kar prinaša s tem pluralistično politično prakso itd., na drugi strani pa v njej ob položaju, v kakršnem smo in za katerega je absolutno odgovorna prav ZK, tičita vsaj dve speči nevarnosti, ki bi se jima morali vnaprej in na široko izogniti, da ne bi ponovili zgodovine zadnjih 50 let: prvič, da se v boju proti enemu hegemonu sama ne spremeni v drugega in da v njej z novo »dolomitsko izjavo« ne prevlada najmočnejša skupina; drugič, da v zagrizenem političnem boju »doma« enostavno pozabi na jugoslovanski kontekst, ki nikakor ni tako zelo blagohoten do dogajanj v Sloveniji, pa tudi ne nenevaren, kot se komu preprosto zdi; ki je pripravljen samo do neke mere trpeti sedanjo slovensko politično prakso. Tako pa smo pri naših »alternativcih« na pr. že brali, da je za ureditev položaja V Sloveniji poglavitni problem Slovenija sama, z Jugoslavijo se bo dalo hitro dogovoriti. Teh nekaj reči sem nanizal želo telegramsko, pa kljub temu mislim, da bi jim ne bilo mogoče kar tako, v imenu tega ali onega trenutnega navdušenja in z levo roko odreči utemeljenosti: vsaj pravico do tovrstnega razmišljanja bi v javnosti morali priznavati. — V. G. pa povzema pač na solzno čist način današnje slovensko navdušenje, ki ga ne zanima realnost: navdušenje zme- IZ MUZEJA VELENJE Zgodilo se je ... 12. JANUARJA Leta 1893 Slovenski gospodar XXVII., št. 2: Maribor 12. 1. 1893 V Slovenskem gospodarju iz leta 1893 lahko preberemo med ostalim tudi naslednjo krajšo novico: Gospod Vincenc Ježovnik, župan Velenjski, daroval je družbi sv. Cirila in Metoda prvih 20 kron. Za to blago daritev bodi mu presrčna zahvala! Da bi iskrenega rodoljuba narodnjaki gorko posnemali. Vestička sama po sebi ne bi bila vredna ponovne objave, če se v njej ne bi omenjal Vincenc Ježovnik dolgojetni velenjski župan in deželni poslanec, svoj čas eden najpomembnejših Velenjčanov, danes pa žal skoraj povsem pozabljen nekdanji zaslužni občan Velenja. Leta 1952 Savinjski vestnik V., št. 2; Celje 12. 1. 1952 Naslednja vest je mnogo mlajša, objavljena pa je bila v Savinjskem vestniku (predhodniku zdajšnjega Novega tednika) in ima zelo poveden naslov: Prisilne izterjave davkov v šoštanjskem okraju. Odmera davkov za leto 1951 je v šoštanjskem okraju že končana. Na vseh KLO so že razgrnjeni razporedi. KLO obračunavajo razlike med plačanimi akontacijami in definitivno odmero. Rok plačila je v 20 KLO že potekel. Pri kmetih, ki niso plačali se že vrši prisilna izterjava. Leta 1960 Delo II., št. 10: Ljubljana 12. I. 1960 V časniku Delo beremo tega leta: V Velenju in Šoštanju bosta začeli delovati šoli za starše. Prostovoljno bodo prosvetni delavci posredovali 12 kvalitetnih predavanj iz vzgoje in zdravstva. Taki šoli nameravajo organizirati še v Pesju pri Velenju in Šmartnem ob Paki. Leta 1967 Večer XXIII., št. 8; Maribor 12. 1. 1967 V Večeru pa najdemo leta 1967 na današnji dan kar dve zanimivi novici iz Velenja. Prva ima naslov: Družabni večeri v Delavskem klubu. Torkovih večerov v Delavskem klubu ni več. Zaradi slabega obiska so jih morali ukiniti. Škoda, kajti marsikateri lep večer ne bo pozabljen. Sedaj so v klubu uvedli vsako soboto družabne večere. Povezani so s plesom in privabljajo zlasti mlade ljudi. V razstavnih prostorih kluba so še vedno razstave mladih slikarjev. Sedaj razstavlja olja Franc Kopitar. Druga vest pa govori o obisku novosadske mladine v Velenju: Med zimskimi šolskimi počitnicami bo ves dom Počitniške zveze v Velenju zasedel novosadski Putnik. V Velenje bo poslal okrog 60 mladih ljudi na zimske počitnice. Glede na ugodne snežne razmere bo imela vojvodinska mladina nedvomno dovolj priložnosti, da si okrepi zdravje in preizkusi svoje športne sposobnosti. Novosadčani bodo v Velenju od 15. januarja do 5. februarja. Za celodnevno oskrbo bodo plačali po 2000 starih dinarjev. raj spreletava tla nekoliko po zraku. V njegovem članku o obisku I. Bavčarja v Titovem Velenju se bere marsikaj natančno tako, kot so svojčas pisali o Josipu Brozu: »velik politik« in »pravi orator«, »moder«, »delaven«, »suveren obvladovalec položaja«, ki ve. kaj hoče, ki ljudi združuje v »monolit« (!), ki mu nihče ne oporeka in je poosebljenje slovenskega ljudstva (!): za nekoliko banalen višek je na koncu še trditev, da bo šlo ljudstvo za njim zato, ker mu bo zagotovil elektriko, pralne stroje, avtomobile, dvigala (zadeva zelo spominja na komisarske obljube med NOB: stari borci bodo potrdili). Malo pod Gošnikom člankom, v njegovem duhu, je z debelimi črkami večkrat zapisano, da je bil Bavčarjev obisk v Velenju »zares zgodovinski dan«. Še enkrat — vsa čast Bavčarju, toda ne bodite hudi, če zapišem, da se vse skupaj vseeno bere precej inferiorno, značilno kariz-mantno uročeno. Bavčarja ne Gošnik ne publika po vsem zapisanem nista sprejela kot sogovornika, temveč kot oznanjevalca, kot božansko karizmo, ki ima zmeraj in v vsem prav. Tudi takrat, ko nima. — Karizma je starim Grkom pomenila bogovsko darilo — v osebi izjemno nadarjenega, z božjo milostjo obsijanega vodnika. Ta zna in zmore — z božjo pomočjo — čudežno pope- ljati človeštvo iz vsakršnih stisk — tudi potem, ko že vse drugo odpove. Kdor govori z njim, je v stiku z božjim, z usodo. Sledijo kajpada navdušenja in vsakršne svete vojske zoper nevernike: Gošnik si je za prvo silo v tej vlogi izbral Kmecla, ki je bil ravno pri roki: malo ga je pofriziral, da je bolj avtentičen — potem pa je nastalo nekaj, kar je še najbolj podobno ekstatičnim razodetjem in križarskim pohodom na Jeruzalem. Nisem prepričan, da bi to bilo Bavčarju ravno všeč, saj s svojim delovanjem kaže veliko treznost in razumnost. Prav tako ve, da je na podobni vsevedoči