gpedlilon« tu tlBonamtnta postale Poituins plačan* « (otovlnl Naročnina mesečna 18 Lir, za Inozemstvo 31.50 Lir • nedeljska izdaja ce> loletno 34 Lir, r* inozemstvo 65 Lir. ček. rač. Ljubljana 10.650 za naročnina In 10.349 za inserat«, Podrniniet) Novo mesto. Izključna pooblaščeni:« za oglaševanje Italijanskega tn tujega Izvorni Unione Pubblicita Italiana S. A-» Milano. Izhaja vsak dan zjntraj razen ponedeljka lo dneva po praznika S Uredništvo tn npratai Kopitarjeva 6, Ljubljana. a 3 RedazLone, Aniministrnzionei Kopitarjeva b, Lubiana. i i Telefon 4001— 4005. £ Abbonamentl: Mes« 18 Lire. Estero, meie 31.50 Lire. Edi-ilone doraenica, an-oo 34 Lire. Estero 65 Lir«. C. C P.! Lubiana 10 650 per gli abbonamenti, 10 34") per 1« in-•ertionL Filiale! Novo mesto. Concessionarla eselnslva per la pnhbflciti dl provenienza italiana ed rslern: Unione Pubblicita Italiana S. A, Milana. Bollettino No 1111 Continuano i combattimenti aerei sm Pantelieiia 13 velivoli nemici abbattuti II Quaitier Generale delle Forze Armate rom u niča: Sono ieri continunte le nz.ioni neree avver-sarie su Pantelleria. Nel eiclo delPisola sei apparecchi venivano abbattuti dalla nostra caccia 5 dalla caccia germanica. Formazioni di plurimotori liannn bombar-d«(o localita nei dintorni di Ca lan i a. fneen-do vittimo trn la popoluzionc civile e causando danni limitati; due quadrimotori, colpiti dai nosfri caccintori precipitavano in mare. Dalle opcrazioui dei ultimi due giomi 4 nostri velivoli non sono rientrati. Le perdite fiuora accertate tra la popola-zione civile nei diutooni di Calania citatu nel bollettino di ieri, ascendono a 41 morti e 91 fe-rili. Vojno poročilo št. 1111 Letalski boji nad Pantellerijo se nadaljujejo 13 sovražnih Ista! sestreljenih Glavni Slan italijanskih Oboroženih Sil objavlja : Včeraj so se nadaljevali sovražni letalski napadi na Pantellerijo. Nad nlnknm je bilo sestreljenih '» letal od naših lovcev, 5 pa od nemških lovcev. Skupine večniolornih letal so bombardirale kraje v okolici C a t a n i j c ler povzročile žrtve med civilnim prebivalstvom in omejeno škod«; dva štirimotoruika, zadeta od naših lovcev, sta treščila v morje. Zadnja dva dni se. 4 naša letala niso vrnila Z nastopov. Dodatek k vojnemu poročilu št. 1111 Doslej ugotovljeno izgube med civilnim prebivalstvom v okoliei Ca ta ni j« pri napadu, omenjenem v včerajšnjem vojnem poročilu, znašajo 41 mrtvih in 91 ranjenih. mornarice Poslanica podtajnika mornariškega ministrstva junaškim mornarjem Italije - Slavna dejanja in žrtve italijanskih pomorščakov vojns in trgovske mornarice Rim, 10. junija AS. Eksc. državni podtajnik za mornarico je dal italijanskim mornarjem nasledil]o poslanico: Mornarji Italije! S tem ko dajete rimskemu vzoru junaško, kočno urensičenje, zvesti svoji veri že tri letu nepretrgoma žilavo iu junaško tolčete nasprotnika, ki je storil vse, da bi zavrl vašo vnemo. Drhteč v najčistejši veri ste šli po veliki cesti, ki vam jo je pokazala zgodovina in po tej poti hodite brez postanka. Trd je boj in znano je plačilo! Vašim svetim težnjam ne nudi duh nič drugega kakor zanesljivo izpolnitev! Mornarji Italije! Svoj dan praznujete tako. kakor se vojaku najbolj spodobi in mu je najljubše: bojujoč se. To je praznik že potrjene slave, praznik že razglašene hrabrosti. Hoj je še dolg in trd. kakor je trda vaša volja do korakanja, globoka zavest o tem. kaj je vaš cilj in vaša nedvomna vera. Trdilo sem prepričan, da 1h> vaše junaško srce vedno vredno velike domovine. Pozdrav Kralju, pozdrav Duceju. Arturo Riccurdi. * Rim, 10. jun. AS. Mornarji na trgovskih ladjah so pravi bojevniki, ki se trdo in zagrizeno borijo proli nasprotniku v nič manj nevarnih okoliščinah kakor druge oborožene sile. Zalo ni prav nič čudno, da sla dva mornarja: pogrešani Zotti Anlonio in Rosnsco Cesare zavzela prvi mesti v seznamu slave sedanje vojne, ker sla si zaslužila najvišjo nagrado. Zotti se je rodil v Lussinpiccolu decembra 1880 ter kot štirinajstletnik že brodaril na jadrnicah. Potem je dovršil nauke v mornariškem zavdu in začel svojo pravo življenjsko pot kot kapitan za dolge vožnje pri tržaškem Llo.vdu. od koder je 1. 1907. prešel b Cosulichu. I. 1937. pa je po združitvi plovnih družb pripadal družbi Italija. Med sedanjo vojno je (5. novembra 1911 ladja, ki ji je zapovedoval, bila pri nasprotnikovem napadu hudo zadeta in se jc potopila. Posrečilo se mu je rešili vso posadko in večino potnikov. 7. marca 19-11 zvečer je dobil pri hudem požaru v tripolskem pristanišču. ki je izbruhnil zaradi nasprotnikovih z.a-žigalnih bomb. pohvalo vrhovnega poveljstva za Libijo, in sicer zaradi globokega čula za disciplino in zaradi zaničevanja nevarnosti. V zaledju so bile uničene močne boljševiške tolpe v Jaroslavlju bombardirana Nemško Oboroževalna tovarna Hitlerjev glavni stan, 10. junija, vrhovno poveljstvo objavlja: Na vzhodnem bojišču je včerajšnji dan potekel mirno. V zaledju srednjega odseka jc bila zaključena nadaljnja akcija proti močnim bolj-šcviškim tolpam. V neprehodnem gozdnatem ozemlju so bile tolpe s sodelovunjem madžarskih oddelkov in domačih sil obkoljene ter uničene. 207 taborišč, številno orožje in velike množine zalog za preskrbo jc padlo v naše roke. Nemške lahke pomorske oborožene sile so potopile na kavkaški obali dve sovražni enoti za dovoz s skupno 800 tonami. Letalstvo je potopilo na vzhodni obali A z o v s k c-g n morja spet 16 čolnov za izkrcavanje, dalje jc v Finskem zalivu sovjetski stražni čoln ter na visokem severu /. obstreljevanjem zažgalo sovražilo tovorno ladjo. Oddelki nemških bojnih letal so izvedli v noči na 10. junija strnjen napad na pomembno sovjetsko oborožitveno tovarno v Jaroslavlju ob zgornji Volgi. V obširnih tovarniških napravah so nastali veliki požari na prostem. V letalskih bojih v Sredozemlju s_o nemški in iialijanski lovci sestrelili 11 sovražnih letal. Na Atlantiku jc neka nemška podmornica v dvornni borbi uspešno zavrnila ponovne napade skupnih 8 sovražnih letal. Eno izmed letal je bilo sestreljeno, 4 nadaljna pn so bila zadeta in so odletela v drugo smer. Podmornica jc nadaljevala svoje operacije. Berlin, 10. junija. AS. Nemška ogledniška letalu, ki so poletela nad mesto Gorki. katerega je nemško letalstvo večkrat bombardiralo, so prinesla dragocena odkritju o izredno izdatnem uspehu nemških napadov. Tovarna Molo-tov, ki je največja tovarna za izdelovanje tankov v mestu Gorki obsega 4 kvadratne kilometre površine. Ta velikanska tovarna je bila na raznih delili tako močno• zadeta, du je računati s prekinitvijo dela za dolgo dobo. Neka velika topilnica in drugi oddelki, ki so v zvezi s tovarno, kakor tudi številna skladišča goriva, so bili popolnoma uničeni. Največja škoda je nastala v glavnem skladišču, ki ima 4 velike paviljone, nadalje na gluvni električni centrali, Knox o podmorniški vojni Stockholm, 7. junija. AS. Na nekem sestanku z zastopniki tiska je ameriški mornariški minister Knox podal nekaj izjav, ki so bile grenka kaplja za londonski optimizem o razvoju podmorniško vojne. Knox je hotel predvsem zanjkati besede admirala Alexandra v spodnji zbornici, ki so hotele narediti vtis, češ da so zavezniki žc dobili podmorniško vojno. Dejal je tudi, da se boji, da je zmanjSanje števila potopljenih ladij le priložnostnega značaja ter pomeni le začetek velike obnovitve osne podmorniške vojne v juniju. v oddelku, kjer so sestavljali tanke, kjer so izdelovali molorje in v topilnici, kjer so izdelovali nadomestne dole. Pri tem velikem napadu, ki je povzročil tolikšno razdejanje, so imeli nemški letalci navzlic velikemu zapornemu ognju in sovražni protiletalski obrambi le malenkostno izgubo dveh letal. Po približno desetmesečnem bivanju na ladji je 27. avgusta 1942 po siditem spopadu, po tradiciji naših poveljniko", s svojo ladjo taje utonil. Za svoje junaško vodenje jo zaslužil zlato kolajno s sledečo utemeljitvijo: Kot civilni poveljnik na zajetem parniku. namenjenem za dovažanje streliva na libijsko bojišče, nu parniku, ki ga je sovražnik ponoči lorpediral. jo odločno nastopil z visokim bojnim duhom Ko je videl, da je vse prizadevanje, da bi ladjo rešil, zaman, zakaj ladja je bila zadela v življenjsko važni del, se je tnkoj odločil za reševanje posadko ler vodil operacije s poveljniškega mostička. odločno iu neustrašeno zrl v oči nevar muli, ki jo vedno bolj grozila. V zl rajal je ua svojem inoslii z nezlomljivo voljo ler opravljal svojo dolžnost ludi še tedaj, ko je videl, da bi so potem, ko je posadka rešena in ladja smrtno zadeta, tudi sam lahko rešil, a tega ni storil, pač pa se je raje potopil z ladjo vred. ki jo jo kmalu nato razneslo in je potegnila s seboj v morje junaškega poveljnika liososeo Cczare j( bil rojen v Genovi januarja leta 1892. in je vstopil v trgovsko mornarico julija 1909. Za seboj ime 18 let aktivne službe pri mornarici in je bil večkrat poveljnik velikih ladii Ko je izbruhnila vojna je bil Ifosasco pilot v genovskem pristanišču in bi kot tak lahko ostal nn suhem, a on je hotel na vsak način dati svoj neposredni prispevek v vojn: na morju. Dobil je