^Poštnina plačana v gotovini. Maribor, torek 4. maja 1957_ Štev. 100. Leto XI. 'XVII!.) MARIBORSKI c'“1 “■ VECERNIK Uredništvo in uprav?: Maribor, Gosposka ul. 11 / Tel. uredn. 2440, uprave 2453 Izhaja razen nedelje m praznikov vsak dan ob 14. uri / Velja mesečno prejeman v upravi ali po pošti 10 Din, dostavljen na dom 12 Din / Oglasi po ceniku / Ogla-6e sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra« v Ljubljani / Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA Mussoum ftosteduje Md Bet&MUH in UolikaMUH Politična pozornost je slejkoprej osre- dotočena na Rim, kjer se je po Gorifigo- Vem odhodu pojavil rajhovski zunanji ■minister von Neurath v specialni misiji. Pravijo sicer, da ne bo nikakšnih senzacij' in nikaksnih posebnih dogovorov. — Rimski listi registrirajo službeno nemško poročilo, v katerem se kategorično demantirajo vse vesti glede tega, da bi SR na sestanku von Neuratha in grofa Člana v Rimu ter ob razgovorih rajhov- skega zunanjega ministra z Mussolinijem obravnavala vprašanja, ki bi dovedla do senzacionalnih zaključkov. Namen Neu-rathovega prihoda v Rim je zgolj notranja afirmacija obeh režimov, ki naj pride °b tej priliki do polnega izraza. V smislu teh komentarjev je izključeno, da bi Italija in Nemčija šli ono pot, ki so jo ntrie druge sile, to je pot zvez in blokov, ker ne vodijo »niti Italije, niti Nem-C|ie egoistični cilji«. Navzlic tej splošni interpretaciji Neu-rathovega poseta v Rimu pa se vendar-doznavajo nekateri konkretni cilji Nfcurathovega potovanja v Rim. Predvsem pojde za razgovore o vprašanjih, k/se tičejo okrepitve gospodarskega. jZ'ronia industrijskega sodelovanja med •telijo in Nemčijo. Razen tega pa se bodo obravnavala tudi vprašanja kulturna sodelovanja v svrho, da se odstra-vsi oni elementi, ki bi utegnili preučiti pravilen tok italijansko nemške kolaboracije. Seveda bodo na dnevnem ^edu tudi vprašanja, ki se nanašajo na prednjo Evropo in špansko vprašanje, ^■'zanimivejše pa so one vesti, ki jih ^aJerna tudj »Journal«, v smislu katerih Mussolini skušal posredovati med a‘ikanOm in Nemčijo, da bi se kulturno /'delovanje med Rimom in Berlinom cgta v bodoče razvijati brez vsakih czkoč. Ostri ukrepi in energičen postovk rajhovske vlade proti nemškim re-cvnikoni in duhovnikom, ki so bili ob-czeni deloma radi veleizdaje, deloma > radi raznih nemoralnih dejanj, se splo s,0 tolmači kot poskus pritiska beriin-hjf° 'dade na Vatikan, da bi bil pri more-Vspu nov'b pogajanjih popustljivejši, i Kakor io značilno, da prlliaja skoro PotCaSnn' se von Neuratll nahaja na swU v Rbn. Hitlerjeva izjava v Olimpij- ske 'Z stadionu, kje" je vodja rajha pred hitlerievcj opozarjal, da ne bo Sov t!Ja- ^er‘ra'a nikaksnih napadov vej; n'kov narodnega socializma, kar sifQl>1 tudi za merodajne čmitelje v rim- Hifu 'a*°bški cerkvi. V državi je po . nerievpm ,_____i.________..... dai /Cvern izreku mogoče le samo te-hočp00 samo etra oblast, »če se tičetn0 ev ''^Katl v stvari, ki se jene Nem/st l>0/ein ho narodno socialistična "a m/fi že VC!,e,a Postaviti tudi cerkev če l„,ri r> ijviuhiush i" Urit;,... '!U l11/e,s.,a' kamor je pravkar Rešt-.i /. 7Včzni kancclar Mikias. sc’ »i °b‘1 avstriiskega suverena »bisK forn/a,"° saiatra kot vrnitev Vega ‘ iJ,0//1 Nortvju ob priliki njego-Je, c]n ‘ n-,a na Hopaiu. nedvomno pa ttied/.^.^do ob tej priliki obravnavala Uki vnr,x ,',m,'.!T> madžarskimi držav-dfžanin ,t! sp tičeit) ftkupncgn zn- ?nt'inti ,Ua1,n Nemčiii 1» Mali sP ,,b' sicer nc h,,° »mljlvo. ?a-iata t, ' Miklasovem spremstvu naha- %g sl 1 ZVC7ni kancelar dr Schusch- nie zada A dr*a,vnl ta,|Jlk za zima-ZanimivoVe| C:c]’mJdt Vsekakor le lv°. da prinaša baš sedaj »Uj Ncm- OdločilnaJbitk^jj^lo^ Divizija „črnih strel“ zde-cimirana BILBAO, 4. maja. Havas poroča: V službenem poročilu biskajskega odbora za narodno obrambo pravi, da so baskovske čete na odsekih Bermen ip Euscadia zdecimirale ostanke divizije »črnih«. Baski so ob tej priliki zajeli precejšen plen. General Mola je naslovil poseben ultimat baskovski vladi v katerem zahteva predajo mesta, da se na ta način prepreči nadaljnje prelivanje krvi. Zdi se. da bo odločilna bitka v dolini pred Bilbaom. LONDON, 4. maja. Britanski trgovski parniki so pričeli z evakuacijo žena in otrok. Vkrcanih bo okoli 30.000 oseb, ki jih bodo odpremili v Francijo. Zunanji minister Eden je v spodnji zbornici izjavil, da je Franco odgovoril angleški vladi, da ne more nuditi jamstva za prevoz otrok, žena in starcev iz Bilbaa predlagajoč, naj se mu Bilbaom in Santandrom ustanovi varna cona, kamor bi pripeljali vse prebivalstvo iz Bilbaa. Eden pa je dejal, da je angleška vlada storila svoj nasproten korak prav radi tega, ker meni, da je to delo vljudnosti ter humanosti in upa, da ji Franco pri tem ne bo oviral. — Franco očita v protestni noti britanski vladi, da nudi postopek Velike Britanije, ki je najpreje pod zaščito svojih vojnih ladij poslala svoje trgovske parnike v Bilbao in ki sedaj s temi parniki evakuira prebivalstvo, primer vmešavanja v špansko državljansko vojno in kršitev svečanih obveznosti, ki jih je bil prevzel London. Hajaši v škripcih TOKIO, 4. maja, V tukajšnjih krogih komentirajo izid nedeljskih volitev kot močan izraz nezaupanja vladi generala Hajašija, ki je prvotno nameraval podati demisijo, ki pa je pozneje to svojo odločitev spremenil po izrecni želji iz bližine inikada, ki so mu polagali na srce, naj skuša doseči sporazum s političnimi strankami. Vojaški krogi pa smatrajo, da bi se moral novi parlament razpustiti ter izvesti nove volitve. Fakir Ipi ne bo več dolgo delal preglavic Vel. Britanl)! LONDON, 4. maja. Po vesteh iz Va-zeristana se nahajajo vstaši fakirja Ipija