samozave-rovanosti in evangeliarnosti dobro spodrsnilo že partiji: da ni enostavnih formul za rešitev iz krize: da nas je Slovencev v Jugoslaviji pač le 8 "o: da je nerazviti, pa toliko bolj vojaški del države slejkprej v večini itn. — da ne nadaljujem dolge vrste drugih zelo težavnih postavk, ki jih mora realen politik vkalkulirati v svoje odločanje v današnji Sloveniji in Jugoslaviji. Sicer pa je, če vse to odpišemo, navdušenje lepa stvar. Na koncu še osebna pripomba:-Dragi moj velenjski rojak Vane Gošnik prav je, da se borite za pravico in resnico, toda naj bo tudi meč, ki ga vihtite, vsaj malo opremljen z njima. Matjaž Kmecl Arpad Šalamon 30 let umetniškega delovanja V lepem zastekljenem ambientu upravne zgradbe Rudnika lignita Velenje, kjer se bohoti razno okrasno rastlinje, so občasno tudi likovne in foto razstave. Tokrat je na ogled 16 slik člana Društva šaleških likovnikov Arpada Šalamuna, ki je širši javnosti že znan tako po skupinskih kot tudi samostojnih razstavah. Veliko njegovih del krasi razna podjetja, ustanove in lokale — recimo Delavski klub. Šalamon je lani prejel tudi prvo nagrado za sliko, ki je nastala v Rudarski likovni koloniji. Ta izredno plodovit avtor ima hkrati kar dve razstavi. Eno v Mayerjevi vili v Šoštanju, kjer razstavlja grafike, v Titovem Velenju pa olja. Ta nas tokrat resnično preseneča, še zlasti tistega, ki spremlja Šalamonovo likovno ustvarjanje od začetka, pred tridesetimi leti. Razstava v rudniški upravni zgradbi je v marsičem precej drugačna od že uveljavljenih Šalamonovih manir. Res je po obliki ostal zvest enakim formatom, je pa po barvitosti povsem drugačen. Preseneča z živimi barvami, ki s ploskovnimi nanosi spominjajo bolj na plakatno dekorativnost, saj so nekateri motivi in tudi predmeti precej stilizirani in zelo poenostavljeni. Čeprav so posamezne kompozicije še vedno realistično zasnovane, gre vendarle včasih za harmonično, včasih pa 4udi zelo kontrastno igro barv, ne pa za golo posnemanje narave. Gre za likovno in barvno kreativnost, ki je svojska le Šalamonu, kot neumornemu eksperimentatorju zelo nemirnega duha. Pravzaprav preseneča veliko število slik, ki jih je ustvaril v zadnjih dveh letih, kar je za popoldanskega amaterja kar precej, upoštevajoč še razstavo grafik v Šoštanju. Čeprav so nekatere slike še ve-' do konstruktivistično zasnovane, še zlasti Strašila, pa tihožitje Malica preseneča s povsem ploskovno, domala geometrijsko razmeščenimi predmeti v prostoru. Zanimiva je tudi slika Puran, kjer je figura komaj še zaznavna Nuklearni Branko Mikulič in pa Kristal z živorumenim akcentom. Zelo dekorativno učinkuje tudi Šalek z dominantnim grajskim stolpom, ki s poudarjenim okrom zelo odstopa od ostale pokrajine. Nekaj slik je posvečenih tudi propadajoči vasi Družmirje in rudarskim ugrezni-nam. Značilno je, da je pri ugrezni-nah avtor skoraj povsem opustil njemu značilne ostro zarisane konture, ki sicer ločujejo posamezne barvne ploskve. Izstopa .tudi slika istrskega mesteca Buje z značilnimi živordečimi od sonca obsijanimi strehami. Zanimiva je še Vesoljska vas, kjer je slikar prešel na gradacijo okroglih oblik in barvnih nanosov. Pravo nasprotje pa je »njegova« Vojvodina. To je pejsaž, s katerim se slikar z nostalgijo vrača v svoj rojstni ambient ali »zavičaj« s povsem drugačnim slikarskim pristopom. V prvem planu je močno ožarjena in poudarjena ploskva živorumenega žitnega polja. Sledi ozek pas zelenja z redkimi strehami »salašev« in značilnih topolov, ki štrlijo visoko v temno modro nebo. To pa je že povsem drugi, nam nepoznati svet, ki mu slikar Šalamon ostaja v srcu zvest, pa čeprav že dolga leta živi v Sloveniji in Titovem Velenju. Ob tem naj zapišem še to, da se je likovno izšolal pri znanem profesorju Zoranu Didku na Pedagoški akademiji v Ljubljani. Ob tolikšnem ustvarjalnem zagonu in ob tridesetletnici slikarskega delovanja lahko Arpadu Šalamonu samo čestitamo z željo, da bi bil tako zelo plodovit tudi v bodoče in nas še naprej plemenitil z njemu svojsko umetniško izpovedjo. Viktor Kojc »Kdor visoko leta. podrobnosti na zemlji težko vidi«. (Vane G.) Nemara mi ne boste verjeli, toda vseeno bom zapisal: današnje berivo sem imel v glavi sestavljeno že mnogo, mnogo prej, preden je padla Mikuličeva vlada. To sem bil dolžan povedati zaradi moralnih razlogov. Težko bi namreč prenesel očitek, da sem hijena, ki brska po drobovju ubite živali. Pisanja se lotevam izključno zato, ker mi primer omogoča razkrivati tiste mehanizme oblasti, ki vladajo za zastori, daleč stran od oči vladanih. To bo drobcena zgodbica o našem, Yu-nuklearnem lobiju, v kateri igra glavno vlogo B. Mikulič. To bo tudi zgodba o silah, ki šo ga zrušile. In to je pri vsem skupaj najbolj pomembno. Novinar beograjskega NIN-a, Dragan Jovanovič je oktobra lani v »svojem« časopisu objavil dve nadaljevanki pod naslovom »Mikulič i Prevlaka«. Drugi tekst začenja takole: »Že več kot deset dni je preteklo, odkar so predsednika ŽlS-a, Branka Mi-kuliča, zalotili, da nadaljuje z delom na jugoslovanskim nuklearnim programom (in s tem pripravlja teren za gradnjo atomske centrale Prevlaka), istočasno pa isti ZIS že več kot leto nikakor ne more Skupščini SFRJ predložiti Osnutek zakona o moratoriju na gradnjo atomskih elektrarn ... ne demantira se, da je Mikulič nedavno osebno predsedoval sestanku Komisije za nuklearna vprašanja ZlS-a, na kateri je Hilo supertajno odločeno, da se kljub volji ljudstva in delegatov Zveznega zbora Skupščine SFRJ, nadaljuje z jugoslovanskim nuklearnim programom. ... na redakcijski naslov je medtem prišel zelo zanimiv dokument: »navadna« naročilnica Delovne skupnosti elektrogospodarskih organizacij Hrvatske. Poslana je bila zagrebški poslovalnici JAT-a za potrebe JE-Prevlaka, na njej pa je kratko in jasno pisalo:>Prosimo vas, da za potreb« JE Prevlaka izdate letalske vozovnice na imena Vojislav Roksandič, Kosta Bojič, in Žarko Petrovič, (sicer koordinator iz DO Nuklearna v ustanavljanju Prevlaka). Odhod: 9. 