dovoljenje. da sme stopiti na ladjo Bilo je lo novembra 11)40. Od tedaj je bil neprenehoma na morju in dokazal svoje mornariške sposobnosti, svojo od ločnost in pogum Bil je žo odlikovan dvakrat z vojnim križcem, ki si ju je priboril v prejšnji svetovni vojni, ko )e tud' slutil pri mornarici. Utemeljitev. s katero so mu podelili zlato kolajno, je naslednja: Bil je poveljnik majhnega paruika, ki ga je sovražnikova podmornica napadla očividno z dvema torpedoma, in so je takoj odločil za to, da se njegova ladja, ki je bila oboiožena z dvema majhnima topovoma, spusti v boi Čim se je pojavila sovražnikova podmornica, ki je bila mnogo boljšo oborožena, je parnik začel streljati nanjo iz. majhne razdalje. Ko so številni topovski streli zadeli njegovo ladjo, ko jo nanjo deževni svinec iz strojnic. ko sta mu pudla k nogam krmar in straža, je ostal sum nu poveljniškem mostu. Kor ni mogel krmarili odondod zaradi poškodbe 11.1 krmilnem prenosu, je, četudi jo bil hudo ranjen na nogi, šel v spodnji prostor tor je neposredno ravnal s krmilnim strojem. V trdnem sklepu, da ho razen posadko rešil tudi ladjo, jo ni maral zapeljati nu obalo. / glasno in odločno besedo ter s svojim junaškim vedenjem je spodbadul vojaško in civilno posadko, da jo iz majhno razdaljo nadaljevala /. neenakim bojem, dokler ni podmornica odnclialu zaradi udarcev, ki jih jo dobila. / izčrpanimi silami, toda podpiran po Železni volji, je rešil svojo ladjo, ki je bila v »a preluknjana s streli, z njenimi mrtveci in ranjenci: bleščeč vzgled najbolj izbranih mornarskih iu bojevniških vrlin. Ihpeiii Kraljeve mornarice v prvih treh k?ih vojne, to je cd 10, junija IS4G do 3!. maja 1943 Bojne ladje: Potopljeni sla bili dve bojni ladji s skii|)iio 65.400 tonami v Atlantskem morju; poškodovane so bile tri bojno ladje s skupno 90.750 tonami (Sredozemlje). Letalonosilke: Poškodovani sta bili dvo s 37.450 tonami (Sredozemlje). Križarke. Potopljenih: 17 (IO v Sredozemlju, ona pa v drugih morjih) s sktipno 120.850 tonami. Poškodovane: 24 (18 v Sredozemlju. 2 v Atlantiku iu 4 v drugih morjih) s skupno 188.00!) tonami. Uušilci in lorpedovke: Potopljenih: 35 (31 v Sredozemlju in t v Atlantiku) s skupno 53.850 tonami. Poškodovanih: 15 s skupno 22.500 tonami (Sredozemlje). Podmornice: Potopljenih: S9 (86 v Sredozemlju, 3 pa v drugih morjih) s skupno 91.909 tonami. Poškodovane: 3 s skupno 3000 tonami (Sredozemlje). Pomožne ladje. Potopljenih: 21 (11 v Sredozemlju, 5 v Atlantiku, 5 i>a v drugih morjih) s skupno 34.104 tonami. Poškodovanih: 6 (3 v Sredozemlju, 3 pa v drugih morjih) s skupno 870 tonami. Parniki. Potopljenih: 159 (39 v Sredozemlju, 107 v Atlantiku, 13 pa v drugih morjih) s skupno \\ Poslanica japonskega mornariškega ministra Tokio, 10. jun. AS. Minister japonske cesarsko mornarice je italijanskemu narodu ob petem dnevu italijanske kr. mornarice poslal tole poslanico: >Zelo srečen sem, da imam priložnost izrekali čestitke zavezniškemu italijanskemu narodu ob dnevu slav neilalijansko mornarice in ob obletnici udeležbe Italije v tej veliki vojni, ki ima namen vzpostavitev novega reda. Ponovno so zahvaljujem eksc, admiralu Riccardiju za poslanico, ki jo je 27. maja, oh obletnici cesarske mornarice naslovil japonski mornarici, za poslanico, ki je globoko vplivala in bodrila ne samo naših mornarjev.^ marveč ves japonski narod. Mi .Japonci so spoštljivo klanjamo vsem naporom vaše države^ v teli treh letih, v katerih sle se trudili doseči vojne ci I ie, ter trpljenju in težavam, ki jih je vaša dežela pretrpela in ki so vedno razvili značaj italijanskega naroda ler jih pripravljala k še večjim naporom. Vaša mornarica je v sodelovanju z zavezniško nemško mornarico v podmorniški vojni na Atlantiku in po drugih oceanih prizadejala sovražniku hude izgube, ogražala njegovo pomorsko oskrbo, ler v Sredozemlju ponovno napadala s podmorskimi in nadmorskimi silami ter v' tesnem sodelovanju z letalskimi silami močnejše sovražne enote in njegovo prevoze ter tako ovirala njihovo delovanje in zveze, llkrali pa sta vaša vojska in letalstvo v strnjenem medsebojnem sodelovanju ler v lesni zve/.i z zavezniškimi silami ovirala sovražnikove načrte bodi v raznih balkanskih deželah, bodi na vzhodnem bojišču ali pa na raznih afriških bojiščih, tor lako povzdignila vojaško slavo italijanskih oboroženih sil na vseh poljih. OI> današnji obletnici kr. mornarice in hkrati obletnice vašega vstopa v vojno bi mi Japonci vašim oboroženim silam in vašemu ljudstvu radi izrekli naše globoko spoštovanje. Pred kratkim so se sile vaše države in |ia nemške silo do zadnjega junaško borilo proli dosli močnejšemu sovražniku. Izguba Severno Afrike ni nič škodila vojaški 6lavi osnih čet. Nasprotno, treba jim Je celo priznati zaslugo, da so odlično nastopalo, četudi so bile šibkejše, da bi jim uspelo nadzirati vse bistvene postojanke osi ter zavleči izvedbo nastopov .ki jih je nameraval nasprotnik, tako da je vojaški položaj vaše države danes boljši zaradi doseženega skrajšanja bojišč, zaradi lažje preskrbe in zaradi možnosti premikov na notranjih vrinil. Naš pregovor pravi: slz zle 6reče se poraja uspeli.t Pregovor ima prav. Tudi jaz. mislim, da bo novi položaj v Severni Afriki ugoden za nadaljnji razvoj vojnih nastopov. Nasprotnik bo lahko pomnožil letalske napade na vašo državo, loda ne bo mogel zmanjšati z. bombardiranjem njene bojevitosti. Bombe lahko povzroče tvarno škodo, ne pa duhovne, lo je, nn morejo uničili borbene sile knkoga ljudstva. To silo more uničiti samo duh slehernega ljudstva. V starodavnih časih so velike sile Juana skušalo vdreti na Japonsko. V listih časih so naša država ni mogla spoprijeti z njimi in zdelo se jo nespametno, kaj takega poskusiti. A nazadnje sino jih le docela uničili. To je bilo odvisno od naše duhovne sile, ki no dovoljuje, da bi se podvrgli sovražniku. Kol kapitan korvete sem bil prod leli pomorski odposlanec v vaši državi in sem se lahko prepričal o vaši duhovni moči. Uspeh mojih opazovanj je. da se zavest ter sila italijanskega ljudstva v kočljivih trenutkih ojačujeta. Mislim, da je to dediščina, ki so vam jo pustili vaši predniki. Nihče ne sme pozabiti, rla so vaši predniki zaradi svoje veliko duhovne moči, ki jim je omogočala prenašali dolgo vojno, uničili Karlagino, ki je s svojim zlatom in s svojim brodovjem obvladovala vse Sredozemsko morje. V novejših časih je vaša država v nekem Ire-nutku jio zadnji vojni bila na leni, da bo boljSe-vizirana. Tedaj pa so na zapoved Duceja vstalo črne srajce, ki se jim je s pomočjo in sodelovanjem vsega ljudstva posrečilo ohranili sestav države nedotaknjen. Ko sem zvedel, da so nasprotnikovo letalsko bombardiranje vedno bolj ojačuje, me je to globoko ganilo ler me. potrdilo v sodlii, ki sem si jo ustvaril, ko sem živel med vami. Ponosen sem, da Japonska vojskuje to veliko vojno z. vašim ljudstvom vred in da more vedno tesneje sodelovali s silami osi. da bi se skupno dosegla končna zmaga. Menjajoča se vojna sreča jo za nas vojake v vseh časih bila nekaj navadnega. Toda pravijo, da kdor počiva na zmagi, 'izgubi lovor, kakor izgubi življenje tisti, ki jo potil zaradi poraza. Kdor vzdrži slo polomov, si osvoji zmago. Zmaga in poraz, se odločala v zadnjih potili minutah. Na dan vašo mornarice in nn oblelniio vstopa vaše države v vojno, sem vesel, da vam lahko zagotovim, da japonsko ljudstvo, enako vašemu, vedno bolj ojačuje svojo bojevniško zavest, kljub vsem težkočam, da bi osvojilo končno zmago. — Admiral, 1.110.6(13 tonami. Poškodovanih: 18 (15 v Sredozemlju, 3 na Atlantiku) s skupno 88.(iiio tonami. Cisterne in pctrolejske ladje: Potopljenih: 31 (S v Sredozemlju, 21 na " tlantiku, 2 pa na drugih morjih) s skupno 270.415 tonami. Poškodovana: ena z. 10.000 tonami (Atlantik). Ladje neuKOtovljene vrste: Poškodovanih: 7 s skupno lti.OOO 'tonami (Sredozemlje). Vseli ladij je hilo potopljenih: 345 (191 v Sredozemlju. ,139 na Atlantiku in 24 v drugih morjih) s skupno 1.75 3.13C tonami. Poškodovanih jc bilo skupno: 79 ladij (06 v Sredozemlju, 6 na Atlantiku iu 7 v drugih morjih) s skupno 457.230.tonami. Uspehi italijanskih podmornic Bojne ladje: Potopljeni: 2 s skupno 65.140 lonnnii (Atlantik). Poškodovana: ena s skupno 21415Q tonami (Sredozemlje). Letalonosilke. Poškodovani: 2 s skupno 37.450 tonami (Sredozemlje). Križarke. Potopljenih: 6 s skupno 33.180 tonami (Sredozemlje). Poškodovanih: 8 ((i v Sredo-z.omlju. 2 v Atlantiku) s skupno 61.000 tonami. Itušilci in torpedovke. Potopljenih: 20 (17 v Sredozemlju. 3 v Atlantiku) s skupno 30.215 tonami. Poškodovani: 2 s skupno 3000 tonami (Sredozemlje). Podmornice. Potopljenih: 6 s skupno 8.090 tonami (Sredozemlje). Pomožne ladje. Potopljenih: 0 (1 v Sredozemlju. 