—

*	rtí ¥ .
* ;.......
,	.	.	^ , í
O MAMILIH 40 LET PD LJUBNO SPET HRANILNIŠTVO
VALVASOR IN ZDRAVILSTVO NOVE OZNAKE NA SOLČAVSKEM
i14<C
TISKANO NA EKOLOŠKEM - OKOLJU PRIJAZNEM PAPIRJU
LETO XXIV ŠTEVILKA 11, 25. Juniji 1992 Cena 60,00 SLT
OSREDNJA [ KNJIŽNICA CEL


3 □
MOZIRJE
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p. o.
PONUDBBA MESECA - za gospodinje
v zadružnih trgovinah: Diskont Mozirje, trgovina Rečica, samopostrežba in železnina
Ljubno
bogata izbira EMO posode (posamični kosi) - samo 325 SLT na kg!
V vseh poslovalnicah ZKZ so po znižani ceni na voljo tudi
EMO - 3 ali 5-delne garniture emajlirane posode
EMOTON - 4-delne garniture (težka emajlirana posoda s kazalcem temprerature na pokrovu)

r
EPSI
Podjetje za turizem, propagando in fotografijo d.o.o.
POGLED ZA OBZORJE
NAZARJE 22, 63331 Nazarje
tel. & fax.: 063/ S32 363
KOMPAS ODDIH KOMPAS
Slovenija, Hrvaška, Mallorca, Ibica, Lloret de mar, Gran Canaria, Ažurna obala, Tunizija, Grčija, Turčija, Maldivi, Blatno jezero
ŠPANIJA
10 dni	28.8. (360 DEM)
3.7.	(390 DEM)
21.8.	(450 DEM)
10.7.,	14.8. (490 DEM)
17.7.,	24.7., 31.7., 7.8. (550 DEM)
DOLENJSKA TOPLICE 7 dni 10 dni
17.150.00	SLT
24.500.00	SLT
ŠMARJEŠKE TOPLICE
7 dni 10dni
16.100,00 SLT - 20.650,00 SLT 23.000,00 SLT - 29.500,00 SLT
STRUNJAN
7 dni 19.250,00 SLT - 20.650,00 SLT 10 dni 27.500,00 SLT - 29.500,00 SLT
HERTZ rent - a - car Letalske vozovnice
EPSI
Podjetje za turizem, propagando in fotografijo d.o.o. Nazarje 22,63331 Nazarje Tel. in fax. 063/832 363
ISKRENE ČESTITKE OB DNEVU SLOVENSKE DRŽAVNOSTI VSEM POSLOVNIM PARTNERJEM, BRALCEV! SAVINJSKIH NOVIC IN VSEM OBČANOM!
Mercator - Zgornjesavinjska kmetijska zadruga Mozirje p.o.
QB 1. PRAZNIKU SLOVENKE DRŽAVNOSTI ISKRENA VOŠČILA IN NAJLEPSE ZELJE ZA $REČNO„ PRIHODNOST VSEMpBCANOM, SE POSEBNO PA ZADRUŽNIM ČLANOM, DELAVCEM IN POSLOVNIM PARTNERJEM!
M - ZKZ MOZIRJE
KAZALO:
ZLORABA DROG -RESNA PREIZKUŠNJA
SPETHRANILNIŠTVO!
KOVINARSTVO LJUBNO OB SAVINJI: NOVO IME-NOVA PERSPEKTIVA .5
PREDSTAVITEV GOZDARSTVA NA SOLČAVSKEM........„Z.
REFERENDUM USPEL, KAKO NAPREJ?.............
PREDSTAVLJAMO VAM: TRGOVINO DRNOVŠEK
OBNOVA GRADU VRBOVEC SE ZAKLJUČUJE........
OZNAČEVALNE TABLE NA SOLČAVSKEM..........
ZARAČUNAVANJE TURISTIČNE TAKSE..................
SEJA IZVRŠNEGA SVETA
RAZISKOVALNI
TABOR ČETRTOŠOLCEV V SOLČAVI.11
PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH NALOG UČENCEV OŠ..........
DEŽURNE ZOBNE AMBULANTE V JULIJU IN AVGUSTU..
SVETLEČE GLOBOČINE.
PESEM JE INTERNACIONALNI JEZIK 12
POMLAD V LUČAH»...........12
NEZADOVOLJSTVO BI BILO ODVEČ .13
ČEBELARSKI,
ODSLEJ GORNJEGRAJSKI PRAZNIK 13
40 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA LJUBNO OB SAVINJI:
TRENUTEK SVETLOBE.
PRVI AVTOMOBIL V LOGARSKI DOLINI.................
STO LET CESTE V SOLČAVO IN 70 LET V LOGARSKO DOLINO ...
DOMAČE ZDRAVILSTVO IN VALVAZOR.............
KRONIKA
SETVENI KOLEDAR ZA JULIJ MALI SRPANJ............
PENTATLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 92.........15
GAŠENJE Z GASILNIM PRAHOM 18
NAGRADNA KRIŽANKA
Vsi skupaj smo zajadrali v poletje, najkrajšo noč v letu smo preiiveli, večina od nas pa sedaj že razmišlja o dopustu: kdaj, kam , kako, za koliko?
Šolarji tudi zaključujejo naporno leto, leto prepričevanja učiteljev, da vedo in znajo več, kot pokažejo razne kontrolne, šolske naloge. Za počitnice bo potrebno zaslužiti kakšen tolar, za to vabimo dva srednješolca ali dve srednješolki, da se nam za štirinajst dni pridružita pri Savinjskih novicah in poskusita z novinarskim delom. Julijski številki bosta bolj lahkotnega značaja, zato tudi vabimo vse, da nam pošljete veliko humorja, lahkotnih tem in zanimivosti, da si bomo v hladni senci skupaj z zanimivimi Savinjskimi novicami krajšali čas. Če potrebujete delovno silo za določena dela Ipočitniška, honorarna, kmečka.../, sporočite v uredništvo Savinjskih novic, mi pa se bomo potrudili, da vam posredujemo povpraševanje po delih, ki upamo, da nam jih boste zainteresirani tudi posredovali. Mogoče nam bo borza dela uspela in da bomo zadovoljili vsaj nekaj povpraševanj.
Lep pozdrav!
Marko Lenarčič
Mineva leto dni, odkar je slovenski parlament sprejel odločitev o slovesu od države, ki je danes praktično ni več. To pa je bila odločitev, za katero so se že prej odločili Slovenci in ostali državljani Slovenije na plebiscitu, bila pa je tudi ali predvsem rezultat večstoletnih prizadevanj slovenskega naroda, da živi v svoji državi. Večkrat je v preteklosti bila priložnost, da bi se to uresničilo, a okoliščine tako okrog nas, kot v sami Sloveniji očitno niso bile zrele. Vsi pretresi v t.i. socialistični Evropi in predvsem dogajanja zadnjih let v Jugoslaviji, so lahko pripeljala samo do tega, kar se je pred enim letom zgodilo. Žal je bila ta odločitev povod tudi za desetdnevno vojno za Slovenijo, ko so nekateri v Beogradu in v svetu še vedno upali, da do razpada Jugoslavije ne bo prišlo. Vendar se je tudi v tej vojni pokazala odločnost Slovencev za samostojno pot, ko smo se složno uprli nameri po nasilni okupaciji Slovenije. Nesmiselne žrtve in nepotrebna škoda so bile še nizka cena za doseženo, še posebej, če imamo pred očmi grozodejstva na Hrvaškem in v Bosni in Hercegovini.
Z lovorikami vojaške in politične zmage in s tem samostojne, v svetu priznane Slovenije, ne moremo živeti. Zato je potrebno izbojevati še druge zmage, potrebno je pošteno in trdo delo. Tu, žal, Slovenci nismo več tako odločni, čeprav sami o sebi pravimo, da smo sposobni, delovni in ne vem kakšni že. Vendar vse preradi vso krivdo za težave valimo na druge, predvsem na politiko, premalo pa pospravimo pred svojim pragom. Zelo radi se oziramo za starimi časi, pri tem pa pozabljamo, da smo takrat iskali zglede preko Karavank in da smo v dobršni meri živeli na račun kreditov, ki jih moramo danes vračati.
Ob Dnevu državnosti se ob tem zamislimo. Toni čas za slavje, je čas, v katerem se mnogi borijo za preživetje. Postanimo složni tudi na tem področju in prišel bo čas, ko bomo z mirno dušo in vestjo lahko slavili.
Čestitam vsem Zgomjesavinjčanom in bralcem Savinjskih novic ob prazniku!
Predsednik SO Mozirje Andrej Presečnik, dipl.ing.agr.
Savinjske novice so štirinajstdnevnik. Izdajatelj EPSI d.o.o. Nazarje 22, telefon 083 831 957.
Sofinancer SO Mozirje. Glavni in odgovorni urednik: Marko Lenarčič, uredniški odbor: Marko Lenarčič, A. Videčnik, R. Pintar, E. Mavrič, F. Kotnik; lektorica: Ana Lamut; tisk: Delavska univerza Mozirje; žiro račun EPSI 52810-601-19030. Rokopise, objave, razpise in oglase sprejemamo do 1. in 15. v mesecu za tekočo številko. Po mnenju Ministrstva za informiranje RS (št. 23/130-92 z dne 26.2.92) šteje časopis med proizvode informativnega značaja, za katere se plačuje davek od prometa proizvodov po stopnji 5%. Vsebina sestavkov, ki jih objavljamo v rubriki "Pisma bralcev" niso stališča uredniškega odbora. Prispevke podpisujte s polnim imenom in naslovom in naj ne obsegajo več kot eno tipkano stran A4 formata. Uredništvo si pridržuje pravico krajšanja besedil. Odpovedi sprejemamo samo za naslednje tromesečje.
AKTUALNO
ZLORABA
RESNA
PREIZKUŠNJA
Zloraba drog (mamil) pri mladih je za odrasle resna preizkušnja. V odnosu do tega pojava se preizkušajo naše sposobnosti za razumevanje drugega, za sprejemanje nečesa, kar ne odobravamo, to je preizkušnja za našo tolerantnost ter tudi človeško trdnost.
Zato je prav, da si odrasli ustvarimo jasna stališča do tega problema in se znamo tudi spoprijeti z lastnim neznanjem in negotovostjo. Da bomo lažje razumeli naše mladostnike, si skupaj oglejmo nekatere značilnosti razvojnega obdobja od zgodnje do pozne pubertete, ki lahko tudi do neke mere vplivajo na zlorabo droge.
Predpubertetno obdobje (11,12 let)
Za to obdobje je značilno precejšnje doživljanje napetosti, to je deloma posledica hormonskih sprememb, deloma tudi pritiskov v družini in šoli. Od otroka - mladostnika se zahteva večja stopnja odgovornosti, kadar se predenj postavljajo zahteve, ga že postavljamo v vlogo odraslega. Seveda pri pravicah za odrasle še vedno ostaja otrok. V tem obdobju so mladostiki izredno čustveno občutljivi, hitro se vznemirijo, takrat je potrebno z njimi ravnati "v rokavicah". Hitro tudi menjajo razpoloženje.
Kolikor se odrasli teh značilnosti ne zavedajo, oziroma jih ne poznajo in reagirajo s posmehom, strogostjo,..., to le še povečuje mladostnikove stiske in skrbi.
V	tem obdobju se poveča interes za prijateljstva istega spola. Prijatelji niso več le družabniki v igri, temveč že tudi zaupniki in vzorniki. V tej starosti si začnejo mladi želeti neodvisnosti, kar ima za posledico tudi trganje vezi med njimi in starši. Staršem niso vedno poslušni, iščejo si svoje mesto že zunaj družine. Ta pojav je za starše pogosto zelo boleč in ne znajo in ne zmorjeo uvideti, da njihov otrok odrašča in odhaja izpod njihovega okrilja.
Zgodnja puberteta (13-15 let)
V	tem obdobju doživijo mladostniki kup telesnih sprememb, postanjeo okupirani sami s seboj, pogosto jih skrbi lastni zunanji vide. Starši in okolica od njih
pričakujejo vedno več, kar pogosto ne zmorejo, zato se pri teh mladostnikih pogosto pojavlja pomanjkanje samozaupanja in tudi zaupanja v soljudi. Pogosto imajo občutek manjvrednosti, vedno jim nekaj manjka. Ti občutki potem vodijo pri nekaterih v zadrego in omahljivost, pri drugih pa^ zopet v agresivnost in nesramnost. Če v tem obdobju dobijo mladostniki dovolj pozitivnih izkušenj,se njihovo samozaupanje krepi, kar pozitivno vpliva na razvoj njihove osebnosti.
V tem obdobju se fantje družijo v grupe ali "klape", dekleta v manjše skupine, še vedno se dražijo po spolu. V tem obdobju ima nanje njihova skupina izredno močan vpliv, v skupini se počutijo varne ( enak način oblačenja, enaka glasba, interesi...) Kasneje se skupina razvije do tiste stopnje, ko že dovoli vključevanje drugega spola.
Pozna puberteta (od 15 do 19 let)
Za ta čas je že značilna večja stabilnost glede interesov in okusov. Mladostniki v tem obdobju sebe že bolje poznajo in se tudi bolj cenijo in sprejemajo. Ni jih moč tako zlahka spraviti pod vpliv nekoga drugega. Postanejo tudi bolj odgovorni, znajo prenesti več obremenitev, pa tudi z odraslimi se že bolje razumejo, ter do njih niso več tako nezaupljivi.
Odnos do prijateljev postane globlji, število prijateljev se zmanjša. V skupinah se pričnejo oblikovati pari in skupine - "klape" zanje niso usodno pomembne. V odnosu s starši imajo manj konfliktov, mladostniki do njih niso več tako kritični, vendar piorajo tudi starši sprejeti dejstvo, da se morajo njihovi otroci sedaj naučiti letati z lastnimi krili. S starši pričnejo oblikovati enakopravne odnose.
(se nadaljuje)
Center za socialno delo Mozirje MARJANA VERŠNIK-FALE dipl. psih.
SPET
HRANILNIŠTVO!
Mlajši rodovi ne poznajo delovanja hranilnic, ki so bile pred zadnjo vojno pri nas tako gosto Posejane. V dolini smo jih imeli kar 11 in to v Mozirju dve, na Ljubnem dve, v Gornjem Gradu dve, pa še v Lučah, Bočni, Solčavi, Rečici in v Šmartnem ob Dreti. Večina njih je delovala že pred prvo svetovno vojno, kar je pomenilo veliko gmotno oporo slovenstvu in narodnemu gospodarstvu. Številne kmetije so prav naše ljudske hranilnice rešile propada in tako preprečevale vdor tujcev v naše kraje. Skratka, hranilnicam, ki so zagotavljale domači denar in so torej bile neodvisne od tujega, smemo pripisovati veliko narodnoobrambno in gospodarsko pomembnost. Ker pa so z njimi upravljali najbolj razgledani ljudje, so tudi zelo dobro poslovale in bile zaupanja vredne. Morda še ta zanimivost, v tedanji Sloveniji je delovalo preko 500 takih hranilnic in po podatkih izpred druge svetovne vojne so bile le izjeme, ki so poslovanje prekinile zaradi nelikvidnosti.
