Gospodarski	List
za kmetijstvo, svilorejo, obrtnijo in druge deželne potrebe.
shaja 10. in 25.	Vella za pol let.
vsakega meseca.	—~~ ——^	1 goldinar a. v.
Izdaje ga c. k. kmetijska družba goriška.
TEČAJ II. \ Gorici fine 25. decembra 1970. LIST 24.
Knpopadek: 1. Vabilo.— 2. Kako bi bilo mogoče pospeševati sadjorojo.— ">. (3 rahljanju vinogradov. (_Babo).— d-. O gnoju.— S. Postava zarad varstava ptičev.—
f	/	•	'	-	^
Dovršili smo leto in drugi tečaj „Gosp. lisla”. Neka lepa nava 'a že od naj slarejih časov velja, da se konec leta z svoj ini prijatelji o
dogodkih pret. leta pogovarja. Tako hočemo tudi mi storili.
v . .
Častiti bralci našega lista! dovolite nam, da denes	nekoliko
iz našega stališča spregovorimo. Naj prvo srčna hvala vsim, ki ste z naročnino podpirali, da je list zamogel izhajali, drugič, da ste tudi nekoliko skrbeli da se je število naročnikov saj nekoliko naraslo. Vender pa tudi izrekamo obžalovanje, da je Gospodarski list po Goriškem še premalo razširjen, ker vrednikov namen bil je, ko jo prevzel vrednišlvo, edini ta, da bi stem tudi po deželi pospeševal kmetijstvo. Nadjamo se za naprej, da bodo Slovenci v velikem številu se naročili; in to nam bo zadostevanje za naš trud. Obečamo pa, vsestranko skrbeti, da bode „Gosp. lisi” donašal koristne člane. Naša želja ostane vedno ta, da bi se naš list prebiral v skupščinah od enega ali druzega, ali od učitelja, ker to bi dalo priložnost, o marsikterej zadevi govoriti, in gotovo bo vredništvu ljubo, vsaktere vprašanja o kmetijstvu sprejeti in določno na lake vprašanja v listu odgovoriti.
Slovenski bratje! bodimo skrbni za napredek, podpirajmo se bratovsko in bodimo složni v delovanji; še mnogo imamo v našem
185 —
kmetjistvu izboljšali, tedaj bajclmo marljivo na delo kmetijske omike v novem letu, in tisti, ki nas v resnici podpirati hočete, blagovolite nam posijali Vaše dopise, klere žali Bog! do zdaj vedno pogrešamo. Že zdaj Vam izrekamo srčno prošnjo in zahvalo.
Naše geslo ostane tudi, kakor do zdaj, za prihodnje „Vse za omiko, napredek in pospeševanje kmetijstva.”
Vredništvo „Gospodarskega lista”
POVŠE
učitelj kmetijstva.
/ '
Tt»Ivo bi bilo rrioftooo
pospeševati sadjoreja.
(dalje).
V poprejšnem listu smo govorili o sedemletnem kolobarenji,
in denes hočemo nekoliko bolj natančno to preiskavati. Mi potrebujemo
vsako leto 1000 drevesic, tedaj imamo , vsako leto jih toliko zasaditi
v
za to vse pa potrčbujemo bhzo sedmi del naše drevesnice. Ce tako zaporedoma delamo, gotovo je torej v sedmih letih cela drevesnica zasajena. Dobro bi bilo da bi, potem ko čez sedem let postane prvi del prazen, pustili tisto zemljo za druge rastline n. pr. za korenstvo, da bi se tako zemlja nekoliko počila, ker druge redivne tvarine potrebuje korenstvo zopet druge drevesca.
Ko tedaj vemo, koliko drevesic potrebujemo vsako leto, in ko že tudi prostor in velikost drevesnice poznamo, lehko nam bo tudi določiti, kako lego, zemljo ima imeti naša drevesnica.