5 na Atlantiku) s skupno 26.394 tonami. Parniki. Potopljenih: 139 (28 v Sredozemlju, 108 na Atlantiku. '.! pa v drugih morjih) s skupno 976.211 tonami. Poškodovanih: 12 (9 v Sredozemlju, 3 v Atlantiku) s skupno O.S.OOo tonami. Cisterne in pctrolejske ladje. Potopljenih: 29 (6 v Sredozemlju, 21 nn Atlantiku in 2 v drugih morjih) s skupno 260.415 tonami. Poškodovana: ena 10.000tonska (Atlantik). Ladje neugotovljene vrste. Poškodovani: 2 s skupno 4000 tonami (Sredozemlje). Vseli ladij je hilo potopljenih: 208 (64 v Sredozemlju, 139 v Atlantiku iu v drugih morjih) s skupno 1,404.905 tonami. Poškodovanih je hilo skupno: 28 ladij (22 v Sredozemlju in ti v Atlantiku) s skupno 213.200 tonami. Pomorske bitke A) Skupnih pomorskih bilk s površinskimi ladjami je bilo 29. B) Nastopi napadalnih sredstev: 26. marca 1941, Susa : potopljena je bila ena križarka, ena 20.000 Ionska petrolejska ladja ler on 12.000-tonski parnik. — 26. julija 1941, Malta: število jiotopitov neugotovljeno. Slišale so se eksplozije. ki so potrdile, da so bili cilji zadeli. — 20. septembra 1941. Gibraltar: 4 parniki potopljeni. — 19. decembra 1941. A I e k s a n d r i ja: zadeti in onesposobljeni sla bili oklepnici >Queen Elizabeth in >ValianU. — 18. septembra 1942, Gibraltar: 1 parnik potopljen, 5 pa poškodovanih. — V noči na 12. december 1942: A 1 -žir: 2 paruika potopljena, 1 križarka in 1 parnik pa poškodovana. Poslanica velikega admirala Dbnitza Rim. 10. junija. Veliki admiral Donitz je poslal italijanski mornariti naslednjo |>oslanioo: »Nemška vojna mornarica z. menoj vred dviga misel k tovarišem italijanske Kr. mornarice v zvestem brtitstvu v orožju na dan, ki se slavi v čast padlih junakov in slavnih dejanj, doseženih z. visokim duhom požrtvovalnosti. Junaško zadržanje posadk italijanskih vojnih in trgovskih ladij, zaposlenjh v liorhi za preskrbo Titnlsa, predstavlja nesmrtno stran slave. Neomajna volja in odločen vojni duh, ki so ga jx>kazali ti borci, pomeni določen znak, da bo zgodovinska borba Italijo in naša borba |iroli skupnemu sovražniku dovedln do svobode in veličine fašističnega imperija. t f t Prazno upanje sovražnikov Angleži priznavajo, da so zgubili že 47.000 letalcev Rim, 10. junija. Trde so v Sredozemlju naloge italijanskega letalstva, ki mora napadati sovražna pomorska oporišča, ladijske spremljave ob atriški obali in se zoperstavljati sovražni letalski ofenzivi pri njenih strahovalnih napadih na glavna italijanska središča, na italijanske otoke in na južno Italijo. Pri tem trojnem delovanju sovražne sile dnevno izgubljajo ne le mnogo letal, marveč, kar je še važnejše, tudi mnogo ljudi. Celo v Angliji ne manjka kritike zoper to zapravljanje dragocenih sil, ki jih je težko nadomestiti. »Yorkshire Post« je pred dnevi pisal, da je obžalovati 47.000 ljudi, ki jih je angleško letalstvo zgubilo od začetka vojne do danes in da je zelo zmotno misliti, da bodo letalski napadi privedli do zmage. Toda v nasprotnem taboru trenutno prevladu- jejo politični oziri nad vojaškimi: Churchill v svoji trdovratrfosti še upa, da bo načrtno uničevanje naših mest ter obstreljevanje našega civilnega prebivalstva dovedlo Italijo do predaje ter izzvalo veliko odločitev, ki je, kakor on dobro ve, nikdar ne bi bilo mogoče doseči s silo orožja. Z isto zagrizenostjo, s katero se je Churchill v prvi svetovni vojni zagnal proti Gallipoliju, brezkoristno žrtvujoč desetine tisočev najboljših ljudi, poganja danes nujboljše angleške in ameriške letalce proti Italiji. Posledice bodo iste: pri Gallipoliju je Churchill doživel poraz, ki je prešel v zgodovino. Na italijanskem škornju pa bo dobil odgovor, mnogo večji od tega poraza. Njegova slepota ga ovira, da se tega še ne more zavedati. Samo naš neupogljiv odpor mu bo odprl oči ter ga prepričal, da se moti. Ko se bo to zgodilo, bo nastopil naš trenutek za maščevanje naših mrtvih. Churchillove negotovosti in skrbi Berlin, 10. junija. DNB* poroča v nekem dopisu iz Amsterdama v zvezi s Churc hillovim govorom v spodnji zbornici o Churchillovi izjavi, da je treba- pri pomorskih nastopih pričakovati težave in ovire vseh vrst. Dodal je, du ne more dati zagotovil o bodočih dogodkih. Obžaloval je, da je pred nekaj dnevi dejal: »Naznanja se nam odlična bodočnost«, Z ozirom na težavnost |xiložaja bi bilo l>olje govoriti o »boljših in ugodnejših izgledih«. Med govorom je tudi povedul, da znašajo celotne izgube obeh angleških armad v Severni Afriki od prehodu meje v Tripolisu 37.000 mrtvih, pogrešanih iu ranjenih. Največji del govora jc bil posvečen poskusu, pokazati, da obstoja med Anglijo in Združenimi državami popolno soglasje v vojaškem oli političnem pogledu. Obrazložil je gluvne smernice vseli ciljev, ki so jih obravnavali pri zadnjih treh sestankih z Rooseveltom. Odklonil je izjavo o podrobnostih med pogovori izdelanih nučrtov. Dejal je le. du bodo po teh načrtih uporabili proti sovražniku čim večjo in strahotnejso silo. Churchillov govor je značilen po nekaterih ugodnih in neugodnih napovedih. Optimizem, s katerim je božal ušesa svojih poslušalcev, zmaga, ki se svetlika na obzorju, vse to je bilo spremljano z mnogimi navedbami vojaških iu političnih težav. Tako je po eni strani govoril o sporazuma med zavezniki, na drugi struni pa je svaril pred krizo med zavezniki. Priznanje, du vsak zaveznik gleda na različna bojišču s posebnega stališča, je nad vse značilno. Churchill se je hvalil, da je podmorniška nevarnost premagana in da so bile podmornice največji trn zn Anglijo. Govoril je o katastrofi, ki bo zadela osne sile, tukoj nato pa je dejal, da ne more dati nobenega zagotovila, kaj se bo zgodilo in da si ni treba delati preveč utvar o zlomu sovražnika. Nič manj značilen ni molk o njegovih pogovorih, ki bi gotovo zanimali člane zbornice bolj kakor skrivnostna namiga-vanju nu vojaške iniciative. Izrazil je le, obžalovanje, da se ni mogel sestati s Stalinom nli kakim drugim zastopnikom Sovjetske Zveze. To priznanje je precej zmanjšalo čuden poziv angleškega ministrskega predsednika Združenim držuvum, naj po vojni sodelujejo z angleško skupnostjo. Svojo pravo sliko je pokazal Churchill takrat, ko je prešel na najzapeljivejši predmet, to jc nn letalski terorizem. S težko prekoslji-vim cinizmom je zahteval te barbarske nusto-pc, ki jih je poveličeval kot temelj vsega vojskovanja. , Gospodarstvo Avtomobilska cesta Trieste—Budimpešta. Tudi na Madžarskem napredujejo proučevalna dela za graditev nove avtomobilske ceste, ki naj bi vezala Trieste z Budimpešto preko Hrvatske. Nova cesta naj bi bila dolga 500 km in naj bi imela dvojno širino za obojesmerni promet. V Triesteju naj bi nova cesta dobila priključek na obstoječo cestno omrežje v Padovi nižini. Predstavniki Italije, Hrvatske in Madžarske so se začeli pogovarjati tudi že o načrtu in financiranju gradbenih del. Tvornica lakov, Marx, ▼ Domžalah. Na zadnjem izrednem občnem zboru delničarjev Tvornice lakov Ludvik Marx v Domžalah je bilo sklenjeno spremeniti družbeno obliko v komanditno družbo, ker se nahaja več kot 98% delnic v rokah tvor-nicc Ludvik Marx na Dunaju. Hrvatska občna kreditna banka v Zagrebu izkazuje za lansko leto pri glavnici 40 milij. kun čistega dobička 2.9 milij. kun. kar da skupaj s prenosom iz. prejšnjega lela 6.6 milij. kun. Bilančna vsota znaša 278.2 milij. kun. Hrvatsko - romunska trgovinska pogajanja. Te dni se bodo začela v Bukarešti hrvatsko-romunska trgovinska pogajanja. Prva trgovinska pogodba med obema državama je bila sklenjena dne 5. avgusta 1941, ki pa je bila začasno podaljšana do konca maja letos. Nova pogodba naj bi veljala za eno leto. Nemško zadružništvo v Banatn. Agraria, osr. nemška kmetijska zadruga v Vel. Bečkereku za Banat, izkazuje za lansko leto prodaj žita in semena sončnic za 350 milij. din. Površina sončnic se je povečala v primeri z letom 1941 na tri-kraino tedanjo višino. Ves promet je znašal lani 419.60 (1941 536.8) milij. din. bilančna vsota je narasla od 47.33 na 84.79 milij. din. Mezdo v Švici. Uradno objavljajo novo tabelo o prilagoditvi plač uslužbencev v Švici. Povprečno znaša zvišanje mezd 26%, dočim so življenjski stroški v večji meri narasli, tako da krije zvišanje mezd samo 56% višje nastalih življenjskih stroškov. Največje je povišanje mezd pri družinah z dohodkom do 3000 frankov letno, in sicer znaša 38%. dočim znaša v najvišji skupini z dohodki na 6000 frankov letno 24%. To pomeni, da zvišanje mezd krije v prvi skupini 82% poviška življenjskih stroškov, v najvišji skupini pa samo 56%. SK Žabjak. V petek, 11. t. m. bo ob 19.15 v klubski sobi pri Lozarju v Rožni ulici obvezen sestanek odbora. — V nedeljo in ponedeljek nastopi naša ndadina na mladinskem turnirju na igrišču Hermesa. Pričetek v nedeljo ob 9.30 in ponedeljek ob 16. Zopet požig šole Ljubljana, 10. juuija. Kuko so komunisti v naši pokrajini postuli naenkrat »nacionalna akcija«, kakor vpijejo po razpustu kominterne komunistični propagandni kričači v Ljubljani, spet potrjuje novo komunistično dejanje v Dobrniču. V torek, 2. junija je pridrvelo okrog 5. popoldne v Dobrnič 15 članov ropurske tolpe. Ustavili so se pred lepim poslopjem ljudske šole, si jo nekaj časa ogledovali, nato pa zahtevali šolskega upravitelja. Tega ni bilo, zato je prišla ven njegova namestnica. Povedali so ji, da bodo zažgali šolo. Učiteljica se je spustila v jok ter tolpo komaj preprosila, da je luliko odnesla pred požigom iz šole pohištvo in drugo svoje' premoženje. Vuščani so ji pomagali, med