Ljudje so v hranilnicah, ki so bile večina kmečke, videli podjetje, ki ga sami vodijo in kijih povezuje v gospodarsko celoto. Zal so razmere po zadnji vojni marsikaj spremenile, tako so tudi zarezale v hranilniško miselnost našega naroda globoke rane, kijih ne bomo zlepa zacelili. Sedaj se vračamo na pot, ki so jo hodili naši zavedni predniki, počasi, pa vendar smelo, saj so smerokazi še vedno vidni, ti pa so usmerjeni v napredek - pa naj so še tako obledeli!
29. junija t.l. bo v Gornjem Gradu ustanovni občni zbor Zgomjesavinjske hranilnice in posojilnice, d.d.. Pobudniki za ustanovitev so bili ZKZ Mozirje, Gozdno gospodarstvo Nazarje in Skupščina občine Mozirje, ki je prevzela jamstvo za vloge novega denarnega zavoda. Tu sicer gre bolj za nadaljevanje zadružne hranilno- kreditne službe, ki sta jo ustanovili ZKZ Mozirje in in GG Nazarje. Med članstvo pa bodo vljučevali kmete, zaposlene delavce v ZKZ in GG in druge manjše pravne osebe. Z novim zakonom so dosedanje ugodnosti za hranilno-kreditne službe odpadle (minimalna obvezna rezerva), zato je na dlani potreba po prilagajanju poslovanja novoustanovljene hranilnice in posojilnice sedanjim potrebam. Poslovali bodo tako, da bo varčevalcem oziroma poslovnim prijateljem marsikaj olajšano. Velik!) denarnih poslov bodo poslej lahko opravljali kar v enotah nove hranilnice. Sprejemali bodo hranilne vloge varčevalcev in malih pravnih oseb, dajali in najemali posojila, opravljali plačilni promet, poslovali s tujimi plačilnimi sredstvi, odkupovali čeke in menice, izdajali vrednostne papirje in kreditne kartice, kupovali in prodajali ter upravljali z vrednostnimi papirji domačih in tujih izdajateljev, prevzemali in izdajali poroštva in garancije ter sprejemali druge obveznosti za komitente, ki se lahko izpolnijo v denarju. Kupovali in izterjevali bodo terjatve, hranili vrednostne papirje in druge vrednosti in končno opravljali druge finančne ter analitične storitve. Torej, dovolj širok program poslovanja!
Seveda je treba poudariti, da bodo do registracije hranilnice poslovali kot doslej, v okviru hranilno-kreditne službe na vseh mestih, ki so že znana. Prav ta mreža pa bo bodoči hranilnici pomenila približanje njenega poslovanja varčevalcem in poslovnim prijateljem. Zgomjesavinjska hranilnica in posojilnica bo dejansko nadaljevala delovanje, leta 1908 ustanovljene Kmečke hranilnice in posojilnice v Mozirju in seveda vseh tistih, ki so delovale drugod po dolini. Če bodo sedanji člani upravnih teles tako prizadevno delovali, kot so to skozi desetletja delali njihovi predniki, bo zadovoljstvo zagotovljeno.
AV
J
GOSPODARSTVO


Kovinarstvo Ljubno ob
Savinji:
NOVO IME - NOVA PERSPEKTIVA
Kovinarstvo Ljubno ob Savinji je imelo v preteklih letih nemalo težav pri svojem poslovanju, kar se je kazalo tudi v rdečih številkah. Lanskoletni pozitivni poslovni izid je bil razlog, da se pozanimamo, kako teče sanacija podjetja. Naš sogovomikje bil direktor podjetja Mirko Strašek.
Kako bi nam na kratko orisali tok dogodkov v zadnjih letih, ki so privedli do stanja, v kakršnem ie podietie sedaj?
Leta 1986, ko sem se vrnil v podjetje, smo izdelali temeljito analizo
proizvodnega programa, na osnovi katere smo lahko ocenili, kaj je dobro in perspektivno, kaj pa bi bilo treba opustiti. Prvi ukrep, ki smo ga na osnovi te analize izvedli, je bila maksimalizacija proizvodnje, da smo torej pri fiksnih stroških naredili ker največ. Rezultat je bil konec leta temu primerno dober. Leta 1987 pa se je že začel problem (ne)plačevanja, začela se je kriza v kmetijski proizvodnji in avtomobilski industriji. Padec naročil v rudarski industriji pa je bil tako rekoč bliskovit. Ker smo bili takrat v jugoslovanskem prostoru edini proizvajalec zobatih vencev, pa tudi v Evropi je zelo malo specializiranih proizvajalcev, smo se takrat odločili za investicijski program v to smer, ki pa ga zaradi njegove finančne zahtevnosti ni bilo mogoče takoj realizirati, zato smo ga začasno odložili. V dveh nadaljnjih letih smo si ogledali vodilne evropske proizvajalce zobatih vencev in dobili sliko, kaj nam za konkurenčnost zunaj še manjka. Istočasno pa smo doma doživljali nenehno padanje naročil, ki se je končalo v lanskem letu s skoraj popolno izgubo jugoslovanskega trga. Tako smo v letu 1991 prišli na ničlo v prodaji rudarski industriji, čeprav smo še leta 1989 razvili prototip rudniškega nakladalca za nemetanske rudnike v Srbiji, Črni gori, Makedoniji in Bosni. Med tem časom se je prekinila tudi prodaja
investicijske opreme, hud udarec za naše podjetje je bil še stečaj firme Torpedo Rijeka v letu 1990. Dokončno se nam je južno tržišče zaprlo letos z vojno v Bosni in ekonomskimi sankcijami OZN proti ZR Jugoslaviji.
.Vse to ie za podjetje pomenilo svojevrsten šok?
Seveda. Dovolj zgovoren dokaz v potrditev temu je tudi podatek, da smo imeli še pred tremi leti samo 8% izvoza. Hitra preorientacija v izvoz je v času, ko na zahtevno zahodno tržišče pritiskajo poleg Slovenije še Madžarska, Češkoslovaška federacija, Bolgarija, Romunija, Poljska in države bivše SZ, izredno zahtevno dejanje. Istočasno z navedenimi problemi nam namreč država predpisuje oderuške zamudne obresti, stopnjujejo se tudi težave zaradi mirujočega tečaja tujih valut. Zunaj so cene surovin sicer nižje od domačih, a kaj ko so pogoji nabave, pri tem mislim plačevanje vnaprej, tako zelo neugodni. Iz teh razlogov trenutno več ali manj improviziramo, kar pomeni, da v vsakem trenutku delamo le tisto, kar je dejansko plačano.
Kako pa se kaže izhod iz krize v strateškem smislu?
Trenutno je najbolj perspektiven in dorečen program zobatih vencev. Z drugim največjim proizvajalcem vencev v Evropi, ki ima tovarno v Birminghamu v Veliki Britaniji, smo bili že v lanskem letu tik pred ustanovitvijo skupnega podjetja. Projekt žal predvsem zaradi vojne ni bil realiziran, bil pa je zelo zanimiv, saj bi angleški partner vložil v podjetje vso opremo, ki nam manjka. Ko je konec lanskega leta definitivno odstopil od variante skupnega podjetja, smo se odločili, da mankjajočo opremo nabavimo sami. Ravno v teh dneh pričakujemo odobritev investicije na poslovni banki. S Cimosom imamo podpisano predpogodbo za proizvodnjo zobatih vencev za Citroen, s TAM-om pa potekajo razgovori o dobavi naših vencev nemški firmi DEUTZ. Razmišljamo pa tudi še o nekaterih drugih potencialnih kupcih. Za zdaj zagotovljena proizvodnja bo angažirala 30% vseh zaposlenih v firmi. Pri tem programu je zelo bistveno tudi to, da smo prodrli v evropski cenovni razred.
Drugi perspektivni program, ki se kaže na vidiku, je proizvodnja pločevinastih nožev, kjer obstoja možnost sodelovanja z domačo firmo, imamo pa tudi zelo resnega tujega partnerja, ki je pripravljen vložiti v opremo pod pogojem, da se podjetje lastninsko uredi. Tretji program je ključavničarsko-varilski, ki je od vseh še najbolj prilagodljiv. Tudi glede tega programa tečejo razgovori s tujim partnerjem o dolgoročnem sodelovanju pri proizvodnji traktorjev. Obstaja možnost, da sodelovanje steče še v letošnjem letu.
Smeri nadaljnjega razvoja so torej povsem jasno vidne. Kakšen je vaš oseben pogled v bodočnost podjetja?
Menim, da se mora podjetje čimprej lastninsko preoblikovati. Verjetno bi bilo smiselno znotraj podjetja oblikovati več podjetij, vsako za svoj program. To bi zagotovilo večje angažiranje vseh kadrov, saj ne bi bilo več možnosti za pasivnost, po drugi strani pa bodo imela v bodoče družbeno podporo ravno takšna podjetja: lastninsko definirana, s perspektivnim izvoznim programom in z do 50 zaposlenimi. Da bi nekako poiskali svojo novo identiteto, smo se odločili tudi za spremembo imena firme. Poslej se bomo imenovali KLS Kovinarska industrija Ljubno ob Savinji.
Tekst in foto: KF
GOSPODARSTVO
PREDSTAVITEV
GOZDARSTVA
NA
SOLČAVSKEM
Solčavsko predstavlja po kvaliteti gozdov enega najbolj kvalitetnih predelov v Sloveniji. Velik del teh gozdov je v visokogorju in prav zato zasluži še posebno pozornost in veliko znanja pri gospodarjenju z njim.
Na binkoštni ponedeljek (8.6.92) so pripravili gozdarji iz GG Nazarje v prostorih lovskega doma v Solčavi zelo dobro in zanimivo razstavo in razpravo, s katero so skušali celostno predstaviti gozdove solčavskega območja. Vabljeni so bili zlasti domačini, lastniki gozdov, poleg njih pa tudi predstavniki različnih inštitucij, ki tako ali drugače upravljajo z gozdom.
Razpravo so vodili mg. Ivan Kolar, mg. Jurij Dijaci, Vid Preložnik in Gusti Lenar.
Uvod v razpravo je napravil Franc First, ki je opozoril na splošno ekološko problematiko in katastrofalno stanje gozdov v svetu. Gospodarjenje v sozvočju z naravnim okoljem (SONARAVNO gospodarjenje) je postalo nuja in obveza, kajti le na takšen način se lahko ohranijo kvalitetni gozdovi - pljuča sveta.
Mg. Jurij Dijaci, vodja načrtovalcev pri GG Nazarje, je predstavil OBNOVITVENI GOZDNOGOSPODARSKI NAČRT ZA SOLČAVSKE GOZDOVE.
Pb kratkem sprehodu v zgodovino izkoriščanja slovenskih gozdov je izpostavil različne funkcije gozda (varovalna, gojitvena, gospodarska...),katere skupaj prikažejo pravo podobo gozda. Poznati je potrebno ciljno stanje gozdov, potem pa poiskati najboljšo pot za doseganje tega stanja. Najboljša je naravna pot, vendar je zelo dolga in zato draga.
Vid Preložnik je izpostavil nujnost usklajenega ekološkega in gospodarskega obravnajvanja gozdov. V preteklosti so tudi po krivdi Gozdnih gospodarstev, sekali preveč in nepravilno, kar se pozna na stanju gozdov sedaj. V novih načrtih je predvideno zmanjšanje etata v privatnih gozdovih za 115, v državnih pa za 113.
Sledilo je predavanje Jožeta Svetličiča in Tonija Kladnika, ki sta z diapozitivi, filmom in z besedo najbolje ponazorila kompleksnost gozdnega prostora. Gozd je namreč živa tvorba, drevesa živijo, z njimi pa tudi tisoči živali, ki skupaj z zunanjimi dejavniki tvorijo celoto, ki jo človek z izsekavanjem ruši. Če hočemo gozd razumeti, je potrebno živeti z njim in le iz njega se lahko učimo. Nobene knjige in študije tega znanja ne morejo nadomestiti. Fotografiranje redkih živalskih vrst in gozdnih predelov, ki sta jih predvajala
Svetličič in Kladnik, zahteva življenje z gozdom, dolge ure prisluškovanja naravnim zakonom gozda.
V razpravi, ki je bila precej burna, se je izkristaliziralo bistveno nasprotje med privatnimi lastniki gozdov in upravljalci družbenih gozdov, predstavniki Gozdnega gospodarstva. To nasprotje temelji predvsem na nezaupanju do Gozdnega gospodarstva kot inštitucije, ki je v preteklosti precej mačehovsko ravnala z gozdovi, tudi tistimi, ki so bili po drugi vojni nacionalizirani. Gozdovi so namreč velika družbena dobrina, zato se je v gospodarjenje z njimi vedno vključevala politika in se najbrž tudi bo. Zato je res nujno, kar se je tudi v razpravi večkrat povedalo, da se gozdnogospodarski načrtovalci institucionalno osamosvojijo.
Bistvo problema je izpostavil Peter Jež iz Luč, ki je dejal, da mu je predstavitev sonaravnega gospodarjenja z gozdovi, kot tudi razstava zelo všeč in je zelo vesel, da je do takšnega razmišljanja prišlo pri gozdnih načrtovalcih, vendar zaupanje v te načrtovalce krni slaba hipoteka preteklosti, ki jo ljudje zelo težko pozabljajo.
Vsem pomislekom navkljub ostaja dejstvo, da so gozdovi splošnega družbenega pomena in se z njimi nebo smelo gospodariti le na podlagi ekonomske računice. Gozdovi bodo potrebovali kvalitetne strokovnjake s širokim pogledom na stanje v gozdu. Sodelovanje z domačini bo nujno in neizbežno.
Najbrž ni prav nobenega razloga, da bi bila prizadevanja mladih strokovnjakov z GG Nazarje obremenjena z negativno hipoteko.
Čebo vsem nam gozd postal vsaj delno tisto, kar sta predstavila Svetličič in Kladnik, bo tudi politično vprašanje lastništva nad gozdovi rešeno na neboleč način.
ML
REFERENDUM
USPEL,
KAKO NAPREJ?
V ponedeljek, 8. junija 1992 je bil izveden referendum za sprejem zakonsko usklajenega statuta M - ZKZ Mozirje, ki se po novem imenuje Zadružna pravila. Glasovalno pravico so po zakonu imeli samo kmetje-sedanji članj. Od 729 vpisanih vvolilni i menlkse je glasovanja udeležilo 555 kmetov, kar je 76,13%. "Za" je glasovalo 461 kmetov, kar pomeni 83% udeleženih oz 63,2% vseh volilnih upravičencev. S tem so bila nova Zadružna pravila veljavno sprejeta. Ko bodo v naslednjih dneh zbrane še pristopne izjave zadružnikov in zadružnih delavcev, ki želijo pridobiti status člana z vplačilom prvega obroka deleža v protivrednosti 200 DEM, bodo izpolnjene vse pravne formalnosti za vpis v sodni register do predvidenega roka 30.6.1992.