v močni akciji proti britanskim silam, ki so bile poslane proti njemu. Ipi se poslužuje gverilske taktike in ne napada njegovi pristaši nikjer britanskih vojakov v večjih skupinah. V teku včerajšnjega dne je bila cela vrsta manjših vstaških akcij proti manjšim britanskim oddelkom, stražnicam in manjšim posadkam, vendar pa so bili vstaši povsod odbiti s težkimi izgubami. Napredovanje britanske vojske se nadaljuje in prodirajo vojaki vse globlje v Vaziristan. „Črni seznami" v Nemčiji — člani Katol. akcije ne morejo zavzemati vodilnih mest DUNAJ, 4. maja. Po tukajšnjih informacijah iz zaupnih virov se doznava, da so izšla iz vodilnih krogov hitlerjevske mladine navodila, da sc napravijo tako-zvanl »črni seznami«, ki omogočajo, da se vsakemu članu Katoliške akcije v Nemčiji onemogoči, da bi zavzemal kakšno vplivno politično mesto ali pa državno službeno mesto. Nobenih Mussolinijevih odposlancev k neguševemu sinu RIM, 4. maja. Havas poroča: V ministrstvu za propagando izjavljajo, da je popolnoma izmišljena vest, da bi bili od- potovali v Jeruzalem posebni Mussoli-jevi odposlanci, da ponudijo starejšemu negušovemu sinu abesinski prestol. Windsorski vojvoda odpotoval iz Avstrije DUNAJ. 4. maja. Havas poroča: Nj. kr. Vis. vojvoda VVindsorski je izdelal program za svoje potovanje v Francijo. Zapustil je vilo »Appclsbach« in se odpeljal z avtomobilom v Salzburg, kjer se je vsedel v brzovlnk ter odpotoval v Pariz, kamor prispe okoli 10. ure dopoldne. Odtod pojde v Tours, kjer ostane tri do štiri tedne in kjer se bo poročil z gospo Simpsonovo. Po poroki se voj- voda VVindsorski vrne najbržc v Avstrijo nazaj, kjer je precejšnji del njegove prtljage bil odposlan na Dunaj. — Ob odhodu iz Avstrije je poslal vojvoda VVindsorski zveznemu prezidentu Mikla-su zahvalno brzojavko za prijateljski sprejem, ki ga je bil deležen v Avstriji. Ob priliki odhoda iz St. VVolfganga so mu poklonili \volfgangsko dečvo za gospo Simpsonovo. zedek« senzacionalno vest. da bo madžarska vlada po Miklasovi vrnitvi na Dunaj takoj pričela z državami Male antante pogajanja, ki naj pomagajo do ure- ditve raznih perečih političnih in gospodarskih vprašanj, ki visijo med Madžarsko in posameznimi državami Male antante. Dom kraljice Marije na Pohorju V nedeljo, dne 2. V. 1937 je imelo Društvo za zdravstveno zaščito otrok in mladine v Mariboru svoj redni letni občni zbor. Društvo oskrbuje Počitniški dom kraljice Marije pri Sv. Martinu na Pohorju. Predsedovala in vodila je občni zbor ga. Marija Maistrova. Uvodoma je pozdravila zastopnika kraljevske ban ske uprave, zastopnika mestne občine mariborske, sreskega načelnika ter vse navzoče članice in člane. Društveni odbor se trudi, da čimbolj urejuje in spo-polnjuje lepo letovišče za naše ortroke, saj lahko uvrstimo Počitniški dom na Pohorju med prve najbolj urejene domove te vrste in smelo trdimo, da prednjači vsem sličnim zavodom v državi. Ogromen napredek je bil viden posebno v preteklem letu. Postavljen je nov lep dom za dečke, ki lahko sprejme pod svo jo streho 45 dečkov. — Prizidan je novi stavbi lep. velik dnevni prostor, kjer se lahko kretajo dečki tudi v slabem vre menu. V novem domu je urejena tudi kopalnica s toplimi prhami ter z vodovodom. Brezdvomno je noVa stavba na najlepšem in najprijaznejšem prostoru. Mesto lesenih, že razpadajočih barak je bil postavljen sredi smrekovega gozdička na južnem obronku hribčka bolniški paviljon. Kakor drugod je tudi v to stavbo napeljan vodovod. Bolniški pa viljon ima tudi svojo kopalnico. Uredil se je kopalni bazen, ki meri 10X30 m. Pred kopalnim bazenom je predbazem kjer se bo voda ogrevala in očistila sedimentov. Največje delo v tem letu pa je električna naprava z lastno električno centralo. Električne lučke razsvetljujejo vse prostore v vseh objektih. Električni motorji ženejo gospodarske stroje in dvigajo do 10.000 litrov pitne vode na višino 73 m, odkoder je napeljana po vo dovodu v vsa poslopja, kjer so nameščene kopalnice s toplo in hladno vodo. Gradbena dela je vodil z vso požrtvoval nostjo g. Berlaj. V lanskem letu je letovalo na Počitniškem. domu 424 otrok v 3 skupinah po 30 dni od 12. VI. — 10. IX. 1936. Bili so otroci na sledeče stroške: 110 na stroške mestne občine mariborske. 108 na banovinske, 15 na stroške Zdravstvenega doma v Celju, 27 na Zdravstveni dom Maribor, 30 na Zdravstveni dom Brod na .Savi, 28 iz dečjih domov, 12 na društvene, 92 na stroške starišev. Od teh je bilo: sirot, polsirot In zelo ubožnih 124, iz zavodov 28, delavskih, železničarskih in poduradniških 195, iz uradniških slojev 21, iz samostojnih poklicev 56 otrok. Za zdravstvo otrok je v vsakem oziru bilo odlično poskrbljeno, saj so otroci pod stalnim zdravniškim nadzorstvom. O splošnem zdravstvenem uspehu govori najbolje porast teže otrokom, kiznnaša največ 6.50 kg, povprečna težiha pa je znašala 2.50 kg. Gospodarstvo je na izredno visoki stopnji, predvsem glede vrta, polja in ži vinoreje. Živinoreja je tako razvita, da nam v seziji sploh ni treba kupovati mlc ka, v zimskih mesecih pa se prideluje domači sir. Mlad sadovniak šteje že pri bližtlo 500 sadnih dreves. Vso povrtnino daje domači vrt. — K uspehu vzorno urejenega gospodarstva, ki je vzor vsej okolici, je pripomogla gozdarska šola, ki urejuje in goji gozdne nasade, ter tovarna za duših v Rušah, ki daruje vsako leto vse potrebno umetno gnojilo Posebno zahvalo dolguje društvo tudi 'asebnim dobrotnikom, ki so dejansko in z nasveti pripomogli Počitniškemu domu &iwSUiiSrV * padavinski fitoMem Hisiotima fleieia Cd§skik pegov Ob izredno živahnem zanimanju mariborskega izobraženstva je predaval te dni v Ljudski univerzi naš odlični zgodovinar in znanstvenik univ. prof. dr. Milko Kos, ki je v svojih strokovnjaških izvajanjih izklesal pred številnimi hvaležnimi poslušalci historično podobo Celjskih grofov. V prvem delu svojih obravnavanj je prikazal naglo rast moči, oblasti in posesti grofov Celjskih, ki so se od 1. 