Lega drevesnice naj je prosta, solnčna, vender obvarovana pred burjo; naj boljša je proti jugu ležeča zemlja. Dobro je, da je občinska drevesnica blizo vasi, da se jo lehko nadzoruje. Strmine niso za to ker dež izpere zgornjo zemljo, tako da zgornje drevesca postanejo nage, in ta od dežja odnešena zemlja dospe do spodnjih drevesic, ktere pa potem preveč zablati. Ozke dolinice tudi niso dobre, ker v takih dolinicah je spomladanski mraz navadno močin in škodljiv. Zemlja more biti dobra, sparsteninska; svižnata glinasta zemlja z dobro spodnjo zemljo je naj boljša. Težke ilovčnate zemlje niso dobre, ker so premokre, in zarad tega ob času suše trde.
— 486
Nekteri trdijo, da za drevesnico more biti lehka revna zemlja da se drevesca na slabo zemljo privadijo. Vender moremo reci, da je to napčno, ker kolikor čvrsteje pride drevo iz drevesnice, toliko krepkeje bodo tudi potem v vsakterej zemlji raslo.
Dobro je, da leži drevesnica blizo potoka, da se prihranijo stroški za napravo vodnjaka, ki je sicer za poletni čas neobhodno potreben. Vedno jo potočna voda gorkeja od vode iz vodnjaka, in že za-rad tega ima se na potok paziti, se ve da ne sme biti potok taki, ki bi drevesnico pri hudih nalivih poškodoval.
Treba je tudi drevesnico zagraditi; zagraja je ali iz lat, dil, ali iz spletenih šib. Zagraja more biti saj tako gosta, da zajec ne more do drevesnice.
Ko je vse to dovršeno, je treba tudi ves prostor razdeliti, in v
potrebne steze izpeljati. Ge je prostor skor tako dolg kakor širok, je treba ob straneh in po sredi napraviti steze. Pri razdelitvi je treba pazili, da je dovelj slez, ker z hojo se zemljo potlači, kar je mladim
drevescem gotovo škodljivo.
v
Ge se ima vodnjak napraviti, je dobro, da se ga skoplje v sredi drevesnice, in sicer koj v začetku, ko še ni zemlja zrahljana in razdeljena, ker z odpelanjem skopane zemlje se močno zemljo potlači in pokvari. Za pognojenje drevesnice se ne sme mladi, (frišm) gnoj vzeli, ker taki gnoj je mladim rastlinicam škodljiv. Ko bi pa se še le v prihodnjem letu imelo drevesnico posejali, se lehko tudi mladi gnoj
Deli, ki se imajo posejali, se morejo globoko prekopati, saj dva čevlja globoko. S tem imamo to doseči da pride zgornja dobra zemlja v spodnjo lego, v kterej potem korenine posajenih drevesic dobro re-divno in rabijo zemljo dosežejo. Med takim globokim obdelovanjem in kopanjem se lehko tudi drevesnico gnoji; pregloboko pokladah gnoj pa bi bilo slabo, ker koreninice bi ga prepozno dosegle, v prvi mladosti pa bi mogle stradati in hirali.
Naj pripravnejši čas za to delo je jesenski čas, razumi se še tako, da se le tiste dele drevesnice prekopava, ktere se ima v prihodnjem letu obsejati, ker sicer bi se zemlja po predolgem času pretrdo sprejela in delo bi bilo brezvpešeno.
(dalje prih.)
— 187 —
O rahljanju vinogradov.
(Babo)
Rastline z dolzimi korenikami zahtevajo že v prvi mladosti rahljo zemljo, da se morejo popolnoma razvijati, in gotovo to velja za preljubo trlo, ki bo Veliko popred dorasla, če najde zemljo rahljo in sicer tudi v dostojni globokosti. Važnost globokega rahljanja ni le za trto ampak tudi za sadno drevje jako koristno, in v novejših časih so celo za gojzdno drevje jeli zemljo globoko obdelavati in pripravljati.
Tudi v manj globoko zrahljani zemlji se lehko krepko trla razvije, ali treba je dolgo časa in leta prejdejo, preden korenine za-morejo prodreti v trdo zemljo, in da v njej napravijo mogočno razširjenje.