Kako pa v bodoče? Zakonsko-pravna uskladitev je enkratno dejanje, vsebinska preobrazba
odnosov v zadružništvu pa dolgotrajen proces, v katerem bodo poleg kmetov članov sodelovali tudi vsi zadružni delavci. Na začetku pričakujejo precej težav pri mlajših članih, ki pravega zadružništva zaradi sistemske zakonodaje v zadnjih 30-ih letih sploh ne poznajo. Kljub temu se vsi zavedajo, da bo nove odnose možno graditi samo z veliko mero medsebojnega zaupanja, da bi včasih delno celo nasprotne interese kmetov in zadružnih delavcev lahko primerno usklajevali. Zakon o zadrugah namreč v 1.členu govori o tem, da je glavni namen zadruge pospeševanje gospodarske koristi članov, po drugi strani pa je s poslovanjem potrebno ustvarjati vsaj minimalno akumulacijo, ki zagotavlja razširjeno reprodukcijo oziroma preprečuje nazadovanje. Poiskati bo torej potrebno "zlato sredino".
Najhujši problem, ki se po besedah g. Alojza Plaznika kaže na vidiku, je, da Republika Slovenija ne bo mogla odkupiti vseh razpoložljivih količin mleka. V tem primeru bodo najprej prizadeti tisti, ki nimajo urejene higienske kakovosti proizvodnje mleka, takoj za njimi pa nečlani zadruge. Zadruga bo, kar je popolnoma normalno, najprej poskrbela za svoje člane, zato pozivajo vse, ki to še niso, da se včlanijo in si s tem zagotovijo trdnejše sodelovanje.
KF
Predstavljamo vam:
TRGOVINO
DRNOVŠEK
Cesta skozi Radmirje je po asfaltiranju postala veliko bolj prometna, kot je bila prej. Mnogo ljudi se vozi po njej veno in drugo smer In večina nas je v začetku letošnjega leta skoraj na vrhu klanca opazila tablo z napisom "Trgovina Drnovšek".
DANICA DRNOVŠEK: Z možem sva precej razmišljala o.tem, kakšno ime bi dala trgovini. Na koncu pa sva se odločila za najbolj preprost naziv.
SN: Cela zadeva pa se je seveda začela že veliko prej?
DANICA DRNOVŠEK: Seveda. Naša družina je prej živela v Laškem. Delala sem pri sodniku za prekrške. Tukaj v Radmiiju smo gradili hišo, možnosti zaposlitve pa v tistem času ni bilo videti, zato sva se po premisleku odločila za trgovino. Sprva sva načrtovala tehnično trgovino, kasneje pa sva si zaradi objektivnih okoliščin premislila. V Radmirje smo se preselili lansko leto na prvi dan vojne, medtem ko smo trgovino odprli februarja letos.
SN: Deiali ste, da ste si glede stroke trgovine premislili. Kaj torej zajema ponudba vaše trgovine?
DANICA DRNOVŠEK: Trgovina nudi predvsem živila, krmila in najnujnejše artikle za dom in gospodinjstvo. Š pestrostjo ponudbe želimo zadovoljiti okus čimvečjemu številu kupcev.
SN: Okolje, v katerem posluje vaša trgovina, ie pretežno kmetijskega značaja. Kako to vpliva na vaše delo?
DANICA DRNOVŠEK: Delovni čas trgovine smo prilagodili okoliškim prebivalcem. Tako imamo odprto ob delavnikih od 8.00 do 12.00 in od 14.00 do 2(100, ob sobotah od 8.00 do 14.00 in ob nedeljah od 8.00 do 12.00. Naročila večjih količnin blaga sprejemamo po telefonu 841-374 in po želji kupca blago dostavimo na dom.
SN: Verjetno je bil od vsega najtežji začetek. Drži?
DANICA DRNOVŠEK: Pravzaprav ne. Začetek je bil glede na to, da je bila to prva privatna trgovina v Radmirju, uspešen. Tudi sedaj, po štirih mesecih poslovanja lahko rečem, da sem zadovoljna. Seveda obstajajo tudi problemi, na katere pa žal neposredno ne morem vplivati. Pa tudi to je res, da se je način nakupovanja v zadnjem času precej spremenil. Zelo malo je še tistih, ki kupujejo “fasngo", večina jih kupuje po potebi, sproti.
OBNOVA GRADU VRBOVEC „
SE ZAKLJUČUJE
Kar dobra tri leta je trajala obnova gradu Vrbovec v Nazarjah. Zgodovinski prerez objekta smo objavili že v prejšnji številki Savinjskih novic. Iz njegaje moč zaključiti, da nosi Vrbovec svojevrsten pečat slovenske preteklosti. Njegova zunanja in notranja podoba v preteklih letih pa tega res ni potrjevala.
Predvsem iz tega razloga je Centralni delavski svet podjetja Gozdno gospodarstvo Nazarje sprejel pobudo, da se pristopi k celoviti sanaciji in obnovi obstoječega objekta. Kljub neugodnim časom za takšne investicije se je GG Nazarje odločilo za izvedbo, ki je bila zasnovana v štirih fazah:
I. sanacija ostrešja in fasade osnovnega obvjekta,
H.	izgradnja vmesnega dela gradu, ki daje objektu podobo, kot jo je imel v preteklosti,
KI. sanacija in obnova vzhodnega dela s poudarkom na ureditvi turistično - gostinskega lokala v kletnih prostorih,
SN: Kako pa v bodoče?
DANICA DRNOVŠEK: Glede bližnje bodočnosti načrtujem predvsem delno povečanje trgovine, da bi s tem lahko še popestrila ponudbo. Izkoriščam to priložnost tudi za zahvalo vsem kupcem naše trgovine za zaupanje. Tudi v prihodnje se bomo trudili ugoditi njihovim željam in potrebam. Vse, ki pa pri nas še niso bili, vabimo v trgovino Drnovšek v Radmirju!
Tekst in foto: KF
Vrbovec danes
IV. zaključni del - ureditev okolice.
Vsekakor je bila tehnično in finančno najbolj zahtevna II. faza, ki je potekala praktično 3 leta.
Seveda pa obnova ni bila sama sebi namen. Po besedah direktorja GG Nazaije Milana Cajnerja so s primemo ureditvijo prostorov privabili v objekt zasebne podjetnike, kar mu se dalo novo vsebino in življenje. Tako imajo danes v gradu Vrbovec poslovne prostore
GOSPODARSTVO
naslednja podjetja: CER, COOP TRADE, DELAVSKA UNIVERZA - Glasbena šola, EPSI, GORENJE GLIN, GOZDNO GOSPODARSTVO, INPUT, KRAMER ’S, PAVLIN, TGM PETEK in TURIST BIRO. Poleg njih sta v gradu koristnika prostorov še PS TO Velenje in SO Mozirje, kije uredila novo poročno dvorano.
Še posebej so zadovoljni, ker sta v Vrbovcu podjetje EPSI, ki se med drugim ukvarja tudi z razvojem turizma in Gostišče Vrbovec, ki bosta objekt gotovo znali primemo promovirati tudi v gostinsko -turističnem smislu. Zelo razveseljivo je dejstvo, daje v Pristavi našla svoj prostor Glasbena šola pri DU Mozirje, kar daje objektu tudi določeno kulturno noto.
Kot pravi g. Milan Cajner, so v Gozdnem gospodarstvu danes, ko so dela v zaključni fazi, zadovoljni in ugotavljajo, daje bila odločitev izpred treh let pravilna. Formalna otvoritev celotnega objekta bo izvršena v sklopu praznika KS Nazarje v petek, 26. 1992. In samo uspešno poslovanje mu lahko zaželimo!
KF
PI1BSIBIBIBIISBIIBII!BBB1B1IB1I|§
DELAVSKA UNIVERZA MQZIRJE GLASBENA ŠOLA NAZARJE Tel. 831-701
2 POUČUJE INSTRUMENTE KLAVIR, 2 m HARMONIKO, KITARO, PIHALA, TROBILA IN m g TOLKALA.	g
HiBBBiBBBBBBBBBBBiBiBiBBBBBiBiii
GER Soteska 71, Kamnik
Kamnik, tel.: 061 /831 167 Nazarje, tel.: 063 / 832 306
gozdarska dela
odkup in prodaja gozdnih sortimentov
žagarska proizvodnja
odkup in prodaja žagarskih proizvodov


: V V
GOSTISCE I GRAD VRBOVEC I
Tel. 063 831-509
I	I
I ............. I
INPUT
intelektualne storitve, d.o.o.
Tel. 842-189
-	knjigovodske storitve za podjetnike in obrtnike
-	organizacija strokovnih predavanj in seminarjev
na področju računalništva in informatike
-	individualno usposabljanje za delo na računalniku
-	organizacija tečajev tujih jezikov
-	video storitve
TRGOVINA IN PROIZVODNJA
UVOZ - IZVOZ
63330 MOZIRJE	Savinjska 22
telJfax. 063 831119 tel. 099 610 440
GOZDNO
NAZARJE
GOSPODARSTVO
Nazarje 22, 63331 Nazarje,
tel.h.c. 831-321,832-613-fax. 063/832-371
Odkup gozdnih sortimentov	831-908
Območna gozdarska strokovna služba	831-063
Transportne storitve in
gradbena dejavnost	h.c.831-732
Gozdna proizvodnja in odkup lesa
na panju	842-013
EPSI
PODJETJE ZA TURIZEM, PROPAGANDO N FOTOGRAFIJO
D.O.O.
Nazarje 22, 63331 Nazarje tel.in fax. 063/832-363
PRI NAS LAHKO NAROČITE STORITVE S PODROČJA:
-	založništva
-	izdelave propagandnega materiala:
-	prospekti, razglednice, koledarji, vodniki...
-	izdelava analiz in programov turistične ponudbe
-	organizacije atraktivnih izletov in potovanj doma in v tujini
-	fotografije: studijsko in industrijsko snemanje ter izdelava...
-	zelenega turizma
-	trekkingov: Zgornja Savinjska dolina, Nepal...
ililüifillllflllllililllilllillli!
—P GOSPODARSTVO ¿H—
TURIZEM

Prešernova 25
Mozirje
SMO MLADO PODJETJE, KI SE SKOZI DOBO POLDRUGEGA LETA UKVARJA:
-	s proizvodnjo hlač
-	s podajo na drobno tekstilnih izdelkov (od 26.6.
1992 dalje v boutiqu graščine Vrbovec)
-	z opravljanjem gostinskih storitev (Brdce)
-	z izvozom in uvozom v republike bivše Jugoslavije in druge dežele sveta.
gorenje glin
lesna industrija d.o.o.
63331 NAZARJE 32
a
TELEFON: 063 831-321 832-613 FAX.:	831-705
OKNA POLKNA STREŠNA OKNA PODSTREŠNE STOPNICE
POHIŠTVO VAR IO 2000 LIGNOPAL OBLOGE OBODI PREDALOV IVERNE PLOŠČE
VRTNE HIŠICE PARTY GARNITURE HOBBY REGALI
MASIVNE OBLOGE LAMILES ŽAGAN LES
INŽENIRING PRODAJA VGRADNJA IN MONTAŽA
TURIST BIRO SONJA BITENC
tel. 831-316 Grad Vrbovec Nazarje
-	turistične kmetije
-	letovanje po ugodnih cenah (možnostplačila na obroke)
-	zdravilišča
-	potovanja
Delovni čas v juniju: 9.00 - 14.00 in 18.00 - 20.00

Ell!il!!illlililll!li!llllllllliililllllllšlllllllll|
COOP TRADE, d.o.o. §
Trgovsko in proizvodno podjetjeRečica ob Savinji "SZ, Tel. 063/832-350,831-305	E
-	organiziranje in trženje z vsemi vrstami proizvodnih «“« kooperacij s področja lesne predelave, predelave kovin ^ in gradbeništva;
-	izvajanje obrtnih in zaključnih del v gradbeništvu; ^
-	trgovanje s stavbno - mizarskimi izdelki, programom vrtne ^ opreme, lesom vseh vrst, ter drugimi materiali in izdelki
-	organiziranje in izvajanje inženiring - poslov	^
v gradbeništvu.	ss
TURISTIČNO DRUŠTVO RECICA OB SAVINJI
vabi vse ljubitelje razvedrila na
13. TRADICIONALNO TURISTIČNO PRIREDITEV "OD LIPE DOPRANGERJA"
PROGRAM:
Petek: 3.7.1992
-	ob 16.00 url nogometni turnir ženskih ekip
-	ob 20.00 uri otvoritev slikarske razstave Jurija Repenška v OŠ Rečica
Sobota: 4.7.1992
-	ob 14.00 uri pričetek ocenjevanja zgornje savinjskih želodcev v gostilni Štiglic - Čujež Rečica
-	ob 19.00 uri otvoritev razstave domačih suhomesnatih izdelkov, sira in kruha s področja Zgornje Savinjske doline v OŠ Rečica
-	ob 21.00 uri otvoritev gobarske razstave in pričetek kulturno zabavne prireditve pod TRŠKO LIPO
NASTOPAJO: muzikantje iz Svečine
harmonikarke Zupan iz Mengeša trio Nasmeh iz Ruš pri Mariboru citraš Roban Franc
OB TEM BO RAZGLASITEV REZULTATOV IZBIRE ZA NAJBOLJŠI ZGORNJESAVINJSKI ŽELODEC ZA LETO 92
Nedelja: 5.7.1992
-	ob 16.00 uri pričetek šaljivih iger na nogometnem igrišču Rečica
-	ob 18.00 uri razglasitev rezultatov tekmovanja z podelitvijo pokalov in priznanj ter pričetek ljudskega rajanja z ansamblom
VESELI ZASAVCI in bogatim srečolovom
ZAGOTOVITE Sl PRIJETEN KONEC TEDNA OB OGLEDU NASE PRIREDITVE !
TURISTIČNO DRUŠTVO REČICA OB SAVINJI
razpisuje ocenitev
najboljšega zgornjesavinjskega želodca
Ocenjevanje se bo vršilo v okviru 13. turistične prireditve OD LIPE DO PR ANGERJ A, v gostilni Štiglic - Čujež na Rečici, s pričetkom v soboto 4.7.1992 ob 14.00 uri.
Vse izdelovalce in imetnike tega kakovostnega izdelka naše doline obveščamo, da je potrebno želodce dostaviti v gostilno, v petek 3.7.1992 do 20.00 ure, kjer se bodo šifrirali in pripravili na ocenitev. Dostaviti je potrebno cel želodec. Komisija bo od vsakega vzela vzorec, preostanek želodca pa lastniki dobijo po končanem ocenjevanju nazaj, v kolikor to želijo.
Prvi trije želodci se obdržijo. Za vse udeležence bodo pripravljene nagrade, medtem, ko bodo najboljši trije bogato nagrajeni s praktičnimi nagradami.
Uradni rezultati ocenjevanja za najboljši zgornjesavinjski želodec bodo objavljeni zvečer na prireditvi POD TRŠKO Ll PO, kjer bodo podeljene nagrade in plakete.
Za objektivnost ocenjevanja in nagrade jamči TD Rečica ob Savinji in vabi vse, da se z želodci množično udeležite ocenjevanja, saj bo mogoče prav vaš izbran kot najboljši v letu 1992.
PRIPOROČAMO, DA SE POLEG ŽELODCEV DOSTAVI TUDI POTRDILO O PREGLEDU ŽIVALI ALI IZDELKA, VENDAR TO NI OBVEZNO.