tem časom pa je prišla še večja zločinska tolpa, znosila nu kup šolske klopi in vse, kur jc bilo v šoli in v pisarni, vse to polila z bencinom in zažgala. Od ponosne šole je ostalo Ic golo temeljno zidovje. Tako komunisti uničujejo naše kulturne spomenike, sebi pa pišejo najsramotnejšo zgodovino, ki bo pričala o njihovem delu ter opozarjala tudi naše vzgojitelje, da ne slede kot do sedaj zločincem, požigulcem naših šol, proT svetnih domov in ccrkva. Kompoljci za svojo cerkev Versko življenje v Kompoljah se je zadnja lela, zlasti pa preteklo leto, ko je prav naša vas še posebno trpela pod komunističnim nasiljem. Po vsem trpljenju se je ljudtvo zatekalo v cerkev in mnogo moljlo. Sedaj je prišla iz ljudstva samega pobuda, da IkhIo uredili svojo podružnično cerkev. Zbrali so nad 25.000 lir v denarju in v materialu in s tem so zgradili k cerkvi novo zakristijo, za njo so tudi kupili notranjo opremo, tako da je koin-poljska cerkvica postala še bolj prikupna. S preostalim denarjem so nakupili več novih cerkvenih oblačil, te dni pa bodo postavili v cerkev še novo, zelo lepo obhajilno mizo. Načrte za zakristijo in notranjo opremo ter obhajilno mizo je napravil umetnostni historik Šoukal France iz Ljubljane. Posebno lepa je zlasti obhajilna miza. ki je bila cerkvi res potrebna, saj je skoraj dnevno v njej po 200 obhajil. Vremenska napoved: 11. junija, petek: ponoči mnogo dežja (morda tudi nevihte), čez dan se bo zjasnilo. 12. junija, sobota: jasno, podnevi vroče. Ducejeva nagrada dvojčkom Visoki komisar je iz Duceievegu sklada podelil zukoncemu Božič Leo|>oldu in Frančiški iz Rudnika št. 48 ob priliki rojstva dvojčkov nagrado v znesku 000 lir. Predavanje o Krištofu Kolumbu Predsedstvo itulijanskegu kulturnega instituta opozarju, da bo dunes II. junija ob 19. profesor Vito Capaluea predaval v veliki dvorani instituta o Krištofu Kolumbu. Vstop je prost. Imenovanje predsednika izpitne komisije pri profesorskih izpitih ti. dr. llihard Zupančič, redni profesor na univerzi v Ljubljani, se imenuje za predsednika stalne izpitne komisije za opravljanje profesorskih izpilov v Ljubljani za dobo do 15. oktobra 1948-XX1I. Razpust upravnega odbora Kmetijske zadruge v Kočevju Upravni odbor Kmetijske zadruge v Kočevju so razpušča. Za izrednega komisarja navedene zadruge se imenuje z nalogo, da izvede njeno likvidacijo, rag. Umberto Tosoni, z vsemi pravicami, ki sta jih imeli redna uprava in skupščina. Bokalce okraj samostojen ribarski l?ibarski okroj št, 42. Bokalce se proglaša za samosvoj ribarski okraj z istim nazivom. Opozorilo potrošnikom kuriva Dogaja 6e, da mnogi izmed potrošnikov nimajo potrebne uvidevnosti in v današnjih izrednih časih odklanjajo prevzem šentjanškega iu kočevskega premoga od trgovcev s kurivom ter zuhlevajo, da se jim dobavi le trboveljski premog, katerega je na razpolago znatno manj kakor domačegu. Ker trgovci morajo prevzeti polovico domačega premoga, ako hočejo dobili ostanek trboveljskega, iii gornji postopek v svojih posledicah onemogočil izvrševanje razdelitve premoga in bi pomenil pro-težiranje enih strank nu škodo potrpežljivosti drugih. Zato je Pokrajinski svet korporacij izdal odredbo z. dne 4. t. ni., št. 1399, po knteri se mora vsem strankam brez izjeme, ko zahtevajo premog, najprej dobaviti polovica v šentjanškem, odnosno kočevskem premogu, knteri od obeli bo pač na razpolago ob Času dobave, in sc jim šele nato, ko so prevzele polovico pripadajoče jim količine premoga iz navedenih rudnikov, sme dobaviti ostanek v trboveljskem premogu. V nobenem primeru trgovci ne sinejo postopati obratno in so osebno odgovorni za pravilno izvrševanje razdelitve kuriva. Nakaznice za kurivo 6e glasijo na premog kot tak ter drva in ne dajejo zato strankam nobeno pravice zahtevati dobavo izključno trboveljskega premoga. Strankam, ki odklanjajo prevzem najmanj polovice šentjanškega premoga, bodo nakaznice za kurivo razveljavljeno. Trgovci s kurivom so dolžni javiti imena takih strank in številke nakaznic v svrho nadaljnjega postopka Pokrajinskemu svetu korporacij. Opozarjamo na gornje. ,besed i lo citirane odredbe Pokrajinskega sveta korporacij in priporočamo potrošnikom, da jo v lastnem interesu upoštevajo ter pohitijo z naročili premoga sedaj, ko je dana prilika za takojšnjo dobavo. Sindikat trgovccc s kurivom. Večja poraba vode Po pravilniku za občinsko vodarino ima vsako stanovanje z nad 380 lir cenjeno letno najemnino na razpolago 600 litrov vode na dan, ki je že plačana z. davščino — vodarino. Ta množina ustreza 150 litrov vode na dan na osebo, kar je popolnoma dosti za normalne potrebe. Če pa prebivalci hiše porabijo več vode, jo morajo plačati posebej. Tako določa ludi § 7 pravilnika za vodarino, ki se glasi: »Povračilo plačane vodarine kakor tudi pristojbine za dejansko potrošeno vodo, more vsak posestnik zahtevati od svojih najemnikov. če ni med njimi drugega dogovora.« Pri večini primerov jc ugotovljeno, da jo na-slala večja poraba vode lo zaradi malomarnosti tistih gospodarjev ali najemnikov, ki puste pri pokvarjenih pipah vodo odtekati cele mesece, predvsem pa pri straniščih. Znano je, da hišni gospodarji pozimi zaradi mraza regulirajo straniščne odtoke, potem pa jih kaj radi pozabijo zapreti o pravem času. Sploh sc pri večini primerov opaža večja poraba vode zaradi odtekanja vode v straniščih. Zato svetujemo vsem gospodarjem, naj vsaj trikrat na leto sami ali po koncesioniranem instalaterju pri strankah v hišah pregledajo vodovodne naprave, pipe in stranišča, to pa posebno pred zimo, po končani zimi in vsaj še enkrat med letom, da se izognejo neprijetnostim plačila za večjo porabo vode. Pri pipah je treba izmenjati tesnila, pri straniščnih rezervoarjih pa je tudi važno, da so tako imenovani sedeži pod tesnilom gladki, da se voda popolnoma zapira. Prav tako svetujemo najemnikom stanovanj, Ljubljana, 10. junija. Umrl jc danes popoldne v Leonišču v Ljubljani gospod kanonik novomeškega kolcgiatne-ga kapitlja Franc Ferjančič. Kraj in čus pogrebu objavimo v jutrišnji številki. t P. Kerubin Tušek OFM Dne 14. majnika t. 1. je preminul gospod župnik iz Nazarja v Savinjski dolini P. Kerubin Tušek. Bolehal je dalje časa iu vkljub skrbni negi, ki je jc bil deležen od meseca januarja v bolnišnici, ,ie slednjič podlegel. Za Savinjčane sploh in za nazarsko faro posebej je to bridka in nenadomestljiva izguba. Pokojni p. Kerubin je bil nad 30 let župnik v Nazarjih in poznali so ga daleč naokrog. Bil je nad vse ljubezniv In spreten dušni pastir. Posebno Je bila oblegana njegova spovednica. Njegove pridige so bile izklesane in prepričevalne. Govoril je z ueugua-niin ognjem. Nazarje mu jo bilo tako pri 6rcu, da se ni mogel ločiti od njega. Večkrat so ga hoteli izvoliti za provinciala, pa ga je vsekdar zazeblo pri srcu ob misli, da bi moral zapustili svojo ljubljeno čredo. Bajši se je vsem časlcni odpovedal. Pokojni se je rodil pri Sv. Lenartu nad Škofjo Loko 8. septembra 1876. Z 20. leti ie stopil v red sv. Frančiška in je leta 1900 pel novo mašo. Po končanem bogoslovju so ga predstojniki poslali v Rim, da se pripravi za profesorja domačega frančiškanskega bogoslovja. Nekaj let je potem res opravljal profesorsko službo v Kamniku a leta 1910 je prišel v Nazarje za župnika in gvardijana. kjer je ostal nad 30 let. Z malo presledki je bil ves čas predstojnik samostana, bil večkrat definilor in kustos provincije. Lavan-tinski škof ga je imenoval ludi za duhovnega svetnika. Ob prevratu je iskal zdravja najprej v kapucinskem samostanu v Celju, nato v celiski bolnišnici, od koder se je povrnil k svoji čredi v Nazarje, pa se mu je kmalu zdravje zrahljalo, da je moral ponovno na zdravljenje. Zdaj je odbila njegova zadnja ura. Prav golovo je prišla Marija nazarska po njegovo dušo. da ji pokaž« po (eni zemeljskem izgnanstvu blagoslovljeni sad svojega telesa. Dobri p. Kerubin, ki se .ie na tebi izpolnila beseda naše nagrobne pesmi »truplo tvoje bo pepel*, moli za nas pri Bogu! Program Radio Ljubljana Petek, 11. Juull«. — 7.30 Operetna glasba. — fi.00 Napoved čas«, — Poročila v i laiijauščini. — l'J.20 IMošeo. — 12.30 Poročilu v slovenščini — 12.43 Pesnit in napevi. — 1.1.00 Napoved časa. — Poročita v italijanščini. — 1,1.10 Poročila Vrhovnega Poveljstva Oboroženih Sil v slovenščini. — 13.12 Simfonična glasb«. — 13.23 Radijske pesmi — orkester pesmi vodi dirigent Angelini — 14.00 Poročil« v italijanščini — 1X10 Koueert radijskega orkestra vodi dirigent D. M. sijaneo. — Orkestralna glasba. — 14.40 Pisana glasba, — 13.00 Poročila v slovenščini. — 17.00 Napoved časa. — Poročila v Miriljirtiš?nit. — 17.13 Lahka glasb«. — 17..13 Koncert čeli s t« Adolfa Fanlini jn. — 19.00 Govorimo ilatijnnsko'. poučuje prof. dr. Stanko Leben. — 13.30 Poročila v slovenščini. — 19.43 Politični komentar v slovenščini. — 20 00 Napoved časa. — Poročil« v italijanščini — 20.20 liHiho 7.a družine. — 21.03 Orkester »Armonla* vodi dirigent Segurini. — 21.40 Koncert Radijskega orkestra vodi dirigent T). M. ftij«nee. sode-lujo snpranistk« Valerija Heybal — operna gbishn. — 22.10 I,«hko glasbo vodi