3. 1987, številka leta Ul 356 na relaciji Zagreb— Frankfurt—Niirnberg. Po-vratek: 13. 3. 1987. leta, številka leta UI 347 na relaciji Munc-hen—Zagreb, plačamo v zakonitem roku.< Naročilnico je podpisal omenjeni Petrovič, ki je za »Večernje novosti« takrat izjavil: >tisti, ki ne verjame, da se gradnja Prevlake, ni začela, naj pride in se osebno prepriča, kako kmetje tam mirno obirajo ko-ruzo<. Obira se torej kuruza, toda istočasno se očitno zbirajo tudi nuklearne provizije. ... Novo je to, da ta stara naročilnica govori o kontinuiteti kampanje za Prevlako in da ima ta kontinuitet ta delovanja nuklearnega lobija podporo v samem srcu ZlS-a ....« Moški pevski zbor Kajuh Iščejo in vabijo ljubitelje zborovskega petja Dobro poznamo pregovore: kdor poje, zlo ne misli. Ali: kdor poje rad, ostaja mlad. Tisti, ki se "petjem ukvarjajo tako ali drugače pravijo, da to niso fraze, ampak resnica. Žal, tudi za tako lep košček kulturne pogače ostaja vse manj časa in denarja. To so na rednem občnem zboru deceniVa lani med drugim ugotavljali člani moškega pevskega zbora Kajuh iz Šoštanja. Ob pregledu opravljenega dela — .pripisali so mu oceno zadovoljivo, nikakor niso mogli mimo neresnosti nekaterih članov, ki ne hodijo redno na vaje. Brez teh pa željene kakovosti zbora resnično ni moč doseči. Težave, s katerimi se srečujemo v naši družbi, bi po mnenju nekaterih morale ljudi bolj zbližati, ne pa raz-druževati oziroma »pogospodi-ti«. Težave so še toliko večje tudi zaradi pomanjkanja pevcev I. tenorja in II. basa. Med drugim lani niso bili najuspešnejši še pri pridobivanju novih,_ predysem mlajših pevcev. i Sicer pa so člani moškega pevskega zbora Kajuh Šoštanj pripravili v preteklem letu 28 nasto- PIŠE: VANE GOŠNIK Na pisanje ni reagiral predsednik Mikulič, ampak njegov oproda. Zvezni sekretar za informacije, Svetozar Durutovič. Mož, ki se po mojem spominu v času svojega mandata ni kaj posebno proslavil z javnimi nastopi. Mož Jovanoviča sprašuje, kaj da je cilj njegovega pisanja, zakaj etiketira in diskvalificira, zakaj želi na vsak način predsednika Mikuliča »ugurati« v nekakšen jugoslovanski nuklearni lob-by, zakaj želi predsednika na vsak način predstaviti kot zbiralca »tekučih drskosti«. Durutovič omenja, da zapisnik Komisije za nuklearna vprašanja ZiS-a (ki ji je predsedoval Mikulič) sploh še ni pravi zapisnik, saj še ni verificiran in da torej predsednik ne more biti član nekakšnega lobby-ja. To potrdi še z resnico, da ni res, da Mikulič že več kot leto dni blokira sprejem moratorija na gradnjo NE v SFRJ baje izdelava tega zakona res kasni, vendar je materija »veoma slože-na«, v kratkem da bo na mizi delegatov predlog zakona .. . (mimogrede, materija je res »veoma složena«. Slovenski Zakon o odložitvi graditve jedrskih elektrarn do leta 2000 ima natančno 4 člene in zaseda 25. vrstic v Uradnem listu SRS, kar je manj kot pol strani). Toda "pozor! Sklepni del Du-rutovičevega pisanja se bere ta-, kole: »kaj je cilj takega pisanja; zakaj etiketiranje in diskvalifikacija; zakaj se želi predsednika ZlS-a za vsako ceno »ugurati« v nekakšen jugoslovanski nuklearni lobby ... ? Ko Zvezni sekretar za informacije v nekem časopisnem članku tako nežno in retorično sprašuje nekega novinarja po njegovih namenih in ciljih, ... takrat se v državi gotovo dogaja nekaj nenavadnega. Nobene arogantne ostrine, prej skromno moledovanje. Odgovor je prišel dva meseca kasneje. Mikulič (in verjetno tudi Durutovič) je padel. Zaslužil si je to, vendar so razlogi padca več kot sumljivi. Opisani primer dodaja kamenček v mozaik trditev, daje Predsednik moral oditi zaradi ofenzive retrogradne koalicije, ki se z zadnjimi močmi upira ekonomski in politični liberalizaciji v Jugoslaviji. NIN-ov novinarje pač izbrskal Miku-ličevo (sicer morda resnično) povezanost z YU-nuklearnim lob-byjem in s tem dopolnil njegov neslavni dossier. Najmanj pomembno pri vsem skupaj je natančno to, da je to storil nekdaj svobodnjakarski in profesionalni, danes pa Miloševičev NIN. Kdo prihaja za Mikuličem? ???? pov, od tega štiri koncerte, sodelovali so na petih proslavah, na Graški gori, zapeli na dveh pevskih revijah, in sicer v Stični in Titovem Velenju. Na 65 vajah so se naučili 10 novih pesmi. Ob njih so se ljubiteljem zborovskega petja predstavili še s »starim« programom. Da so bili kljub težavam, predvsem finančnim, ko-likortoliko uspešni, ima levji delež zaslug njihov pokrovitelj — Rudarsko elektroenergetski kombinat Franc Leskošek-Luka. V letu, ki smo ga dobro začpli, se bodo člani najstarejšega pevskega zbora v Šaleški dolini »Kajuhovci« trudili tam, kamor jih bodo povabili, zapeti čimlep-še in čimbolj ubrano. Tako kot pretekla leta bodo tudi v tem pripravili nekaj samostojnih koncertov, sodelovali na raznih nastopih, revijah,... Vsem, ki jih bodo prišli poslušat, pa bodo poleg že naštudiranih pesmi, zapeli še dvanajst novih. Njihova prednostna naloga v tem letu pa seveda ostaja pridobivanje novih pevcev. Na decembrskem občnem zboru so izvedli tudi volitve. Dolžnost predsednika moškega pevskega zbora Kajuh Šoštanj je prevzel Dominik Cešek. Ob tem so imenovali še komisijo za izbor pesmi, ki jih bodo Kajuhovci zapeli ob praznovanju 70-letnice obstoja zbora, leta 1990. — tap— Nagrada mladim ustvarjalcem Vtisi RAST Himna igralcev Mladosst razigrana, teatru