Zakaj orjemo na ozke kraje ali grede.
Mnogo so uže pisali o umnem poljedelstvu, mnogo kako bi se pospeševala rodovitnost zemlji, ki je vir vsemu užitku — vendar jo naš kmetovalec tu pa tam še premalo pozna in čisla, kar nam kaže obdelovanje njeno. Veliko kmetovalcev je še, ki žalibog orjo zemljo, da je le vzorana. povlačijo jo, da je le' povlečena, poslužujejo se orodja, katero ni primerno razmeram itd. Velevažui pomen pravega obdelovanja jim ni dovolj jasen, kar nam dokazuje obilo naših domačih krajev.
Ne mislimo si naše zemlje kot mrtvo stvar, ki le v bivališče služi rastlinam, mislimo si jo marveč kot naravno delalnico rastlinsko, katera daje tem boljše pridelke, s čim umnejšimi pripomočki ji streže kmetovalec!   Ona je kmetovalcu najbolj gotovo   naložen ka-
List 46.
»60
pital,  kateri mu daje  tem   veče  obresti, čim bolj je rodovitna.
Zemlja nam pa bo rodovitnejša, ako jo umno obdelujemo. Naj nam bodo v vzgled naši severni bratje Čehi, kojih gospodarstvo je res vzgledno v tem oziru! Umno obdelovanje zemlje je pa po raznih krajih kaj različuo in se ravna po obnebjL krajevni legi, zemeljski jakosti, vrščenji rastlin itd., sploh po krajevnih razmerah (ekonomični situvaciji). Te razne razmere je neogibno potreba natanko spoznavati in si na podlogi natančne preiskave in merodajoega izkustva izbrati pravi način obdelovanja — način, koji nam zagotavlja kolikor moči največi in najizdatnejši uspeh!
Ako pogledamo naše polje, vidimo po večem, govorim sosebno o Dolenjski — oranje na ozke kraje. Gotovo se nam takoj rodi vprašanje, je li to opravičeno ali ne ?
Nekoliko je, nekoliko pa ni !
Na ozke kraje orjemo zato, da hitro odpeljavamo ali odvračamo preobilo mokroto, da se mokra zemlja hitreje suši; tako orjemo pa tudi pri zelo plitvi plasti, da morejo rastline, sosebno z daljšimi koreninami, u-spešoo rasti. Prvi namen je opravičen le v posameznih slučajih, in sicer na tež«i zemlji s plitvo gornjo plastjo, koder je spodnja plast neprodorna ter po legah, koder leži površje poljsko malo, da ne enako visoko s površjem blizu tekoče vode, kakor to vidimo po Dolenjskem po niže ležečem polji, ki se razprostira poleg Krke, na pr. od Belecerkve doli proti Dobravi itd., ki bi ob nastopu poljskim pridelkom pri drugačnem obdelovanji še bolj škodovala, nego uže sedaj   škoduje.
V takem položaji se mora naš kmetovalec držati vodila, da so, čim bolj je mokra in neprodorna spodnja plast, tem boljši, manj široki in manj plitvi, torej bolj ozki in bolj visoki kraji. Ti se tudi vzbokajo, da opravlja laže hudi veter preobilo mokroto. V tem slučaji, to je, ako nam razmere ali ekonomična situvacija veleva orati na ozke kraje, naj se razori nekaj globokejši naredijo, nego je do sedaj navadno, da se lahko po njih odteka voda, kakor po odprtih jarkih pri drenaži. Da se razori naredijo globokejši, treba plugu pomagati še s lopato, še bolje, pa z osipalnikom, kakor delajo po posameznih krajih čeških, koder so ozki kraji dobri. Razori naj se poleg tega nareoijo po strmci, da se voda lahko odteka, ne pa da po njih zaostaja in nabiraje se škoduje rasti.
Ker pa takih razmer ne nahajamo tako splošno po Dolenjskem, dobro je vsaj po ugodnejših legah orati na široke kraje, ako uže ne brez krajev. Ako si ogledamo kaj je oranju na ozke kraje v kvar, vidimo, da je isto oranju na široke kraje le v prid.
Obdelovanje je pri ozkih krajih bolj nepravilno, kajti navadno prihaja sredi kraja rodovitna zemlja skupaj, ob razoru, sosebno če je plast plitva, pa je čisto primanjkuje. Ravno tako pa je z gaojem, ako nismo toliko previdni, da puščamo kadar ga trosimo, sredi   kraja   progo   in ga devamo  tudi v razdor.   Setev
navadno trpi. Podorano seme kupici se navadno sredi kraja, podvlačeno pa pri vzbokanih krajih bolj proti razoru. Vpliv ozračja ni enak, in velja to sosebno o toploti, kar pa je važno za rast. Plevel, sosebno tist, ki mu ugaja mokrota, vrine se rad pri razoru in se razprostira dalje. Vrhu tega pa se večinoma mlade rastline vsled odtekajoče se vode, ki se pa vsled slabo speljanih razorov uavadno nabira po njih, zadržuje v rasti ter celo poginejo.
O vsem, kar smo rekli, prepriča se lahko vsakdor, ako prehodi naša polji ob mladi setvi.
Koliko prostora ob razorih praznega, koliko površja pomanjkljivo posejanega, kako zaoikarna, slaba rast ob razorih! Nasprotno pa tu pa tam kaka gosta, pre-gosta rast — slami na korist — sredi kraja! Koliko zrnja zavrženega, ki bi nam dalo umno uporabljeno lahko boljše žetve !
In čim oži so kraji, tem več je škode, tem več je prostora praznega — tem manj rodeče zemlje! Našteta škoda vendar sili sama, da bi po ugodnejšin legah zapustili oranje na ozke kraje in pričeli orati na široke kraje. Polje postane iz povedanih u^rokov — po izkustvu umnih kmetovalcev, dosti bolj   rodovitno.
Delajo se ti kraji navadno po 18—20 in več brazd široki. Površje krajev se dela ravno, in njih lega naj se ravna po strmci. Brazde se orjejo zategadelj enako globoke, in razori naj se speljajo dobro, da se voda lahko odteka. Pri strmi legi narede se kraji seveda navpično po zemljišči, da nam voda ne odnaša prst.
Vodilo: „Cim manj je razorov, tem bolj se po-vekša površje rodne zemlje", pripravilo je umne kmetovalce, da orjo brez krajev — seveda po najugodnejših legah, ki jih pa Dolenjski tudi ne primanjkuje popolnoma. Za odpeljavanje preobile mokrote speljati je pa pri takem obdelovanji po potrebi eno ali več brazd s plugom, kateri se druži po strani, da naredi bolj trikoten jarek. Te brazde se narede natančno po strmci, in treba jih je večkrat čistiti. Dobro speljane brazde za odtekanje vod, nadomestujejo razore polju, katero smo orali na kraje. Na Češkem in drugod je tako oranje po ugodnih legah splošno, zato jim zemlja tudi daje dosti veći užitek.
Prei8kujmo tudi mi, kakšne so našega sveta razmere, in izvolimo si potem pravi način obdelovanja, in pokazalo se bode, za koliko smo se bolj okoristili z umnim obdelovanjem.                                           V. R.