dirigent Petruliu. — 22.43 Poročita v italijanščini. naj se v lastnem interesu ravnajo po teh navodilih in naj tudi sodelujejo s hišnim gospodarjem. Če se bodo stranke in hišni posestniki ravnali po teh navodilih, gotovo po navadnih stanovanjskih hišah ne bo večje porabe vode. Sicer pač ni drugega zdravila kakor — plačilo. Po hišah, kjer 60 obrtni prostori kakor gostilne, fotografski ateljeji, brivnice in podobni obrati, je razumljivo, da je vedno večja poraba vode. Samo ob sebi je umevno, da jo mora plačati tisti najemnik-obrtnik, če ni drugega dogovora. Pri večjih porabah se lahko namesti poseben vodomer, kar pri upravi mestnega vodovoda oskrbi koncesioiiirani vodovodni instalater. Če vodomer kaže izredno veliko porabo vodo, uprava mestnega vodovoda opozori lastnika hiše, naj pregleda hišne vodovodne inštalacije. Za primere počenih ccvi so koncesionirani inštalaterji dobili natančna navodila za postopek, da lahko potem hišni posestnik prosi za delili odpis vode, ki je stekla brez njegove krivde. Vsa pojasnila vodovodnih zadev lahko posestniki dobijo pri upravi mestnega vodovoda na Krekovem trgu št. 10-11 vsak delavnik med uradnimi urami od 10 do 12. Ob nepričakovanih poškodbah, ko bi hiši pretila večja škoda, pa je tudi ponoči vedno na razpolago dežurni monter v delavnici mestnega vodovoda v pritličju Mahrove hiše na Krekovem trgu št. 10. Zadira carica 41 II. DEL. V. Prva polovica vladanja (189C—1904). 1. Prvi boji, prva razočaranja. Pustili smo carsko dvojico v trenutku, ko je po slovesnostih kronanja začela svoje novo življenje, ki je bilo neločljivo povezano z življenjem Rusije. Prvi meseci srečne intimnosti so prešli. Zdaj je carica le redkokrat uživala 9rečo, da je mogla biti sama s svojim soprogom. A to še ni bilo dovolj. Usojeno je bilo, da je njuno prizadevanje, da bi živela sama zase, postalo vir nezadovoljnosti od strani drugih in da so postajale vedno bolj številne obtožbe proti carici, češ, da hoče navezali soproga samo nase in ga odtegniti njegovim vladarskim dolžnostim. Hudobni petrograjski jeziki so celo irdill, da je ubogi vladar bil že zdavnaj naveličan preveč goreče ženine ljubezni. Carska dvojica si je |>o kronanju mogla privoščiti komaj dva meseca počitka, nato pa je odšla v inozemstvo na svoje prvo veliko uradno potovanje. Obisk evropskih glavnih mest se je začel z Dunajem. Ruska diplomacija je polagala veliko važnost na ta vljudnostni obisk cesarju Francu Jožefu, s katerim jo hotela doseči prijateljsko ureditev balkanskih vprašanj. Rusko zunanjo politiko, ki jo jo Aleksander III. vodil osebno, je Nikolaj II. poveril zunanjemu ministru knezu Lobanovu, ki ga je sam imenoval. Težko bi bil mogel izbrati bolje. Zaradi svojih odličnih državniških lastnosti in neprekosljivih političnih izkušenj, je bil kakor nalašč ustvarjen, da postane svetovalec in voditelj mlademu vladarju. Toda usoda je ho- tela, da Nikolaj II. ni smel imeti takega vodnika. Knez Lobano, je namreč nenadoma umrl v carskem vlaku, prav ob vrnitvi s tega prvega potovanja na Dunaj, kamor je spremljal carja. To je bila za carja nenadomestljiva izguba, ki je bila še toliko bolj žalostna zaradi tragičnih okoliščin smili same, kajti knez je umrl pol ure potem, ko je skupaj s carjem obedoval v vlaku, V tem usodnem trenutku je bilo mogoče videti nov znak zle sence, ki se je zgrinjala nad glavo nesrečnega vladarja. Tudi carico je ta nenadna smrt zadela v živo. K sreči ni nikdar izvedela, kako so hudobni jeziki razširili govorico, da je vzrok tc nesreče bila ona. Po Petrogradu se je govorilo, da se je ona igrala v vlaku z zavoro in da je zaradi tega vlak za hip obstal. Knez Lcbanov je mislil, da gre za atentat na carja iii se je tako prestrašil, da njegovo srce ni preneslo tega razburjenje. Omenimo to neumnost, da še enkrat poudarimo, kako so hudobne govorice, ki so se širile po krožkih in salonih, bile vzrok, da je javnost še bolj zasovražila ubogo carico. Po obisku na Dunaju je carska dvojica prebila nekaj časa na Angleškem pri kraljici Viktoriji. Temu obisku je sledil zmagoslaven prihod v Francijo. Ta obisk je bil silno zaželjen, ker je bil krona prizadevanj za francosko-rusko zbližanje. Navdušen sprejem v Cherbourgu, veličastni dnevi v Parizu med vzklikanjem množice in končno krasna vojaška parada v Chfilonu, vse to jc ostalo neizbrisno v ruski in francoski zgodovini. Carica jc videla, da jo množice pozdravljajo z iskrenim navdušenjem in lo spoznanje ji ,ic pripomoglo, da je premagala svojo prirojeno boječnost: bila je vsa nasmejana in ljubka in nič ni kalilo očarujočega vtisa, ki ga je napravljala mlada in bleščeča lepota. Frncoški tisk jo je enoduSno poveličeval ves čas obiska, vendar pa ni mogel zakriti sence nevolje, ko sla visoka gosta odšla v Nemčijo, kamor ju ni vodil samo obvezni obisk pri cesarju Viljemu, ampak sla imela namen ostati nekaj časa v Darmstadtu. Čisto naravno je, da si je carica zaželela zopet videli svojo domovino in predvsem brata. Tudi carju, ki je že od otroških let pogosto hodil na obisk na Dansko k staršem svoje matere, ec je zdelo jiopolnoma naravno, da si jo želel odpočilka v družini svoje soproge, kakor je to storil njegov oče. A kruta usoda, ki je bila povsod na preži, je tudi tukaj ustvarjala težave, ki jih Aleksander III. ni poznal. Danska je bila majhna, nevtralna dežela, lles-senska pa je tvorila del Nemčije in je bil zato njen položaj čisto drugačen. V Darmstadtu Nikolaj II. ni bil samo v hiši svojega svaka, temveč tudi na ozemlju nemškega ccsarslva. Viljem II. ni nikdar zanemaril prilike, da bi opozoril na 6vojo prisotnost, če že ne v Darmstadtu samem, pa- vsaj ob priliki, ko sta car in carica prihajala v to mesto ali odhajala. Z veliko vnemo je poudarjal svoje sorodstvo z rusko carsko dvojico, ter poudarjal svoje prijateljstvo. tako da je vsakemu obisku Nikolaja II. na Hessenskeni dal neko politično ozadje. Iz tega razloga sta ?c mlada zakonca morala odpovedati temu odpočilku v družinskem krogu. Obisk v Darmsladlu je zaključil veliko jiolovanjc po Evropi v letu 1890. Temu potovanju so sicer sledila še druga, ki pa so postajala vedno bolj redka in ki so redno vzbujala precejšnje nezadovoljstvo. V Franciji in v Rusiji so mnogi sumili, da je carica naklonjena Nemcem iu zalo so željo carskc dvojice, da bi 6c odpočila v domačem krogu, smatrali kot kršitev francosko-ruske zveze s tirani carice. Ruska družba ni zamerila carici Mariji njene velike ljubezni do danskih sorodnikov, medtem ko so vsi obsojali željo carice Aleksandre, da lil preživela nekaj dni v hiši svojega očeta in v družbi ljubljenega brala... novice Birmovanje v ljublianski stolnici Na binkoštno nedeljo bo v stolnici sv. Nikolaja zadnja sv. maša za vernike ob 8 zjutraj. Ob pol 9 je zadnje sv. obhajilo vernikov. Nato se stolnica izprazni ia ostane rezervirana samo za birmanee in botre. Ob 9 je pontifikalna škofova maša. Po maši se ob 10 prične birmovanje. liotri naj z birmanci počakajo na svojih mestih v klopeh iu ob njih, da jih reditelji uvrste. Birmanje se vrši edino pod kupolo. Ko so otroci birmani, gredo skozi zakrislijska vrata ven in se, ko pozvoni z zakristijskim zvonom, vrnejo skozi glavna vrata v cerkev. Ko prejmejo zadnji blagoslov, gredo iz cerkve skozi stranska vrata (nasproti prižnice). Vhod v cerkev je med vsem birmova-njem edino skozi glavna vrata, izhod le skozi tiranska vrata. Ob 10 iu pol 12 bosta pri stranskem ollarju tihi maši za birmanco in botre, ki dotlej še niso biii pri sv. maši. Popoldne so v stolnici ob pol 3 slovesne ve-černice. Ob 3 je binn.ovanje po gornjem redu. — Zadnji blagoslov je ob sklepu hirmovanja. Po birmi so slovesne litanije. Na binkoštni ponedeljek. je ob 10 pontifikalna maša. Po maši je ob 11 začetek birniovanja. Zadnji blagoslov je le ob sklepu. Popolduo ul birmovanja. Birmanci morajo imeti v rokah birmanski listek in trak. Pri delitvi birme položi boter desno roko na desno ramo birmanra. Ko je ta birman, mu boter preveže čelo s trakom. Nato odideta k oltarju sv. Kešnjega Telesa, kjer se birmanru odvzame trak in so mu s čela zbriše sv. krizma. Botri naj skrbe, da bodo birmanci pri sv. maši in da prejmejo ludi zadnji blagoslov, ki spada k obredu sv. birmo. Znamenje za zadnji blagoslov se bo vsakikrat dalo z zakristijskim zvonom. Og, ljubljanski kateheti naj pridejo iskat birmanske pole v pisarno škofijskega ordinariala. Takoj po binkoštih naj pole vrnejo izpolnjene. — Škofijski ordiiiariat. Koledar Petek, II. rožnika: Barnaba, apostol; Parizij, epoznavalec; Marcijal, mučenec. Sobota. 12. rožnika: .lan. Fakund, spoznavalec; Leon 111., papež; Bazilid, mučenec. Lunina sprememba: 11. rožnika ob 3.35 prvi krajec, llerschel napoveduje oblačno in deževno vreme. Zgodovinski paberki II. rožnika: I. 17S2. je cesar Jožef II. (1780-1790) s posebnim patentom odpravil n e v o 1 j s t v o ali robstvo, lo je vse one vezi, ki so še omejevalo osebno svobodo podložnikov iu jih priklepalo na grudo. Robstvo v strogem pomenu besede, ko se jo človek smel kot mrtva slvar prodati, podariti ali zamenjati, pri nas že proli koncu srednjega veka nj bilo več v navadi. Kmet je (EL KIIV O UNION 2MI Odličen film po sptofnrfji znani pripovedki mladinskega pisatelja E.TJo Amlcisa »Srce« »Od Apeninov do Andov« Dečka, kt Išče po Ameriki nvojo mnter — Izvrstno podaja mladi Cesar« Barbettt. Predstave ob delavnikih ob 16 30. 