1418 sem po izumretju Ortenburžanov pa do leta 1456, ko pade v Beogradu poslednji Celjan, v strmem vzponu vzpeli med najve-ljavneiše evropske rodovine in so dosegli višek moči ter veljave za časa vlade Sigmunda Luksemburškega, ki jih je 1436 pov zdignil na stopnjo državnih knezov. V tej lt,!"'emburško celjski zvezi so imeli Habsburžani svoje najnevarnejše nasprotnike, saj so Celjani s svojo transverzalno ekspanzijo ovirali širjenje habsburške moči proti jugu in saj so s svojimi rodbinskimi zvezami, v čemer so bili pravi mojstri- zajeli v sfero svojega vpliva predele Slavonije, Hrvatske, Madjarske in Bosne tja do Srbije. Kakor pa je naglo in drzno naraščala moč Celjanov, tako se je v trenotku tudi zrušila, da je od ogromne celjske dedščine ostalo komaj par gradov za Ulrihovo vdovo Katarino ter njenega vojaškega poveljnika Jana Vrtovca. Habsburžani so popolnoma zmagali, njihovi nevarni tekmeci, ki so se bili z njihovo močjo vzpeli do slave in moči, so izginili s površine. Drugi del svojih razmotrivanj pa je posvetil odlični predavatelj vprašanju morebitne južno slovanske politike Celjanov. Misliti na kakšne nacionalne elemente celjske politike, bi bilo precej naivno. Celjani so bili Nemci po rodu in življenju. Samo en vir dela čisto rahlo, komaj uva-ževanja vredno disgresijo. Nacionalna misel je bila tedaj morda zaživela pri drugih narodih (Francozih, Poljakih, Madja-rih), ni pa najti sledu o takšni politiki pri Celjanih. Nasprotno, Celjani so postali pri že nacionalno zavestnih Madžarih in Hunjadijevcih predmet posebno žolčne mržnje, ki so si jo nakopali kot tujci Nemci radi vmešavanja Celjanov v madžarske prilike. Politika Celjanov je bila izrazito dinastična, fevdalna politika, ki je šla za širjenjem ter množenjem njihovega posestnega stanja in moči. Pri tem so slučajno prišli v stike z bosanskimi Kotromaniči, tako da se nahajajo v nekaterih virih ce- lo neke čudne aluzije z ozirom na raz- merje Celjanov do Turkov, iz česar je mogoče povzeti, da je bil v tedanji dobi pač merodajen religiozni moment, nikakor pa ne nacionalni. To so v kratkih obrisih vodilne misli, ki jih je v 'svojih pomembnih izvajanjih razvijal univ. prof. dr. M. Kos, ki je za izredno poučno ter ob 500-letnici žovne-ških gospodov primerno predavanje žel tonlo in prisrčno zahvalo številnih poslušalcev. ster Kotnik, v čigar delavnico je neznani vlomilec udri na poseben način. Napravil je v zidu večjo luknjo, tako da se je lahko splazil v notranjost delavnice. Tam je pobral vse izgotovljene čevlje in nekaj delov ter vse orodje in je pobegnil preko vrta na Zrinjskega cesto. Orožniki iridno zasledujejo storilca. S pomočjo policijskega psa so se ugotovili sledovi do r?oti, ki vodi proti Radvanju. Sv. Florijana, patrona gasilstva, so pro slavili včeraj dopoldan studenški gasilci zelo slovesno. O blO. uri je bila sv. maša v cerkvi sv. Jožefa katere se je moštvo udeležilo polnoštevilno z zastavo. Navzoče so bile tudi nekatere botre. Po maši so se zbrali vsi v dvorani Glas in je imel predsednik Kaloh ob tej priliki primeren nagovor. zmm KtsMutia Dolarska princesa" v gledališču (Ob prvi reprizi.) Zaključna operetna novost letošnje gledališke sezone. Operetarska vsebina, Fal-lova muzika, ki ji je bil veren tolmač dirigent Lojze Herzog. Režija je bilo topot v rokah gostujočega režiserja Jožeta Povheta, koreografsko stran pa sta skupno reševala ter urejevala A. Harastovič in j. Povhe. Režija je kazala številne sledove vešče, skrbne roke, ki je z domiselno pobudnostjo ter podjetno iznajdljivostjo poživila tok dogajanja, ki ga je režiser usmeril v strugo revijsko operetnega prikazovanja, kar te vrste operetam prav gotovo niti najmanj ne škoduje, ampak kvečjemu samo koristi. Ta revijski značaj so poživljali prizori pred drugim zastorom, spremljani običajno z baletnim predvajanjem. Scenična priredba je bila zelo okusna, novi kostumi z novo kom-parzerijo so pripomogli k čim lepšemu uspehu te v znamenju operetnega ameri-kanizma in ameriške operetnosti vznikle Fallove operete. Povhe, ki se mu je posrečilo, da je v naših sicer skromnih razmerah zajamčil predstavi lep uspeh, je pritegnil k sodelovanju vse. naše operetne igralke in igralce, ki se jim je nudila lepa konjunktura v smeri že ponovno izkazanih uprizarjalnih in pevskih vrlin (J. Igličeva do njegovega procvita, predvsem so se odlikovali g. dr. Lipold, gospa Lipol-dova, ga. Ballonova, ravnateljica gospa Rapočeva in gospodična Borstnerjeva. kot Aliče, Barbičeva kot Daisy, P. Kovič — Conder, Sancin — Fredy, Verdonik — Hans pl. Schlick, Harastovič — Dock, S. Gorinškova — Olga, D. Gorinšek — Tom, Blaž — James, Crnobori — Bill). Uprav triumfalen Uspeh je žela Kraljeva v vlogi oskrbnice Thompsonove in dala primer, kako je brez pajacnosti mogoče uspešno izoblikovati karakterno značilnost smešnih operetnih likov. Morda bi kazalo razmišljati glede uspešnejše in pre-pričevalnejše zasedbe Olgine vloge. Predstava je z izključno operetnih vidikov prav lepo uspela in je med najboljšimi v zadnjih dveh sezonah, zlasti v sceniČno opremnem oziru. —ec. Sokolski uts&G * DAN PRIPRAVLJENOSTI. Član* in naraščajniki mariboorfkih sokolskih društev morajo b*ti na svojih zbornih mestih v četrtek par minut pred V*7 uro, (ne ob 5.15 kakor je bilo včeml ^motoma objavljeno). Pri objavi nove uprave marib. sokolske žuoe je pomotoma izostalo ime br. Janka Pirca. §h&d&USk£ tomtieo m — n, •ur-- Vlom