OZNAČEVALNE
TABLE
NA SOLČAVSKEM
Urejeno okolje je kapital vsakogar, predvsem pa ljudi, ki živijo ali hočejo živeti od turizma. Raznovrstne, slabo vzdrževane in poškodovane oznake goto v o niso v ponos Zgornji Sa vinjski dolini. Žal "krasijo" precej sicer z lepotami obdarovanih predelov.
S takšni stanjem so se soočili tudi na Solčavskem. Na pobudo podjetja v ustanavljanju Logarska dolina d.o.o. se je izdelal enoten program označevalnih tabel, ki je vseboval natančen načrt dveh tipskih tabel (izdelal ga je g. Brunet Zdravko), seznam željenih informacij, ki bodo na teh tablah, ter natančne lokacije.
Način razmišljanja pri predstavnikih podjetja Logarska dolina d.o.o. glede oznak je zelo enostaven:
-	potrebujemo enotne označevalne table, ki bodo v
ponos domačinom,
■- table morajo ponuditi enostavno informacijo ,
-	table morajo biti pregledne,estetske in trajne
-	vklapljati se morajo v okolje,
-	narejene morajo biti iz materialov, ki se ga dobi v tem okolju
-	table potrebujejo svojega rednega vzdrževalca.
Ker se onesnaževanja z različnimi tablami, ki povzročajo tudi nepreglednost ob cestah, zavedajo tudi pri Cestnem podjetju, so sklenili, da bodo nadzor nad postavijanjem oznak poostrili. Pregledali so celoten načrt označevalnih tabel na solčavskem in po nekaj usklajevanjih izdali soglasje za postavitev.
Tudi občina Mozirje je pozdravila tak kompleksen pristop k postavitvi obcestnih oznak in to podkrepila tudi s sofinanciranjem. Večino sredstev pa je prispevalo podjetje Logarska dolina d.o.o. z denarjem pobranim od parkirnine v Logarski dolini in KS Solčava.
Označevalne table na Solčavskem torej stojijo. Po mnenju številnih obiskovalcev in strokovnjakov so pregledne, lepe in se dobro vklapljajo v okolje. Tudi preglednost ceste se je povečala, saj je bilo več starejših oznak odstranjenih.
Table so lahko v ponos Solčavanom in vzpodbuda drugim Zgornjesavinjčanom, da načrtno uredijo svoje okolje. Zgornja Savinjska dolina je le geografsko in turistično enoten prostorski zasluži estetske in poenotene oznake.
ML
ZARAČUNAVANJE TURISTIČNE TAKSE
Vse občane, ki nudijo prenočišča gostom obveščamo, da znaša od 15.6. 1992 turistična taksa 78,00 SLT. Za otroke od 7. - 18. leta samo 50% zneska /39,00 SLT/, enaka višina takse se zaračunava tudi v kampih.
V omenjenem znesku je zajeta prenočitvena taksa, ki znaša 13,00 SLT. Vsako od omenjene takse je potrebno do 20. v mesecu nakazati na ustrezen žiro račun pri Službi družbenega knjigovodstva.
Vse ustrezne informacije glede nakazil pa lahko dobite na upravnem organu SO Mozirje /Uprava za družbene prihodke ali proračun ali Sekretariat za gospodarstvo/.
U
POLITIKA
SOLSTVO
SEJA IZVRŠNEGA SVETA
V četrtek, 4.6.1992 se je na redni 28. seji sestal Izvršni svet SO Mozirje. Med ostalim je obravnaval problematiko inšpekcijskih služb, o čemer bomo več pisali v naslednji številki Savinjskih novic, in poročilo o turistični sezoni in koledar prireditev za leto 1992. Slednjega objavljamo:
OD LIPE DO PRANGERJA 3. DO 5.7. 1992
GORNJEGRAJSKI PRAZNIK 18. IN 19. 7.1992
FLOSARSKI BAL 1. IN 2. 8. 1992 LUČKI DAN 8. IN 9. 8.1992 OVČARSKI PRAZNIK 15. 8.1992 SAVINJSKI GAJ 5. IN 6. 9. 1992 BOŽIČEK-DEDEK MRAZ 23. DO 26.
12.1992
Izmed ostalih točk velja omeniti še razpravo o cenah pogrebnih storitev v občini. Izvršni svet je bil v zvezi s tem mnenja, da naj cene oblikujejo KS v skladu s stroški, ki jih imajo pri izvajanju te dejavnosti. Večina obravnavanih točk bo na sporedu zasedanja občinske skupščine, ki bo v sredo, 24. 6. 1992.
KF
PB DNEVU DRŽAVNOSTI VAS SDSS VABI NA VELIKO ZABAVNO
PRIREDITEV, KI BQ V VELENJSKI RDEČI DVORANIV ČETRTEK 25 JUNIJA OB 19.00.
V programu bomo pred mikrofon povabili obiskovalce, ki bodo lahko znane slovenske politike in
poslance spraševali vse mogoče in nemogoče. Pred strogo žirijo naj ko mpeten tn ejših (politiko v namreč) bomo izbrali najboljši politični vic, ki ga bo povedal kdo od obiskovalcev. Na nagrado ne bomo pozabili.
NAGRADA ZA NAJBOLJŠI POLITIČNI VIC JE:
KOSILO Z JOŽETOM PUČNIKOM ZA DVE OSEBI, (predsednik SDSS g. Pučnik)
Za gostinske usluge obiskovalci ne bodo odšteli veliko denarja, saj bodo cene izredno nizke!
Za ples bo poskrbel ansambel, ki bo zadovljil vse, še tako različne želje obiskovalcev; ansambel VESELI ZASAVCI (California blue...)
Atrakcija:	LICITACIJA
VRHUNSKEGA LOVSKEGA PSA.
Za nekaj zabavnih iger bodo poskrbeli tudi sponzorji...
Vstopnice lahko dobite v predprodaji	v knjigarni
MLADINSKE KNJIGE v Velenju in uro pred prireditvijo pri blagajni Rdeče dvorane.
V predprodaji so vstopnice za 25% cenejše.
Socialdemokratski pozdrav!
Hkrati vas obveščamo, da bo pogovor z Janezom Janšo in podpisovanjš knjige v Velenju 9.7. ob 17. uri (knjigarna Mladinska knjiga); istega dne ob 20. uri pa v knjižnici v Mozirju.
RAZISKOVALNI TABOR ČETRTOŠOLCEV V SOLČAVI
Tudi v šolstvu se marsikaj premika. Vedno znova se iščejo metode, s katerimi bi bilo možno znanje posredovati na preprostejši, bolj učinkovit način.
Nečesa podobnega so se lotili tudi v OŠ Mozirje. Učiteljica Zinka Hadžič je na osnovi izkušenj, ki si jih je pridobila na Strokovnem izpopolnjevanju v Ameriki in Švici, popeljala učence četrtih razredov na
Setdnevni raziskovalni tabor v Solčavo.
'čni proces v raziskovalnem taboru je potekal praktično od jutra do večera. Program je bil tematsko razdeljen po posameznih dnevih. Tako so si učenci prvi dan ogledali Potočko zijalko in Panoramsko cesto, drugi dan. so proučevali kulturne in zgodovinske znamenitosti Solčave, tretji dan so posvetili kmetijstvu in v zvezi s tem obiskali kmetijo Knez, četrti dan so namenili turizmu in si ogledali Logarsko dolino, slap Rinka in Okrešelj, peti - zadnji dan pa so pripravili zaključek, na katerega so poleg predstavnikov šolstva in občine povabili tudi starše.
Prisrčen program, v katerem so na sproščen način prikazali veliko tistega, kar so se naučili, ie bil vsem prisotnim zadosten dokaz, da je bil tabor več kot uspešen. S tem so se strinjali tudi starši, šolniki pa so, upamo vsaj, dobili dober nasvet s strani predsednika Izvršnega sveta SO Mozirje Alfreda Božiča, naj se podobne oblike izobraževanja lotijo tudi na ostalih osemletkah. Verjamemo, da bo nasvet naletel na ugoden odziv, predvsem otrokom v dobro, seveda.
KF
PREDSTAVITEV RAZISKOVALNIH NALOG UČENCEVOŠ
Da so osnovnošolci lahko vneti in uspešni raziskovalci, so dokazali tudi letošnje leto. Predstavitev raziskovalnih nalog učencev Osnovnih šol občine Mozirje je bila v sredo, 10. junija v podjetju ELKROJ Mozirje. Vsaka osnovna šola si je za predmet raziskovanja izbrala svojo tematiko:
- OŠ LUČE: demografijo,
- OŠ, GORNJI GRAD: ljudske običaje,
- OŠ LJUBNO: pevsko, dramsko in kulturno delovanje v kraju v tem stoletju,
- OŠ MOZIRJE: ajzgodovino posvetnih in sakralnih spoijienikov v bližnji okolici, b) kaj znamo izdelati iz lesne surovine.
Predstavitev raziskovalnih nalog je bila izredno pestra, pri čemer so se akterji poslužili tudi igranja na glasbila, petja, recitiranja, kot tehnično najbolj zahtevno metodo pa lahko omenimo 18 - minutno video kaseto, ki so jo pripravili na temo lesne predelave. Predstavitvi so pojeg mentorjev prisostovali tudi ravnatelji OŠ, predsednik SO Andrej Presečnik, predsednik IS SO Alfred Božič in direktorica podjetja Elkroj Marija Vrtačnik, ki je prisotne prijazno popeljala na ogled firme. Mentorji in učenci so za uspešno delo prejeli knjižne nagrade, ki jih je prispevala Skupščina občine in majice, ki jih je prispevalo podjetje Elkroj. To naj jim bo vzpodbuda za se uspešnejše delo v bodoče.
KF
j.
DEŽURNE ZOBNE AMBULATE V JULIJU IN AVGUSTU
4.7.1992	- Zobna ambulanta Ljubno - Dr. Ana Lenko
11.7.1992	- Zobna ambulanta Nazarje - Dr. Željko Bejat
18.7.1992	- Zobna ambulanta Gornji Grad -Dr. Hrvoje Kovačevič
25.7.1992	- Zobna ambulanta Mozirje (šola) - Dr. Vanja Bejat
1.8.1992	- Zobna ambulanta Ljubno - Dr. Majda Gorenjak
8.8.1992	- Zobna ambulanta Mozirje - Dr. Peter Beleja
22.8.1992	- Zobna ambulanta Ljubno - Dr. Ana Lenko
29.8.1992	- Zobna ambulanta Nazarje - Dr. Željko Bejat
wm- kultura ':mm
SVETLEČE
GLOBOČINE
Dobrav domačih stihov neizpetih zlato jutra zvezdam jemlje moč, vedrine slast brezbožno doživetih trepet izdan sramu obraz cvetoč.
Spokorniki v gloriji vse naokrog slutijo brezna, ki trosi jih mrak; pretemna je misel slepečih nadlog žil brani hropenje klicarjev korak.
Bujno prekopa globinam žarenje orje za hrame svečanih prevar, ubrani se orgij bučnih kipenje blagor navdihu slepeči grobar.
Zarje svečane Lavri jasnine iz zemlje kipeče seme zatre, prebada pogleda svetleče m racin e pročelja krvava grozeče drhte.
Vsakdana nehanje srca zorenje razganja obsuto moritve sladkost, zaton avreol brezčutno šumenje prebira psalme doumete učenost.
Brez razcveta razbite sreče verne nevidne oži pota mlade sivine; iz ure pozne v morale enosmerne harmonij se sveti tožba globočine.
EDI MAVRIČ
KULTURA
POMLAD V LUČAH
PESEM JE
INTERNACIONALNI
JEZIK
Z besedami, ki sem jih uporabila v naslovu, nas je v Ebentalu blizu Celovca pozdravil prof. Božič, prijazen mož z belimi lasmi, ki je bil eden od prijetnih gostiteljev.
Lučani smo namreč bili gostje Majskega koncerta na avstrijskem Koroškem.
Kako je sploh prišlo do tega srečanja? V lanskem oktobru so se planinci iz Ebentala odločili, da bodo Koči na Loki podarili bronasti planinski zvon. S skupino, ki je zvon prinesla v Luče, so prišli tudi člani pevskega zbora Saengeminde Ebental. Med njimi in našimi pevci se je stkalo prijateljstvo. Pesem je pač sredstvo za zbliževanje ljudi.
Za nas to prav gotovo drži!
Sledila so dopisovanja in pogovori in prišla je nedelja, 18. maja 1992. Tega dne smo se odpeljali v Avstrijo: Dekliški pevski zbor, Moški pevski zbor in še nekaj spremljevalcev.
Ko smo prispeli na cilj, so nas naši gostitelji zelo lepo sprejeli in pogostili. Njihovo gostoljubje je vsebovalo neko toplino, prav posebno, ki se je ne da narediti. To mora biti Že v ljudeh! Skupaj so se zbrali pevci, zato je medsebojno dobrodošlico podkrepila ena sama pesem.
Kljub slabemu znanju nemškega jezika, se je s pomočjo glasbene govorice doreklo marsikaj. To je bilo več kot tisto, kar smo želeli povedati. Dopoldne smo prisostvovali maši v farni cerkvi v Ebentalu. Pri maši sta pela naša dva zbora. Po obilnem kosilu so nas odpeljali na ogled cerkve Gospe svete iz Vrbskega jezera.
Popoldne smo se vrnili v dvorano v Ebental, kjer so se začele priprave na koncert.
Ljudski pregovor pravi: Kar od srca pride - k srcu gre. To pa v polni meri drži za doživetje na tem Majskem koncertu. Rada bi se zahvalila mladi dirigentki Simoni Moličnik, pevcem in vsem, ki ste s svojo prisotnostjo in dobro voljo pripomogli k čudovitemu vzdušju.
Bilo je veliko besed: nemških in slovenskih;
bilo je mnogo pesmi: njihovih in naših in ostal je spomin.
Spomin pa je lep in bogat.
Takega spomina se ne da pozabiti.
Valči Robnik
V Lučah je vzcvetela pomlad. Letos posebno lepa, bogata in spodbudna. Zaživela ni le v vrtovih, na oknih, ob poteh, temveč tudi v naših srcih.
Sobotni večer, 25.4. so popestrili mladi, čisto rosni pianisti s svojim prvim nastopom za starše, sorodnike in prijatelje. Toliko radosti, veselja in ponosa je bilo v njih, ko so v šolski glasbeni učilnici izvajali prijetne melodije na klavirju. Za zaključek je vseh pet deklic in štirje dečki ob spremljavi svoje tovarišice še zapelo, Turistično društvo pa je vse navzoče skromno pogostilo.