17.30 In 10.30; ob nedeljah ln praznikih ob 10.30, 15.30. 17.30 In 19.30 1_ rEL KINO MATICA "" Plim v najkrasnejSil) prlrodnib barvah! Najsljajnejši uspeh evropske filmske produkcije! Čudoviti posnetki »zlate« Prage! Tragična zgodba deklice, ki jo je pogubtlo velemesto! Češki narodni plesi In prizori U »PRODANE NEVESTE« »Praga zlato mesto« V glavni vlogi KRISTINA SODERBAUM! Predstavo ob 15. 17 In 19.15. m KINO KODELJEVO «1(4 Globoka drama v eksotičnem okviru »Rumeni pekel « Foaco Gtachcttl, Maria Tasnady, Javor Tat Za dodatek odličen zabavni film W »Parada smelia« Nastopajo najboljši komiki: Nervo Knok, Fianagan Gold.----PREDSTAVE: delavnik: ob IS; nedelja: ob 14.30 in 17.30. imel do zemljiškega gospoda celo vrsto obveznosti, tako da ni smel zapustiti brez gospodovega dovoljenja jiosestva, prav tako se ni smel ženiti, če mu ni prej gospod dovolil, otroci so se morali držati očetovega poklica, ako ni gospod drugače odločil. S cesarskim odlokom so bile vse te omejitve osebne svobode odpravljene. Ostale pa so Se nadalje obveznosti, ki jih je moral podložnik plačevati od zemljišča, le da jo poseben patent natančno določil njihovo višino. Osvoboditev kmetu e bila za nas Slovence izrednega pomena. Po Jožefovi odredbi pa je slovenski "kmet lahko poslal svojega sina v šole in prav i/, vrst teh kmečkih sinov, ki so vsaj delno ohranili vez z. rodno grudo, je zrastla večina naših preporoditeljev v prvi polovici 19. stoletja — I. 1811. je umrl v Bhilneni gradu nad Vrb-skim jezerom na Koroškem Urban ,1 urni k, ki se jo rodil 1. 1784. v Ziljski dolini. Posvetil se je duhovniškemu poklicu. V mlajših letih je pisal izvirne pesmi in pesniške prevode ler jih objavljal v celovški Carinthiji. V mladostnih pesmih izraža gorečo ljubezen do svoje domače zemlje, liil pa je tudi dober govornik, vesten duhovnik in skrben gospodar. Spisal jo nekaj nabožnih knjig in niolitvenikov, sestavil mladinsko knjigo Zber lepih naukovc, izdal iSadjorejoc in se v poznejših lelih bavil zlasti s spisovanjem zgodovinskih in jezikovnih razprav. Z njegovo pomočjo je Kopitar dokazal, dn so brižinskl spomeniki slovenski in no 'češki, kot ie trdil Dobrovskv. Jarnik je zbiral narodne pesmi in zapisoval stare ljudske navado ter običaje; v tem je bil učitelj Matiji Majerju. Prešernu je ugajala Jarnikova skromnost; pravi, da je voditelj korotanskih Slovencev in pripravljen se po|>oliionin nasloniti nu čbeli-čarie ... Novi grobovi ■f- V ljubljanski splošni bolnišnici je umrl g. Ivan Tur k, zvuničnik drž. žel. v pok. Dočakal jo visoko starost 80 let. Za njim žalujeta užaloščena sinova, ki ju je pokojnik tako zelo ljubil. Vnuki in pravnuki pa so izgubili svojega ljubega dobrosrčnega deda in pradeda. Pogrešali ga bodo stalni obiskovalci šempetrskega parku in Šempetrske cerkve. Pogreb bo v petek, dne II. junija oh 15 iz kapelico sv. Janeza na Žalah na pokopališče k Sv. Križu. — Naj mu sveti večna luči Svojcem naše iskreno sožalje. aBBaBBBBnaaiGJsrsBisBBHnHBBBBBBBBHBB Znani zgodovinski roiiiun, ki gu je snisul najboljši hrvutski pisatelj preteklega stoletja Avgust Šenoa, »ZLATARJEV0 ZLATO« je lepo ilustriran izšel v »Slovenčevi knjižnici«. Knjigo dobite po vseh knjigarnah in trufikuh. Prihodnji teden bo izšlo novo delo slovenskega pisutclju II u d i s 1 u v u H u d u n a »ARG0HAVTI« Nenavadni pustolovski doživljaji Argn in nje govih spremljevalcev so popisuui čudovito živo. Knjiga bo zuuimulu vsukegu, posebno pa še dijake. Po »Argonavtilu' bo izšlo težko pričakovano delo | a n e z a 1 a I n h »BOBRI« (II. del) aaBtaacaaaHBBBaaiaana&aBaaKBBBaaaB — Učenke, ki žele delati sprejemni izpit na uršulinski gimnaziji v Ljubljani, naj spišejo prošnjo na navadno polo papirja. Prošnji pri lože: izpričevalo četrtega razreda ljudske šole, rojstni in krslui list ter 4 lire v denarju za cerkveni ko lek. Prošnjo jo treba dostaviti do 16. junija ravnateljstvu uršulinske gimnazije. Izpili bodo od 20. julija dalje. — Uprava Kina Matico obvešča vse obiskovalce kina. da v petek, 11. t. m., odpade zaradi koncerta predstava ob 19.15. — Močan jutranji naliv. Kratka vremenska napoved je naznačila za četrtek dež. V sredo je že zjutraj barometer močno padel, kar jo dalo povod za napoved spremembo vremena. V sredo podnevi so tudi in tam padle redke kaplje dežja. Ponoči od 21.30 do 22.40 je močneje deževalo, a močan naliv se je začel v četrtek ob 4.15 zjutraj in je trajal tja do 7. Padlo je v vsem tem času po meritvah ombrografa na univerzi 5.7 mm dežja. Zanimivo je, da je vremenska opazovalnica v Trnovem, ki je od univerze oddaljena dober kilometer proti jugozahodu, namerila prav v istem času 7.1 nun dežja. Prava vročina nikakor noče pritisniti. Mnogi nas tolažijo, da bodo v kratkem nastopili po znatnem deževju zelo vroči dnevi, kar bo pač kopalcem v veselje in zadoščenje. V sredo je bila v mestu med zidovjem zaznamovana najvišja dnevna temperatura +21.2° C, v Trnovem nekoliko več, namreč +21.0° C. V četrtek zjutraj minimum + 13.7° C, v Trnovem + 13.5° C. Barometer je v četrtek zjutraj dosegel stanje 700 mm. — Iiprod malega kazenskega senata. Marija Brodnikova, rojena v Meranu, je stara 53 let, j>o poklicu postrežnlca. V kriminalnih analih je zapisana kot ne|X)boljšljiva tatica iu uduna beračenju. Zaradi tatvine jo bila že neštetokrat kaznovana. Pri njej so v začetku maja letos našli moške čevlje in žensko spalno srajco. Zn obojo je trdila, du ji je dal neki moški s jirošnjo, da mu to proda. Obložena zločinstva tatvine je pred sodniki malega kazenskega senula zanikala krivdo in se Izgovarjala na neananegu moškega. Sodniki ji niso verjeli. Bila je zaradi tatvine čevljev in ženske srajce obsojena nn 3 mesece strogega zapora. — Za nove osebne legitimacije Vam izdela fotografije hitro iu ličuo Koto Beiu — Wol-fova 6. — Nesreče na deželi. Huda nezgoda je doletela 09 letnega posestnika Alojzija Peršiča, doma v Zeliinlju. Slainoreznica mu je |>od komolcem odrezala desno roko. — Posestnik v Velikih Laščah, 67 letni Jože Ponikvar, je dobit hude notranje poškodbe, ko ga je debel hlod pritisnil v |>rsi. — V Zagrebu je padel z drevesa in si zlomil desno roko 6 letni posestnikov sin Milan Fortuna. — V Loškem potoku si je pri padcu na cesti zlomil levico 8 letni posestnikov sin Anton Mohar. % Darila za m birmanee trajne vrednosti Molitvenike, rožne vence, lepa ualivna peresa, pisemske in podložne mape, pisalne garniture t. t. d. kupite po konkurenčno nizkih cenah v trgovini H. Nižman v Ljubljani Miklošičeva cesta štev. 5 Papirnici Ljudske knjigarne Pred škofijo štev. 5 lz dela in življenja - od tu in lam Z Gorenjskega Rešitev starega koroškega gradu. Nnd 400 let sturi grud Volšperk v Lavuntinski dolini imu krušne parke, vrtove in gozdove. Bil je last družine grofov lleiiickel-Donnereinark. Zdaj pu je grud kupila koroška montanska industrijska družba, ki bo razpadajočo stavbo obnovila iu uredila vso okolico. Zudnju letu se je občimi mestu Volšperku trudila, da je prenovila nekatere dele gradu ter v njih priredila več stanovanj in internat za gimnazijo. Izbira 12 letnih dečkov zu sprejem v šole Adolfu Hitlerju. Pokrajinski načelnik zu Koroško dr. Kuiner je obiskal šolo zu mladinske voditelje v Vrbi ob Vrbskem jezeru, kjer jo bil navzoč pri zadnjih izpitih, ki so jih morali prestati 12 letni dečki, ki nuj bi bili sprejeti v šolo Adolfu Hitlerja. Dve kulturnozgodovinski predavanji. Ti- dni je v Celovcu zboroval senat znanstvene družbe. Deželni predsednik Wolfsegger se je spomnil Kopernikove 400 letnice, nuto pa je govoril vse-učiliški profesor dr. Krnnzmnver o germanski dediščini v koroških krajevnih imenih. Predavatelj je navajal dokaze, da ima imenoslovje neutujljive sledove trujnegu germanskega živ-1 ju nu Koroškem. S Spodnjega Štajerskega Nova igralska skupina je bila ustanovljena v krajevni skupini Sv. Lovrenc na Pohorju. 