v čevljarsko delavnico. Nenavaden vlom se je izvršil v noči na 1. maja. V Krpanovi ulici ima poleg hiše v majhnem prizidku delavnico čevljarski moj- Zadn>ji čas so se pri nas zopet v večjem številu pojavili cigani ter z beračijo in tatvino nadlegujejo ljudstvo. Bivši pobrežki župan in sedanji preds. društva RK na Pobrežju g. Matija V o 1 k je bil pred dnevi sprejet na pogovor pri g. Hutterju. Pri tej priliki mu je gospod Hutter na njegovo intervencijo obljubil da bo zaposlil pri gradnji Hutterjeve kolonije predvsem domače delavce, čast in priznanje! JttuiGm&ske mvm Učiteljska društva Prekmura in Prle-ktje budo zborovala. Učiteljska društva Ljutomer, Ormož, Murska Sobota in Dol, Lendava bodo zborovala skupno 8. maja ob pol 10. uri v Sokolskem domu v Murski Soboti. Poleg običajnih točk bo na sporedu referat o »Učiteljici ženi in narodni prosveti«, referat g. E. Vranca iz Marbora o »strnjenem šolskem delu, ki je klic naše dobe«, referat g. Jaildla o | »spremembah k zakonu o narodnih šo-jlah«. Situacijsko poročilo bo -podal g. Kumelj iz Ljubljane. Osebna vest. Upravništvo pošte v Ljutomeru je prevzel po odhodu g. Urbiča g. Gregorič, ki je prišel iz Murske Sobote. Na našo' pošto je prišel tudi uradnik g. Rak iz Murske Sobote. ?,idkikwe Movite Putnikove novice. Putnik Maribor pri redi 6. maja 2 zanimiva majniška izleta, in sicer: prvi na Pohorje, Pohorski dom. Mariborska koča. Odhod ob S. uri izpred hotela »Orel«. Din 35.—. Drugi v Slovenske gorice, Cmurek, Apaška kotlina, Gornja Radgona. Slatina-Radenci, Kapela, Sv. Trojica. Sv. Lenart. Odhod ob 7. uri izpred hotela »Orel«. Povratek ; v Maribor ob 20. uri. Cena vožnje z obe | dom na Kapeli, kjer se bo nudil izlet-i nikom diven razgled preko Slov. goric, j le Din 75.—. Za 'a dva izleta naj se in-' j teresen^i čimpreje prijavijo pri »Putni-ku« Istočasno opozarja »Putnik« na bm. kostni izlet 16. maja v Postojno z ogledom svetovno znane Postojnske jame. Vožnja, potni list in vstopnina v jamo le Din 131.—. V jami bo za binkoštne praz nike svečana iluminacija. Izrabite to ugodno priliko in prnavite se čimprej pri >Putniku« Maribor-Celje. Blnkoštnl iz'esto ceno, sol. vžigalice, viničarjem pa 'se z znižanjem cene mleku prejemki 'stalno znižujejo. Če smo preje prodali 5 lit. mleka na dan, smo dobili za mleko Din 15.—, a danes naj ga damo za S ! kron in naj za isti trud in isto količino prejmemo samo Din 6.25. To je tretjina prejšnjega. Nekateri morajo vsak dati poleti in po zirni v dežju in vsakem času po dva litra nositi po dve uri daleč v rtte sto Koliko raztrgajo obutve in koliko obleke. Zato je cena Din 2.— komaj primerna, vendar pa bi bili tudi s to zadovoljni. Zato pozivamo viničarji svoj« mestne gospodarje, katerim vestno čuvamo in obdelujemo vinograde, da nan' store tudi oni svojo dolžnost in nan' plačujejo naš skromni pridelek po krščanski ceni, da vplivajo na svoje someščane. da je znižanje cene mleku sramota za vsakega meščana, saj s tem pii0 kri najbednejšemu in mu sloju. najsiromašnejš''- in Postojna, celoten aranžman Din 720.-" 16.—17. maja: Postojna, Gorica, Trst. celoten aranžman Din 500.—-. 16.— maja: Logarska dolina, vožnja D1'1 130.—. 16.—17. maja: Graz, vožna in kol-potni list Din 110.—. Takojšnje prijave pri »Putniku« Maribor-Celje. Dobra zamena. »Kaj, ali je res, da se je oficijal BuiJ3 poročil z debelo vdovo mesarja Jančar* ja?« »Res!« »No, lepo breme si je naložil z njo u' svoje rame!« »Nič ne de. Zato je pa odložil s svoji ramen težka — hipotečna bremena!« ra« Javanski sultan in leootiia Nad/a na ljubezenskem razootiu... Med mlado grško rusiko lepotico Nadjo Vlasovo in javanskim sultanom Pakoe Alaina se je bilo svojčas razvilo intimno in prisrčno ljubezensko razmerje. Italijanski .časnikarji so dan za dnetn oblega- li nizozemski konzulat v Milanu, ko so izvedeli, da se bo javanski sultan raje odpovedal sultanskemu prestolu kakor pa da bi se izneveril svoji ljubljeni Nadji. Vse je že izgledalo, da bo tudi tu zmagala, kakor v slučaju gospe Simpsonove ljubezen, ki vpo^tavlja nerazrušljive vezi. Vse te govorice pa so bile več ali manj. izrodek nizozemskih vladajočih krogov, ki bi najbrže želeli, da se javanski sultan res odpove prestolu. Kakšno iznermdenje pa je sledilo sultanovi izjavi, da je pripravljen prevzeti prestol, kar se je pred dvema mesecema tudi zgodilo. Pakaoe Alama je prevzel sultanske posle in bil dne 12. t. m. ustoličen v navzočnosti nizozemskega guvernerja. Ob tej priliki je bil novi sultan povišan v podpolkovnika nizozemske armade. Po tern lahko sklepamo, da sultan ne misli na abdikacijo v prid svoje izvoljenke Nadje. Nastaja pa vprašanje, kaj in kako bo z lepo Nadjo. Malo verjetno je, da bi sc Nadja, ki je svojega sultana tako ljubila, ponižala sedaj v vrsto sultanovih žena ter da bi v haremu delila sultanovo ljubezen z drugimi odaliskami. Verjetno je, da bo zadušila in zamorila v sebi svojo globoko ljubezen do ljubljenega sultana, ako že ne more postati njegova žena. Lepa Nadja je bivala nekaj časa s svojo materjo v Parizu, nakar se je 'veselila v Cannes, kjer imajo Vlasovi svoj letni dvorec. HalHnnski Časniknrii si sH-no prizadevajo, da bi se ji približali in črpali jz tega intervjua nadaljnje snovi za svoje senzacionalne Članke. Zdi se, da bo lepa Nadja Vlasova osvojila metodo gospe Simpsonove, ki beži pred radovedno publiko. Vse do najnovejših dni se jo zdelo ljubezensko razmerje med lepo Nadjo in javanskim sultanom, kakor povest iz tisoč in ene noči. Po zadnjih vesteh pa se ta idila zavija v neko kopreno nejasnosti, ki osporava celo položaj sultana. Šušlja se, da javanski sultan sploh ni sultan. Za časa sultanovega bivanja v Milanu, je prišla