Ker se to vender dovrši, čeravno se zgubi mnogo časa, se je ravno zarad tega globoko rahljanje le po malem širilo; ker navadno so pri prvem takem obdelovanji stroški nekoliko preveliki, in prosti vinorejec ne premisli, da v dobro obdelani zemlji trta popred rodi, in da to gotovo zdatno pomanjša dolične stroške.
Nektere dežele so že zdavnej pričele tako globoko rahljanje
zemlje in prepričane so te izvrstnosti. Želeti bi bilo, da bi vsi vino-
rejci posnemali vinorejce, ki okrog Klosterneuburga prebivajo, ki so
vsi začeli prav globoko pripravljati nove vinograde, kakor to z velikim
. . . . v
vspehom vidijo v ondotni vinorej ki šoli. Čeravno je rigolanje že sploh znano, vender ne bi bilo odveč tudi o tem vclevažnem opravilu denes nekoliko pisali.
Rigolanje obstoji v tem, da se zemljo obrača, in sicer da se prav globoko tako obračanje izvrši. Treba je naj prvo napraviti jarek, ki je tako širok, da delaveclebko v njem stoji in dela, to je 2 do 3' (čevlje); potem se vreže drugi jarek, in zgornjo, sparsteninsko prst se vrže na dno izkopanega jareka in z spodnjo zemljo se napolni jarek, to pa zarad tega,- da zgornja zemja v globočino pride, ker v njej se korenine potem lehko razvijajo in razširijo.
Za vsako globoko segajoče korenino je koristno, če najde dovolj rablje zemlje, čeravno v spodnej zemlji. Pri naši trti ne želimo le to, da bi se korenina močno razširilo, ampak da bi se korenina
— 188
kolikor mogoče globoko v zemlji razširila, tako da ji zimski mraz ne more škodovati. Da pa se ta poslednja želja dovrši, služi ravno tako globoko obdelovanje zemlje. Tudi pripomoremo s lem, da koj v začetku vse zgornjo koroninice od korenine dlrebimo.
Rigola se dva do tri čevlje globoko; pregloboko pa bi celo moglo biti škodljivo. Kakor smo že opomnili, imajo korenine z koncem priti do zgornje zemlje, ktera je z rigolanjem prišla v spodnjo lego zemlje; ko bi tedaj A čevlje globoko prekopali, prišla bi zgornja, spar-steninska zemlja tako globoko v zemljo, in nad njo bi bila tako debela plast slabe spodnje zemlje; da prve poslale koreninice le težko dospejo do dolično spodnje plasti dobre zemlje, in treba bi bilo ne-kohko let, da korenine dosežejo spodnjo plast zemlje; zarad tega se v resnici vidi, da v prvih lelib take	trte le revno	rastejo.	Dovelj je
tedaj 2 do o čevlje globoko obdelana	in	prekopana	zemlja,	ker hitro
se zatnorejo korenine razširiti, in potem ko so že krepke postale, so lehko še globokejo zarinejo, posebno	če	so spodnje plasti	zemlje za
to sposobne. Znano je, da se nahajajo	2	celo več	sežnjev	dolge ko-
renine pri vinskih trtah.
Le kjer se v globočini posebno dobro plasti zemlje najde, se bi smelo več čevljev globoko kopati, sicer pa gotovo omenjena mera zadostuje; treba je tedaj umno vse to premisliti, in le potem uno ali to mero določiti.
Ge hočemo stare vinograde za novo zasajenjo pripraviti, je prav umno in koristno, da tako zemljišče v jeseni posejemo z repco, da se stem tudi nekoliko organske tvarine zemlji dopelje, in če je bil stari vinograd obdelan 2 čevlja globoko, naj se zdaj saj pol čevlja globokejo prekoplje, da so zemlja klero se iz globočine na površje spravi in ki je še mrtva, s pomočjo žračnih vplivov razkroji, in da se tako rodovitno zgornjo plast zemlje pomnoži.