predana. mostov e ljubezni med nami gradi. Neznatno osvaja, veselje razdaja in našeemu vsakdanu zrcalo drži. Mlado>s! hotenje ustvarjja življenje, ki samiega sebe spoznati želi. Zato pta igraje zmagujfje pregraje. katere še danes delijo ljudi. Bogasttvo. zaklade, časti irn nagrade zapravviš lahko, le prijateljstva ne! Ker to> je vrednota. je raddost. lepota. ki sreččo ustvarja na svetu za vse! Podobbna spoznanja, kot veečna iskanja življenjijskih resnic in skrivnosti srca ____ Za nasas gledališče odknvtva in išče. ko kažaie življenje na odru s vela. Še mi zveni v ušesih priljubljena in že zelo stara melodija mladih ustvarjalcev: »Mladost razigrana, teatru predana ... Peli smo vsi in še bi peli. Kak zanos pesmi, kakšno navdušenje! To je bilo tistega hladnega jesenskega jutra, ko nas je avtobus potegnil v belo Ljubljano. Ustvarjalno delo mladih je odbor za sodelovanje s šolami nagradil s prireditvijo Gledališki živ-žav, ki je potekala pet šolskih ur. Vsi mladi literati, igralci, dopisniki, lutkarji in glasbeniki so prišli na svoj račun. Toliko besed, igre, pantomime in krikov, je presenetilo mlade, ki bodo prireditev še dolgo pomnili. Tudi sklep, da bodo pesem, prozo, še negovali, se izpolnjuje- Že drugič letos, ob koncu nekega, tako kratkega obodbja, vas želimo razveseliti z novimi prispevki mladih. Priobčujemo himno mladih igralcev: razveselila nas bo, ker je očarljiva. Preberite tudi ostalo, ne bo vam žal. Sklenili smo, da se vam oglasimo tudi v novem letu. Hkrati se zahvaljujemo uredništvu Našega časa! Njim in vam vsem, ki našo prilogo Mlada rast prebirate, pa dosti sreče, zdravja in uresničitve vseh tihih želja v 1989. letu! Bojana Plima. Voda se počasi dviguje in poplavlja trstičje, sašje in stre-luše. Ribe se v jatah grejejo v obalnih plitvinah. Bojana. Mejna reka med Jugoslavijo in Albanijo; od Skader-skega jezera do delte, ko se pred izlivom v morje razcepi v dva kraka; počasna lena voda, bogata z življenjem. Na bregovih se stiskajo ribiške kočice, lesene, z balkončki, ki lebdijo nad vodo in mrežami, ki se sušijo razpete na kolih. Žuljave roke odvežejo vrv in velike mreže, obešene na lesenih nosilcih zdrsnejo v motno vodo. Ribiči čakajo. Veter se igra v vrbah, žabe kdaj pa kdaj razgiblje-jo ločje. Močni tokovi plime nosijo s sabo živopisno množico rib, rečnih in morskih. Mišice se napnejo, koli zaškri-pljejo. Mreža leze kvišku, počasi in škripajoče. Srebrna telesa se gnetejo na sredini. Sunkovito ... umirjajo se .. . okrogle oči oste-klenijo . . . Ribič je zadovoljen. Spoštljivo jih jemlje iz mreže: jegulje, šara-ni, tu pa tam kakšen klen ali ora-da, različni morski listi, brancini, skakavice ... kakšno pravico? K(o le veter šuimi Žamertna črnina neba v meglicah brleče luči.... srebrnii krajec nad hribi, tihi kooraki ljudi. Mehalk veter mi piha v obraz, m listjje trepetaje poljublja tla. prazmina raste v meni in koll suh list zaplaival do otočnih bi gora in se mapi! kristalne tišine in ros.ne. prelestne lepote in trdlne. stoletne noči. . Da bii spet lahko trgal od srca koščeik za koščkom podarjal ljudem veselje, ljubezen in upe . . . A kaj. ko le veter šumi in rosa razsipa solze in jutro v slani drhti in v marcu se krči srce. Rok Poles, I. NA CSŠ Lov V zraku visi škripanje škržatov. Morje. Spotikam se po razri-ti kraški pokrajini in se zapletam v trnovje. Božajoča trava se kdaj. pa kdaj sunkovito premakne. Obledenim in obstanem za trenutek. Kača? Kuščar? Nič ... Le veter razgiblje težek zrak, ki se počasi vleče prek grebena. Od vsepovsod puhti opojen vonj. Sonce segreje zemljo in srajca se mi prične lepiti na hrbet . . . Prek obraza se mi potegnejo nevidne niti. Pajek se spusti na tla. Ogromen je, skoraj štiri centimetre dolg. Snamem fotoaparat in pogledam skozi objektiv. Izostrim. Iz megle vstane osmerono-žec; še večji je, kot v resnici. Zaslonka pade. Pot postaja strma. Zrak na grebenu migota od vročine. Odpira se mi pogled na razpenjeno morje in divje pečine in objame me neizmeren občutek prostosti. Od vseh strani se zajeda vame pesem škržatov. Z očmi skačem od grma do grma. Kot da bi vsa- Bila sem presenečena. Soj luči v Cankarjevem domu nas je obsijal, kot bi nam zaželel dobrodošlico. V dvorani me je oblil občutek topline, ki je podrl med nami in voditelji vse pregraje. Znali so nas privabiti k sodelovanju, k igri, ki se je vrtela okoli nas. Ob njej smo se sprostili. Vrnila se mi je zavest, da obstaja nov svet. drugačen od vsakdana. Živ-žav mi bo ostal v spominu. V temnih trenutkih mojega življenja mi bo pomagal na svetlobo prihodnosti. Tina Fakton. 6. h OŠ Gustav Šilih Bil sem zelo navdušen. Prevzele so me besede gledaliških igralcev. Bilo je kot v sanjah. Znali so nas privabiti k sodelovanju. Tisti trenutki, ki sem jih preživljal z njimi, so bili trenutki sreče. V dvorani me je oblil občutek topline. Cas je tekel in morali smo se posloviti. Zelo nerad sem se poslovil od njih in mesta Ljubljane. Živ-žav mi bo ostal v čudovitem spominu, ki me bo spremlja! vse trenutke mojega življenja. Boštjan Napotnik. 6. c OŠ Gustav Šilih Utrinek iz Črne gore Pastir Dan za dnem ... od mrzlega februarja do novembra. Težko je, a ribiči so ponosni ljudje. Poznajo reko, vedo, kje so tokovi topli in kje hladni, ne preseneti jih zamočvirjena obala, in ne pritožujejo se, tudi če narava pokaže zobe . .. Znajo prisluhniti vetru, ki nosi vonj po morju. Vsak dan brbota v kotličku ribja juha, pogledi pa uhajajo na drugo stran reke. V nežno, prvobitno naravo, je vržena ostra jeklenobetonska konstrukcija-cesta na otok. Kamp. Hoteli. Množica ljudi ... 