Ta predstava pa Lučanom pomeni še več. Pomeni odprtost in dokaz, da so še ljudje, ki žrtvujejo svoj čas in sposobnosti za širjenje znanja, da se bogati kultura, vedenje, da ima duhovno življenje svojstven pomen. Generacije sposobnih in uka željnih otrok ni imelo možnosti, da bi si dopolnjevalo glasbeno izobraževanje, ker so pač doma v Lučah in Solčavi, kar je predaleč od glasbenih šol. Dveurno vožnjo za vsako učno uro glasbe so vzdržali le vztrajni entuziasti. In ta mlada gospodična, ki niti ne bi želela biti imenovana, saj daje prednost znanju in svojim učencem, je ena redkih ali sploh edina, ki je vztrajala do konca. Ljudem želi približati kulturo na kvalitetnejšemu nivoju. Da se to da, dokazuje tudi z dekleti, ki so z ubranim petjem popestrile turistično ponudbo Zgornje Savinjske doline na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Višek pomladi pa je bil mednarodni majski koncert v Ebentalu v Avstriji. Zamejski Slovenci so na la koncert povabili prav Lučane. Dekliški in moški pevski zbor z mlado zanesenjakinjo na čelu so gostitelji izjemno lepo sprejeli, jim nudili nepozabno nedeljo v znamenju prijateljstva, ljubezni in spoštovanja do soljudi in njihove narodnosti. Vzpostavljen je most s tamkaj živečimi Avstrijci in Slovenci na obeh straneh meje. Kdo ve, kolikšno razsežnost to pomeni.
In ne nazadnje ima ta pomlad tudi svoj pečat. Upanje na prebujenje zavesti v nas ljudeh. Tiste zavesti, da nas je malo Slovencev, da naj bi odrinili zavist in gradili složno, brez rivalstva, brez pompa, z vero v dobro.
Hvala vsem, ki so omogočili ta izredno bogata doživetja in moto za taka razmišljanja.
M.M.
fčRAJEvriiH s KumosTf
NEZADOVOLJSTVO BI BILO ODVEČ
V	krajevni skupnosti Rečica ob Savinji so v lanskem letu kljub neugodnim splošnim gospodarskim razmeram relativno zadovoljni z doseženimi rezultati. Kot nam je povedal predsednik Sveta KS g. Anton Hribernik, so dela potekala v skladu z zastavljenimi cilji.
Največje bilo narejenega na področju cestne infrastrukture. Asfaltirali so krajevno cesto Varpolje - Grušovlje v dolžini 1.350 m, preplastiii so cesto v Varpolju v dolžini 105 m, asfaltirali in sanirali so krajevno cesto na Prihovi, obnovili in razširili so propust na lokalni cesti Zgornje Pobrežje - Homce. Poleg tega so zgradili Trnovško brv v dolžini 102 m, obnovili so most v Spodnji Rečici, zgradili so most čez reko Savinjo na relaciji Grušovlje -Homce.
V	krajevni skupnosti so zelo zadovoljni, ker je končno izpeljana akcija razširitve PTT omrežja s priključitvijo 149 novih telefonskih naročnikov. Razširili so tudi vodovodno omrežje na relaciji Rečica- Šentjanž in instalirali transportni vod Prihova - Rečica. Izvršili so poglobitev in čiščenje obrežja potoka Rečica od Spodnje Rečice do Rečice. Nenazadnje je potrebno omeniti tudi postavitev avtobusne čakalnice na Rečici.
Tudi v letošnjem letu so načrti smelo zastavljeni. Do sedaj so že izvedli zavarovanje obrežja in poglobitev potoka Rečica od Kapa do priključka na lokalno cesto Rečica - Dol Suha.
V	teku pa so naslednje akcije: javna razsvetljava po naseljih, razširitev pokopališča, obnova ceste v Poljane.
Največ polemik v zadnjem času pa povzroča seveda predlog novih občin, ki je bil izdelan v Ljubljani na osnovi tez novega zakona o lokalni samoupravi. V ta namen so v KS zbirali podpise v podporo odločitvi, da Rečica postane samostojna občina. Zbrali so 1394 podpisov, kar je več kot polovica vseh krajanov. Na Odbor za lokalno samoupravo pri republiški skupščini so poslali podrobno obrazložitev svoje zahteve, da Rečica postane občina. Trdno o Idločenl, da bo ta cilj tudi dosežen.
kf
ČEBELARSKI, ODSLEJ GORNJEGRAJSKI PRAZNIK
Na predlog odbora za kulturo, šolstvo in zdravstvo pri KS in Turističnega društva Gornji Grad je Svet KS Gornji Grad sprejel sklep, s katerim se dosedanji čebelarski praznik preimenuje v Gornjegrajski praznik. Sklep je svet KS sprejel na podlagi doseženega medruštvenega konsenza, ker je Gornjegrajski praznik odslej v okviru možnosti, ki jih določa statut KS, okvalificiran kot praznik krajevne skupnosti Gornji Grad. Praznovanje bo potekalo cel teden in sicer vse od Šmohorske nedelje, ko praznujeta god farna zavetnika Mohor in Fortunat, kulturnimi in športnimi prireditvami, ki naj bi se odvijale preko tedna, do viška krajevnega praznovanja nekdanjega čebelarskega, odslej Gornjegrajskega praznika.
EDI MAVRIČ
DRUŠTVA
bili prelepi diapozitivi, tematsko vezani na vsebino recitala. Tudi scena je bila vzorno in domiselno pripravljena. Slavnosti govornik je bil predsednik društva, Edi Marovt.
Vodja Planinske šole in obenem načelnik Mladinskega odseka, Irena Retko, je podelila priznanja Planinske šole. Alojz Mikek in član Predsedstva Planinske zveze Slovenije sta podelila priznanja PD Ljubno in bronaste, srebrne ter zlate častne znake PZS. Prapor, ki ima 8 botrov - darovalcev trakov, 112 darovalcev prispevkov za žebljiček - zlat lipov list in 271 darovalcev prostovoljnih prispevkov, je razvil Edi Marovt. Sledilo je pobratenje prapora z drugimi prapori, ob koncu proslave pa je celotna dvorana z nastopajočimi vred zapela znano pesem "Prelepa je ljubenska fara...'1.
KF
TRENUTEK SVETLOBE
Kako velika telesna pomanjkljivost je okvara vida, vedo gotovo samo tisti, ki so na tak način prizadeti. Vid je v bistvu komunikacijsko sredstvo za kontakt z okolico, osebe, ki pa tega sredstva ne morejo uporabljati, so dejansko v podrejenem položaju v odnosu do ostale družbe. Ravno iz tega razloga je bila ustanovljena organizacija slepih in slabovidnih, ki ima svojo mrežo organizirano na medobčinskih nivojih.
Nase območje pokriva Medobčinska organizacija slepih in slabovidnih Celje, ki je v četrtek, 4. junija 1992 v prostorih Galerije v Mozirju organizirala srečanje članov organizacije iz občine Mozirje. Srečanje se je pričelo s kulturnim programom z naslovom "Trenutek svetlobe - življenje široka cesta" v izvedbi učencev Centra slepih in slabovidnih Škofja Loka ter članov Medobčinske organizacije. Ob tej priložnosti so pripravili tudi zanimivo razstavo o delu in življenju na vidu prizadetih oseb. Sledil je razgovor udeležencev o problematiki slepih in slabovidnih.
Predsednik Medobčinske organizacije mag. Adolf Videnšek je v uvodu seznanil prisotne z delom organizacije, ki pokriva območje osmih občin. Svojim članom nudijo pomoč v vseh pogledih. V zadnjem času je velik problem zaposlovanje . Trenutno je v regiji 9 strokovno usposobljenih pa nezaposlenih. V preteklosti je bila možna zaposlitev na primernih delih v podjetjih, v zadnjem času pa je pritisk zdravih nezaposlenih tako močan, da zanje ni več dela. iz tega razloga so ustanovili podjetje Svetloba, ki ga je sofinancirala tudi občina Mozirje. Podjetje je že pridobilo poslovne prostore, ki jih adaptira. V Medobčinski organizacijije trenutno 297 članov (iz občine Mozirje jih je 20), izmed katerih je 96 zaposlenih. Člani prejemajo brezplačno zvočne časopise in časopise v Braillovi pisavi. Počitniško dejavnost imajo organizirano na nivoju države, svoje objekte vta namen pa imajo v Izoli, Piranu in Kranju. Od iger na srečo dobijo 95% vseh sredstev, od katerih jih 31 % namenijo delovanju medobčinskih organizacij. V nadaljnji razpravi so bili izpostavljeni še nekateri drugačni pogledi na problematiko slepih in slabovidnih. Dejstvo je, da organizacija vendarle ne dela tako kompaktno, kot bi si sami želeli. Dovolj zgovoren dokaz za to je bila prisotnost samo šestih članov Jod dvajsetih). Vsekakor pa je organizacija poterbna in koristna, zato pozivajo vse, kijih doleti okvara vida, da se jim pridružijo, saj je večino problemov lažje reševati s skupnimi močmi.
KF
40 LET PLANINSKEGA DRUŠTVA LJUBNO OB SAVINJI
V Zgornji Savinjski dolini je bilo planinstvo razširjeno že pred II. svetovno vojno. Veliko Ljubencev je bilo včlanjenih v društva v Celju, Mozirju, Kamniku, Gornjem Gradu in Ljubljani. Končno pa je bilo 1. junija 1952 v zadružnem domu na Ljubnem ustanovljeno PD Ljubno ob Savinji z 38 člani in 28 dijaki.
Društvo je bilo vsa leta tako ali drugače aktivno. Članstvo seje konec lanskega leta povzpelo na 440 članov. Kar težko bi bilo prešteti vse pohode, vse tečaje, vsa predavanja in vse delovne ure, ki so jih člani v teh štiridesetih letih opravili. Koliko entuziazma je potrebno za tako dejavnost, vedo povedati samo planinci sami. V letošnjem letu so končno dočakali tudi svoj prapor, ki so ga slovesno razvili v soboto,
13.	junija 1992.
Na proslavi, ki je bila v kinodvorani na Ljubnem, so sodelovali: moški in ženski pevski zbor, ženski kvartet AVE, recitatorji, glasbeniki, uprizorjen je bil tudi krajši skeč. Specifičnost kulturnega programa so
MEDOBČINSKA ORGANIZACJJA SLUŠNO PRIZADETIH VELENJE OBVEŠČA ČLANE, DA OD 1. JULIJA DALJE PONOVNO POSLUJE TUDI
V	MOZIRJU.
URADNE URE SO VSAK PRVI TOREK
V	MESECU OD 13.00 DO 16.00 URE V PISARNI ORGANIZACIJE RDEČEGA KRIŽA, NA TRGU ŠT. 20
(I. NADSTROPJE).
■BUDJE m DOGODKI
mm
ÜARODOFISJE - WéM
PRVI AVTOMOBIL
V	LOGARSKI DOLINI
27. j'unija 92 poteka 70 let, odkar je prvi avtomobil pripeljal v Logarsko dolino. To je bil za tiste čase velik dogodek, ki je do tedaj zaprti dolini omogočil pravo povezavo s svetom. Turistično društvo Solčava in podjetje EPSI iz Nazarij organizirata 27.6.92 srečanje v Logarski dolini na Poljanci v osrednjem delu, s katerim bi obeležili zgoraj omenjeni jubilej. Ob tej priliki bo potekal program, kot sledi:
-	ob 9. uri povorka avtomobilov "old timer" in avtobusa "old timer" iz Mozirja. Povorka se bo ustavljala v vseh večjih krajih na poti v Logarsko dolino. Zadevo bo spremljala godba na pihala.
-	cilj povorke pri domu Palenk v Logarski dolini ob 12. uri,
-	slavnostni govornik,
-	govor pokrovitelja srečanja - IS SO Mozirje,
-	pozdrav glavnega sponzorja,
-	nastop znanega ansambla z moderatorjem,
-	okrog prizorišča stojnice z domačo hrano in izdelki domače obrti ter spominki.
ML
100 LET CESTE V SOLČAVO IN 70 LET V LOGARSKO DOLINO
V	kotu, na stičišču treh dežel: Štajerske, Kranjske in Koroške je bila Solčava nekoč skoraj nedostopna in sama zase. Bila je zaprta sredi Savinjskih gora in od Olševe v Karavankah, le na Koroško, od koder je bila še pred letom 1000 naseljena, so vodile prevozne kmečke poti. Vozna pot ob Savinji je bila mogoča le pri nizkem nivoju, pa še 23-krat jo je bilo treba prebresti. V Vratih pri Igli in v Soteski pred Logarsko dolino je bilo treba z vprego peljati po strugi Savinje. Za ■ pes pot so bile napravljene ozke steze in brvi, ki jih je pogosto odnesla voda.
Domačin France Stiftar je kot študent na graški univerzi navdušil profesorja dr. Johannesa Frischaufa za Savinjske Alpe. Ta je prevzet od njihovih lepot leta 1875 skupaj z solčavsko občino vložil prošnjo za gradnjo ceste do Solčave, a m uspel. Druga prošnja je bila vložena leta 1880 na štajerski deželni odbor v Gradcu, pa ni bilo dovolj sredstev za prebitje skalne stene.
Okrajni žiinnozdravnik Martin Jelovšek in domačini so 25.6.1892 v Solčavi organizirali veliko razstavo plemenske živine, katero so si ogledali številni vladni gospodje vključno z deželnim glavarjem. Obisk jih je navdušil in že čez dve leti je bila cesta do Solčave zgrajena.
Cesto v Logarsko dolino so zgradili že v Jugoslaviji in jo 205.1922 slovesno odprli s tremi avtomobili. Prvi avtomobil je v Logarsko dolino pripeljal Peter Majdič, veletrgovec iz Celja. Pri Piskernikovem zavetišču je bila že leta 1923 garaža za avtomobile in vozove. Prvi avtobus je v Logarsko dolino 1926 pripeljal šofer Rok Kopitar. Redni avtobusni prevoz je isti šofer pričel leta 1931 po dograditvi Aleksandrovega doma in istočasno zgrajenega Plesnikovega hotela.
Cesto v Solčavo in naprej v Logarsko dolino so postopoma širili kljub temu, da so številne povoflnji večkrat jemale mostove in cesto. Akciji za asfaltiranje ceste od Šempetra navzgor po Savinjski dolini se je odzvala tudi Solčava s prispevkom 500m3 lesa, kljub še ne končani obnovi po vojni. Cesta v Logarski dolini je bila podaljšana do Slapa Rinke ifi asfaltirana 1968, od Igle do Logarske doline pa še le leta 1974. Število avtomobilov, ki so prispeli v Logarsko dolino, seje iz leta v leto povečevalo, tako je bilo že leta 1969 samo ob prvomajskem prazniku preko 630 osebnin avtomobilov in 9 avtobusov. Občasno je moral biti urejen izmenični prevoz v in iz Logarske doline, po dograditvi neme ceste in mostov pa te ovire ni vec.
Franja Kocbeka in dr. Fricshaufa je solčavska občina zaradi njunih zaslug imenovala za častna občana. Njima in drugim pravim pbnirjem napredka v Solčavi, Logarski dolini in v Savinjskih gorah postavimo vsaj skromen spomenik, ki bo drugim v vzpodbudo za napredek. To bi bila vsaj majhna oddolžitev ob tej obletnici.
P.l.
DOMAČE ZDRAVILSTVO IN VALVAZOR
Znano je, da je najpomembnejše Valvazorjevo delo Slava Vojvodine Kranjske, obsega pa kar 15 knjig. V njih je opisal najrazličnejše navade naših ljudi v tistih časih. Prvi pa je bil, ki je opisal tudi zdravilstvo in zdravilne rastline na Kranjskem, Seveda tu ni zajel naših krajev, saj govori le malo o Štajerski deželi. Vendar pa smemo nekako primerjati razmere, ki jih je opisal, tudi z našimi.