Tudi hribski travniki so izvrstni za napravo vinogradov, ker zgornja sparsteninska zemlja pride v globočino in spodnja zemlja takega Iravnišča je gotovo sposobna, da se na površji razkroji in rodovitna postane.
Boršt ali gojzd spremeniti v vinograd zdi se neklerim nemogoče in slabo, ali to velja, da, čo sploh gojzdne razmere ne ovirajo,
— 189 -
je taka zemlja na sparstenini bogata, in v takej zemlji je tudi mnogo klinčevja, sploh dovelj lesnih odpakov, ki v sebi imajo, trli jako potrebni kali (pepelik):
Vse to tedaj gotovo služi za povišanje rodovitnosti in dobrote v zemlji, ki ima na novo trle rediti. Sliši se trditi da smola od smrečja, in zagoltnec hrastovih korenin, ki se v takih borštnih zemljah še dolgo let nahaja, okus vina pokvari; vender smemo zagotoviti da ni to res, skušnje ravno nasprotno, to je izvanredno rodovitnost takih gojzdnih zemljišč za trto spričujejo.
Dobro je sploh, da se na dnu še nekoliko z krampom daljno plast naseče, in tako rahljo stori, da potem korenina tako rekoče najde, kam da ima še iti, ko je obdelano zemljo presegla.
Opomnili imamo še to, da se skopana zemlja za nekoliko poviša, na to pa se moro paziti, da se določi, kje da se ima meriti globokost, ali v trdi ali rablji zemlje; to velja kjer se z delavci pogodi, in se jim plača od čevlja odloči.
Treba je vedno nadzorovati delavce, da res dostojno globoko zemljo prekopavajo; in prepričamo se tega že stem, da pogledamo površje prekopanega zemljišča, ktero nam priča in dokaže, ali se je delo enakomerno globoko izvršilo ali le slabo in nepravilno. Sicer pa vzamemo palico, s ktero v prekopano zemljo dregnemo, in se lehko prepričamo, kako globoko je zemlja prekopana.
• %
O gnoju.
[dalje).
Tudi druge žveplenokisle rudnine sb porabljive; vender zamore žveplena kislina mavec ne*koliko nadomestiti le v apneni zemlji ona zveže enako kakor gips vbežljvi amonjak. Lc v prav močno raztanjšanem stanu jo zomoremo porabiti; na tisoč delov vode se vzame le en del žveplene kisline.
■ Tudi vilriol, žveplenokisli železni okisanec služi za gnojenje. On pripomore tudi stem, da raztopi v zemlji se nahajajoče fosfornokisle soli. Le v prav stanjšanem stanu smemo ga porabiti, ker njegova razjedljiva moč je velika. Naj boljše je, vilriol porabiti le v gnojne m
— 190 —
kupu in v gnojnici, cin z njim zvežemo vbcžljive drobce, ki navadno iz gnoja publijo in se tako pogube.
V nekterej krajih se nahaja kilisalpeter, to jo solnitrovokisli nalron, ki ima v sebi 17% gnjilca. Navadno se ta rudski gnoj potrosi, ko so rastline že nekoliko dorasle; za oral zadostuje pol drugi stot te soli. Sploh so vse solnitrovo kisle rndske tvarine redivne, pospešujejo hitro in zdatno rastlinsko življenje, ker imajo v sebi redivne snove in ker tudi podpirajo razkrojenje drugih v zemlji nazočih rediv-hih snov. Ravno te solnilrovokisle soli pospešujejo raztopljenje fosfor-nokislih soli. Ker solnitar posebno hitro koristi, ga nekleri rabijo, da z njim pomorejo revnim opešanim rastlinam. %
Posebne vrednosti je, če ga pomešamo se zmletimi kostmi, klere se z rjim združene hitro razkrojijo.
Le pri dostojni	množini	vode zamere solnitar popolnoma	koristili,	kar tudi skušnja	spričuje,	da v suhih zemljah le prav malo	zda.