12. junija bo nastopila s prvo igro. Štajerski ljudski oder iz Gradca je gostoval .5. junija v Svečini, kjer je žel uspeh z živahno burko Zadnji teden nabirke tkanin in obutev. Mariborski dnevnik poroča, da jc nabirka tkanin in obutve še marsikje lepo uspela in da so mnogi prinesli znatne prispevke. Časopis opozarja gospodinje, da imajo še teden dni časa, da pregledajo skrinje, omare in zaloge starih oblek in perila. Jubilej 65 letnega dela. Leta 1878 je prišla 12 letna Apolonija Tepcž kot pomočnica v kuhinjo trgovine Berlizg v Rogatcu. Deklica sama je prišla iz rogaške okolice in je ostala v hiši do danes, kjer je kmalu napredovala tako, da je vodila vse gospodinjstvo. Sc danes vodi prav vse gospodinjstvo kljub temu, da je stara 77. let. Tri rodove družine Berlizg je vzgojila. Kljub temu, da sc ji bliža že osmi križ, še nc misli na pokoj. Poroka. V Ptuju sta se poročila Franc ICozci in Otilija Murko. Zaslužen občinski nameščenec v Rogaški Slatini umrl. Pred nedavnim je umrl po krajši bolezni Rudolf Vrbošek, ki je vodil urad za izdajo nakaznic v občini v Rogaški Slatini. Ker je umrl v celjski bolnišnici, so njegove zemske ostanke prepeljali v Rogaško Slatino, kjer mu je bil prirejen lep pogreb. Smrtna kosa. V Teznu pri Mariboru jc umrla mala hčerka pekovskega pomočnika Erika Draks-ler. V ptujski okolici sta umrla 33 letna Julijana Letona iz Sp. Brega in 11 letni Martin Petrovič iz Podvincev. las Hrvaške Vrnitev zagrebškega nadškofa iz Rima. Poročali smo že, da se je pred dnevi mudil v lii-niu zagrebški nadškof dr. Slepinac, ter je bil ob tej prilifti sprejet tudi pri sv. Očetu. Zagrebško časopisje zadnjih dni poroča, da se je nadškof dr. Slepinac že vrnil z letalom v Zagreb. Novi hrvaški finančni minister prevzel posle. Novoimenovani hrvaški finančni minister dr. Fili-pančič, ki je v tem resoru zamenjal dosedanjega finančnega ministra dr. Košaka, je že prevzel posle v zaupanem mu resoru. Dr. Filipaniič uživa glas zelo sposobnega finančnika in strokovnjaka za vsa gospodarska vprašanja ter jc kot tak zavzemal v biv. državi pri biv. finančnemu ministru dr. Suteju položaj pomočnika finančnika ministra. Na tem položaju je izdelal tudi vse uredbe, ki so se nanašale na finančno gospodarstvo in poslovanje biv. hrvaške banovine. Obisk visokih hrvaških državnih funkcionarjev v krajih ob Drini. Konec mescca maja sta obiskala več krajev in mest ob Drini namestnik hrvaškega vojnega ministra državni tajnik Vilko vitez Begič in član državnega sveta biv. minister vitez inž. Frkovič. Prepoved klanja drobnice. Hrvaška uprava ie zaradi ohranitve potrebnega stanja drobnice v posameznih krajih izdala odredbo, s katero jc prepovedala klanje drobnice na področju velikih žup Vrhbosna, Usora in Soli, Hum, Lašva in Glai ttr Pliva in Rama. Prepoved klanja velja do konca letolniega leta. Ilogat ribolov iluhrovniikili ribarjev. Hrvaško časopisje objavlja jKiročila iz Dubrovnika o letošnjem bogatem ribolovu tamošnjih ribarjev. llibarji so vsako noč nalovili mnogo rib ler jih prinašali na dubrovniški trg. ki je bil z njimi bogato založen. Samo dne 30. maja so mornarji iz Koločepa in Zatona nalovili nad en vagon ril). Gradbena delavnost v Kustošiji. Poročali smo, da jc bila v Kustošiji pri Zagrebu pred kratkim dograjena moderna mešana ljudska šola, ki je stala 12,500.000 kun. Sredstva za novo Solo jc dala država. Poleg te šole pa gradi sama občina še drugo novo ljudsko šolsko poslopje, ki bo stalo 1.500.000 kun. V Kustošiji je »renulno v izgradnji tudi velika župnijska cerkev. >#.- • / s* -V te M>; .T? Drobna Ifuhljamka kronika Sv. maša zadušnlca za pokojno gospo Fruučiško Kerkoč. bo v petek, 11 junija, ob 7 zjutraj v župni cerkvi sv. Cirila in Metoda. Za pokojnimi žrtvam! tz Mravljetovo družino na Brezovici se bo darovala danes, v petek, 11. junija, sv. maša v frančiškanski cerkvi pri oltarju sv. Križa. Maturanti klasične gimnazije bodo ponovili »Kr. Ojdipa« nocoj, v potek, U. juniju, ob 19 v frančiškanski dvorani. Cene so od 13 lir navzdol. Obisk toplo priporočamo. Komfortno štlrlsobno stanovanje s kopalnico in pritiklinami nujno potrebuje mestna občina ljubljanska. Ker jo stvur v javnem interesu važna in potrebna, prosim« lastnike, nuj prazna stanovanja ali pa sla-novanja, ki bodo izpraznjena v bližnji bodočnosti, takoj javijo niagistratnemu predsedstvu nu naslov generalnega tajnika. Vse ljubltcljo komorne glasbe, ki je vi-Sek umetniškega in koucertncga udejstvo-vanju, opozarjamo na nocojšnji koncert Ljubljanskega komornega triu, ki bo točno nb pol 8 v veliki fliliarinonični dvorani. Solisti violinist Albert Dermelj, čelist c"'en-ria šedlbuuer in plauist Marijan Lipovšek hO sijajno uigrani v skupni komorni igri iu bodo Izvajali na nocojšnjem večeru naslednja klavirska tria: 1. Beethoven: Trio v c-niolu op. t, št. 3, 2. 1'izzettl: September-ska rapsodija, 3. llvofak: Duniky op. 9(1. Kdor se želi naslajati na pravi umetnosti in v resuici dobri izvedbi, naj ne zamudi nocojšnjo priliko in poseli koncert v veliki filharmonlčni dvorani. Opozarjamo, da .io začetek ob 111.39 in no kakor jo bilo sprva javljeno, ob 19. Konec pa bo nekaj minut pred 21. 1'rodprotlaju. vstopnic v knjigarni Olasbene Matice. Vpisovanje v tcčn.l o negi ln prehrani dojenčka bo v Higienskem zavodu — oddelku za zdravstveno zaščito mnter. dojenčkov iu otrok (Defl.1l dom. Liptčevn ili vsak delavnik dopoldne. 1'ričetok tcču.ia bo 1,). junija t. 1. ob 15.39. Tečaj trnja 3 tedne — 12 ur, ter jo brezplačen. Sprejemni Izptt za I. razred gimnazije. V tem tednu se začno posebne instrukcije Za sprejemni izpit v I. razred gimnazije. Temeljita in vestna učna pripravu iz vseli predmetov po novih prodpislli. Razlaga, ponavljan,io tvarine. Izpraševanje in strogo nadzorstvo. Poučujejo le profesorji strokovnjaki« Prijave so sprejemajo še ta teden, dopoldne in popoldne. Lepi šolski prostori v središču mesta: Kongresni irg 2, II. nadstropje. Specialne strokovne instrukcije za gimnazije In meščanske šole. Ponesrečenci v Ljubljani. Z drevesa je padla lu si zlomila desno nogo 19 letna delavčeva hčerka Jožica Storletova. — 77 letna zasebnica Ivana Kirarjeva si jo pri padcu zlomila desno roko. — 7S letim mestna onemogla Terezija Bajtova je padla na cesti iu so hudo poškodovala ua glavi. Gledališče Opera: Petek. 11 Junija: Zaprlo. Sobota, 12. Junij«, ob 18: »Tiha voda«. Opereta. Izven. Ceno od 28 lir navzdol. Nedelja. 13 junija, ob 17: »Thals«, Izven. Cene ol 28 lir navzdol. Drama: Petek, 11. junija, ob 15: »Kralj na Betajno-vl«. Izven. Zadnjikrat v sezoni, Znižane cene ud 12 lir navzdol. Sobota. 12 junija, ob 18.311: »Jesen«. Ped B. Nedelja, 13. junija, ob 18.30. »Stari lu mladi. Izven. Naznanila LEKAIINK. Nočno sluilio Imajo lekarne: dr. Kmet. Bleivveisova ccsla 43: mr. Trnkoc zy ded.. Mestni trg -t, in mr. Lslur, Selcu burgovu ulica 7. Poizvedovanja V trgovini AvSič v Prešernovi ulk-t jr- vzela neka duma s svojim pomotoma šo en zavitek (ortopedlčni pasi ter jo vljudno prosimo, nuj gu istutaui odda. Ko jc v veži pozvonilo, si je z mehko kretnjo popravila lase ter hitela odpirat. »Po snegu dišic, je dejul pismonoša, ko ji je izročil šop sivih poslovnih pisem, časopis in težje pismo iz boljšega papirja. Oči so se ji zuiskrile in livuležnu kukor otrok, ki je prejel nepričakovano igračo, mu je izustila hvala lepu. Več tudi ni bilo potrebno. Pismonoša, ki nosi iz dneva v dan ljuba in neljuba pismu, je pač dobro vedel, da ji je pisal nekdo, ki ji je zelo drug. Niti čudil se ni, ko gn je tuko livaležuo in tuko hitro odpravila. Srce ji je hitreje utripulo, ko jc razgrnilu list in brulu. O, saj sem vedela, drugee. da me boš kregal! Pruvieo imaš, saj boš moj mož. In da me težko čakaš, praviš? Matevž, moj ljubljeni, ko bi ti vede kuko me včasih zaboli v pršili, ko te ne morem objeli in ko ti ne moreni gledati v oči, tedaj bi se prepričal, du je moje hrepenenje bolj žgoče od tvojega. Ali, du bi vsaj od duleč slišulu tvoj glas. če tudi bi me samo kregal! Todu, tudi juz imuni očeta, ki gu mo-ruin upoštevati. Hud te ima in samo dobro namn hoče... Ko je brala zadnje vrstice sc ji .je zdelo, da jo drži v naročju in ji poje pesem o sreči; pesem, kukršno je dano Tomaž Poklukar MM poslušati sumo njima in nikomur drugemu na svetu. še enkrat je prebrala pismo in gu potem vtuknilu v žep prcdpusuiku. Od napete izbokline prs pn do mehko padajočega zvončastega krilu je bilo štrleče pismo edina motnja lia njeni ljubki pojavi. Uru je bila enajst, ko se zdrznila in spet liitelu z gnetenjem testa. Pupiga se ji je krohotula, kakor da bi vedela, du ima dovolj razlogu za lo: uboga Mujdu je pozabila soliti krompir, na štruklje pa bo moral oče Vocinu čakati, če ne bo hotel jesti surovin. Ne, dunes ne bo imel razlogu, da bi pohvalil njeno gospodinjsko znanje! Kmalu po dvanajsti uri se je vrnilo mati iz »trgovine. Umila si je toke, odkrila je lonce in začela pomagati. »Mamica, štruklje sem pripravila, takšne, kot jih ilcln Matevževa mati!« »Le glej, du ne bo zamude; pozno je že, pohiteti bo treba«. Kmalu potem so prišli ostali. Vonj po svinjini jim je vz.mijul tek in težko so čukiili kosilu. Ko je Vorinu pregledal dnevno pošto, je sedel zu mizo in si zataknil prtič okrog vrutu. Čakal pa je skoraj pol ure, preden se je pojavila Majda z loncem. Že je Hotel godrnjati, premotilo pa ga je, ko je z.a-gledul v njeucin žepu pismo. Skrbelo ga je, kaj ji je odgovoril; na njenem obrazu pu je bral, du ni moglo biti kaj hudega. »Danes setn zamudila, toda jutri bom začela bolj zgodaj«, se jc opravičevala. Pri neslanem krompirju so začele padati prve opuzke. Da le naj pogleda v kuhinjsko knjigo, in bo tnm brala, du jc treba tudi krompir soliti, se je. šulii sturejši brat, du bi preprečil ostrejšo očetovo besedo. Reviea se jo prestrašila, zakaj v duhu je bila pri Andraževih, ko nosi družini svoje prvo kosilo na mizo. Moj Bog, le kuko se ji jo moglo kaj takega pripetiti! Nu štruklje je bilo trebn spet čakati; ko jili je prinesla na mi/o. se je najprej plašno ozirala po jedcih, potem pu ji je zaigralo srce, ko jih je celo oče pohvalil. Samo preuiulo jili je bilo. Beviea je pozabila, da so vajeni moški dvojnih obrokov. Nu to je čisto poznbilu, da bi imela tudi sama pravico do jedi; morali so jo opozoriti, da se še ni pritaknila kobila. »Šlo bo, Majda, bo že šlo, za dva je laže kuhati«, jo je nagovoril oče, ko mu je prinesla črno kavo. »Seveda bo šlo, čeprav jili je )>'•' Andraževih več kakor pri nas, če prištejeni hlapce in dekle«, mu je odgovorila. »Si mu pisala, kukor sva govorila*« jo je vprašal in otrese! pepel s eigure. »Pupa, saj veš, da sem mu pisojn! Ampak vnaprej sein vedela, kuj mi bo odgovori!. Jaz gn čistn razumem in tudi ti mu ne smeš zameriti. Vsemu io bom privadila.