Značilno za njegovo raziskovalno delo je bilo, da je k sodelovanju pritegnil razne strokovnjake, tako je zagotovil verodostojnost svojih zapisov.
V tretji knjigi opisuje zdravilstvo in v 5.poglavju omenja, da v deželi ni preveč bolezni, najpogosteje pa so razne vročice, tuberkuloza, revma, padavica in podobno, vendar pa ljudje na Kranjskem dosegajo častitljivo starost, meni Valvazor. Takoj pa pripiše, da kranjski kmet ne da veliko zaslužiti zdravniku ali da bi od njega zahteval pomoč, tudi če bi mu smrt že sedela na ustnicah... Večina podeželanov se kar sama zdravi, zato pa uporablja zdravilne rastline in korenine. Sicer pa poznajo kmetje sredstvo takoj, ko se začenja neka bolezen ali druge zdravstvene tegobe kot splošno zdravilo, to pa je mešanica domačega kisa z olivnim oljem, ali pa kar sam domači kis.
Tudi o vinu pove Valvazor marsikaj! Meni, da to poživlja srce, krepča telesne duhove, krepi ude, napravi svet bolj svetal...
Prekomerno uživanje vina pa povzroči nenadomestljivo škodo, kot je pokazala pijana mati, katere otroci kažejo usahnjene življenjske sile, odmiranje živcev in možganov, ohromitev nog in omotičnost.., "pustolovsko delovanje vina" pa spremeni razumnega človeka v nerazumno žival, napravi iz njega divjo žival, leva ali opico. Ko opisuje zdravilna zelišča, jih opiše okoli 100. Izrecno poudarja, da je na Kranjskem veliko koristnih rastlin in nekatere tudi navaja. Potem pa se loti opisovanja ljudskega verovanja v zvezi z določenimi rastlinami. Piše, da so nekatere ženske koristile veliki koren za sredstvo, s katerim so privabile željenega moškega. Koren so vrgle v žarečo peč, ob tem so govorile "čarobne" besede. V vročini se je koren zvijal "kot bi ga hudič gonil" in tisti, ki mu je ta čarovnija bila namenjena, je še isto noč pristal v objemu ženske... V nekaterih krajih pa nosijo dekleta določena zelišča pri sebi in tako pritegnejo fante, ki potem "za njimi letajo, da bi potešili ogenj". Ljubezenski napoj so ljudje delali iz kolmeža, srčne moči, močvirske krvavke, vodne perunike in navadne zelene kobuljice. Čarovnice pa so rabile za svoje čarovnije podobna zelišča, ki so jih zmešala z mastjo in se z njimi mazale, da so lahko "letale na svoj čarovniški ples". Tudi praprot so mnogi uporabljali za čarovniške postopke.
Prav zanimiva pa je trditev Valvazorja, da je cesar Karol uporabljal bodečo nežo za obrambo pred kugo, to so dajali njegovim vojakom. Velik pomen pripisuje Valvazor rastlinam: vijolica s korenom, nadlišček, skorja bresta, korček, habat, bezeg, bljuščec, divji žafran, macesnova goba in podrašec, ker da imajo velike zdravilne učinke. Dalje navaja "če kri povzroča vnetje nekega telesnega dela, so za gašenje tega ognja: kislica, endivja solata, regrat, cikorija, ločika, lokvanj, vijolica in zel jadičevja."
Valvazor loči rastline med zdravilne (dobre) in začimbe, ki jih je mogoče uporabljati kot dodatek jedem, da so bolj zdrava.
A. Videčnik
Vir: Dr. Milan Dolenc, O zdravstvu v knjigi J.V.Valvazorja, Slava Vojvodine Kranjske (tipkopis avtorja)
Monacal
6.6.92	je ob 8.00 uri Ludvik B. iz Gornjega Grada vozil motorno kolo po regionalni cesti Mozirje - Radmirje. Pred odcepom za Rečico je prehitel kolesarko Marto C. iz Spodnje Rečice in takoj za tem zavil desno. S tem je kolesarki zaprl pot, le - ta je zato trčila v zadnji del motornega kolesa in padla po cestišču. Pri tem se je lahko telesno poškodovala. Zoper Ludvika B. so podali predlog sodniku za prekrške.
11.6.92	okrog 10.00 ure se v Šolski ulici v Mozirju zgodila prometna nezgoda, v kateri je bil težje poškodovan 6 - letni otrok Edin T., begunec iz zbirnega centra na Brdcah. Le -ta je pritekel na cesto izza zgradbe v trenutku, ko je po njej pripeljal voznik osebnega avtomobila Velija B., ki kljub zaviranju trčenja ni mogel preprečiti.
16.6.92	ob 01.00 uri je Drago M. iz Savine vozil osebni avto pod vplivom alkohola. Ko so ga policisti ustavili, so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali. Tega Drago M. ni upošteval, ampak je z vožnjo nadaljeval. Ko so ga ustavili drugič, so ga zaradi težnje, da vožnjo še nadaljuje, odpeljali v prostore za pridržanje do iztreznitve. Drago M. bo za svojo vztrajnost nagrajen z obiskom pri sodniku za prekrške.
SETVENI KOLEDAR ZA JULIJ - MALI SRPAN
, SREDA 1 BOGOSLAV	Sejemo listnate vrtnine. Zalivamo	j « NEDELJA MOHOR	Nabiramo zdravilne rastline, (nadzemne dele, cvetove)	2« ČETRTEK 4 BRIGITA	
2 ČETRTEK OTON	Nabiramo zdravilne rastline, (nadzemne dele, cvetove)	PONEDEL. HINKO	Cepimo vrtnice. Sejemo listnate vrtnine.	04 PETEK KRISTINA	Gnojimo sadno drevje. Zatiramo škodljivce.
3 PETEK d TOMAŽ	Nabiramo zdravilne rastline, (nadzemne dele, cvetove)	... TOREK 4 BOŽIDAR	Ne sejemo in ne sadimo.	SOBOTA ^JAKOB	Gnojimo sadno drevje. Zatiramo škodljivce.
SOBOTA 4 ELIZABETA		SREDA 15 VLADIMIR		NEDELJA ° ANA	Pobiramo jagode. Plevemo. Rahljamo prst. Kopljemo zgodnji krompir in pobiramo čebulo.
NEDELJA 5 CIRIL		. - ČETRTEK lb ELVIRA	Nabiramo zdravilne rastline (korenine, korenike)	PONEDEL. 27 GORAZD	Pobiramo jagode. Plevemo. Rahljamo prst. Kopljemo zgodnji krompir in pobiramo čebulo.
PONEDEL. ® MARIJA		.-PETEK / ALEŠ	Nabiramo zdravilne rastline (korenine, korenike). Nabiramo kumare za vlaganje.	2Q torek ° ZMAGO	Če je treba, zalivamo. Gnojimo sadno drevje.
TOREK 7 VILIBALD	Zalivamo	.-SOBOTA MIROSLAV	Sejemo repo. Presajamo in zalivamo.	29 SREDA MARTA	Ne sejemo in ne sadimo.
SREDA ° ŠPELA	Zalivamo	NEDELJA 13 ARSEN	Sejemo repo. Presajamo in zalivamo.	3Q ČETRTEK U PETER	Gnojimo jagode. Porežemo suhe malinove veje.
ČETRTEK 3 VERONIKA	Sejemo listnate vrtnine. Zalivamo.	PONEDEL. MARJETA	Sejemo repo. Presajamo in zalivamo.	31 PETEK IGNACIJ	Gnojimo jagode. Porežemo suhe malinove veje.
PETEK 10 AMALIJA	Sejemo listnate vrtnine. Zalivamo.	2.TOREK DANILO	Nabiramo zdravilne rastline (korenine, korenike). Nabiramo kumare za vlaganje.	Ce na Marjeto dež lije, seno na travniku gnije. Če na Marijin dan ne bo lepo, se dež ves mesec ustavil ne bo. Aleš soparen in suh, napravi za zimo si dober kožuh. Vir: Koledar biološkega vrtnarjenja 1992	
,j SOBOTA 11 OLGA	Nabiramo zdravilne rastline, (nadzemne dele, cvetove)	SREDA 22 MAGDALEN/»	Kopljemo zgodnji krompir. Pobiramo čebulo.		
»RT IH REKREM
PENTATLON ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA 92
V	soboto in nedeljo (6. in 7. junija) je bilo v Zgornji Savinjski dolini precej živahno. Potekale so prireditve in tekmovanje v sklopu Pentatlona Zgornja Savinjska dolina 92.
V	soboto je bila prirejena soba v restavraciji Gaj kar premajhna za številne goste, ki so prišli na tiskovno konferenco, na kateri so se vrstili pozdravni nagovori organizatorjev, predstavnikov občine Mozirje ter nekaterih sponzorjev. Natančno so bila predstavljena pravila tekmovanja, ki morajo biti pri tako raznovrstnih disciplinah zelo natančno postavljena. Sledilo je žrebanje startnih pozicij, ki gaje izvršila predstavnica generalnega pokrovitelja Elkroj,d.d. Mozirje, ga Vera Pečnik.
Po banketu se jih je precej odločilo nadaljevati večer na zabavi v Gaju, ki je bila v organizaciji gostinskega podjetja Turist Nazarje. Kljub neugodnemu vremenu, bilo je namreč precej vetrovno, je bila zabava dolgo v naslednje jutro.
V	nedeljo je bilo na startu prijavljenih 36 ekip, žal so štiri ekipe iz sosednjih držav udeležbo zaradi nestalnega vremena v zadnjem trenutku odpovedale.
Vreme je bilo kljub slabi napovedi sorazmerno lepo, le veter se je v drugi polovici dneva tako okrepil, da zadnje etape z jadralnim padali ni bilo mogoče izvršiti.
Ob spremljavi mozirske godbe na pihala so tekmovalci v prvi etapi z dirkalnimi kolesi zapustili Mozirje. Kmalu za njimi se je dvignil v zrak tudi helikopter Ministrstva za obrambo, ki je nosil s seboj močno ekipo televizije Slovenija.
Prvi tekmovalec, ki je vozil za ekipo EPSI, je bil na cilju v kampu v Logarski dolini že čez eno uro in eno minuto.
Druga etapa je bila z gorskim kolesom na obrobju Logarske doline in po Panoramski cesti do Robnika, od njega pa po strmi soteski klobaše do Solčave in naprej do Luč. Prav na začetku etape sije en tekmovalec pri prehodu preko struge Črne zlomil nogo. Gorska reševalna služba

SPORT m REKREACIJA
je bila takoj na kraju nesreče, zdravnik gaje dobro oskrbel in kmalu je bil na varnem v bolnišnici.
Tretja etapa je bila po Savinji in to spust s kajaki. Zaradi številnih gledalcev je bila cesta Ljubno Luče nekaj časa popolnoma blokirana, tako da so se časomerilci s težavo prebili na cilj tretje etape pri kajak centru Prodnik. Vendar seje splačalo obiskati Jurjevce. Pripravili so bogato ponudbo od muzike do pijače in hrane. Razpoloženje kot se spodobi.
Na travniku je čakal helikopter, ki je ponesel snemalce na Golte, kjer so pričakali tekmovalce četrte etape, to je v gorskem teku. Proga je bila naporna, potekala je mimo prijazne kmetije Tiršek nato kmetije Podlesnik in na Stare stane ter naprej v Moravo pri Mozirski
Zaradi prehudega vetra je bila zadnja etapa v jadralnem padalstvu odpovedana. Cilj je bil torej na splošno razočaranje gledalcev, ki so čakali v Mozirju pri nogometnem igrišču, že na Golteh.
V Savinjskem gaju se je ob 13. uri pričela zabavno glasbena prireditev v organizaciji gostinskega podjetja Turist, na kateri sta nastopila ansambel Globus Band in Sašo Hribar. Zanimiva je bila nogometna tekma med nogometaši mariborske škofije, PAX imenovanimi, in nasprotniki iz vrst mozirskih nogometašev. Slednji'1 so ob živahnem komentiranju Saša Hribarja visoko izgubili s 6:2.
Ob petih popoldne je bila ob precej hudem vetru svečana razglasitev rezultatov in podelitev priznanj in nagrad.
Priznanja in nagrade je izročil predsednik IS SO Mozirje g. Alfred Božič ob asistenci Bernarde iz Rečice ob Savinji.
Prvo nagrado (150.000,00 SLT)si je v absolutni konkurenci pridobila ekipa ALPINA iz Škofje Loke, drugo nagrado (50.000,OOSLT) ekipa PLASTIK iz Nove Gorice, tretjo (25.000,00 SLT) pa ekipa GOLDI iz Kamnika.
V konkurenci je tekmovala tudi ena ženska ekipa, ki je v absolutni razvrstitvi zasedla 23. mesto.
Pentalon Zgornja Savinjska dolina postaja kraljica podobnih tekmovanj,saj predstavlja zelo perspektivno kombinacijo športnih disciplin, ki so množično zelo privlačen, prav tako pa se z njimi ukvarja vrsta profesionalcev.
Seveda tekmovanja in prireditve v takšnem obsegu ne bi bilo brez pokroviteljev. Zato se na tem mestu organizatorja EPSI in RTC -GOLTE zahvaljujeta za sodelovanje: generalnemu pokrovitelju: ELKROJ d.d., Moziije in pokroviteljem: Savinja Mozirje, Kovinotehna Celje, Pivovarna Laško, Mercator ZKZ Mozirje, Gozdno gospodarstvo Nazaije, Skupščina občina Mozirje, Aurea Celje, MVM sitotisk, Zavarovalnica Triglav, Kompas Hertz, Gorenje MGA, Ljudska obramba Mozirje, Ministrstvo za obrambo Republike Slovenije.
Zahvaljujemo se tudi vsem sodelavcem za profesionalno opravljeno delo, med njimi Radioamaterskemu klubu iz Mozirjaza vzpostavitev zvez, Gorski rteševalni službi iz Celja za varnost na progi, Zdravstveni postaji Luče, gsostinskemu podjetju Turist za zabavni prireditvi ter vsem sodnikom, kontroloijem, ki so skrbeli za red na progi.
Zahvaljujemo se tudi Robnikovim, Tirškovim in Gostečnikovim za prijaznost in predčasno košnjo.
ML
OGLASI
RTC GOLTE
IŠČEMO KOMUNIKATIVNO, UREJENO OSEBO ZA SAMOSTOJNO HONORARNO DELO V KAMPU LOGARSKA DOLINA.
POGOJI DELA:
-	OSEBA MORA IMETI STALNO PREBIVALIŠČE V SOLČAVI ALI V BLIŽNJI OKOLICI
-	KONČANA SREDNJA ŠOLA SMER NATAKAR
-	VESELJE DO DELA Z LJUDMI
PRIJAVE SE ZBIRAJO NA NASLOV: MERX RTC GOLTE 63330 MOZIRJE. KANDIDATE BOMO O IZBIRI OBVESTILI V ROKU 8 DNI PO OBJAVI OGLASA.