13 kilometorv dolga plaža se vsako jutro napolni s telesi, ki se cvrejo na vročem pesku; v zraku visi hrup in napetost. Moderen počitniški živžav izpodriva domač, zdrav način življenja, ki temelji na stari ljudski modrosti. Izpopolnjene ribiške ladje neusmiljeno pustošijo vodo in dno . .. Denar je spet več vreden od naravnih lepot in preprostega, a polnega življenja. Zakaj? S Rok Poles ka vejica drgnila s krili! Prestopim se. Slutim škržata nekje med listi. Korak. Dva. S pogledi pre-badam zelenino. Prisluškujem. Za nogo se mi zapleta robidovje. Brinje zabada iglice vame. Stiskam zobe. Snamem pokrovček z objektiva. Izmerim svetlobo. Preveč! Zaprem zaslonko. Korak, Prisluškujem. Prestopim se. Pesem utihne! Presneto! Čakam. Stojim na eni nogi sredi trnovih grmov. Počasi dvignem roko in odmaknem vejico. Pogled drsi po sivem lubju. Tam je. Prav proti koncu veje se komaj opazno blešče krila. Dvignem fotoaparat. 125-inka sekunde. Še malo zaprem zaslonko. Izostrim. Uja-mem ga v objektiv. Počasi nap-nem. Skrtanje se zaje v zrak. Prst se dvigne in se dotakne sprožil-ca. Zajamem sapo, umirim aparat. Pot mi lije s čela. Narahlo se prestopim. Vejica poči, grm se rahlo zamaje. Naenkrat škržat razpre krila, se zaguga in zabren-či v zrak. Prešine me občutek ne- Crna gora. Pravljična, ponekod še kristalno čista v svoji divji, preprosti lepoti barv in oblik . . . Pot se vije vedno više. Metulj-nice ogrinjajo pobočja v rumeni-lo, pokrajino pa v rahel nadih kamilic. Narava diha globoko. Zrak je čist, nebo umito od dežja. Krave pozvanjajo ob poti. Lesene plotove prerašča rastlinje, čutiti je, kot da se je človek podredil naravi. Samotne kamnite Dežuje Dežuje čevelj se brez nuje ne obuje dež dežuje kapljice polzijo škratki se mi zdijo tako veliki danes hodniki so PREVEČ dolgi in moj dežnik je preč o kriza miza podpira moje roke iz te moke ne bo kruha ta juha ni dobra ne morem k tebi danes dežuje. I. J. Večer z Vesno Vžge »mašinco« in pogovarjava se ob glasbi. Kdaj pa kdaj pogleda skoz okno za motorjem. Obraz mi osvetljuje luč ali »lampa« kot ji pravim za hec. Ležim in se gledam v njeno zrcalo. Nenadoma hočem sitnariti. »Vee.esnaaa . . .« rečem in ko bi rekla komu drugemu kaj na ta način, bi se mu naježili lasje in dan bi imel pokvarjen. Ampak ona ni iz tega testa, veste — vse zdrži. Trikrat poslušava LOCO MOUTI-ON in potem me spet zgrabi hudobica. »Vesna . . .« zapojem. »Ja, kaj je?« »Eh, nič. Rada ga imam.« »Pa jasno, ne?« »Aha.« Potem sva nekaj sekund molčali. »Hey, you!« »Ha?« »A me vprašaš zgodovino?« »Ja.« IKrasno! Pri njej je vse »ja«. Potem vlomi v sobo brat in sam ne ve, kaj naj reče, da bi nekaj rekel. Ko odide, zakrulim in nihče me ne gleda začudeno. Vesna se je navadila na moje izpade. »>Kaj spada k antanti?« i»Ne vem.« 'Vem. Zdrdra mi odgovor, jaz pa opazim v ogledalu svojo senco v oblik:i grde čarovnice, nov mozolj na nosu in pramen las, ki ni tam, kjer Ibi moral biti. i»Hm, Irena?« i»Kaj je?« i»Nekaj sem te vprašala.« ... , >»Ne vem; kaj imaš tukaj? Nisi mi povedala!« >»Besedilo.« hiše, krite s koren, se skrivajo za senco trte in rdečih murv. Nizki hlevi: obleke se sušijo na plotu, iz kuhinje se sliši ropotanje z lonci. »Dober dan!« Človek v delovni obleki se začuden obrne. Obraz, razoran od dela, oči tople, rjave. »Dober dan! Ko ste vi?« Poskušamo se sporazumeti srbohrvaško. Kmalu nas preseneti z vprašanjem, če smo Slovenci. Seveda, zaradi naglasa. Vprašamo po samostanu Praskavica. Debelo nas pogleda: »Manastir Praskavice?! Daleko ste zalutali, bogami. Praskavica je dole, mož-da petdeset metara od autopu-ta.« Usta se nam razležejo v nasmeh. Skoraj uro smo grizli kolena v hrib, zdaj pa takole! Razgovorimo se, malo z besedami. malo z rokami. Vse leto pase krave in ovce. Preživlja se sam. Gotovo ni lahko živeti daleč od ljudi, čutiti pa je povezanost z naravo in tisto preprosto, prijazno bistrost in trdno voljo. Vas se je imenovala Celobrdo. Pred vojno je bilo tukaj več kot šestdeset hiš. Danes pa .. . Kupi kamenja, podivjana trta. Le stari ljudje ostajajo zvesti planinam, mlade vleče v mesto. Sonce se žareče potaplja v moije. Čas tukaj zgoraj se je ustavil v pristni lepoti, vredni človeka . . . Fotografija za spomin, poslovimo se. Pot se vije v dolino. Skale, oljke, fige ... Čudovita hribovita pokrajina, si res obsojena, da boš ostala brez svojih ljudi? Rok Poles V meni V meni dirja orkan je močan mogočen moder majast in mm sajast a rokavica mi boža lica o ti dimnikar ugasi ta vihar pihni pahni puhni sajast o blaček v zrak nastal bo mrak in njega sile so mite če sem s tabo. / J Čakamo Čakam utapljam misli po naključju hodim po tvojih poteh mika me slika tvojih oči pred vsemi ljudmi si upam izreči kaj čutim do tebe zebe me do kosti ko pomislim da si ti tisti ki me zdajle opazuje oh le kaj neki kuje tvoje srce mar nosiš tudi moje ime s seboj? I J moči. Sledim mu s pogledom, saj ne morem slikati naravnost v sonce. Leti počasi, a glasno in pristane na grmu. Prestopi se in se spoji s steblom. Veja se maje prav na robu pre-padne stene. Za trenutek se obrnem stran in obrišem čelo ... ne vidim ga več... Usta se razlezejo v smeh. Nisem razočaran; srce je polno, bogatejše. Rok Poles Sutomore, Črna gora 1988 V sobo pogleda glava njenega očeta in vpraša, če se učiva. To je jasno, da se! Čeprav na vsa njena vprašanja odgovarjam največ z da, ne in ne vem, se moje znanje na ta način izredno hitro širi, ker takoj izvem pravilni odgovor. »Kaj naj naredim s temi lasmi?« »Jaz ne vem.« »Naj se ostrižem? Ne, ne bom se ostrigla. Veš, moji lasje bodo krasni, ko bodo malo daljši. Samo zdaj so tako ... Eh, kaj! Ostrižem se, pa bo.