z njim v stik neka odlična osebnost, ki izjavlja danes, da Pakoe Alani sploh ni nikak sultan, temveč »pan german«, to se pravi neke vrste avtonomni vladar, ki pa ima veliko avtoriteto pri tamkajšnjih domačinih. Ugotovljeno je pa nedvomno, da v njegovih ži- lah nikdar ni tekla kraljevska kri. _ Ob priliki slavnostnih ceremonij je ^ zozemski guverner povdarjal velike o like sultanovega prednika in hvalil n dega naslednika zlasti radi njegove boke zvestobe javanskim tradicij^'1'. Koncem ceremonij so odplesale sinu sestre karakterističen 'tia'a*3J yube- ve Po vseh dogodkih sodeč jc tega zenskega razmerja, ki je r0cI \njn,ie radovednosti in komentarjev, ye" ‘ ge konec in sicer takšen konec, ki R, ^ pred letom dni ni nilcdo pričako’' ^ • Mlada. lepa in še vedno zaljubljen«? ^ ja je odpotovala na morsko oba1^ * ^ .g Nad- čimprej pozabi na svojega ja n a- križal njeno življensko pot. Kut ge šnjemu stanju, ko je Pakoe A zdra-prevzel sultanske posle in se Naaj vi od srčnega obolenja ob 11,0 J _ \zi\c-»i izključeno takšno ali nonovno nadenje, ki bi sultana in NnaJ vezjo. povezala z nekdanjo ljubezen- r 1 b o r >u Marfhorsfc? »Večeritif« T!ifra Stran 3. Mmm Kino Union. ‘Torek velefilm »Njena ljubezen — njena bol«, Magda Sclmei-der, Svetislav Petrovič, Oskar Sima, čudežni otrok Peter Bosse. Suzana Roche, znana francoska pianistka, spremlja na koncertu dne 5. maja R. Soetensa. Vstopnice za koncert so v predprodaji v trgovini Zlate Brišnik. Slo venska ulica 11. Sv. Marjeta n>že Ptuja. V četrtek 6. maja priredijo po Ptujskem polju znani »Rački škrjanci« pod vodstvom učitelja Zorna mladiiski koncert s pestrim sporedom vseh naših najpomembnejših mladinskih skladateljev. Začetek točno ob 14.30 uri. Veliko zanimanje vlada za koncert 'francoskega violinista Soetensa, ki bo koncertiral v Mariboru s spremljanjem orkestra ljubljanske Glasbene Matice. Vstopnice v predprodaji v trgovini Zlata Brišnik. Sokolsko društvo v Središču ob Dravi priredi 20. junija 1937 svoj letni nastop, združen z veliko javno tombolo. Skladatelj mnogih, med našimi pevci zelo priljubljenih pesnil prof. Vasl’i! Mirk V Počehovi 18 je umrl dobe Ustanovitev strelske družine v Studencih V nedeljo ob 9. uri dopoldne so se zbrali pri Grmeku v Studencih številni strelci na ustanovnem občnem zboru strelske družine v Studencih. V imenu Pripravljalnega odbora je s kratkim nagovorom otvoril občni zbor br. Jakob Vojak, ki ie pozdravil navzočega delegata strelskega okrožja brata S. Rejo M1 predsednika NO brata G o 1 č a r j a. podanih referatih so se vršile volitve. Izvoljen je bil sledeči odbor: Vojak Jakob predsednik, Hren Ernest podpreds., Davidovič Bogdan tajnik, Topolovec Zvonimir blagajnik, Pegan Rihard, nam. Frelih Joško gospodar. Po izvršenih volitvah je brat predsednik podelil be-■'-do delegatu strelskega okrožja -bratu Reji, ki je v svojem patriotičnem govoru bodril člane k novemu delu ter posebno Povdarjal potrebo narodno-obrambnega dela. Na koncu svojega govora je želel društvu obilo uspeha. Po zahvalnem govoru ie brat predsednik zaključil lepo '•speli ustanovni občni zbor. Z občnega zbora se je poslala generalu Putnikoviču, dolgoletnemu zaslužnemu predsedniku niarib. strel, okrožja, prisrčna pozdravna brzojavka. bo zastopan na koncertu »Jadrana«, ki Smrt blage žene. V 46. letu starosti je soboto v Unionu, s svojo najno- Dreminila v Studencih blaga žena in ple-; v€-'šo ^pesmijo »Molltva«. Po koncertu ženita gospa Štefanija Pušaver, žena, zaključek Pl L tedna, sodnega uradnika g. Pušaverja. Ranjko > „ Proslavo Materin&kegt dne priredi odlikovalo dobro srce, ki je bilo rev-! Zensko društvo^ s prijaznim sodelova- nirn in pomoči potrebnim vedno odprto. | n-'em naših šol in šole Glasbene Matice Plemeniti pokojnici svetal spomin,‘glo-j v veliki unionski dvorani v torek 11. t. b komandanta 32. topniškega polka konkretne primere iz široke snovi pra-B°dpolkovnika Kilaria) št. tel. 21-34). vilnega in lepega obnašanja med ljudmi. ,°ni, ki sc ne bi udeležili povorke, naj Nočno lekarniško službo imata ta tc- J^do na Teznem do 8.30. V slučaju de- den Albaneževa lekarna na Frankopano- . . nobijanja tuberkuloze in o nomenu fevnega vremena, uranka ne bo. Uprava VI css*1 ’n Konigova lekarna na Alek-of'cirskega doma. |sa"drovi cesti._ Abrahamovo. Te dni obhaja 50 letnico Hladno, oblačno in deževno bo vreme r°istva priljubljeni policijski nadzornik v smisIu dunajske vremenske napovedi !“• Franc Gračner. Ob lepem življenskem za danes. jubileju mu izrekamo najtoplejše čestit- ■ G* W> lian Teeling v Mariboru. Dne ke ELIDA BELI SPANSKI BEZEG omamljivega vonja — sncžnobele barve Vjr jevi ulici 37 je umrl v častitljivi starosti j 700.000 ANGLEŠKIH RUDARJEV BO 80 let vpokojeni nadučitelj Jože Semolič. I STAVKALO. Bil je zaslužen mož in vzgojitelj mladine.! LONDON, 4. maja. Glavna zveza angie- 46. letu svoje ških strokovnih organizacij je na podlagi De progovni delavec drž. žel. Franc | posebnega plebiscitarnega glasovanja v Felser, v splošni bolnišnici pa strojarski j vseh rudniških revirjih sklenila proglasi-mojster Anton Butolen, star 63 let. — Ža- j tev generalne stavke angleških rudarjev lujočim preostalim naše globoko sočutje. | dne 22. maja. 700.000 delavcev bo mirova-»Ljudska samopomoč«, reg. pom. blag. v Mariboru, je imela dne 2. majnika 1.1. svoj' redni občni zbor. Iz poročil blagajniških funkcijonarjev posnemamo, da je bilo koncem leta 1936 8.348 članov, zavarovanih za Din 69,640.000. Blagajna izkazuje v minulem letu preko 36 milijonov prometa in je bil ostanje rezervnega fonda Din 6,373.763.70. Po daljši debati se je sklenilo, da se dosedanji 30% od lo v angleških rudnikih in bo s to stavko najtežje