VABLJENI' K SODELOVANJU
PRODAJA PREMOGA KEMIČNA ČISTILNICA AVTOPREVOZNIŠTVO
ANA PEČNIK NAZARJE 151 tel. 831-567
-	prodaja in dostava premoga po najnižji ceni
■	omogočamo plačilo na 3 čeke
-	naročila po telefonu ali v kemični čistilnici Nazaije 151
■	plačilo je mogoče ob dostavi na dom.
lHiai£illllllSI»IMllHHIS»aiH
■ TRGOVINA BOHAČ Nazarje
J	tel. 832-545
m	vam v tem tednu nudi:
%
m
fS
m
m
m
m
SLADKOR 50/1	1 kg	66,90 SLT
SLADKOR 2/1	1 kg	68,90 SLT
OLJE 1L		101,00 SLT
PRALNI PRAŠEK FAX 3/1		495,00 SLT
PRALNI PRAŠEK LIND 3/1		445,00 SLT
PRALNI PRAŠEK FAX 3/1		429,00 SLT
PRALNI PRAŠEK LIND 3/1		398,00 SLT
ZABOJ PIVA		900,00 SLT
Za nakup se priporočamo!
*
»
m MEMORIAM
Darinke Karče, naše dolgoletne sodelavke - učiteljice v pokoju, ni več. Od nje smo se poslovili 10. junija na mozirskem pokopališču.
Gospa Darinka se je rodila leta 1918 v Vačah pri Litiji. Osnovno šolo je obiskovala v Kočevju, nato pa učiteljišče v Mariboru. Toda 2. svetovna vojna je žal prekinila njen študij v Mariboru, zato je odšla v Kočevje, kjer se je takoj vključila kot mladinska aktivistka v boj proti okupatorju. Zaupane so ji bile naloge s področja vzgoje in izobraževanja med kočevsko mladino. Takoj po vojni je vodila vrtec v Kočevju, nato dokončala učiteljski študij in se v šolskem letu 1948/49 zaposlilanatakratni nižjigimnaziji vMozirju. Namozirski šoli je poučevala potem vse do upokojitve leta 1976.
Gospa Darinka se je že v mladosti zapisala pedagoškim in vzgojiteljskim idealom. Svoje znanje z mnogih predmetnih področij je vsa leta nesebično prenašala na svoje učence. Pri svojem delu je bila izredno delavna in dosledna, do učencev dovolj stroga, vendar polna materinske ljubezni in vedno pripravljena pomagati z nasveti. Darinka je bila najsrečnejša v šoli med svojimi učenci, saj se spomnim, daje zadnja leta tudi med odmori bila kar med njimi. Za učence se je razdajala do zadnjih moči. Izgorevala je v želji, da bi mladim rodovom nudila čim več, predvsem pa je poleg šolskega znanja poskušala vcepljati še ljubezen do rodne rodne zemlje, sočloveka in do lepe slovenske besede. Tu je bila prava umetnica. Koliko prečudovitih proslav je pripravila v šoli in v KS! Bilo jih je veliko in vse so bile zelo skrbno pripravljene ter vsebinsko izredno bogate. Recitatoriji, ki so delali z njo, so srkali njene nasvete, ideje, njeno govorico in jo prenašali na gledalce. Iz dvoran so odhajali ljudje zadovoljni, notranje obogateni. Darinka je bila zavezana umetniški besedi.
Zaradi prirojenega in nato še pridobljenega pedagoškega poslanstva je svoje bogate Izkušnje prenašala tudi na mlajše pedagoške delavce, ki jim je bila odlična mentorica. Nam, ki smo hodili delček njene življenjske poti z njo, je s svojim širokim znanjem in posluhom za sočloveka dajala oporo in svetel'zgled. Znala je ponuditi roko, da ne bi omagali pod bremeni težkega, odgovornega in včasih nehvaležnega dela. Zato se bomo gospe Darinke Karče spominjali z globokim spoštovanjem in hvaležnostjo.
A. Venek
prirejal koncerte v vsej dolini. Enako zvesto pa je do pozne starosti prepevala na mozirskem koru. Njen žametni alt se je s soprani sopevk stapljal v čudovito sozvočje. Sodelovala je v predvojnih društvih, ki so skrbela za razvoj in napredek Mozirja. Bila je ena najspretnejših "KRANCLAVK", kot smo takrat rekli dekletom, ki so za svečane priložnosti kitile cerkev in trg,, ter venčale slavoloke in mlaje.
Jeseni 1937.1. si je izbrala zaživljenjskega sopotnika Franca Sirka, uradnika. Zaživela je v moževem domu na Tratah. Postala je mati dvema sinovoma. Družinska sreča pa je bila kratka. Leta 1944 jim je nepredvidljiva smrt ugrabila dobrega očeta in ljubljenega moža. Za družino so nastopili hudi časi, ki jih je g. Rezi premagala le z izjemno pridnostjo, hrabrostjo in iznajdljivostjo. Borila se je za preživetje, šolala sinova in ju z naravnim pedagoškim darom vzgojila v poštena in dobra človeka, ki sta znala ceniti materino ljubezen, žrtve in odrekanja. Oba sta dosegla življenjske uspehe, si ustvarila družini in g. Rozi je postala presrečna babica trem vnukom in srčika obeh družin.
Zadnjega maja smo se na mozirskem pokopališču s pesmijo in rožami poslovili od gospe Terezije Širko.
Pokojna Sirkova mama je dosegla častitljivo starost. Rodila se je pred skoraj 87. leti v ugledni Vajdovi družini, ki je živela bogato kulturno življenje. Starejši Mozirjani se še spominjamo Vajdove Rezi, mlade, radožive in duhovite, ki je bila povsod tam, kjer so ljudje prepevali, igrali ali muzicirali. Že od rosnih let je Igrala kitaro, pela vmozirskem zboru, ki je
Rajnica je veliko brala, zato je bila zelo razgledana. Posebno dobro je poznala moč zdravilnih zeli in mnogim nesebično pomagalas preizkušenimi domačimi zdravili in pametnimi nasveti.
Vse življenje je budno spremljala dogajanja v domačem kraju. Imela je odličen spomin, zato smo se pri iskanju podatkov iz preteklosti Mozirja najprej zatekli k njej. Edini smo si bili vtem, da je bila g. Širko živi muzejski leksikon.
Pred štirimi leti je hudo zbolela in ostala je priklenjena na posteljo. Nemočni mami so odtlej pomagali otroci, ki so skrbeli zanjo kot za punčico svojega očesa.
Ko se sedaj spominjamo g. Rozi Sirkove, junaške žene in matere, nam je žal, da ji vsega, kar čutimo do nje, nismo povedali že tedaj, ko je bila še živa. Če bi imele pri odločanju več besede ženske, bi gotovo pripenjale odličja za hrabrost in zasluge za domovino takim materam, ne pa posurovelim generalom in njihovim oprodam. Tako bi bilo nasvetu lepše in boljše. Živeli bi v sožitju in miru. Posamezniki pa ne bi morali preživeti gorja treh vojn, kot jih je prestala rajnica.
Mozirjani se bomo g. Širkove spominjali z veliko mero hvaležnosti in spoštovanja.
HK
IN MEMORIAM
ALEKSANDER BRIC
Štiri leta v grobu spiš, srcu mojem še živiš -in vsako uro dan in noč Tvoj lik pred mano je navzoč.
Vedrina Tvoja skromnost in dobrota, vedno spremlja moja pota.
Angela
NA PERONU
Spomin se vrača mi v mladostne dni, ko na peronu srečala se dva, jaz in ti!
Vozovnici za drugi
razred
sva kupila
in-družno v skromni sva kupe vstopila.
Vlak drvel je preko sto na uro,
skoz džunglo in prerije človeškega brezu mja.
Le bežen hip odmeril nama čas, kar iznenada progo prečka črna dama in jaz v kupeju sem ostala sama.
Ko zavem
sred tega se viharja, z grenkobo v srcu pridem do spoznanja, da potniki-smo brzovlaka ki vse-prav vse enaka usoda čaka.
Angela Bric
		{ V SPOMIN
1		1 Minilo je leto dni, kar nas je
		mnogo prezgodaj zapustil naš
	j V;j:Š • .£	skrbni, dobri in ljubi mož, oče in dedek
	JOŽE	POGORELČNIK
Večno te bomo nosili v svojih srcih		
		Vsi njegovi
m RAZVEDRILO	1—I
GAŠENJE Z GASILNIM PRAHOM
Gasilni prah plamen zaduši, poleg tega pa pod vplivom visoke temperature razvija še interni plin, ki delno pospešuje dušenje.
Kot gasilni prah najpogosteje uporabljamo natrijev hidrikorbonat, (soda bikarbona), ki je eno najpogostejših kemičnih sredstev Za gašenje požarov nafte in naftnih derivatov ter gorljivih plinov. Ker ne prevaja električnega toka, je prah učinkovit tudi pri gašenju elektroinstalacijskih naprav in elektromotorjev.
Uspešno gasi tudi požare trdnih snovi, toda le v začetku, če niso že nastala žarišča, oziroma žerjavica. V tem primeru pa bi bilo gašenje brez posebnega uspeha. Gasilni prah, ki je v glavnem sestavina sode bikarbone, je v manjšem odstotku pomešan še z dodatki, med drugim tudi aluminijev in magnezijev stearat. Ti pripomorejo, da prašek dobro drsi, poleg tega pa ga ščitijo tudi pred vlago, ki je v zraku, da se ne bi zlepil in da bi se obdržal na površini tekočine, ne da bi jo vpijal.
Gasilni prah izdelujejo za gašenje treh vrst požarov. Posamezno vrsto praha označujemo z velikimi črkami A, B, C, D in E.
Te črke se nanašajo na skupinsko razvrstitev požarov, ki smo jih navedli v prejšnjem odstavku. Na našem trgu uporabljajo predvsem gasilni prah, ki ima znak BCE, po posebnem naročilu pa tudi prah z znakom D. Prah z znakom B C E je univerzalen in ga zato uporabljamo pri gašenju požarov vnetljivih tekočin, tekočih mas, gorljivih plinov in elektroinstalacijskih naprav, električnih strojev in elektromotorjev do 1000 V, arhivskih in drugih dragocenih predmetov. Prah z znakom D, ki je mešanica borata pa uporabljamo samo pri gašenju lahkih kovin (magnezija, natrija, aluminijevega prahu, kalija, titana, litija in urana). Ta prah napravi pri dotiku s kovino nad njeno površino oblogo imenovano "kovinsko steklo". Prahu te vrste ne smemo mešati z drugimi vrstami prahu.
V tehniki gašenja uporabljajo še prah znamke "SV". To vrsto prahu lahko uporabljamo, kadar gasimo hkrati tudi s peno, ker je obstojen in ne razkraja pene.
Gašenje telefonskih in radijskih naprav s prahom ni priporočljivo, ker bi s prahom povzročili precej škode tudi tistim napravam, ki jih ogenj sicer še ni zajel, oblak prahu pa bi jih že dosegel. Pri teh vrstah požarov prihaja v poštev samo ogljikov dioksid, oziroma halon.
Curek prahu usmerimo naravnost nad gladino goreče površine.
Posamezni prašni delci v oblaku morajo prodirati skozi plamen kakor zaščitna stena, ki preprečuje kisiku dostop do goreče snovi.
Kako bomo gasili z gasilnim aparatom na prah?
S tem aparatom bomo gasili tako, da se bomo postavili v smeri vetra in se požaru čimbolj približali. Površinski požar bomo gasili od roba, potem pa v cik-cak črti. Za gašenje požara, ki je zajel večjo površino, moramo pripraviti najmanj 2 -3 aparate in gasimo hkrati z dveh strani. Ne smemo pa gasiti tako, da bi uporabili najprej en, nato drug in zatem še tretji aparat.
Če smo gorečo vnetljivo tekočino v odprti pločevinasti posodi pogasili z gasilnim prahom, moramo pogašeno vnetljivo tekočino pokriti s peno; tako preprečimo ponovni vžig , saj bi se ta sicer lahko spet vnela zaradi segrete pločevinaste posode.
Pozor!
Ali že imate v stanovanju, strojni lopi, in v avtomobilu ustrezen ročni gasilni aparat? Če ne, nikar ne odlagajte na jutri, preskrbite si ga že danes! Naročite ga pri svojem gasilskem društvu ali pri gasilskem društvu Nazarje, kjer opravljajo tudi kvalitetno servisiranje teh aparatov, oziroma naprav.
NAGRADNA KRIŽANKA
														
1	2	3	4	5	6	7		8		9	10	11	12	
13										14				
15			L						17					
18			Tra		20								21	
22				23	■	"		*		25				
26			27		28				29					
30		31						32				33	34	
35				■	36	37						38		
39			■								41			
42			43			||44				46				
Ime in priimek:
Naslov:
VODORAVNO:
1. Kraj v naši občini, 9. Del roke, 13. Osvajalec tujega ozemlja, 14. Nemški smučar (Peter), 15. Hrib v Posavju, 16. Afriška država, 18. Država na Arabskem polotoku, 20. Mesto na Kitajskem, 22. Avstrijskj književnik (Robert), 24. Richard Gere, 25. Grški junak pred Trojo, 26. Element, 27. Maščoba, 29. Postava, 30. Prirojena nadarjenost, 32,.Angleško svetlo pivo, 33. Einsteinu, 35. Grški polotok, 36. Odmikanje, 38. Verona, 39. Stres, 40. Zadnji celjski grof, 41. Biljardna palica, 42. Prebivalka azijske države, 44. Narava
NAVPIČNO:
1. Igralci ene od iger z žogo, 2. Del avtomobila, 3. Avtor Treh mušketirjev (Alexandre), 4. Mate Parlov, 5. Ime velškega nogometaša Rusha, 6. Majhen rt, 7. Mlečni izdelek, 8. Odličen kenijski atlet (Paul), 9. Start, 10. Televizijski novinar (Jani), 11. Ime in priimek že umrlega slovenskega igralca, 12. Torij, 17. Robin Gibb, 19. Mesto na jugu Francije, 21. Goran Janus, 23. Industrijska rastlina, 28. Vrhnje žensko oblačilo v starem Rimu, 29. Vrsta umetnine, 31. Predel pod Raduho, 32. Ugandski politik (Idi), 34. Sestanek, 37. Doktor, 40. Učenje, 41. Kumanovo, 43. Norveška, 45. Tona
OBVESTILO REŠEVALCEM: Rešitev križanke iz 10. številke: VODORAVNO: Strel, pripeka, okolje, Svarun, lama, pp, edikt, člen, IRA, okli, Aco, edem, Vaud, VI, gredica, XO, A, anemija, akt, krivica, bal, prodaja, teran, banana, Antena.
Med prispelimi pravilnimi rešitvami smo izžrebali naslednje dobitnike:
1.	nagrada (blago po izbiri v vrednosti 2500 SLT): Marija Mikek. Brezje 52, Mozirje;
2.	nagrada(blago po izbiri v vrednosti 2.000 SLT): Fanika Belak, Slandrova 8, Mozirje;
3.	nagrada(blago po izbiri v vrednosti 1.500 SLT): Vladka Berločnik, Cankarjeva 1/a, Velenje.
Nagrade prevzamejo dobitniki osebno v trgovini DANICA na Pobrežju. Čestitamo!
Pravilno rešeno križanko iz te številke vložite v kuverto in jo do srede, 1. julija 1992 pošljite na naslov: EPSI d.o.o. 63331 Nazarje 22 s pripisom "Nagradna križanka". Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali 3 nagrade, ki jih je prispevala trgovina DRNOVŠEK iz Radmirja:
1.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.500 SLT,
2.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 2.000 SLT,
3.	nagrada: blago po izbiri v vrednosti 1.500 SLT.