« Moj trden sklep seveda sploh ni mišljen resno. Všeč mi je govoriti traparije. Govoriti, govoriti. Pa čeprav me potem boli grlo. Toda jaz moram nekomu povedati, kar hočem istresti iz sebe. Potrpežljivo poslušam, kar mi pripoveduje. Debelo se našmin-kam in potem poljubim papir, da dobi lep odtis. Zbira verze (ljubezenske). Zraven odtisa napiše pesmico. »Kakšen pomen ima oktobrska revolucija?« Senca na steni je vse manj grozljiva in vse bolj smešna. Čarovnica. .»A! Vesna. ALI ni v redu fant?« »Ja, je.« »Ne, ni!« »No, prav, pa ni.« Motor odbrni v noč. Moški parfumi imajo lep vonj. No, ne vsi. Tisti, ki ga ima Vesna že. »Vesna, jaz grem.« »U! Že? Pa ne še!« Hi, hi, hi. Seveda še ne grem, ko je pa sedenje na tvoji postelji tako prijetno. Pospremi me do vrat. »Adijo!« »Ciao'« ' • • Irena Jakopanec OŠ Veljko Vlahovii Titovo Velenje Če si Če si Marko maš Darko če si Jure 'maš rad pečene kure če si Janez živiš za jutri in danes če si Peter 'maš uro na veter če si Rok ne maraš cmeravih porok če si Bine ne veš. al' bi al' ne če si Oto rad gledaš Loto če si Andrej me brihtno poglej če si Aljoša si mogoče brez groša če si Tomaž povej mi debelo laž če si Urban ne bodi zaspan če si Teodor please open the door če si Luka če si Davor ti je učenje muka močan ko javor če si Matej če si Klemen se dobro najej če si Martin. če si Gregor ga bomo pil' greš samo gor če si Maks dol pa ne če si Filip če si Jože če si Dušan si iz prave kpže če si Rosiko če si Dare če si Ludvik si fant od /are če si Viktor če si Sebastjan če si Pavel maš srečen dan če si Ljubo če si Robi če si Danilo na ves glas zatrobi mi vrni milo če si Matjaž za drago križ-kraž. kaj mi daš če si Zmago če si Srečko če si Ivan si prižgi svečko če si Anton če si Simon če si Ciril ne maraš limon če si Metod it si Jernej mi ne zameri povsod. mi vse povej kjer sem se samo če si Samo šalila. utišaj galamo če si Marjan če si Emest če si Polde če si Boris 1. Jakopanec Luč v prihodnost Zgodovina je preteklost naše prihodnosti. Človek s svetom jo je ustvarjal, dni življenja je poudarjal. Marsikdo se sprašuje: »Kaj smo mi, mladina?« Mi smo cvet, cvet ljubezni in srce življenja, ki ne bo usahnilo nikdar! Mi smo eno, a vsem vladar. Mi smo čudovita luč, ki obseva svet in korake zanj rojeva spet in spet. Tina Hamik 8. d OŠ Gustav Šilih Občinska zveza prijateljev mladine Velenje Hura, počitnice so tu! Le še danes in jutri bodo drgnili velenjski šolarji šolske klopi, potem pa se pričnejo težko pričakovane zimske počitnice. Bile pa bi lahko še veliko lepše, če bi nas narava obdarila s snežno odejo. Saj ni nujno, da bi bila posebej debela, samo da bi bila, da bi se bilo mogoče spustiti s smučmi in sanmi z bližnjih hribov, da. bi naredili kakšnega sneženega moža, se okepali, skratka očutili zimske radosti. Sicer pa smo optimisti in upamo, da sneg bo. Morda pa je zapadel že v času, ko smo mi tiskali časopis. Na sneg so računa- RADIO VELENJE li tudi na občinski zvezi prijateljev mladine Velenje, kjer so tudi za letos pripravili v sodelovanju s številnimi izvajalci zelo bogat in pester počitniški program. Prednost dajejo seveda zimskim športom, za vsak primer (če snega ne bo) in seveda za tiste, ki se z zimskimi športi ne ukvarjajo, pa so pripravili še veliko drugega. Vse to je pregledno napisano v tabeli, ki jo v celoti objavljamo. Pa vesele in lepe počitnice! DATUM URA DEJAVNOST KRAJ IZVAJALEC ZA OTROKE PLAČILO 16.-20. 1. in 10,-15. ALPSKA SOLA SMUČANJA - ŠALEK ZTKO VELENJE - ŠOLSKE 70.000 din 23.-27. 1. 10.—15. ZAČETNI TEČAJ SMUČARSKI KLUB 16.—20. 1. in 9,-16. ALPSKA ŠOLA SMUČANJA - ZAVODNJE ZTKO VELENJE - ŠOLSKE 100.000 din 23.-27. 1. 9.-16. NADALJEVALNI TEČAJ SMUČARSKI KLUB 16.-20. 1. in 10,-13. in PROSTO SMUČANJE ZA OŠ BRATOV ZTKO VELENJE IN ' ŠOLSKE IN BREZPLAČNO 23.-27. 1. 14,-16. MRAVJAKOV DPM GORICA PREDŠOLSKE 16.-20.1. in II.-14. PROSTO SMUČANJE ŠALEK ZTKO VELENJE - ŠOLSKE BREZPLAČNO 23.-27. 1. II.—14. SMUČARSKI KLUB 16.-20. 1. in 9,-12. ŠOLA SMUČARSKEGA TEKA ŠENTILJ TEKAŠKA SEKCIJA ŠOLSKE IN PLAČILO 23.-27. 1. ZTKO VELENJE PREDŠOLSKE PREVOZA 16.-20. 1. in 9. —12. ŠOLA SMUČARSKEGA TEKA ŠOŠTANJ TEKAŠKA SEKCIJA ŠOLSKE IN PLAČILO 23.-27. 1. ZTKO VELENJE PREDŠOLSKE PREVOZA 16.-20. 1. in 9.-12- TEK NA ROLKAH (če ne PRED OŠ GUSTAV TEKAŠKA SEKCIJA ŠOLSKE BREZPLAČNO 23.-27. 1. bo snega) ŠILIH ZTKO VELENJE 16.-20. 1. in DRSANJE KONOVO ZTKO VELENJE ŠOLSKE IN BREZPLAČNO 23.-27. 1. PREDŠOLSKE 16.-20. 1. in 10.-13. PLAVANJE POD STROKOV- BAZEN - PLAVALNI KLUB ŠOLSKE 1.250 din 23.-27. 1. NIM VODSTVOM TITOVO VELENJE PREDŠOLSKE na dan 16.-20. 1. in 10. VIDEO FILMI KINO VELENJE KINO VELENJE 2.000 din 23.-27. 1. IN PREDŠOLSKE 23.-27. 1 9-II. ZIMSKA ROKOMETNA ŠOLA OŠ ANTON AŠKERC ROKOMETNI KLUB ŠOLSKE BREZPLAČNO 17. 1. 11. LUTKE: DVA ZMERJAVCA KULTURNI DOM TV MALA DVORANA - WZ ŠOŠTANJ PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE BREZPLAČNO 18. 1. 10. ŠAHOVSKI TURNIR ŠAHOVSKI KLUB KARDELJEV TRG 3 ŠALEŠKI ŠAHOVSKI KLUB ŠOLSKE BREZPLAČNO 18. in 25. 1. 16 URE PRAVLJIC KNJIŽNICA TV KC »1. NAP0TN1K« PREDŠOLSKE BREZPLAČNO 18. in 25. 1. 17. URE PRAVLJIC KNJIŽNICA TV KC »1. NAPOTNIK« ŠOLSKE BREZPLAČNO 19, 1. 9. KRAJŠI PLANINSKI POHOD OŠ GUSTAV ŠILIH PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE ŠOLSKE BREZPLAČNO 20. 1. 9. KRAJŠI PLANINSKI POHOD OŠ MIHA PINTAR -TOLEDO PLANINSKO DRUŠTVO VELENJE ŠOLSKE BREZPLAČNO 21. 1. 10. SREČANJE Z LOVCEM IN OŠ ŠALEK LOVSKA DRUŽINA ŠOLSKE BREZPLAČNO POHOD K LOVSKEMU DOMU VELENJE PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE 21. 1. 13.30 SLOVENSKI FILM; -SREČNO KEKEC- KULTURNI DOM ŠMARTNO OB PAKI KINO VELENJE 2.000 din 21. 1. 16. SLOVENSKI FILM: -SREČNO KEKEC- KULTURNI DOM ŠOŠTANJ KINO VELENJE PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE 2.000 din 21. 