ogroženo angleško gospodarsko življenje. Rudarji zahtevajo zvišanje mezd, znižanje delovnega časa in boljše delovne pogoje. FRANCOSKI NOVINARJI IN POROKA VVINDSORSKEGA VOJVODE. PARIZ, 4. maja. Vest o prihodu Wind-sorskega vojvode na dvorec Conde pri tegljaj zniža do prihodnjega rednega I Tou^f,u *e Mučila med pariškimi novinarji velikansko zanimanje. V Condeju so položili nove telefonske linije, ki bodo omogočale najhitrejša poročila ob prihodu vojvode in gospe Simpsonove, župan, ki bo izvršil poroko, je že dobil zadevna navodila justičnega ministrstva. občnega zbora na 25% in sicer za člane, ki bodo umrli od 3. majnika naprej, in s pristopom pred l. nov. 1933. Stanek slejkoprej taji. Studenški orožniki so včeraj prepeljali zloglasnega in drz nega vlomilca Franca Staneka na tukajšnjo policijo, kjer ga je včeraj popoldne in danes dopoldne zasliševal vodja kriminalnega oddelka, višji nadzornik g. Cajn-ko. Stanek je pri zasliševanju odločno tajil, da bi se bil udeležil drznih vlomov pri belem dnevu. Policija je povabila k zasliševanju celo vrsto prič in je danes dopoldne že pričela s konfrontacijami. Dve priči sta danes dopoldne z vso sigurnostjo izpovedali, da je bil Stanek tisti, ki je potegnil rolo v Bizjakovo urarno, potem ko je prišel iz urarne. Zasliševanje se nadaljuje. obvestila mariborske reševalce, ki so Pogorelca odpremili v tukajšnjo splošno bolnišnico. Zdravniki si prizadevajo, da bi mu ohranili življenje, vendar obstoja malo upanja, da bi ostal med živimi. Kaj je potisnilo Pogorelcu v roko samokres, ni točno znano. IVANJKOVCIH UMORJENA POSESTNICA. Mariborsko državno tožilstvo je danes Predavanje v okviru Protituberkulozne-! (!f‘fdneL*"*?0 fv.eS!il0 sreske*a so' r Wina. Jutri, dne 5. t. m. ob 20. uri bof^J O™0™* da l« fanes P°noci pogovoril v dvorani Ljudske univerze sani-'? n" ' . 81 Lpovec iz lvanj- i tetni inšpektor g. dr. J u r e č k o o vpra- 1.u,KOr,, Posestnico Angeb Nova-- kovo. L*povca so orožniki aretirali, do- m voščila. . 24:10. V preteklem mesecu je priboru na novo izdanih 24 obrtnih Dravic bilo 29. aprila je prispel iz Zagreba v Mari-v bor ugledni angleški publicist W. Teeling, ki :e v tukajšnjem atrdeškem kro-. izbrisanih pa 10. žku predaval o kronanju in angleškem I ^ercle francais. Odbor francoskega imperiju. Pred predavanjem ga jo toplo •Sri>2ka v Mariboru vabi vse člane in pri- pozdravil predsednik angl. kroška dr. *eljc društva na koncert, francoskega J- Kotnik, nakar je g. Teeling v eno- 'rtUoza Soetensa in orkestra ljubljan- urnem, retorično in vsebinsko dovrše-Glasbene Matice v sredo dne 5. maja nem. predavanju podal zgodovino in po-»20. uri, v veliki kazinski dvorani. Iz- tek kronanja. Hkrati pa je tudi na prav y 3a,e se bodo skladbe J. Mihevca, A. zanimiv način pojasnil velik pomen tega jvaldija, J. S. Bacha, C. Francka, M. zgodovinskega dogodka za skupnost ^tisorgskega in Manuela de Fala. Odbor ogromnega angleškega imperija poudar-oclijjf^ia. da ho naše občinstvo počastilo .iajoč. da je krona danes še edina vez, čim se bo obdukcija trupla pokojne Novakove vršila danes popoldne na pokopališču v Svetinjah. Podrobnosti zločin i še nfso znane. Avto na mehaniškega vajenca. V splo-od-išno bolnišnico so prepeljali 17 letnega Protituberkuloznega tedna. Aktualno pre davanie spremljajo številne skioptične slike. Vstopnine ni. Strel v glavo Danes dopoldne ob pol 10. uri sta jeknila iz Aljaževe ulice 15 dva strela. |mebaničn?ga vajenca Ervina Fariča iz V sobi navedene hiše so našli na tleh I Levstikove ulice 1, ki ie postal žrtev fr.iv nc umetnike in izbrani program s _ mnogoštevilno udeležbo, sv^t >>Orc'((’ nov kabaretni spored, ti«j ,vnega slovesa. Na praznik in ob v enah čnjanka s programom. 5etrtek, dne 6, t. m., to je na praz- .Vnebohoda. ostanejo trgovine v ki druži poedinc doniinionc med seboj. Po predavanju je g. Teeling, ki je domala prepotoval ves stari in novi svet, v ožjem krogu čbnov angl. krožka pripovedoval o svojih doživljajih in vtisih no naši in tuji zemlji. Naslednjega dne na sc ie v'spremstvu prof. dr. Kotni- v krvi in nezavestnega s prestreljeno glavo 18-letnega Franca Pogorelca, po poklicu ključavničarja. Pogorelec je zad nje čase bil zaposlen kot delavec v neki tuk. tekstilni tvornici in je stanoval pri svoji materi. Danes dopoldne se je njegova mati podala na trg, njeno odsotnost pa je mladi Pogorelec izrabil za to, da si je v samomorilnem namenu pognal v desno sence iz samokresa dva strela. Pogorelcu sta krogli prebili glavo ter je obležal sredi sobe v mlaki krvi. Ko je mati prišla domov, je našla svojega nesrečnega sina nezavestnega ter je takoj dela. Farič je bil namreč zaposlen pri po pravilu nekega osebnega avtomobila, ki so ga dvignili s pomočjo dvigala. Nenadoma pa je dvigalo popustilo in je avto zgrmel na Fariča, ki se je nahajal pod vozilom. Farič je zadobil precej težke poškodbe, vendar ni njegovo stanje brez upno. r. M&um Občinska seja mestnega sveta ptujskega bo v torek, 4. t. m. O poteku seje in o njenih sklepih bomo poročali. Ko riboru ves dan zaprte. Združenje tr- k a in klubovega tajnika prof. Kosa od- 7£*v za mesto Maribor. ,-Hibav ob morju s nri dosedanjih uprizoritvah 'zre-uspeh. ponovijo studenški sokolski na praznik dne 6. maja 1937 ob Uri v Sokolskem donu peljal v Slov. gor., ki so ga s svojim cve!v»» in zoleniem kar očarale. S nopo! danskim vlakom sc je nato preko Dunaja vrni! v London, kjer bo imel pri' kro-tnniu važno funkcijo. Praktično socialno delo Protituberku-Hj. ■■■ v ouiujistvem aomu. Ker je to zad lozne lige v Mariboru. Na svoji zadnji seji Predstava v tei sezoni opozarjamo ie uprava mariborske Protituberkulozne 'e'e enkrat prav od 'i£c sklenila