NAROČILNICA	
Brezplačni mali oglas do 20 besed	IME IN PRIIMEK
	NASLOV
	POŠTA
	PODPIS TELEFON
	
Občinska gasilska zveza Mozirje
SAVINJA NUDI
SPOŠTOVANI KUPCI !
Vsem zvestim kupcem, se za sodelovanje v "Dnevih ugodnih nakupov 1992" najlepše zahvaljujemo in želimo prijetne poletne počitnice, kjerkoli jih boste preživeli.
Ob 1. obletnici Državnosti naše Slovenije Vam želimo veliko miru in medsebojnega razumevanja.
ZAPOSLENI V PODJETJU SAVINJA MOZIRJE
^ 1(4C
GOZDNO GOSPODARSTVO NAZARJE
NAZARJE 22, 63331 NAZARJE tel.:831-908, fax.:832-371
OBVESTILO LASTNIKOM GOZDOV
Zaradi izrednih razmer v lesni industriji in splošne krize na slovenskem trgu, prilagajamo tehnične pogoje odkupa gozdno lesnih sortimentov izvoznemu programu, in sicer:
1.	Hlodi smreke In jelke kvaliteta AB:
-	dolžina 4 m z obvezno nadmero 15 cm ali dolžina 8 m z obvezno nadmero 30 cm,
-	premer 25 do 50 cm,
-	les mora biti svež, brez barvnih napak, ostali pogoji enaki kvaliteti I.
2.	Hlodi smreke in jelke kvalitete C:
-	dolžina 4 m z obvezno nadmero 15 cm ali dolžina 8 m z obvezno nadmero 30 cm,
-	premer nad 20 cm,
-	les mora biti svež, grčavost ni omejena.
3.	Tehnični les smreke in jelke:
-	dolžina 4 m z obvezno nadmero 15 cm ali dolžina 8 m z obvezno nadmero 30 cm,
-	premer 15 do 20 cm na tanjšem delu,
-	les mora biti svež in brez barvnih napak, ostali pogoji kot za kvalitetni razred I.
4.	Celulozni les smreke in jelke:
-	kvalitetni pogoji nespremenjeni.
POSEBNO OPOZORILO:
- gozdni sortimenti morajo biti obvezno sortirani po posameznih kvalitetnih razredih,
-druge informacije lahko dobite pri gozdarski strokovni službi - revirnih gozdarjih in na tel.: 831-908.
MORANA
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Opravljamo kompletne storitve s področja pogrebne dejavnosti. Če nas potrebujete, nas lahko pokličete ob vsakem času in uredili vam bomo vse v zvezi s prevozom in pokopom.
Če rabite samo pogrebno opremo (krsto, prevleko, križ, sveče), jo lahko dobite na naslednjih mestih:
-	v Mozirju: Florjane Franc, Cesta na Vrhe 28, tel. 831-617
-	na Ljubnem: Golob Janez, Ter 7, Ljubno ob Savinji, tel. 840-089, 840- 045
-	na Rečici ob Savinji: Pokleka Herman, Rečica ob Savinji 144
-	v Šmartnem ob Dreti: Irmančnik Ivan, Šmartno ob Dreti 38
-	v Gornjem Gradu: Podlinšek Alojz, Gornji Grad 107/a
Na teh naslovih lahko naročite tudi izkope in zasipe grobnih jam, postavitev mrtvaških odrov, prevoze in vse ostalo.
MORANA
POGREBNE STORITVE STEBLOVNIK
Telefoni: (063) 721-667 721-043 721-395
/O ljubljanska banka
Splošna banka Velenje, d.d. Velenje
TUDI V AVSTRIJI IN ITALIJI,
VENDAR POVSOD V SLOVENSKEM JEZIKU!
VARČEVALCI!
Z novo devizno varčevalno knjižico Ljubljanske banke Splošne banke Velenje d.d., lahko od 15.6.1992 dalje poslujete v poslovnih enotah zamejskih bank v
AVSTRIJI
Zveza slovenskih zadrug v Celovcu ITALIJI
Tržaška kreditna banka Trst Kmečka banka Gorica
Oglasite se v vaši enoti banke, kjer boste seznanjeni z vsemi podrobnejšimi informacijami.
Celje - skladišče
MWESTILA
D-Per
7/1992
ZDRAVSTVENA POSTAJA MOZIRJE
Dežurna služba je vsak dan od 20. ure zvečer do 6. ure zjutraj. V soboto in nedeljo je ves dan od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek) v zdravstveni postaji Mozirje. Možni so tudi zdravniški nasveti po telefonu 831-421 tudi v času dežurstva.
KINO "JELKA" N,
4.-5.6.-SMRTNE MISLI-i 11.-12.6. - BINGO - ameriš 5000000278 11 18. -19.6,- HUDSON HAW 25. -26.6. - DOBER POLICA- -.„-„o- ,
mi - msimi iair\a
COBISS ©
VETERINARSKO DEŽURSTVO
20.6 do 26.6. Zagožen Drago, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-769
27.6.	do 28.6. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel 841-410
29.6.	do 5.7. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219
6.7.	do 12.7. Kralj Ciril, dipl. vet. Ljubno, tel. 841-410
13.7.	do 19.7. Lešnik Marjan, dipl. vet. Ljubija, tel. 831-219 Veterinarska postaja Mozirje, tel. 831 -017, 831-418
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE NADZORNIŠTVO NAZARJE ZA MESEC JULIJ 92
OD 29.6. - 5.7. MAROLT MARKO, MOZIRJE, TEL. 831-877 OD 6.7. -12.7. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL. 831-910 OD 13.7. -19.7. TRATNIK FRANC, PUSTO POLJE, TEL. 831-263 OD 20.7.-26.7. LEVER PETER, PAŠKA VAS ,TEL. 885-150 OD 27.7. - 2.8. JERAJ FRANC, PRIHOVA, TEL 831-910
MATIČNA KRONIKA ZA MAJ 1992 POROKE
1. KOKOVNIK MARJAN, roj. 1969 iz Dobrovelj št. 22 in RAMŠAK KAROLINA, roj. 1971 iz Dobrovelj št. 22, ?. HUDALES BORIS, roj. 1969 iz Lokovice št. 43a in UZAR NATAŠA, roj. 1974 iz Nazarij, Zadrečka c. št. 29, 3..STRNIŠNIK FILIP, roj. 1967 iz Nazarij. Ob Savinji št. 11 in GRADIŠNIK DANICA, roj. 1969 iz Logarske doline št. 18, 4. SEMPREMOŽNIK ROBERT, roj. 1968 iz Kamnika, Bela št. 12 in SLAPNIK MOJCA, roj. 1969 iz Gornjega grada, Attemsov trg št. 8
5.	DJUJIC MILUTIN, roj. 1963 iz Dobletine št. 39 in FILIPIČ SANDA, roj. 1961 iz Dobletine št. 39, 6. ROBIDA SREČKO, roj. 1965 iz Mozirja, Tomšičeva št.1 in ERMENC SONJA, roj. 1972 iz Mozirja, Aškerčeva ul. št. 36, 7. ZAVOLOVŠEK RAJKO, roj. 1966 iz Gornjega Grada, Novo naselje 36 in MIKLAVC ALENKA, roj. 1970 iz Bočne, Bočna št. 101, 8. KORENJAK STANISLAV, roj. 1961 iz Poljane št. 32 in KREFT ANICA, roj. 1972 iz Poljan št. 11, 9. KUMPREJ BOŽIDAR, roj.1966 iz Planine št. 25 in KUMPREJ IDA, roj. 1965 iz Tera št. 37, 10. ERMENC BOŠTJAN, roj. 1961 iz Robanovega kota 22 in PREPADNIK MIRA, roj. 1957 iz Robanovega kota 22, 11. ŽIŽEK ALOJZ, roj. 1969 iz Mozirja, Na Tratah št.7 in PETKOVIČ SUZANA, rol. 1969 iz Mozirja, Na Tratah št. 7, 12. ATELŠEK IVAN, roj. 1965 iz Šmihela nad Mozirjem št. 3 in BASTL TATJANA, roj. 1965 iz Bočne, Delce št. 7, 13. POTOČNIK BRANKO, roj. 1963 iz Dobrovelj št. 29 in SLOKAN BRANKA, roj. 1970 iz Pariželj št. 6, 14. LESJAK IVAN, roj. 1969 iz Šoštanja, Florjan št. 87 in KRAJNC STANISLAVA, roj. 1969 iz Nazarij, Lesarska c. št. 31, 15. PUKART FRANJO, roj. 1961 iz Varpolj št. 32 in PEČNIK CVETKA, roj.-1963 iz Varpolj št 32, 16. KALIN IGOR, roj. 1965 iz Spodnjih Kraš št 37 in ZIDARN MARTINA, roj. 1971 iz Radegunde št. 27, 17. PRUŠNIK MATJAŽ, roj. 1960 iz Solčave št.68 in VELER MARIJA, roj. 1960 iz Brega pri Polzeli št. 80 a, 18. BREZOVNIK JOŽE, roj. 1966 iz Radegunde št. 29 in MOLIČNIK JOŽICA, roj. 1968 iz Krnice št. 6.
SMRTI
1.	CIGALE NEŽA, L. 1898 IZ NAZARIJ, ŽLABORSKA POT ŠT. 3
2.	VISOČNIK KRISTINA, L. 1912 IZ PRIMOŽA PRI LJUBNEM ŠT. 78
3.	DOBROVC ANTONIJA, L. 1901 IZ TERA ŠT. 18
4.	TIRŠEK JELIZABETA, L. 1914 IZ DOL SUHE ŠT.11
5.	GORENŠEK JOŽEF, L. 1940 IZ VARPOLJ ŠT. 44
6.	MAJETIČ MARTA, L. 1943 IZ LJUBIJE ŠT. 116
7.	ŠIRKO TEREZIJA, L. 1905 IZ MOZIRJA, NA TRATAH ŠT. 16
ROJSTVA
Rodilo se je 8 deklic in 2 dčka
SPORED FILMOV ZA MESEC JULIJ KINO "DOM" MOZIRJE
4.	in 5.7. KO JE RADIO ZAIGRAL - ameriški film - komedija
11. in 12.7. PLEŠE Z VOLKOVI - ameriški film - western
18. in 19.7. ZODIAK PEKLENSKI KARATEIST - Hong-Kong - karate
25. in 26.7. ČAJ V SAHARI - ameriškrfilm - drama
KINO LJUBNO OB SAVINJI
Nismo prejeli sporeda.
NOVE KNJIGE V KNJIŽNICI MOZIRJE
I.	STROKOVNA LITERATURA:
Zbirka za podjetnike in poslovneže: Oblikovanje teama: vaje v vodenju, Učinkovito ocenjevanje storilnosti, Ustvarjalnost in poslovna uspešnost, Poverjanje nalog za boljši uspeh, Duševna vitalnost in čilost * * Gabre: Kako sem premagal raka * Hayek: Usodna domišljavost: napake socializma * Chaitow: Zdrav duh v zdravem telesu * Zbirka Dežele in ljudje: Severna Afrika in Arabski polotok * Kurillo: Metulji Slovenije *
II.	MLADINSKA LITERATURA:
Slikanice iz zbirke Leteči medvedki * Eldin: čarovnije za male in velike
*	Dixon: Raziskovalec ledene dobe (15. knjige zbirke Časovni stroj) * Blyton: Skrivnost hiše Ratata - 5. del zbirke Skrivnosti * Goscinny: Astérix na olimpiadi *
III.	LEPOSLOVJE:
Godina: Bele tulpike * Godina: Glas samotne ptice * Kozak: Afera (drama) * Sevljak: Zeleni kres * Holt: Ujetnica * Udovič: Zapisi v tišino
*	Ingolič: Tako je bilo: leta izgnanstva v Srbiji 1941-1945 * Hašek: Pustolovščine dobrega vojaka Svejka * Vašte: Rožna devica * Levstik, V.: Dejanje * Ionesco: Plešasta pevka * Grafenauer: Dramilo v 50 epigramih ’ Jančar: Pogled angela * Svetina: Tibetanska knjiga mrtvih: smrt, sanje, rojstvo (dramska pesnitev) *
MALI OGLASI
Ugodno prodam mlade nemške ovčarje, mati je ocenjena odlično, oče je bil III. na svetovnem prvenstvu. Edi Jurjevec, tel. 841-511.
*
Med počitnicami vzamem v varstvo otroka ob vsakem času. Po potrebi pridem na dom. Tel. 831-660.
*
Prodaja in dostava premoga, tudi na dva čeka brez obresti. Naročlila sprejemamo v Kemični čistilnici.Tel.
831-	567.
*
Prodam štiri (4) plemenske koze s kozlički, za zakol ali nadaljnjo rejo. Tel: 841-527.
*
Ne zavrzite izrabljenih trakov za tiskalnike in registrske blagajne. Neskončni trakovi iz tkanine se dajo lepo obnoviti! Mikstor Mozirje Savinjska 2 II. nadstropje. Tel.
832-	543.
*
Podjetniki, obrtniki! S poslovnim načrtom in ekonomskimi analizami VISING d.o.o. Mozirje, Praprotnikova 12, do pravega odgovora na vaša vprašanja. Tel. 832-543.
*
Ugodno prodam otroški voziček, previjalno mizo, stol za hranjenje, košaro in ležalnik za otroka. Inf. 831-893.
*
Prodam 40m2 klinker ploščic (3 kasa) in 0,5 m3 rezanega orehovega lesa (5 cm). Tel. 841-279 - zvečer.
*
Prodam nalo rabljeno toplotno črpalko LTH. Informacije na telefonu 831-740. *
Gorsko kolo - otroško MONTELLO z opremo LEPPER, 10 prestav prodam za 300 DEM
BMX CROSS "STAIE GER" - otroško kolo prodam za 100 DEM Električni šivalni stroj BAGAT DANICA Extramatic prodam za 300 DEM
Fani KEKEC, Gornji Grad 222
Naš program vam nudi:
-	izdelovanje predmetov iz nekovin in montaža lesnih izdelkov
-	montaža lesnih talnih in stropnih oblog
-	vezava lesnih konstrukcij
-	prekrivanje streh z tegulo in drugimi kritinami
DAMIR
IZDELOVANJE PREDMETOV IZ NEKOVIN
IN MONTAŽA LESNIH
IZDELKOV
DARKO RIHTER
NOVO NASELJE 17, 63342
GORNJI GRAD
Obveščamo cenjene stranke, da poleg popravila šivalnih strojev in plinskih naprav odslej servisiram tudi gasilske aparate. Zagožen Anton Ljubija 121 Mozirje, tel. 831-109. Odprto:	Ponedeljek in
četrtek od 15.00 do 18.00 h.
Prodajam komplet stanovanjsko hišo z opremo v dobrem stanju, gospodarsko poslopje in 400 m2 zemljišča/vrt, njiva/ na Prihovi št. 12 k.o. Prihova, par. št. 351. Cena po dogovoru. Informacije dobite na tel. št. 824-121 ali 816-622 - PETKOVIČ ROZALIJA, Rogaška Slatina.
EPSI