« Stran <£ »ala-»»c.nr.\-«, petek, 11. Junija 1943-XXI. Stev. 133. m. fJeč&ucC dvojčico Prav tega dne, ko je Maruška dopolnila enajst let, dvanajstega pol, je morala v gozd po drva. Nabrala je veliko butaro suhljadi, mm — tako veliko, da je ni mogla nosili. Vsa obupana se je vsedla nanjo, dobro vedoč, da bo babi Žabi butara premajhna in da bo zopet topcna. Iz/.a drevesa pa jo je opazovala baba Žaba. .J&iL ? S* '•»'•V-V ' 22 Ko je baba videla, da se je deklica usedla, jo je hudobija kar stisnila za grlo. Pridrvela je izza drevesa, pretepla Maroško, ki si je bila naložila butaro na rame, in cdšli sta proti domu. Žaba je hodila za Ma-ruško in jo z ostro rogovilo suvala v brbet, če je prepočasi hodila. ŠPORT Mena 52 vrača Pn končanem prvenstvu v B razredu bosta napredovali v razredu najboljših Modena in Brescia Preteklo nejeljo so odigrali v italijanskem nogometnem prvenstvu zadnje dejanje tekem za vr.ilni red in za prehod iz razreda v razred. Nedelja jo bila važna zaradi tega. ker je šlo Benečanom in Barijcem za biti ali ne bili v A razredu, v B razredu pa je bilo na vrsti zadnje kolo. Kvalifikacijsko tekmo za obstoj v najvišjem razredu -o gledali v Bologni. Benečani so se tokrat prav dobro držali in so premagali nevarnega tekmeca - enajstorico Barija — s 8:0 (2:0). Stvar je torej končana in zdaj je gotovo, da bo Bari delal druščino Liguriji v B razredu. Zadnje kolo B razreda je obsegalo nekaj prav zanimivih partij. Tako sta se v Napoliju kosali obe moštvi, ki sta lani prišli iz višjega razreda — Napoli in Modena. Modena je bila močnejša in in je odločila to tekmo kakor tudi vprašanje prvenstva v tem razredu v svojo korist. Izid je bil 1:0. Zaključno stanje v B razredu je naslednje: Modena 45. točk. Brescia 43, Napoli 41. Pro Patria in Pisa po 37. Spezia 35. Cremonese 32, Pescara in Fanfulla po 31. Anconilana in Padova po "O, Alessandria in Mater po 28, Siena 27, Udinese 20. Novara 25, Savona 18. Palermo 10. Po leti izidih in po veljavnem prvenstvenem pravilniku bosta napredovali v A razred Modena in Brescia. Kakor je znano, je bila Modena tudi lani v tovariši ji najbol jših. Modena se -je rešila. Napoli pa ho še naprej poskušal srečo v B razredu. Tudi za Gorizio je bila pretekla nedelja zelo pomembna. Z zmago nad Leccom (s 5 : ()) se je kvalificirala Gorizia za prehod iz C razreda v B razred. BUONI Dal 7 al 21 giugno vengono emesse due serle di DEL TESORO OUKOUENNALI 57. A PREMI di L.. 3 millardi ciascuna Interessi e premi esenti da ogni imposta presente e futura PREZZO di einissione: L. 97 per ogni cento lire di capitale nominale, oltre interessi 3% dal 13 giugno fino al giorno del versamenfo; per le sottoscrizioni eseguite dal 7 ul 14 giugno vengono invece corrisposti ui suttoscrittori gli interessi 5% dal giorno del versamento fino a tutto il 14 giugno detlo. Le sottoscrizioni vengono eseguite solo in conlanti, ma vengono accctlnte come conlante le redole ammesse in sottoscrizione. PREMI: ciascuna serie di L. 5 uiiliardi di Buoni concorre annualmente a n. 10 premi per un ammontare complessivo di L- 10.000,000 mediante estruzioui semestrali. Le sottoscrizioni si ricevono presso tutte le Filiali dei scguenli Enti e Istituti che fanno parte del Consorzio di emissione, presieduto dalla Buuca d'ltalia. Bnnca dMtalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delle Assicurazioni — Islitulo Nazionale Fascista della Previdenza Sociale — Istituto Nazionule Fascista per lAssicurazione contro eli tnlorluni sul lavoro — Buncu di Napoli — Banco di Sicilia — Banca Nazionale del I avoro — Istituto di S. Paolo di Torino — Monte dei Paschi di Siena — Bunca Conimerciale italiana — Credito Italiauo — Banco di Roma — Federazione Nazionale Fasrista delle Casse di Risparmio — Islitulo di Credilo per le Casse di Risparmio Italiane - Cassa di Itisparniio delle Provincie Lomburde — Istituto Centrale delle Banche e Banchieri — Istituto Centrale delle Bancbe Popolari — Banca d'Ainerica e dltalia — Banca Popolare di Novara — Banco Ambrosiana — Banca Na/ionale delTAgricollura — Banca Popolare di Milano — Banco Santo Spirito — Credito Varesino — Credilo Conimerciale Milano — Banca Bellinzaghi, Milano — Bunca Cuttolica del Venelo, Vicenza — Banca di Chiavari e della Riviera l.igure — Banca Asricola Milnnese — Banca Toscnna — Bnnca Provinciale Lombarda. Bergamo — Credilo Romagnolo. Bologna — Banca S. Paolo, Brescia — Societa Italiana per le Strade Ferrnte Meridionnli — Assicurazioni Generali Trieste — Compagnia di Assicurazioni di Milano — Societii Rente Mutua Assicurazioni Torino — Riuuiouc Adrialica di Sicurtii, Trieste — La Foudiaria, Firenze — Compagnia Finanziaria degli Agenti di Camhio del Regno, Rotna; Banca Vonvvijler — Credito Industriale, Venezia — Banca Lombarda di OD. & CC. — Banco S. Getninlano e S. Prospero — Banca di Legnano — Banca Unione, Milano — Societa Italiana di Credilo, Milano — Banco Lariuno — Credito Agrario Breseiano — Banca Agricola Conimerciale, Reggio Emilin — Banca Piccolo Credito Bergamasco — Banca del Friuli — Banca Ganden/io Sella & C. Bicllu — Banca Mutua Popolare, Bergamo —Banca Popolare, Lecco — Banca A. Grasso e Figlio. Torino — Banca Mohiliare Piemonlese — Banca del Sud — Banca Piccolo Credito Savonese — Banca Cesare Ponti, Milano — Banca Privnta Finanziaria. Milano — Bancn Milnnese di Credito — Banca Industriale Gallaratese — Bancn Alto Milaucse — Banca di Calnhria -- Banca Popolare Luino — Banca Cooperaliva Popolare. Padova — Banco Mutnn Popolare. Verona — Banca Mutua Popolare Agricola. I.odi — Banca Agricola Popolare. Ragusa — Ban en Popolare di Inlra — Banca Popolare di Modena — Banca Popolare. Cremona — Bancn Mutua Popolare Aretina — Banca Popolare, Sondrio — Banca Piccolo Credilo Vallellinese — Bnnca Popolare Cooperaliva. Rnvenna — Banca Agricola Mantovana -- Bancn Popolare di Credito, Bologna — Banca Popolare, Viccnza — Consorzio Risp. c Prestiti per Commercio e Industria. Bolzano — Banca Popolare Pesarcse. Tutte le nltre Banche. Banchieri. e Banche Popolari, nonehe tutti gli Agenti di Canibio rapprcsenlati nella firma delPatto consortile dagli Istituti e dulla Compagnia Finanziaria sopra menzionati. Od 7. do 21. lunija bosta emitirani dve seriji 5 ISTMll 57. ZAKL s vsalco po S miSljard lir Obresti in premije so oproščene sleherne sedanje in bodoče davščine EMISIJSKA CENA: 97 lir zn vsakih sto lir nominalne glavnice poleg 5% obresti od 15. junija do dneva vpluMa; za vpisovanja od 14. junija pripadajo vpisnikom 5% obresti od dneva vplačila do vključno 14 junija. Vpisovanje se lahko opravi samo v gotovini, toda sprejemajo se kot gotovina kuponi, dopuščeni za vpis. 7 do PREMIJE: Na vsako serijo 5 milijard lir Bonov odpade letno 10 premij v skupnem znesku 10,000.000 lir, ki se žrebajo vsakih šest mesecev. Vpisovanje se lahko opravi pri vseh podružnicah naslednjih usluuov in zavodov, ki pripadajo emisijskemu konzorciju pod vodstvom zavudu Banca dltalia. delle Assicurazioni — Istitnto Nazionale Fasrista della Previdenza Sociale Banca dTtalia — Cassa Depositi e Prestiti — Istituto Nazionale delL ------------- -----;- _ ,. _ ... „ - , , . _ Islituto Nazionale Fascistu per PAssicurazione contro ali Infortuni sul lavoro - Banco di Napoli - Banco di Sicllia - Banca Nazionale del I avoro — Istituto di S. Paolo di Torino - Monte dei Paschi di Siena — Banca Conimerciale Italiana - Credito Itahano - Banco di Koma — "edera/ione Nazionale Fascista delle Casse di Risparmio - Istituto di Credito per le Casse di Risparmio Italiane - Cassa di Risparmio dclle ■ • II n ■ r» _ . t !__i / .l,.l|n (1«».. I. /t IJ...... I o •>■ ___ Kannn ti A rnurlpn A f1 I f 1 I 1! I —- Brescia - Societii Tlaliana per le Strade Ferrnte Meridionali - Assicurazioni Generali Trieste - Compagnia di Assicurazioni di Milano - Societii Renle Mutua Assicurazioni Torino - Riunione Adrialica di Sicurta, Trieste - La Fondiaria, Firenze - Compagnia t inanziana degli Agenti di Canibio del Regno, Roma; Bancn Vonvviller — Credito Industriale, Venezia — Bancn Lombarda di DD. & CC — Banco S. Geminiano e S. Prospero — Bancn di l egnnno — Banca Lnione Milano — Societa Italiana di Credilo, Milano — Banco l.aria/io — Credito Agrario Breseiano — Buuca Agricola Conimerciale, ^ ' ___. ^ •. . 11 _ .1.1 I? _ * | • n ___ __ f ^ kT.. 11 .. tf. i D .nI 1 n 11 n..n \ 1 ■ 111, n I'. * ki n l\ A enn mo Reggio Emili — Banca P Savonese — *Ra n en' *M u tu a* 'popoI ar