odposlati v letošnjem poletju nasmejati Rezervi- 12 otrok revnih staršev v počitniške ko- slikaiw,v vo idrsko bajk« v 5. s Peticm P d K. Lintnerja, ki je do de ril, ' L'-H 20 tia s «1° vse. ki se Zabavati ter _ . V],,,1;« vstopnice, ker je pričakovati šte- lonije na Jadranu. Izbiro v pošltev priha odziva. i jajočlh otrok je prepustila šolskim vod- jm‘. a'. Ude'v.imo se je vsi, prav vsi,1 Odprta noč in dan so groba vrata . . . vsai malo oddolžimo idealne Ob Dravi št. 8 je preminul v 66. letu svoje ^rticTt !u nek bratu dr Pivku in poka- dobe posestnik Mihael šadl. Blagega in tl,di da znamo Vn°st telovadcev. I spominu vsi, ki so ga poznali. V Kosar-, 4eiaL!Ud’ cla znnmo ceniti požrtvovalno dobrega moža bodo ohranili v trajnem Bridka usoda nam jc iztrgala našo ljubo, sestro, leto itd., gospo nepozabno ženo, mamico. II zeuo sodnega uradnika Ib. letu starosti. Pogr2b nenadomestljive in blage mamice bo ob lf>. uri 'ia občinskem pokopališču v Studencih. Sv. maša zadušnica bo darovana v petek, 7. t. m. ob sv. Jožefa v Studencih. četrlek, dne n. mn a cerkvi (. uri Studenci, Maribor, Sv. Marjeta ob Pesnici, dne 4. maja 1937. Šteiaii Pušaver, soprog Friderika, AHIko, sorodstvo. Jadviga, otroci, m ostalo Prosimo tihega sožalja! / Mariboru, dne 4. V. 1937. imuuu maoBEnsaca OJV JUAN Vedel je sicer za redne jutranje obiske Rovvlanda pri gospe Glinarjevi, ni pa mogel doznati za določne pqdrobnosti, ki so tvorile predmet zaupnih, tajnih razgovorov med obema. Vsekakor pa sc je zdela knezu Voroncovu Rowlandova navzočnost na Prinčevskem otoku zelo' sumljva. Na drugi strani se mu je zdelo čudno, da ga je gospa Glinarjeva pustila v nekakšni družabni ^ oddaljenosti od Andrikosovih. Sicer ni imel proti temu nobenih načelnih pomislekov, saj mu je lebdel še živo pred očmi ostareli, zabrazdani obraz nje, ki jo je bil nekoč tako kruto prevaril in ki jo je bil po dolgih letih zopet uzrl na frančo-skem parniku Cambodge, s katerim se je pripeljal v Carigrad. Toda ali ni bilo "v tem očividno smiselnem ter namernem oddaljevanju od : Andrikosovih nemara —-—i 93 kakšno drugo ozadje? V tem vprašanju si ni bil knez Voroncov še prav nič na jasnem. Sredi tega razmišljanja je knez Voroncov popolnoma mehanično obračal listek, ki mu ga je bil izročil Zagloba. Tema v sobi mu ni niti dopuščala, da bi mogel prečitati naslov na pismu, čim pa je prinesel Zagloba svetiljko, je Voroncov čisto mirno, mehanično odprl pismo, ne da bi bil niti najmanj slutil, da ga pisateljica pisma opazuje komaj nekaj korakov odtod za zastrtim oknom Andrikosove vile, z največjo napetostjo pričakujoč učinka njenega pisma. Opazila je nabrekle žile na njegovem čelu, stisnjene zobe, plamteče oči, ki jih je upiral v pismo. Voroncov se ni za dolgo prepustil viharnim občutkom, ko je na podlagi pisma doznal, da se nahaja njegova žena v Carigradu. Takoj je pričel prebirati pismo in je zadržal svoje misli ob važnem sporočilu, ki mu ga je tako nenadno poslala njegova žena, ki jo je bil svojčas zapustil. To sporočilo je bilo zanj tolike važnosti, da je popolnoma pozabil na to, da bi se bil lotil razmišljanja glede riskantnosti njenega koraka in poizvedovanja. Takšne stvari se v špionsko poizvedovalnih stvareh končajo lahko s — smrtjo. Knez Voroncov je sklonil glavo med obe roki in je razmišljal, Ko pa je čez nekoliko minut dvignil glavo, je Vera Rancova opazila iz skrivališča za zastrtim oknom v Andrikosovi vili, kako so poteze na njegovem obrazu postale odločne in kako so zadobivale izraz energičnosti, Vera si ni bila prav nič v dvomu, da je čakala njeno rivalinjo bridka in težka ura. Medtem pa se je gospa Glinarjeva že vrnila domov s svojega izleta. Knez Vo- roncov je bil zgoraj v njenem boudoirju in ni slišal njenega prihoda. Čim je Glinarjeva prestopila prag svoje hiše, je takoj doznala od služinčadi o drznem napadu roparjev, ki bi jim bila kmalu padla kot nedolžna žrtev v njihove zločinske roke gospodična Hermiona. Govorice so bile do večera to prigodbo precej popačile, tako da je Glinarjeva zvečer doznala, da so imeli roparji namen, da odvedejo Her-miono v neko skrivališče in da bi jo izpustili šele po založitvi izredno visoke odkupnine, ki bi bila nedvomno prisilila An-drikosa, da proda svojo vilo. Toda Rovvland je skupno s slugo Antoinoni rešil Henniono iz nevarnega položaja. Glinarjevo je ta vest tako razburila, da je takoj poklicala Zaglobo in mu dala nalog, naj skupno s hlapci pazi in straži vso noč, da se ne bi zadeva ponovila kje drugje... (Se nadaljuje.) Sokolstvo hi v atot! Usi m svoja mesta! V četrtek dne 6. t. ni. je dan pripravljenosti Sokolstva Mariborske župe. Je to dan preizkušnje sokolske zavesti in sokolske discipline. Sokolstvo si je že pri ustanovitvi zapisalo na svoj »prapor: borba za svobodo slovanskih narodov. Tej veliki ideji je vedno živelo, delalo in se borilo ne le z besedami, temveč tudi z dejanji. Za svobodo čehoslovaškega in ju^oslovenskega naroda je tekla sokolska kri v Rusiji, v Dobrudži, pri Solunu, Italiji in Franciji. Nešteto naših bratov se je borilo, nešteto jih je žrtvovalo svoja življenja za našo svobodo. In mi? ki uživamo sadove naših bratov? S ponosom jih imenujemo za svoje brate, z radostjo gledamo na njihova dela. Ali nam njihovi svetli vzori ne narekujejo, da moramo, kar je bilo s krvjo zgrajenega, čuvati, da ne bodo »jih dela in njih največje žrtve zaman. Naša sokolska zavest nam pravi, da moramo braniti svojo svobodo. Domovino braniti pa je sposoben le tisti, "ki je moralno visoko sto- ječ, ki je trden, da ni bilka, ki jo vsak vetrič upogne. Z uspehom pa se lahko brani samo tisti, ki se v miru pripravlja, ki je vedno pripravljen, da ne doživi presenečenj. Naši