1. 10. in 15. LUTKE: -VELIKI KIKIRIKI— KULTURNI DOM TITOVO VELENJE KC »I. NAPOTNIK« PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE 2.000 din 22. I. 10. SLOVENSKI FILM: KULTURNI DOM KINO VELENJE PREDŠOLSKE 2.000 din -SREČNO KEKEC- TITOVO VELENJE IN ŠOLSKE BREZPLAČNO 23. 1. 9. KRAJŠI PLANINSKI POHOD OŠ KAREL D.-KAJUH PLANINSKI KROŽEK ŠOLSKE 23. 1. 10. LIKOVNA KOLONIJA OŠ MIHA P.-TOLEDO OŠ M. P.-TOLEDO ŠOLSKE BREZPLAČNO 24.1. 10. , JAZZ PLESI KULTURNI DOM TV ZKO-GIB PREDŠOLSKE BREZPLAČNO -MALA DVORANA- IN ŠOLSKE 24. 1. 15.30 PIONIRSKA OLIMPIADA OŠ VELIKO VLAHOVIČ OZPM VELENJE, ŠOLSKE IN BREZPLAČNO DPM »E. KARDELJ« PREDŠOLSKE 24. 1. 16. OTROŠKI PLESI VRTNICA-HOTEL PAKA PLESNI KLUB TV 1.-6. RAZ. BREZPLAČNO 25. 1. 10. RAJALNE IGRE KULTURNI DOM TV KOLEDA ŠOLSKE BREZPLAČNO -MALA DVORANA- BREZPLAČNO 25. 1. 10. SANKANJE, IGRE NA SNEGU OB SKAKALNICAH OZPM VELENJE PREDŠOLSKE IN ŠOLSKE 25. 1. 15.30 TURNIR V NAMIZNEM TENISU TELOVADNICA NAMIZNOTENIŠKI K. ŠOLSKE BREZPLAČNO OŠ PESJE ZTKO VELENJE BREZPLAČNO 10. KRMLJENJE DIVJADI OŠ BRATOV LETONJE LOVSKA DRUŽ. OUKA ŠOLSKE jpro0P0QfKKK>fyw»',Mw*^^ ■ M ry¥Y¥»vvvwvswwwwwAAiuuuuniTi>fin>vwvvyvw Počitniški program ZTKO Zveza telesnokulturnih organizacij občine Velenje je za zimske počitnice pripravila program dejavnosti za učence osnovnih šol. ŠOLA SMUČARSKEGA TEKA Potekala bo od 16. do 20. I. in od 23. do 27. 1. 1989 na tekaških progah v Šentilju. Avtobus (kom-bi) bo vozil izpred Rdeče dvorane vsak dan ob 9. uri in se vračal okrog 12. ure. Cena tekaške šole je 10.000,-din. Prijave in vplačila sprejemamo na ZTKO, Foitova 2, do zaključka. Število prijav je omeje- PLAVANJE ZTKO organizira plavanje pod strokovnim vodstvom (s prikazom tehnike plavanja) v zimskem bazenu v Titovem Velenju od 16. do 20. I. in od 23. do 27. 1. 1989, vsak dan od 10. do 13. ure. Učenci plačajo vstopnino. Plavanje je samo za učence, ki že znajo plavati in na lastno odgovornost. TURNIR V NAMIZNEM TENISU V sredo, 25. I. 1989 ob 15.30 bo v telovadnici podružnične šole Pesje odprti turnir v namiznem tenisu za učence in učenke četrtih do osmih razredov osnovnih šol. Kategorije: mlajše pionirke, mlajši pionirji, starejše pionirke, starejši pionirji. Igra se na dva dobljena seta, po izločilnem sistemu. Najboljši trije v vsaki kategoriji prejmejo medalje. S seboj je treba prinesti lopar in športno opremo. DRSANJE Krajevna skupnost Konovo bo pripravila drsališče, na katerem se bodo lahko učenci drsali brezplačno vsak dan od 10. do 12. ure. ZIMSKA ROKOMETNA ŠOLA Organizirala jo bosta Rokometni klub Šoštanj in Ženski rokometni klub Velenje. O urniku in programu dela šole vas bomo obvestili s posebnim dopisom. TEK NA ROLKAH Če zaradi morebitnega pomanjkanja snega ne bo mogoče izvesti šole smučarskega teka, bo tekaška sekcija Smučarskega kluba Velenje organizirala vadbo teka na rolkah. Zbor kandidatov za to vadbo bo v ponedeljek, 16. I. 1989 ob 9. uri pred osnovno šolo Gustav Šilih, kjer bodo dobili nadaljnja "navodila. ALPSKA ŠOLA SMUČANJA ZTKO organizira alpsko šolo smučanja za učence osnovnih šol, ki bo od 16. do 20. I. 1989 na smučiščih v Šaleku in Zavod-njah. Če bo dovolj interesentov (najmanj 50), bo alpska šola na obeh smučiščih tudi v drugem tednu počitnic, od 23. do 27. 1. 1989. Alpska šola smučanja bo obsegala tečaj za začetnike, nadaljevalni tečaj in tekmovalno šolo smučanja, udeležijo pa se je lahko učenci od I. do 8. razreda osnovnih šol. Začetni tečaj smučanja bo na smučišču v Šaleku vsak dan od 10. do 15. ure. Cena tečaja (strokovno vodstvo, smučarska karta, enolončnica s kruhom, čaj) je 70.000.— din. Če bodo snežne razmere neugodne, bo ta tečaj v Zavodnjah, cena pa bo 100.000.- din. Nadaljevalni tečaj in tekmoval- na šola smučanja bosta na smučišču v Zavodnjah. Cena tečaja (avtobusni prevoz, strokovno vodstvo, enolončnica s kruhom, čaj) je 100.000,— din. Avtobus bo vozil v Zavodnje izpred Rdeče dvorane ob 9. uri in se vračal okrog 16. ure. Na smučišče v Šalek pridejo tečajniki sami. Če bodo snežne razmere tudi v Zavodnjah neugodne, bomo organizirali nadaljevalni tečaj na Golteh. O podrobnostih vas bomo obvestili. Tečajnino je treba vplačati na ZTKO Velenje, Foitova 2, do zaključka prijav. Število prijav je omejeno. Želimo vam prijetno počitniško zabavo in obilico zimskega veselja! Vodstva šol naprošamo da z aktivnostmi zimskega počitniškega programa seznanijo vse učence. Oddajamo na ultrakratkovalovnem območju na frekvencah 88,9 (oddajnik Velenje) in 97,2 mega-herca (oddajnik Plešivec). Naročila za vaše čestitke in pozdrave, reklame, obvestila, sprejemamo na upravi Centra za informiranje, propagando in založništvo, na Foitovi 10 v Titovem Velenju. Vse informacije dobite po telefonu 855 450. PETEK, 13. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi (prenos osrednje informativne oddaje Radia Ljubljane); 16.10 Ekologi imajo besedo; 16.30 Iz delegatskih klopi; 17.00 Vaše čestitke in pozdravi; 17.30 V imenu Sove; 18.00 Vi izbirate, mi vrtimo. NEDE1JA, 15. JANUARJA: 11.00 Začetek sporeda; 11.15 Od Hude luknje do Rinke; 11.25 Kdaj, kje, kaj; 11.30 Z mikrofonom med vami; 12.00 Beseda potrošnika; 12.30 Konec opoldanskega javljanja; 14.45 Vaše čestitke in pozdravi. PONEDELJEK, 16. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Minute z domačimi ansambli; 16.20 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Obiskali smo; 17.00 Ponedeljkov šport na Radiu Velenje: 17.30 Mladi mladim; 18.00 Lestvica diskoteke Super Li in Radia Velenje. SREDA, 18. JANUARJA: 15.00 Začetek sporeda; 15.15 Od Hude luknje do Rinke: 15.30 Dogodki in odmevi; 16.15 Kdaj, kje, kaj; 16.30 Naša krajevna skupnost; 17.00 Vi in mi (oddaja v živo — govorili bomo o položaju družbenih dejavnosti v občini Velenje — v pogovoru boste lahko sodelovali po telefonu 855 963); KS Lokovica Pester program Počitnice so pred vrati in za prizadevne članice društva prijateljev mladine iz Lokovice nove naloge. Za svoje najmlajše krajane bodo namreč pripravile pester program počitniških dejavnosti. Od ponedeljka do petka bodo zanje pripravile kopanje v bazenu v Topolšici. Za to, da se bodo imeli otroci vsaj del počitnic lepo, bodo morali njihovi starši odšteti le 20 tisoč dinarjev. Če bo zapadlo kaj snega, bodo pripravile že tradicionalno zimsko olimpiado ter vesele urice na snegu. Skratka, lokoviškim otrokom med počitnicami resnično ne bo dolgčas. Upajmo, da se bodo tako potrudili tudi v drugih krajevnih skupnostih. INZENIRINGp „ TITOVO VELENJE Komisija za delovna razmerja DO INŽENIRING OGLAŠA prosta dela in naloae: 1. VODJA POSLOVNIH FINANC - (Pomočnik direktorja za poslovne finance) 2. VODJA SEKTORJA REALIZACIJE INVESTICIJSKIH PROJEKTOV, 3. VODJA PROJEKTA I, 4. VODJA ODDELKA MARKETINGA - (marketing, ekonomske študije, investicijske predštudije, investicijski program), 5 VODJA FINANČNE OPERATIVE Kandidati morajo poleg splošnih izpolnjevati še naslednje pogoje: pod 1: —"da imajo končano visoko izobrazbo ekonomske fakultete — finančno smer, — da imajo 4 leta delovnih izkušenj na področju poslovnih financ, — da imajo opravljen strokovni izpit po ZGO iz ekonomske stroke oziroma interes, da ga opravijo v naši DO; pod 2: — da imajo končano visoko izobrazbo gradbene smeri ali arhitekture konstruktivne smeri, — da imajo najmanj 4 leta ustreznih delovnih izkušenj; — da imajo opravljen strokovni izpit po ZGO; pod 3: — da imajo končano izobrazbo diplomiranega inženirja gradbeništva in strokovni izpit po ZGO ter najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ali — da imajo končano izobrazbo diplomiranega inženirja arhitekture konstruktivne smeri in strokovni izpit po ZGO ter najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj; pod 4: — da imajo končano izobrazbo diplomiranega ekonomista, — da imajo najmanj 2 leti ustreznih delovnih izkušenj ter — da imajo opravljen strokovni izpit po ZGO za izdelavo investicijskih programov oziroma želijo istega opraviti v naši DO; pod 5: — da imajo končano izobrazbo diplomiranega ekonomista finančne smeri in — da imajo 2 leti ustreznih delovnih izkušenj in interes za polaganje strokovnega izpita po ZGO za izdelavo investicijskih programov. Delo se združuje za nedoločen čas s polnim delovnim časom in poskusnim delom po razvidu del in nalog. Kandidati naj pošljejo svoje vloge z ustrezno dokumentacijo ali se osebno zglasijo na razgovor, najpozneje v roku 8 dni po objavi oglasa na naslov: DO INŽENIRING, Trg mladosti 6, 63320 TITOVO VELENJE. Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni v 30 dneh po poteku objave oglasa. Razgibano tudi v Mozirju Društvo prijateljev mladine Mozirje je za bližnje počitnice pripravilo dokaj pester program prireditev in aktivnosti. Smučarski začetni in nadaljevalni tečaji bodo v organizaciji mozirskega smučarskega kluba od 16. do 27. januarja od 9. do 12. ure, v osnovni šoli Mozirje pa se je treba prijaviti do danes, četrtka. Prav tako do danes in na istem mestu se je treba prijaviti tudi za drsanje za začetnike in za kopanje v bazenu. Med ostalimi prireditvami velja omeniti ure pravljic, ki jih bo organizirala matična knjižnica Mozirje vsak dan razen sobote in nedelje od 13. do 14. ure, ter filmske predstave v organizaciji mozirskega prosvetnega društva. V torek, 17. 1., ob 13. uri bo na vrsti »Superman«, v četrtek, 19. 1., ob 13. uri »Živalski vrt ponoči«, v sredo, 25. 1., ob 13. uri »E. T. VESOLJČEK« in v četrtek, 26. 1. ob 13. uri še »TOP GUN«. Za ljubitelje namiznega tenisa bodo vrata TVD Partizan odprta vsak dan od 16. I. do 27. 1. od 9.30 do 17. ure. STROKOVNA SLUŽBA OBČINSKIH SKUPNOSTI ZA ZAPOSLOVANJE TITOVO VELENJE Objava potreb po delavcih v občinah Velenje in Mozirje DEL. NČ. ROK ŠTIV. DELOVNA ORGANIZACIJA POKLIC IZ ŠIFRANTA PROSTA DELA IN NALOGE IZK. DČ P. OD DEL. OBČINA VELENJE CENTER SREDNJIH ŠOL TEHNIČNE IN DRUŽBOSLOVNE USMERITVE dipl. ing. strojništva — učitelj strokovno teoretičnih p. X nč 8 1.700.000 1 GORENJE PROCESNA OPREMA ekonomist ali ekonomski tehnik — vodja finančnega računovodstva 3/5 nč 8 1.500.000 1 OBČINA MOZIRJE UPRAVNI ORGANI SKUPŠČINE dipl. ekonomist ali — vodja odseka za plan in analize 3 nč 15 1.300.000 1 ekonomist — odgovorni planer MERCATOR ZKZ MOZIRJE ekonomist-komercialist ali < ekonomski ali komercialni tehnik — vodja delovne enote trgovine 3 nč 8 1.350.000 1 MERCATOR ZKZ MOZIRJE gostinski tehnik ali gostilničar . — poslovodja gostilne, v Solčavi . 3-r5. nč . 8 1.002.000 1 MERCATOR ZKZ MOZIRJE prodajalec — prodajalec nadomeščanje po poslovalnicah X nč 8 680 000 1 — prodajalec v Radmirju X dč 8 620.000 1 12. januarja 1989 NAŠ OBVEŠČEVALEC naš Čas stran 11 KOLEDAR Četrtek, 12. januarja — Tanja, Ernest, (Nesti), Erna Petek, 13. januarja - Veronika, Radovan (Veselko), Ditka Sobota. 14. januarja — Srečko. Nada, Savin (Savel) Nedelja, 15. januarja — Pavle, Maver, Lovro, Maksim Ponedeljek, 16. januarja Marko (Marcel), Bert, Tomo Torek, 17. januarja Tone n 858-821. CERAiDO. ODMIČNO GRED. pnevmatike s platišči za Lado 1500 ter novo zmirzovalno omaro, malo rabljeno zmrzoivalno skrinjo 210 1 mešalni ventil, vocdno črpalko za centralno ogrevanje KGrund Fost), prodam. Telefon 761-73(0, popoldan. GLASiBENI STOLP HITACHI pro dam. Telefon 853-079, popoldan. TEČAiJ BIOENERGIJE IN RAZNIH NAČIINOV ALTERNATIVNEGA ZDRA\VLJENJA skozi duhovni razvoj b