Kalijevi solnitar hasne posebno žitu, sočivji in tabaku. Kalijevi solnitar ima v sebi 65°/0 kali-ja (pepehkaA
Rudske gnojivne tvarine, ki imajo mnogo gnjdea, so amonjakove soli, ki rastlinam dovaževajo jako potrebni gnjdec. Da vspešno zdajo, treba je dostojne vlage v zemlji. Po mnogih spremembah postane v zemlji ogelnjokisli amonjak, ki ima posebno v trenutku, ko postane prost, razjedljivo moč. Te soli se porabijo v raztolčenem stanu. Amonjakove soli hasnejo posebno krompirju in tobaku.
Tudi natronova	sol ima	veliko gnojivno vrednost, n. pr.	ku-
hinskasol, ki obstoji iz	redivnih	prvin, in ki ima lastnost nalegljivosti,
in v resnici se vidi, da rastline, k t eri m se je z kuhinjsko soljo pognojilo, v suši le malo trpijo, ker ona vedno na se vleče vlažnost in zemljo tako vlažno ohrani.
Posebne koristi je sol, če jo pomešamo z gnojnico.
Da to nekoliko pojasnimo, povem sledečo prigodbo.
Neki krnel v Švici je okradil dva Žaklja soli. Ko je slišal, da ga sodnija zarad te tatvine išče, vmisli si, oba Žaklja v gnojnico vreči, da le vbeži sodnjiski roki.
Mislil si je, zastonj sim se trudil in zdaj sim še mojo gnojnico pokvaril; Ko vender po slarčj navadi gnojnico po travnikih polije,
*— 191 —
vidT potem, du je v prihodnjem letu trava izvanredno lepa, gosta in velika, si misli, od kod to izvira, in po dolgem premišljevanji pride do tega, da more sol biti. ki je gnojnico jako zdatno zboljšala in še vedno najdemo na švicarskem tako delovanje, ki je gotovo umno in koristno. Na Angleškem potrosijo hlevski gnoj z soljo, i n hvaljio vspeh takega gnoja. Za prav suhe lege je sol nevgodna, tim bolj pa je za vlažne travnike, na kterih ne le množino, ampak tudi dobroto krme tako zdatno povzdigne, da malo kteri drugi gnoj, [ki stane enake stroške. Pia žitu zboljša sol dobroto in množino zernja in slame. Posebno hasne sol tudi repi, pesi, čebuli. Priporočati smemo tedaj sol potrositi po gnoju, ker stem bi dobroto gnoja posebno pomnožili; in čeravno nekoliko štroškov to slane, vender smemo biti zagotovljeni da bodo ti stroški obilno poplačani z dobrimi in bogatimi pridelki.
Tam, kjer se dobijo solni odpadki, bi se to no smelo prizirati, čeravno imajo v sebi več maveca, kakor šali. Ni Angleškem, kjer gnoj z soljo potrosijo, vzamejo za 300 centov gnoja, kolikor ga je treba za en oral, 2 centa (stota) soli. Pies stane sol nekoliko stroškov, ali laki gnoj stori zemljo rodovitno, ki obilno obrodi in vse stroške obilno povrne.
{prih. dalje)
Zaltonilt in TUlcaznils.
za A VSTIiJANSKO-ILIESKO PlUMOllJE, M obstoji iz pohicžmc grofije goriške in gradiške. mejne grofije isterške in neposrednjega državnega mesta Trsta z njegovim obmestjem vred.
Olje)
§. 9.
Prestopke zopor ta postavo imajo župani in dva občinska podžupana z globo od t do 10 gld. in pri ponavljnaju do 20 gld. a. v., ali če dotični ne more plačati, z zaporom od 12 ur do 4 dni kaznovati. Oazen tega se imajo vzeti lovila in vjeti tiči, izmed kterih se imajo živi precej izpustiti.
Globo takse (§§ 3. 4) in skupilo za odvzete reči se stekajo, v zalog za deželno gospodarstvo (obdelovanje). ______________________________________(dalje prihod.)	_____
Zal c. It. Itmct. družba. — Odgovorni vrednilt Kr. Povile, —	Seitz v"(»qiri<;i
[ff
I