zbori pripravljenosti naj pokažejo, da še vedno živi v naših srcih ljubezen do najvišjega — do domovine, da hočemo čuvati to, kar so nam naši bratje in predniki gradili in da jim nočemo biti ne le po besedah bratje in in sestre, temveč tudi po dejanjih. Bratje in sestre! Ne zahtevamo krvavih žrtev, zahtevamo le to da pridemo na zborna mesta, izpovemo vsem in vsakomur, da hočemo ostati verni svojim sokolskim načelom. Ali hočete manjkati pri zboru, Ko bo velika sokolska armada skupno z našo hrabro vojsko izpovedovala spominjajoč se vojska svojih predhodnikov četašev in hajdukov, da hočemo biti čuvarji njihovega dela — svobodne Jugoslavije? Mislim ne! Zato vsi v zbor! Vsi na svoja mesta! Zdravo! Načelnik. * Sobo odda STANOVANJE sobo in kuhinjo, pocenj (Ki- Službo dobi LEPO OPREMLJENA SOBA solnčna in zračna z razgledom na Pohorje in Kozjak, se odda, Uporaba kopalnice. Strosstnajerjeva 28, II. nadstropje, 9. vrata. 2183 dam tistemu, ki kupi pohištvo. Orožnova 7-1- 2371 LEPO SOBO IN KUHINJO oddam stranki brez otrok. — Studenci, Kalohova 23. 2312 FRIZERKO iščem za stalno službo. Nastop takoj. Salon Wirth. Studenci, Aleksandrova 17. 2314 DVOSOBNO STANOVANJE oddam, dajeva 7-1. 2290’ Prodam UČENCA ALI UČENKO sprejmemo takoj. Splošna na-bavljalna zadruga. Glavni trg 1. 2313 OPREMLJENO SOBO oddam. Stolna 1, vrata 1. 233 H SSssnovanie Tridelna KUHINJSKA KREDENCA omara za perilrt, postelja, vse novo, belo, dobro ohranjeno moško koilo znamke »Ptich« poceni na prodaj. Mejna ulica 7. 232« Kupujte svoje po* trebitine pri naših tnserentlh i DVA GOSPODA .> prejme m na stanovanje m Irrano. Tržaška, c. 57-1, desno. nasproti delavske pekarne. 2319 Mamim giedatišee NARODNO GLEDALIŠČE. Torek, 4. maja ob 20. uri »Dolarska princesa«. Red C. Sreda, 5. maja. Zaprto. Četrtek, 6. maja ob 15. uri »Punčke žive«. V okvirju »Protituberkulozne lige« Znižane cene. — Ob 20. uri: »Dežela smehljaja«. Znižane cene. Petek, 7. maja: Zaprto. Sobota, 8. maja ob 20. uri: »Školjka«. - Premiera. V soboto bo premiera Kraigherjeve drame »Školjka«. Režija je v rokah glavnega režiserja J. Koviča, ki igra tudi Tonina. Ostale večie tiloge igrajo: Rasber-gerjeva Pepino. Starčeva Olgo. Kraljeva Strelovo. Nakrst Maksa in P. Kovič L«-bina. Premog Beli Crep mongol za birmanke po Troinov bazar, vetuniska «. za domačo kurjavo samo Din 30*- 100 kg Branko Mejovšek Tattenbachova 13 Tel. 24-57 5225 HecSerno svilen Hm za obleke in kostume prinaša V bogati izbiri Gosposka ulica 14 Oglejte si izložbe! Za vedno je zatisnil oči naš dobri oče. gospod - Mihse; Sad posestnik in železničar v pok. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v sre do, dne 5. maja ob 10. uri na pobrežkem pokopališču. Sv. maša zadušnica se bo darovala v petek, dne 7. maja ob 7. uri v magdalensk cerkvi. Pobrežje pri Mariboru, dne 4. maja 1937 232-1 Žalujoči ostali. Naš dobri oec, stari oče, soprog, brat in stric, gospod Jože Semolič nadučitelj v p. nas je po dolgi, mučni bolezni, previden s svetotajstvi sv. vere davi v 81. letu starosti za vedno zapustil. Pogreb bo v četrtek, dne 0. maja ob 16. uri izpred mrtvašnice mest- nega pokopališča na Pobrežju. Sv. maša-zadušnica bo v petek, dne 7. maja ob S. uri v Narodnem domu. Maribor, Varaždin. Skoplje, Brestovica, dne 4. maja 1937. 2325 Žalujoči ostali. EKSBSRS^1 fešfoia slovenskih zeteaMcatjev v tued-¥Cumh fkatiiatu gmotnega položaja osebja iti i neizplačila delavske »razlike«. Potno v n o so sc izvršile intervencije pri železniškem direktorju radi slabega v zadevi Podružnica je dosegla, Ja so se reducirani dnev itičarji zopet sprejeli v služijo, da seje namesto kilometrine uvedla urnina, da se delavci zaposlijo mesečno od 20 do 22 dni v mesecu, da se prošnje za dopust k-oleknjejo samo v gotovih slučajih, da se je izplačala službena doklada kurja-čem-dnevničarjein, da s« je začel delavcem izplačevati del takozvane »razlike«. Ustanovil so ic govorniški tečaj, l^idruž-nica se je udeležila kongresa lige slovanskih narodnih železničarjev od 8.—-10. septembra 1933 v Varšavi. Dne 29. VIII. t*>38 se je ustanovil odsek kretnlkov in premikačev. Ustanovil se je borbeni } je bilo treba streči ranjencem na glavnem kolodvoru v Mariboru, ki so se vračali iz bojev na Koroškem, so bile imenovane prve, ki so prijele za delo, zlasti Švarceva in Zabkerjeva. Na klice ranjencev: »Kje so tiste slovenske gospodične, ki na zabavali plešejo, naj nam pridejo sedaj streči!« — se niso odzvale takoj gospodične, pac pa večji del narodno zavedne žene slovenskih želcz-ničarjev-uslužbencev — delavcev in stregle, kuhale in pekle vojakom po dne- vi in po noči z živili. Žene slovenskih železničarjev so se tudi udejstvovale pri drugih nacionalnih društvih — kjer so bile zastopane v ca_ nem številu tako, da je gospa Švare bila leta 1932 kraljevo pohvalno P‘®nt,^0-nagrado za svoje dolgoletno P°^r.0, valno delo, kar naj bo v čast vsem venskim narodnim ženam železničarji Spisal sem te vrste po podatkih. ^ mi bili na razpolago in kolikor s?l11|c0-sam spomnil na dejstva in imena. likor po nisem opisal važnih in ."f' značilnih dogodkov, pa prosim ^‘vse0^ti variše, da mi blagovolijo nujno SI?°' "jo podatke, da jih objavim v brošuri, nameravam izdati. FRANC JARH. ik bivši tajnik, pevovodja i« »Zveze jugoslov. železnic podružnice Maribor. gled ustan°' Kratek zgodovinski rokovne cijc nacionalnih železničarjev v preg vitve in delovanja .strokovne or*j jb0- arjev v ru z imenom »Zveza jugoslovan lezničarjev podružnica Marih0** {eV in »Udružcnje nacljonalnih železii brodarjev«, podružnica Manb KONEC. d. Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odgovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboru.