Leto LXVL, št. 153 Ljubljana, sobota 8. julija 1033 Cena Izhaja vsak dan popoldne, Izvzemal nedelje In praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.—. Popust po dogovoru, inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod< ▼elja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.—. Rokopisi ae ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRA VNISTVO LJUBLJANA, KnafUeva ulica it. 5 Telefon st. 3122, 8123. 8124, 3135 In EVROPA PROTI AMERIKI Na londonski gospodarski konferenci nastopajo evropske konti* nentalne države kot enoten blok proti Zedinjenim državam London, 8. julija. Celo pri. nadaljevanju okrnjene svetovne gospodarske konference so se včeraj pokazale velike težave. Neville Chamberlain je namreč zahteval, da naj se delovni spored ohrani v celoti, dasi je bilo na četrttkovi seji predsedništva konferenčnega urada »klenjeno, da se o valutnih vprašanjih ne bo več razpravljalo. Chamberlai'novi zahtevi so energično ugovarjali zastopniki zlatih držav, posebno francoski finančni minister Bonnet, ki se je izrekel za čim prejšnji zaključek konference, ker imajo vse debate sedaj samo še teoretičen pomen. Pri snočnem glasovanju o Chamber-lainovem predlogu se je pokazalo, da nastopajo države evropske celine kot en blok proti ameriškemu stališču. Zastopniki Indije, Avstralije, Švedske, Norveške, Portugalske, Argentine in Japonske so namreč zastopali mnenje, da je treba v vseh vprašanjih najprej poiskati možnosti za povišanje cen, zastopniki evrop&kih držav, predvsem Švice. Avstrije, Nizozemke, Španije, Češkoslovaške, Belgije, Poljske, Jugoslavije, Litve, Bolgarije, Nemčije in Italije pa so stali na stališče, da je treba najprej stabilizirati valute in nato šele razpravljati o drugih vprašanjih. Zastopnik Nemčije je izjavil, da je treba stabilizacijsko vprašanje rešiti celo pred vprašanjem zadolžitve. Ameriški separatizem Pariz, 8. julija, g. Poročevalec »Agen-ce economique et financi^re« poroča, da se bo predsednik Roosevelt glede na stališče evropskih držav v bodoče bavil samo z obnovo nacionalnega gospodarstva v Ameriki. Vlada namerava izdati takoj ukrepe, da se v celoti izvede na-rodno-gospodarski program. Predsednik Roosevelt bo že v prihodnjih dnevih po radiju pozval ves ameriški narod, naj z dejanji podpira nacionalno obnovo. Razen tega bo skušal vplivati na gojitelje bombaža, naj sprejmejo vladni predlog sa 25% znižanje ploskve za pridelova- nje bombaža. Gojitelji se za enkrat še upirajo tem nameram vlade in vsa dosedanja pogajanja še niso pokazala nobenega napredka. Pariz, 8. julija. AA. Iz "VVashingtona poročajo, da se je v ameriških krogih včeraj prvič pojavil dvom v zvezi s padanjem dolarja. General Johnson, ravnatelj urada za narodno obnovo, je izjavil, da je padec dolarja privedel do povečanja proizvodnje v tolikšni meri, da znatno prekaša nakupno moč notranjega tržišča. General Johnson priznava, da so mnoge industrijske panoge ogromno povečale svojo proizvodnjo, ker računajo na velike dobičke, tržišč pa se je polastila vrhu tega še špekulacija. Johnson pa je takoj pristavil, da bo treba šele počakati, ali bo povečanje mezd in znižanje delovnega časa povečalo povpraševanje po blagu. Če ta račun odpove, potem bo zadel Zedinjene države nov gospodarski udarec z nedoslednimi posledicami. Poučeni krogi trdijo, da je sedanja ameriška proizvodnja dosegla stopnjo 1. 1929., ko je v Zedinjenih državah vladala doba največjega blagostanja. Ameriška delavska zveza pa smatra, da je sedanja mrzlična proizvodnja le plod špekulacije. Proizvodnja je narastla za 35.6%, nakupna moč širokih slojev pa le za 7%. Kaže, da se v Ameriki začenjajo zavedati, da so se Zedinjene države spustile v gigantski poizkus, ki mu posledic še ni mogoče dognati. Nemško stališče Berlin, 8. julija. V oficioznih krogih nemškega zunanjega urada se pripisuje krivda za neuspeh svetovne gospodarske konference bloku držav z zlato valuto, ki je pod vodstvom Francije, Švice in Nizozemske. Nasprotno so v vodtitoih krogilh državne banke povsem drugega nazirania, ki je prišlo do izraza tudi v članku predsednika državne banke dr. Schachta, objavljenem v londonskem listu »Evening Standard«. V članku pod naslovom »Roosevelt fi%na prave piše dr. Schacht. da je samo po sebi umevno stabilizacija valut temekina potreba sveta. Sam ie prepričan pristaš zlatega standarda. Vse zagovore kakega drugega sistema ne more izpodbiti dejstvo, da vztraja neomajno 1200 milijonov Hodi pri zlatem standardu, kar se nikakor ne more ignorirati. Roosevelt ima nasprotno tudi prav, ako zastopa stališče, da je prvi korak h gospodarski stabilnosti obnova zdravih gospodarskih razmer v lastni državi. V tem pogledu je njegovega mnenja. •Res je razvrednotenje šterlinga in dodana zmanjšalo n-etnške dolgove, toda to se je izravnalo z istočasnim zmanjšanjem možnosti nemškega izvoza, zaradi če-sar bi mu bilo ljubše, če bi Amerika, Anglija, Skandinavija* in druge dežele vztrajate na trdni vaHutni podlagi. Namen sodelovanja novča-ničnih zavodov držav z zlato valuto je sodelovanje pri d ode I j ev an ju kreditov. Doslej pa se še ni čulo, da bi koga pregovo-irili k dajanju kreditov. Zato je treba Američanom pripisati zaslugo, da so jasno povedali, da si mora vsaka država najprej sama sebi pomagaii, ker narodi ne morejo živeti zgolj od kreditov, temveč le od rastnega dela. Konferenca emisijskih bank zlatega bloka Pariz, 8. Julija, Danes so se sestali v francoski Narodni banki guvernerji Šestih emisijskih bank tako zvanih držav zlatega bloka, in sicer francoske, italijanske, belgijske, nizozemske, poljske in švicarske. Listi posvečajo temu sestanku veliko pozornost. »Echo de parisNieola Paquet«, ki je nasedel na pečine, iz Gibraltarja odposlani vtiačilec opustil svoja reševalna dela. Ponesrečeni paaroik ima SO m dolgo odprtino na boku ter pričakujejo, da se bo v kratkem potopil. Huda vročina v Franciji Pariz, 8. julija. Po vsej Franciji je zavladala huda vročina. V Parizu znaša temperatura v senci 30 stopenj, na solncu pa 35 stopenj Celzija. Za sanacijo srednje Evrope Pariz, 8. julija. Ob priliki letnega sestanka zveze inozemskih novinarjev v Parizu je podipred-sedinik zunan j e^pol i Učnega odibora poslanske zbornice Francois de Tessan izjavil med drugim: Gospodarsko ozdravljenje srednje-ev-ropskih držav je za nas najvažnejše vprašanje. Bilo bi umestno, kakor tudi nuJTio potrebno, da se uresniči že nekaj časa nameravana konferenca, ki bi se bavila ob sodelovanju štirih velesil, Male antante, Avstrije in Madžarske z določitvijo gospodarskega reda za sredmJo Evropo. Uspehi konference v Stresi bi bili zelo dragoceni za ta nova pogajanja, ki bi se mogla spričo pakta štirih razvijati pod mnogo bolj ugodnimi političnimi pogoji. Gospodarski sporazr.m med Malo antfainto, Avstri'jo in Madžarsko bi se pač lahko dosegel z (tvostranskimi carinskimi dogovori in s predmostrikn carinskim sistemom. Po gospodarskem ojačenju jpoduna^vtskih dtržav bi se nato lahko načela rešitev političnih vprašanj v soglasju s paktom štirih velesil. Letalec Mattern rešen Moskva, 8. julija. AA. Letalca Matterna ki je hotel napraviti rekordni polet okoli sveta in ki ga pogrešajo že od 12. junija, so našli živega in zdravega v Anadirtu v Sibiriji. Uspeti našega učenjaka v Franciji Pariz, 8- julija. A A. Društvo zgodovinarjev gledališke umetnosti je sklenilo, da sprejme doktorsko tezo g. dr. Koste Lukovica, ki jo je pred dnevi odlično branil na vseučilišču v Reimsu in v kateri je znanstveno podprl svoja izvajanja o religiozni tragediji francoskih klasikov, zlasti Račina in oorneilla, v svojo kolekcijo in da jo izda kot prvo svojih prihodnjih knjig:. Sorzna poročila. INOZEMSKE BORZE. Curi h: Pariz 20.2250, London 17.15, Newyoit 364.50, Bruselj 72.35, Milan 27.40, Madrid 43.40, Amsterdam 208.50, Berlin 123..50, Dunaj 58.75, Praga 15.37, Varšava 58.05, Bukarešta 3.08. Pristopajte k Vodnikovi družbi Podružnica: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO. Ljubljanska cesta, telefon št. 26 — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmaverjeva ulica 1, telefon št. 06, podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon št. 190 — JESENICE, Ob kolodvora 101. Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani St. 10.351. Bolgarska orientacija Predsednik Narodnega sobranja Malino v proti pristopu Bolgarije k londonski konvenciji med Rusijo in Malo antanto Sofija, 8. julija. Predsednik Sobranja Aleksander Maiinov je podal daljšo izjavo novinarjem o poslednjih dogodkih v mednarodni politiki. Na vprašanje, ali je upravičena bojazen bolgarskih političnih krogov, da bo Bolgarija zaradi sklepa londonske konvencije med Rusijo. Malo antanto in drugimi državami ostala osamljena je odgovoril: Mislim, da take bojazni v resnih političnih krogih ni. Ta nevarnost ne obstoja, ker resni politični krogi pravilno razumevajo pomen vseh mednarodnih sporazumov, ki so bili nedavno sklenjeni. Gotovo tudi pravilno ocenjujejo pomen teh sporazumov za mednarodni položaj Bolgarije, ki se z londonsko konvencijo ni v ničemer izpremenil. Treba je poudariti, da lahko Bolgarija, kadarkoli želi, podpiše to konvencijo, ako hoče. Bolgarija je bila, čeprnv ne oficielno ali poloficielno že pozvana, da podpiše tako konvencijo, ki bi se imenovala ■»»Balkanski Locarno«-. Zanjo ni vprašanje, zakaj ni podpisala ene ali druge konvencije, temveč, katero izmed konvencij n;ii podpiše. Toda, to je že veliko vprašanje za definitivno in jasno orientacijo v zunanji politiki. Vprašanje definicije pojma napadalca je bolgarska vlada spremljala z veliko pozornostjo od dneva, ko je meseca maja letos predsednik posebnega odbora razorožitvene konference Politis izdelal poročilo, v katerem je definiral pojem napadalca. Medtem so to definicijo smatrali za neprimerno in celo nevarno zastopniki Nemčije, Španije, Bolgarije, Italije, Velike Britanije in Švice. Zato je jasno, da Bolgarija ne more iz mnogih razlogov podpisat? konvencije, o kateri je govor. Nobenega dvoma ni, da koraka svet po poti formiranja raznih ekonomskih grupa-clj. Vsakdo se orieniira po svojih političnih in gospodarskih interesih okoli velikega centra, ki daje odločilno smer svetovni politiki. Moje osebno mnenje je bilo vedno, da se nam vsiljuje potreba spoznanja tvojih prijateljev in pokroviteljev, kakor sem že ob priliki izjavil s tribune \arod-nega sobranja. To moje stališče mi je svoj čas povzročilo zelo velike neprijetnosti. Obtožen sem bil od onih, ki me niso hoteli razumeti, da hočem napraviti iz Bolgarije kolonijo in ji vsiliti pokrovitelja. Resnejši je očitek proti mojemu naziranju, da skriva tako politika v sebi velik riziko. Tega ne oporekam, tem manj, ker ne poznam politike brez rizika. Toda, ali državna politika, ki jo priporočajo nekateri naši javni delavci in politiki, politika nevtralnosti brez pridržka, ne vsebuje v sebi rizika, zlasti danes, ko obstoji nevarnost, da pro-padeta dve največji konferenci, gospodarska in razorožitvena, in ko je svet stopil na pot raznih političnih in gospodarskih kombinacij mednarodnega sodelovanja? V ostalem ne govorim toliko o politični kakor o gospodarski orientaciji Bolgarije, ki je v sodelovanju z drugimi državami že nudila možnost za učinkovito zaščito bolgarskih gospodarskih interesov. Maiinov je včeraj sprejel tudi italijanskega poslanika Koro. Čeprav ni o tem sestanku ničesar hotel izjaviti novinarjem, mu vendar pripisujejo tukajšnji političnf krogi velik pomen. Nekateri mislijo, da sta razpravljala o možnosti zaključitve pakta med Italijo in Bolgarijo po zgledu nedavno sklenjenega pakta med Malo antanto in Rusijo. Temu paktu med Bolgarijo in Italijo bi se pridružila tudi Madžarska in Avstrija, kar bi bilo pogoj za tesnejše zbliža-nje teh držav. Mnenje bolgarskega tiska Sofija, 8. julija. AA. Kako so poročila o sklenitvi konvencije o definiciji napadalca med Sovjetsko Rusijo in državami Male antante. Poljske in Turčije iznenadile bolgarsko javnost, je najbolj razvidno iz zadržanja bolgarskega časopisja. *Zname«, ki je vladno glasilo, doslej sploh še ni objavilo komentarja o sklenitvi te konvencije. Drugi listi pa tolmačijo konvencijo kot najbujdi povojni udarec proti bolgarski zunanji politiki. »Slobodna reč« priobčuje v tem smislu uvodnik pod naslovom »Strahovit udarec«, kjer pravi med drugim: »Pred dnevi je vlada Narodnega bloka preživljala hudo krizo, najhujšo, odkar se je končala vojna. Izgubila je v mednarodni politiki smer in sedaj ne ve ne kam ne kod. Udarec je prišel zato. ker si bolgarska vlada ni na jasnem, kakšna naj bo njena zunanja politika. Na veliko iznenađenje naše diplomacije in naših delegatov v Londonu se sedaj Bolgarska nahaja v tako ogroženem položaju, kakor nikoli po katastrofi 1. 1918. Pred nosom članov naše vlade je bil sklenjen pakt med Sovjetsko Rusijo in našimi sosedi, med katerimi bo sedaj Bolgarska popolnoma osamljena. Iz- nenađenje s tem paktinn je tem večje, ker se med njegovimi podpisnicami nahaja tudi Turčija. ki jo je predsednik Bolgarske vlade Mušanov še nedavno obiskal. Prav tako je bolgarska vlada izkazala turškemu zunanjemu ministru veliko pozornost, ko je prejšnje dni potoval skozi Bolgarsko^ »Demokratičeski zgovor«. ki pripada struji Cankova. objavlja takisto uvodnik z ostrimi napadi na vlado Narodnega bloka v zvezi z zadnjimi mednarodnimi dogodki. List r^kliučuie svota izvatanj* i besedami: Zakaj naj so potom Se čudimo, če smo s takšno nejasno, nedoločeno in vztrajno nihajočo politiko izgubili s tolikšnim naporom pridobljeno zaupanje sveta in če smo zašli v položaj, da smo vsem. čeprav neutemeljeno in brez pravega vzroka, v napoto. >Nezavisimostc napada vlado zaradi nje-nopra molka in pravi, da na vrhovih Bolgarsko kraljuje tišina. List se trpko obreguje tudi ob turškega zunanjega ministra, ki so mu na Bolgarskem izkazali neverjetne časti, tako da ga je sam bolgarski kralj pozdravil na neki postaji in ga v vlaku spremil do prihodnjo postaje, ne da bi za to celo zunanji minister kaj vedel. Nočemo pri tem pisati, kako je Mušanov šel v Angoro kakor na ženitovanjo. Ruždi boj jo bil zagrizen pristaš pakta in jo zahteval, da se sprejme r>. točka v definiciji napadalca, ker — kurdske čete še vodno vpadajo v Turčijo. V Pariz je Ruždi boj potoval pr^ko Bolgarske, kjer mu jo bil prirojen prisrčen sprejem, za povratek pa jo izbral mnogo daljšo pot. »Dnevnik-* pa poroča, da zahtevajo člani zunanjega odbora, naj bi Čimprej na njegovi seji predsednik vlade Mušanov poročal o najnovejših mednarodnih dogodkih. List pravi, da bo ta seja sklicana po vsej priliki že ta teden ali pa prve dni prihodnjega tedna. V tem odboru so vsi bivši predsedniki vlade, vsi bivši zunanji ministri ln predstavniki političnih strank. Odmev v Budimpešti Pariz, 8. juliia. A A. Havas poroča iz BadimpeSte, da po mnenju madžarskih odgovornih krogov vzhodni Locarno ne mor? vznemiriti Madžarske, ki ie že >d nekdaj zagovarjala potrebo miroljubnega razvoja mM državami. V Budimpešti smatrala, da ie novi pakt predvsem v intorosj Rusije, ki si hoče ohraniti na Daljnem vzhodu svobodo odločitve. >Pfwter Llovd* se s strahom vprašuje, kakšno bo zadržanje Italije napram temj paktu. To poluradno glasilo madžarske vlade pravi v tem pogledu: »Kakšne koristi bi mogla imeti Italija od sodelovanja pri paktu, ki ga žp dovolj označuje dejstvo, da je Mala antanta brez obotavljanja pristala nanj?« Seja vodstva JRKD Beograd, 8. julija. Predhodni št vo JRKD zaseda v Narodni skupščini pod predsed-ftvom Nikole rzunoviča. Njegova posvetovanja so posvečena pripravam za kongres stranke, ki bo 20. in 21. t. m. v Beogradu. Banovimka organizacija JRKD za aavsfco banovino je poslala glavnema odboru predlog, naj dobi stranka novo ime in sicer Ju-go^lovonska narodna solja^ka stranka. O tem predlogu bo eedaj razpravljal glavni odbor. Tragedija lepega dekleta Ljubljana, 8. julija. Neka poštena družina v Ljubljani ima 181etno hčerko Rozi, ki Je izredno lepo dekle. Rozi pa je zadnje čase večkrat odšla za. delj časa od doma. 2e spomladi jo je zmanjkalo za mesec dni, 26. junija pa Je zopet izginila neznano kam. Mati jo je iskala po vsem mestu, obšla je razne gostilne, hčerke pa ni mogla najti. 2e je obupala, ko jo je končno v torek povsem slučajno srečala pod Trančo, ko je nesla košaro s krompirjem in zelenjem. Pobarala jo je, kje se je toliko časa skrivala in hči ji je povedala, da je za pomožno natakarico v neki gostilni v mestu. Mati nI hotela verjeti, ker je tudi v dotični gostilni povpraševala za hčerko, rekli pa so ji, da je ni tam. Rozi je končno vse po pravici povedala Dotična gostilničarka jo je nagovarjala naj p ris oda h gostom, se z njimi zabava itd. Grozila ji je, da jo bo spodila, če j« ne bo ubogala. Nesrečna mladenka se je res ravnal p po njenih navodilih, je pa svojo lahkomiselnost drago plačala, Postala je spolno bolna. Nesrečna mati je takoj uvidela, da ji je gostilničarka hčerko utajila Obvestila je policijo, ki je brezsrčno gostil -ničarko aretirala. Ta je pri zaslišanju vss inkriminirana dejanja odločno zanikala Izjavila je, da je mogoče, da je mladenki rekla, naj priseda h gostom, k nespodobnostim pa je ni nikdar nagovarjala. Tudi je zanikala, da trt bila Rozi pri nji v službi kot pomožna natakarica, temveč je hodila v gostilno le kot gost. pottdja je goatflm-čarko pridržala v zaporu, nato pa jo je zaradi zvodništva izročila državnemu tožilstvu in poslala t sodne zapora, Na pomoč ubogim rudarje Za prvo pomoč je storjeno vse, kar se je v danili merah dalo storiti Trbovlje, 7. julija. Vsi znaki kažejo, da so se merodajni Činitelji z vso resnostjo odločili načeti problem bede in pomanjkanja v rudarskih revirjih. Naraščajoča brezposelnost, osobito med rudarsko mladino na eni, na drugi strani pa vedno manjša zaposlenost aktivnega delavstva sta bila pojava, ki sta vedno močneje silila k rešitvi tega perečega vprašanja. . Ko je s'la največja, je pomoč najbližja; v ta pregovor so tudi n^se Me rudarske Žene verovale, ko so pred 8 tfmevi tako junaško stopile na ulico, i s- I-zami v očeh in obupom v srcu. Disciplinirana, solidarnostna, mirna, tod* odločna borba naših rudarskih žen za zi dj'anje težkega položaja v rudarskih revirjih, bi bila lahko za zgled našim rudarjem, ki so se potom svoiih strokovnih organizacij leta in leta bonb nastopali na neštetih shodih, pršili in rotili, toda vse zaman naše žene pa so v 8 dnevni akciji dosegle mnogo ve**, kot vse strokovne organizacije v vscn letih rudarske krize S tem sevedi nočemo tro t;. da delavske strokovne organizacije niso sposobne priboriti delavstvu zboljšanja, prav nasprotno, tod-i v teh težkih daeh bi bila potrebna mel deUvstvom ista so*;dariK>5«t, kakor so jo po.^a/a'e te dni rudarske žene, pa bi zboljšanja bilo že zdavnaj doseženo. Da bo našim težko nretzk. jen'm rudarjem v bližnjih dneh nude.i • pomo:, ?e ps ni zahvaliti le odločni ake:;i naš h rudarskih žen, marveč predv.cn razumevanju ji simpatiji ki jo izkaz.ie:«_ mero da ju činitelji dj naših bednih rudarjev n njihovih družin. Vsi so pokazali odločno voljo, da se mora našim rudarskim trpinom nemudoma priskočiti na pomoč ter olajšati neznosno bedo. Največja zasluga, da so se merodajni činitelji odločili energičnejše reševati vprašanje bede v iudarsk'1 revirjih, gre banovinskemu svetniku in predsedniku sreske organizacije JRKD g. dr. Rošu v Laškem, kakor tudi županu g. Vodušku, ki sta na merodajnih mestih z vso odločnostjo posredovala, da se mora neznosni bedi v rudarskih revirjih nemudoma od-pomoci. Kr. banska uprava je glede na to odločno intervencijo takoj brzojavno zaprosila za pomoč pri centralni vladi v Beogradu, ki se je takoj sestala k seji, na kateri je razpravljala o vprašanju pomoči trboveljskim rudarskim revirjem. Prav posebno toplo se je zavzel na tej seji za trboveljske mdarje tukajšnji rojak g. minister in generalni tajnik JRKD g. dr. Albert Kramer, ki jje vladi predlagal ukrepe, ki bodo olajšali težak položaj rudarjev v revirjih T P D. NTa tej vladni seji je bilo sklenjeno, da se izvoli odbor treh ministrov in sicer finančni minister, prometni minister in minister socijalne politike, ki bodo šli takoj na delo k reševanju trboveljskega rudarskega vprašanja. Takoj po seji je vlada dala banski upravi v Ljubljani nalog, da nemudoma prične z javnimi deli v okolišu rudarskih »evirjev, kjer bodo našli zaposlitev predvsem brezposelni rudarji. Banska uprava je fe v ponedeljek poslala v Trbovlje g. inž. Porento, ki si je ogledal cesto v Podmeji, kakor rudi staro cesto od Trbovcljšcicl mimo spanca, ki se bo preuredila. Že prihodnji teden se prične z deli na teh cestah, kjer bo zaposlenih okrog 250 brezposelnih mladeničev, ki so jih morali doslej večinoma vzdrževati v brezposelni kuhinji, ali pa so bili ubogim staršem v breme. S tem bo brezposelna kuhinja razbremenjena, naša brezposelna mladina pa dobi toliko zaielje-no zaposlitev, kar naša javnost iz srca po zdravlja Danes j banska uprava poslala v Tr bovlje referenta socijalnega oddelka g. dr Kuharica, ki je skupno s tukajšnjimi me-rodajnimi činitelji proučil možnosti dovoljne prehrane bednega delavstva, zlasti pa pomanjkanja trpeče rudarske mladine. Uspeh posvetovanj in proučevanj žastop-n;ka banske uprave je bil vsestransko zadovoljiv, kajti v najkrajšem času se ustanovita v Trbovljah 2 kuhinji, v katerih bo prejemala dnevno hrano najbednejša rudarska mladina. Ena teh kuhinj bo v stari glažuti, kjer bo prejemalo okrog 500 otrok, druga pa bo v samski hiši na Tereziji za isto število rudarskih otrok. Trboveljska občina pa bo prihodnje dni iz banske in občinske podpore kupila in razdelila okrog 23.000 kg bele moke. To moko bodo prejeli vsi delavci, ki v juniju niso prejeli večje mezde od: samci po D*n 600.—, oženjen brez otrok Din 800.—, oženjen z dvema otrokoma Din 1000.—, oženjen s štirimi otroki Din 1300.— in oni, ki imajo nad 4 otroke Din 1500.—. Razdelila se bo ta moka po posebnem ključu in sicer dobi mož 1 delež, žena pol deleža, vsak otrok pa po četrt deleža. Ker je gornji zaslužek doseglo prav malo delavcev, bodo prejeli podporo skoraj vsi rudarji. Tudi TPD prične prihodnje dne z večjimi terenskimi deli. kjer bo zaposlenih ob dnevih, ko rudnik ne bo obratoval, okrog 2iX> najpotrebnejših in najrevnejših družinskih očetov iz vseh revirjev. Vidimo, da se je za prvo pomoč storilo vse, kar se je v danih razmerah storiti moglo. Akcija za trajnejšo zboljšanje pa je v teku in že dejstvo, da se je tudi vlada v Beogradu, po prizadevanju g. ministra Kramarja, vendarle odločila za energične ukrepe, da se zboljša položaj v rudarskih revirjih, mora prebivalstvo rudarskih revirjev, osobit o pa rudarsko delavstvo navdati z največjim veseljem, kajti doslej je bilo delavstvo zapuščeno, nihče se ni zmenil za njegovo gorje in trpljenje. Zato naj naše težko preizkušeno delavstvo z zaupanjem gleda v bodočnost, ker utegnejo v doslednem času tudi njemu napočiti srečnejši dnevi. Podpore bednim rudarjem Včeraj smo poročali, ia je nakazalo vodstvo Ciril Meto love družbe v Ljubljani za revne šolske otroke brezposelnih rudarjev 5000 Din. To je pač ponoven dokaz, kako pravilno pojmuje ta naša naj-v*r;a narodno obrambna organizacija svojo vzvišeno poslanstvo tem bolj, k^-r je znano, da je navezana samo na pri-apevtke dobrih ljudi in da zelo težko spravi skupaj najnujnejša denarna sredstva, če bi vsi, ki morejo, v toliki meri storili svojo dolžnost, bi bilo bede v rudarskih revirjih kmalu konec. Tudi ljubljanska mestna občina, ki ima sicer svojih revežev mnogo in ki sama ne pride iz socijalnih akcij, je nakazala gla-dujocim rudarjem 10.000 Din kot nujno prvo pomoč. Obenem je pa odredila naj se sprejme v drugo otroško kolonijo mestne občine, ki pojde na morje, brezplačno 10 siromašnih in zdravja potrebnih rudarskih otrok. Naj bi našla tako vodstvo CMD kakor tudi ljubljanska mestna občina mnogo po snemalcev. Jutri pa v Mokronog Ljubljana, 8. julija. Jutri priredi Zveza bivših bojevnikov zborovanje na žalostni gori pri Mokronogu. Na taboru se bodo zborov alci, naši stari tovariši, njih prijatelji in znanci spomnili onm, ki so položili življenje na oltar domovine, obu dih bodo med seboj spomine na vse težke dni, ki so jih preživeli v bojih za naše osvobojen je, pa bodo s tovariši iz vojske in s prijatelji na Dolenjskem preživeli lep srx>minski dan v našem najlepšem dolenjskem kraju, v vedno vabljivem in narodno zavednem trgu Mokronogu. Lep kraj je Mokronog, poln zanimivosti, poln romantike. Zdrav in šaljiv narod prebiva tu, prijazna beseda in vabilo mokronoskega triana te bo zadivila, in rad bos prisluhnil besedi mikavnega dolenjskega dekleta. To je Mokronog, naš najlepši dolenjski trg, le skrit, tih in neopazen je ostal med nami. Mokronog leži v prijazni Mlrenski dolini. Letovišče Trebnje je železniško izhodišče v Mirensko dolino. V Trebnjem se odcepi od proge Ljubljana-Karlo-vac victnalna železnica Trebnje-Mokronog-gt. Janž in v kratkem bo ta proga podaljšana do Sevnice, za najkrajšo zvezo Dolenjske z Zagrebom. Prvi kraj ob tej progi je Mirna, nato št. Rupert, z znanim gradom Rakovnik, ki so ga zgradili Turja-čani. Mokronog je največje naselje v Mlrenski dolini. Tu sta dobro razvita obrt in trgovina. Mokronog ima višjo narodno osnovno šolo, je sedež sreskega sodišča, županstva in drugih uradov, železniška postaja nekoliko stran od trga Ima prt vseh vlakih avtobusno zvezo. Kraj je tako idilično miren, da je vreden vsega upoštevanja letoviščarjev, ki si tele prijetnega in cenenega oddiha, Nad trgom se vzpenja mana in dobro obiskovana romarska pot žalostna gora, S36 m nadmorske višine. Z gore se nudi krasen razgled po vsej dolini tja do Zaplaza. V trgu stoji mokrono-ški grad ln pa Še te turških časov Izvirajoči Turen, v bližnji okolici so našu mnogo rtmsfcih grobov. Izkopan je bil tudi lonec, v katerem so našli 4000 rimskih novcev Is leta 290.—300. po Kr. Zadnje čase se Mokronog lepo razvija. Mnogo se zida in gradi, posebno napreduje ^brt in trgovina. Trški Kupen g. Deu Ivan a napredek svojega kraja zelo skrbi, saj -no videli njegovo pomo razumevanje na ijsko prometni razstavi >Krke«, kjer Je okronog tako lepo razstavil. Val sm0d1 pnfferrjrtf, med hat—tenl naj- demo tudi mnogo bojevnikov, jutri v Mokronog, v naš najlepši dolenjski trg, da proslavimo spomin padlih in utrdimo zvezo s še živečimi bojevniki. Tekme v kajaku Ljubljana, 8. julija. Prihodnjo nedeljo bodo na Savi od Save do Hrastnika prve tekme za naše državno prvenstvo v kajaku. Ta lepa sprotna panoga se je pričela pri nas razvijati šele nedavno in ljubljanski Kajak klub je imel šele pred tedni prvi Tedni občni zbor po enoletnem svojem delu. Kljub temu pa je pokazal tako mnogo žilavosti in delavnosti, da bo prihodnjo nedelo že nastopil pri tekmah za naše državno prvenstvo. Jugoslavija je nedvomno država, kjer so reke za kajak najpripravnejše. ker so polne brzic in sotesk, romantike in lepote. Redki med nami so se navdušili za kajak, zato pa so oni posvetili istemu največjo ljubezen, kakršno tudi zasluži. Tekme se bodo vršile na 18 km dolgi progi od Save do Hrastnika, kjer sta dve brzici, prva pri gradu Prusniku med Zagorjem in Trbovljami, druga pred predorom blizu Hrastnika. Za tekmovalce je vozna pot točno določena, pa je ne smejo zapustiti, niti med tekmovanjem postajati. Start in cilj sta pri privozih v Savi fn Hrastniku, tekme pa se bodo vršile ob vsakem vremenu. Start v Savi bo prihodnjo nedeljo ob 14.15. nakar bodo posamezni tekmovalci pušcani v vodo v presledkih po pet minut. Vsi čolni bodo pri tekmovanju razbremenjeni vsake prtljage m tudi krmila, zmagovalec pa si pribori naslov prvaka na divjih vodah v Jugoslaviji za leto 1933. Ljubljanski Kajak khib se udeleži tekem s tremi čolni, in sicer z dvema enosedežnima in entm dvosedežnvm. Tekmovalci bodo ocenjeni glede hitrosti, pa tudi glede pravilne tehnike v vožnji na divjih vodah, pa se bodo vsi gledalci in prijatelji tega lepega sporta lahko prepričali o izvrstnem nastopu in izvežbanosi našega moštva. Res čudno je, da se pri nas kajak sport še ni razvil v večji meri. Žalostno je, da so vse naše najlepše reke prevozili prvi ino-zemci. kajti kajakovcu je uspeh na dotlej še nevoženi progi enako drag, kakor lovcu bogat lov. Popolnoma svoboden na lahkem platnenem čolniču je človek srečnejši v onih številnih ozkih, neprehodnih soteskah naših voda, kakor kjerkoli drugje. Mnogokrat je sicer tudi nevarno, vendar pa ravno nevarnost človeka vabi, kakor tudi zada je tudi on med onimi redkimi, ki so videli najlepše krasote naše narave in naših krajev in prevozih* vode, ki se zaradi svoje divjosti zde mnogim tajinstvene in zahrbtna Gotovo bodo tekme za naše državno prvenstvo privabile mnogo gledalcev, pa tudi mnogo novih pristašev našemu agilne-mu Kajak klubu, kateremu želimo pri tekmovanju mnogo uspehov. Umetnostna galerija v Splitu Ljubljana, S. julija. Galarija umetnin primorske banovine v Splitu ie izdala sijajno opremljeno knjigo o svojem delovanju v 1. 1951. in 1932. Knjigo krasita na prvem mestu slika sedanjega bana dr. Josipa Jablanoviča ter portret ustanovitelja tega važnega zavoda, bivšega bana dr. Iva Tartaglie, ki jo vedno deloval za napredek in pospeševanje umetnosti v Dalmaciji, prav posebne zasluge si je pa pridobil koi prijatelj stare umetnosti, ki je bila v teh krajih v vseh minulih stoletjih na silno visoki stopnji, da se Dalmacija lahko meri z najznamenitejšimi teritoriji umetnosti vsega sveta^ Temelj galeriji je ban dr. Ivo Tartaglia položil s tem, da je galeriji odstopil vso svojo bogato m dragoceno zbirko slik in umetnin vseh dob, obenem je pa ta zaslužni kulturni delavec kot ban zagotovil tudi kredite, da je galerija dobila krasne prostore, razen tega so pa že tudi pripravljeni projekti za ponosno novo zgradbo. Direktor galerije je znani etnograf in zbiratelj narodne umetnosti inž. Kamilo Tončič-Sorinjski, ki je ustvaril tudi prekrasen splitski etnografski muzej, kustos galerije je pa slikar Andjeo Uvodič, ki ima prav tako ogromne zasluge za sedanjo in staro dalmatinsko umetnost tako z zbiranjem kakor tudi s svojimi odličnimi strokovnimi spisi. Razen dragocenih starih slik fe splitska galerija posebno znamenita zaradi ogromnega števila mladostnih del Ivana Meštro-viča, a galerija se ponaša tudi z mnogimi poznejšimi njegovimi nais'nvneišimi deli. Slavni hrvatski slikar Celestin Medovič, ki je tudi našo umetniško zak^ndn-co obogatil z dvema slikama v cerkvi v Šmarju na Dolenjskem, ima v galeriii vso svojo zapuščino, prav tako pa tudi pokojni slkar Paško Vučetič. ki je bil najboljši prijatelj slovenskih slikariev in je deloval mno5o let v Beogradu. Seveda so prav dobro zastopani tudi vsi ostali dalmatinski umetniki in sploh jugoslovenski. ne manjka pa med njimi tudi Slovencev Riharda Jakopi-ča. Matije Jame. Toneta Kralja in F. Zupana, kar najloše priča, da primorska banovina hoče ustvariti iugoslovcnsko umetnostno galerijo, ker smatra vse jugosloven-ske umetnike za svoie brate in rojake. Rn-zen Meštroviča. Medoviča. Vučet^ča in drugih je pa seveda v galeriji izredno bogato zastopan tudi slavni dalmatinski roiak Vlaho Bukovac. Knjiga ^e opremljena z dolgo vrsto izvrstnih renrodukcii po najboljših delih, priporočamo io pa vsem prijate! iem umetnosti, zlasti pa onim. ki imajo pri nas nalogo izpopolnjevati javne zbirke umetnin. Še nekaj o Hermesovi kolesarski prireditvi Obširnejše poročilo o tej prireditvi, ki nam je pokazalo, da so take dirkališćne kolesarske dirke res zanimive zaradi celotnega razvoja dirkaške tehnike pred gledalčevimi očmi, smo itak čitali v ponedeljkovi številki >Jutra«. Dobro bi pa bilo, da se k temu doda še nekaj pripomb, s posebnim ozirom še na to, ker se bodo v kratkem take dirke na dirkališču še ponovile. V prvem naj pripomnimo, da so dirka-liščne dirke za vodstvo istih veliko težavne jše, nego pa cestne. V taki prireditvi je v celoto strnjenih po več točk, izmed katerih so ene lažie, druge zopet težje izvedljive. Zatorej ni nič čudnega, če se pri takih dirkah pripetijo tako pri vodstvu kakor tudi pri dirkačih samih manjše ali večje nepravilnosti, zaradi katerih se včasih popolnoma neupravičeno zgraža in daje duška svojemu ogorčenju te ali one skupinice izmed publike. Pomisliti moramo, da smo v tovrstnih prireditvah v primeri z drugimi narodi še »zelenci«, ker jih nismo vajeni in ne more iti zato vse tako gladko, kakor po olju. Kakor smo videli, je že takoj v začetku izvajanja posameznih točk publika bila v napetem pričakovanju in sledila z zanimanjem, kajti šle so v redu vse dotlej, dokler ni dirkač T., ki je bil zaradi proti-pravilne vožnje iz neke točke diskvalificiran, začel kazati javno svojega nezadovoljstva, nad katerim se je marsikdo zgražal. (Naj fantom služi za vzor Gorenjec Valant, kateremu se povsem pozna, da ima nekoliko francoske šole!). Dalje se je videlo, kako naporna je biia glavna točka sporeda, in sicer dirka ciljev na 40 krogov, kjer je naš Valant ponovno pokazal, da je kos konkurenci. Od močne skupine konkurentov so do konca prevozili le štirje, med katerimi se je na dirkališču še ne vajeni m vztrajni Gartner držal izborno ter zasedel drugo mesto. Pa tudi s Kesičem bi imel Valant bržkone opravka, ko bi ta, potem ko je moral zaradi defekta izmenjati kolo in je svoje konkurente že skoraj dognal, v zmedenosti ne opustil krmila in s tem kršil vozni red ter bil zato diskvalificiran, v naslednji izločevalni dirki, ki je bila tudi naporna in pri kateri je mnogo obetajoči Lojze Kosmina zaradi defekta pri verigi že takoj, ko je stopil na kolo, moral vožnjo zapustiti, so se zadnje ostali dirkači (Kesič!) preveč zanašali na krogove številke. Pri tej dirki so namreč krogovne številke odveč in mora konkurent paziti le na to, koliko vozačev je še ostalo v konkurenci, da zna po dovršeni eliminaciji zavzeti pravo pozicijo za končni naskok. Seveda je bila pri tej točki mala pomota takoj na startu, ko se je starta j očim dopovedovalo o številu krogov, na kar so se nekateri v svojo škodo tudi zanašali. Nekoliko hrupa nepoklicanih sodnikov pri tej točki je dvignil tudi sporni placement Kačiča in štirna, ki sta morala po odredbi komisije ponoviti še en krog1. Torej .-mladit smo še v teh prireditvah in zato se mora marsikaj spresrledat:! V Ljubljani pogrešamo moderno tržnico Vsaj sedanji živilski trg uredite tako, da bo odgovarjal osnovnim zahtevam higijene Na dobrodelni prireditvi. — Gk>spodacna, vi torej prodajate poljube v dobrodelne namene? — Da, po 50 Din. — Ali ne bo pozneje razprodaje po Taitžanih cenah? Ljubljana, 8. julija. Ne nameravamo naštevati, kaj vee še pogrešamo v Lo-uhtanl, kar bi bi bilo tudi potrebno vsaj zaradi tepa, ker mar-sikdo mtell, da je pri nas vse dobro ln prajv ter da je vse idealno. Do vola hvaležnega dela pa nas čaka ie samo, će opozarjamo na najnujše potrebe mesta. To e i fpa štejemo v dolin as t; ce je potrebna kritika, se je pa tudi ne smemo i«o«niti samo iz strahu, da bi jo talo smatral m z a ba vranje, interesi mesta morajo biti vsem prvi, čeprav se zaradi tega razhajajte osebni interesi in četudi so rvri tem prizadete mancise sknipine. Med drugimi neštetimi nujnimi potrebami i>ašepa mesta je twfi modema tržmica. O ureditvi našega živilskega trga se je govorilo že neštetokrat in se ehđepalo o nji. Toda, če jim dela že toliko .preglavic ureditev živilskepa trga, ki ga zalagajo kmetice, kako nej potem takem ■agr.a^imo moderno tržnico. _ t>o- ste ugovarjali. Seveda, glavno je samo, kako ugovarjati, najvažnejša je pa tolažba, da pride vee počasi na vrsto. Kje bo »naš bodoči živilski trg, zdarj ^e nihče ne ve. kot ne ve, kje bomo zidali magistrat. Kljub temu bi pa morali že zdaj (resno nazcnišljati. kje bi naj določili prostor za živilski trg, ker je Vodnikov tng že nekaj let premajhen za ta namen, zlasti, odkar je Loubljana postala v resnici nekoliko večja. Toda določiti prostor za primeren živilski trg, za zelenjavo in sočivje, ki ju dostavljajo na tng kmetje, je bolj postranskega pomena v primeri s potrebo moderne tržnice, ki bi vzela pod streho vsaj naše mesarje in stalne branjerke. Skoraj neverjetno je, kako o"e Izubijana na eni strani še vedno primitivma ln izredno presenetila onega, ki je spoznal Ljubijo no od njenih lenih shrani, ko pride na naš živilski tng, skrajna ptrimitlvnost mesarskih stojnic, ki pri najboljši vol;*i ne morejo biti dovolj hiariilenične. Vzdolž senčnega drevoreda — edino senco lahko štejemo v dobro živilskemu trgu pri mesarskih sto.mioah — stoje v dveh vrstah neenake večje in manjše kolibe, v katere se neovirano dvigajo oblaki prahu in roji muh. ^leso je izvešeno v teh storjml-cah od ranega jutra do poldneva. Kaj pomagajo higijenski predpisi in končno je tuidi modema klavnica skoraj brez pomena, če mesa ne prodajajo v primernih prostorih. V mestu imajo mesarji že skoraj povsod modeme, hipijenLčue lokale, vendar pa zaradi tega ne morejo reducirati mešanjem prodajatoih prostorov na ž i vpskem trgu. Živilski trg mora biti založen tudi z mesom, saj je mesarskih lokalov po mestu premalo. Seveda ne drži izgovor, da je dober tudi za prodajanje mesa of*(prt prostor kot za zelenjavo. Kot imajo v vseh modernejših mestih tržnice, bi jo morali Imeti tudi v '^ubijan i. če pa nimamo poltenega živilske- Fotoamaterski izlet v Bohinj Bohinj, S. julija. Fotoamaterski vzleti so postali že tako priljubljeni, da m čuda, da se je začela zanimati za nje tudi naša prelepa Gorenjska, ki pač v polni meri zasluži vso pozornost naših marljivih foroamaterjev. Tujsko prometno društvo v Bohinju in znana ljubljanska trgovina s fotografičnimi potrebščinami Janko Pogačnik priredita jutri iedet fotoamaterjev v prelepi Bohinj, kjer foto-amaterji pač ne bodo v zadregi glede krasnih motivov Zanimanje za ta izlet je zelo veliko in jutri bo v Bohinju kar mrgolelo fotoamaterjev. Trud jim bo bogato poplačan, saj je Bohinj poln pristnih narodnih običajev in samobitnosti, kakršne ne najdemo nikjer drugod. Bohinjci pripravljajo izletnikom mnogo presenečenj, tako da bodo z izletom prav vsi zadovoljni. Jutri zjutraj bo vozil iz Ljubljane poseben vlak nekaj ur za turistovskim približno okrog 7, kar ie zelo ugodno, ker ni treba zgodaj vstati. Kdor nima fotografskega aparata, si ga lahko izposodi v Pogačni-kovi trgovini na Tvrševi cesti nasproti kavarne »Evrope«. Nov brzoturnir LŠK Sinoči je priredil LSK brzoturnir za p* venstvo meseca julija m to izjemoma v kavarni »Zvezdi«. Udeležilo se ga je 12 ša-histov, med njimi večina najboljših klu-bovih igralcev. Posebnost turnirja so bile tri prav lepe nagrade v knjigah, ki jih je v ta namen podaril založnik »Hrama« g. Ciril Vidmar. Prav je poudaril v zaključnih besedah klubov podpredsednik II. g. Iskra, da je to ena najlepših gest, ki je bila kdaj storjena Šahov, klubu, in tako prejmejo zmagovalci v plemenitem šahovskem boju najdragocenejši dar. ki se jim ga more dati, to je lepo knjigo. Želeti bi bilo, da bi ta gesta ne ostala med založništvi osamljena. Po prav zanimivi štiriurm borbi si je osvojil prvenstvo in prvo nagrado Jelu-šičevega »Cezarja« Ljudmil Furlani z 9 točkami; dobil jc vseh prvih devet partij. Drugo nagrado Tolstojevega »Petra Velikega'* je dobil A. Preinfalk z 8 in pol točkami, tretja nagrada (Zweig: »Fouchč) pa je pripadla B. Sikošku s 7 in pol točkami. Prvenstvene brzoturnirje bo prirejal LSK tudi v bodoče vsak mesec. Razlika v nazorih. — Zakaj si pa v gimnaziji padel? — vpraša oče sina. — Zaradi razlike v nazorih. Jaz sem rrclil, da je bila peloponeska vojna pred perzijsko, profesor je pa trdil nasprotno. Sumljiv kašelj. Zdravnik: »Pravkar sem vaši ženi svetoval, naj od po ruje v zdravilišče. Mož zakašlja in molči. — No, kaj pa vam je? — vpraša zdravnik. — Nič hudega, — se oglasi pacijentova hčerka, — moj papa vedno kašlja, kadar ba rad kaj povedal, pa ne sme, g« trga z moderno trfaiico. tedaj je pač neobhodno potrebno, da uredimo živilski trg vsaj tako, da bo odgovarjal osnovnim zahtevani higijene. Ce prideš poleti k naš"im mesarjem na trg, se ti bodo nudili kaij zanimivi prizori. Skoraj vsi mesarji so oboroženi z Ibezsoviml vejami, s katerimi juna&ko odfcanjajo roje muh. človek bi mislil, d« ie zato toliko muh na mesarskih stojtnicah. keir je za njimi U'UjblJanica. Toda Ljubljanica je zdaj po-vsem suha in ndemo dno je abetoniran o za mesarskim stojnicami že skoraj do ju-b'Ue(!ne^a mostu. Dno je čisto ter n\ v »trugi legel Tnrčesa kot lani. ko je v ni i zastajala brozga. Pravo kraljestvo nesnage je pa za mesarskimi stojmicami na Ljubljanicinem obrežju. Z živikskesa trpa ne opezIŠ, kakšno škandalozmo anneti&ee je vuđolS od tromosfl'a do ftilbilojnrca mostu za grotesknimi tržnimi kolibami, djn, kosti, drobovja 11x1. Kupov vse te nesnasre ne more zakriti niti •bujni plevel, promo-zani?ke koprive in lapuh. Na tei] @mai>ni kraljujejo cnncarjl, ki cbirajo kositi, med plevelom pa tuidi T>ole-žujejo bre^poselmi in oni, ki ne seoojo in me žanjejo nič. Nekateri so revizorji, ki v tem prijetnem zavetju obračajo srajce ter se ibore s ikožn'imi poraziti. Tu uživa vsak ■Irtubl mir, na, moihe je pa ta idiličen količek pravi eldorado. O'1 - r-n^i l-hko dbčuduješ pooesije podeam, ki se mašite z p-nitjočimi odfcadfc!. Pod tlemi stoomic Imajo gromozanska pno.vki, česair jim seveda nihče ne more sahraniti. Kaij torej pomaga, če mesarji še tako skrbno Čistijo ter umivajo stojnice in da orsranl me«f-nesra fizikata vsaik daji pregledajo vse kolibe po tržnih urah, če so umite, ko so pa v r.©posredni bližini prava Tepla erok^Tv in mrčesa. In kder je mrhovina, tam ee fcblrajo krokarji. Naši mesarji, ki ao zelo vneti za ama^o in hltrijeno bi raoderrno tržnico prvi navdušeno pozdravili. Kopa bi ne bolele te prlmitivine razmere na našem živilskem tnsu fm kdo jih lahko zagovanja?! Ljubljana res napreduje, a naj napreduje tako, da se bo v resnici poznalo in da nam ne fao treba Se vedno kazati s prstom na >!dlllčne< razmere, ki so tako žalostne ter kričeče, da b4 ne smeli sprejemati v Ljubljani tujcev in ae prišitevati tako ponosno med civlll-zi rance. Koledar Danes: Sobota, b. julija, katoličani: Kilijan, Elizabeta, Miloiika, pravoslavni 25. julija Jutri: Nedelja, 9. juli.ia. katoličani: Anatolija. Hvalimir, pravoslavni 2*. junija. Današnje prireditve. Kino Matica: Zmagovalec. Kino Šiška: Jonnv krade Evropo. Društvo jugoslovenskih obrtnikov:: družabni večer ob 20. v restavraciji »Zvezda«. Prireditve v nedeljo. Kino Matica: Zmagovalec. Kino Šiška: Jonnv krade Evropo. Sokol IV.: Razvitje prazora ob 15. na novem telovadišču ob Dolen|ski cesti. Splošno gradbeno društvo: Izredni občni zbor ob 20. v restavraciji Tratnik (Mrak) na Rimski cesti. Omladinska sekcija Narodne odbrane-Koncert ob 20.30 na Taboru. Dežurne lekarne. Danes in jutri: Bohince. Rimska cesta 24., dr. Kmet, Tyrseva cesta 41, Leustek, Resljeva cesta 1 tfacpotf snta in Žalostna mu majka, kdor bi hotel trditi, da nismo kulturni! Saj se vendar naša kultura manifestira pri vsaki priliki m nepriliki na vse mogoče in še na nekaj nemogočih načinov. Kultura nam leži že takorekoč v krvi, zato je samo po sebi umevno, da tekmujemo z vsemi, tudi največjimi kulturnimi narodi na vseh popri-ščlh. V umetnosti, seveda, tehniki, sportu in ne najmanj v lutkarstvu. Zastopniki vseh kulturnih narodov nas obiskujejo, občudujejo našo kulturo, naše gostilne tn vsi hodijo proučevat našega kmeta na Bled. Z zastopniki kulturnega naroda se brcamo na zelenem polju ter si štejemo v posebno čast, če nas nasekajo, z zastopniki mednarodnega lutkarstva smo se pa kosali še posebno, kajti posekali smo jih. Se naše lutke so pokazale, da so kulturne jše od lutk drugih narodov, da je v njih prav tako usedlina kulture, prelepil tradicija, kot v nas samih. Te lutke ne znajo le govoriti, jahati Krpanove kobile, piti kot se spodobi Slovencem in »izvajati konsekvence« po žlahtni kapljici kot me seni ljudje. Pred zastopniki mednarodnega lutkarstva smo pokazali, da znajo naše lutke tudi — naravnost rečeno — rigati ir, klicati Urha na pomoč. Kaj takšnega *t ni videl lutkarski svet, strmeli so Franco zi, Američanka, da Čehov in Rumuno\ niti ne omenimo. Zato je seveda nezasli šano, da listi niso pohvalili te vprav epr> halne točke torkove lutkarske predstave Zato naj bo popravljeno s tem, kar je za mu j enega; želimo našemu lutkarskemu pc kretu, se pravi lutkam, ie mnogo tak, uspešnega rigan ja in morskih bolezni! Kdor oglašuje, ta napreduj Sttv 153 »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. julija 1933 9bw a Jutri vsi v Bohinj! Odhod posebnega vlaka ob glavnega kolodvora Cena za vlak, prevoz k jezeru In celodnevno prehrano ali samo za vlak tja in nazaj Din 75.— Din 30.— Prija vite se prt: Foto - materijal Janko Pogačnik LJUBLJANA, Tvrševa 20 (nasproti kavarne »Evrope«) TELEFON 32—98. 82o4 Novinarji so jo zagodli častnikom Zmagali so sijajno, za Število golov pa niti sodnik točno ne ve Ljubljana, 8. julija. Vsa Ljubljana se je tresla ob silnem dogodku na zelenem polju, ki pa ni nič več zeleno, kajti bojeviti novinarji in ognjeviti oficirji so pomandrali vso travo do slednje bilke. Občinstva je bilo na tekmi več kakor ga privabi še tako imenitna tekma poklicnih nogometašev NTa tribuni smo opazili med odličnimi prijatelji nogometa, novinarjev in hrabre vojske tudi nekatere predstavnike oblasti Ln javnosti, ki jih nismo niti včeraj našteli v poročilu o nogometni tekmi. Počastil nas je zlasti s svojo prisotnostjo divizijonar general Cukavac z go. soprogo, dalje ga. županja Olga Pucova, zastopnik banske uprave inspektor g. dr. Guštin, generalni ravnatelj TPD ing. Sku-bec. Bilo je še več odličnih osebnosti, ki pa zaradi svoje skromnosti nočejo biti imenovani. je«, novinarji se spodtikajo nad oficirji ter padajo drug čez drugega. Precej dolgo ogražajo vitezi peresa nasprotnikovo svetišče. Vratar dobro brani, skače, kot da namerava zajahati konja (ker je pač oficir), kljub temu pa sodnik ni mogel kontrolirati, koliko golov so zabili med tem naravnost besni novinarji, zato tudi ne da signala, da bi godba pozdravila prvi gol. A občinstvo neprestano pozdravlja silne strele novinarjev: Gol! Zopet gol! — Tekmovalci neprestano tekajo od vrat do vrat, češče brez žoge, ki jim uhaja tako dobro, da ne ve za njo niti sodnik, ki ima vse igrišče v očeh. Zopet naskok na oficirski gol. Oficirji so že brez sape. kajti takšnega trčečega koraka niso vajeni. Novinarji se zalete prav po novinarsko; mreža se strese, oficirski vratar zamahne, kot da je padel s konja, godba pa igra tuš. dobili oficirji hkrati 7 golov. Občinstvo nepopisno navdušeno. Oficirj' so mislili, da bodo pomagala dekleta izenačiti tudi njim, a sodnik je »odmahak tekmo, piščalka mu ni več funkcionirala. Junaki so krenili v zmagoslavnem sprevod« po telovadišču na čelu s sodnikom, godba je pa igrala ganljivo koračnico »Jaz pa ti, pa zidana marela<. Zmagali so torej novinarji s tako visokim rezultatom, da ?a niso mogli niti izračunati. Zmagali so živci nad mišicami in mišice sedal nad mišicami ddov. Pokazali so, da znajo tako sjajno igrati nogomet kot ne bodo znali nikdar nogometaši »delatU časopisnih rac. Edino oficirji so se jim upali postaviti po robu, a jim ni mnogo pomagal niti sodnik, ki je sodil po tiskovnem zakonu — po zakonu, ki se ga novinarji na zelenem polju ne boje. Štejemo si pa v čaet, da smo se spoprijeli s tako viteškim nasprotniki. Novinarji so s strašanskimi bombami v listih prejšnje dni povsem zmedli ljudi kot se spodobi. Igrišče se naglo potni, brljeterji komaj zmagujejo naval. Pni bifeju je podobna situacija. A najhujša gneča je pred garderobo, ker je občinstvo silno nestrpno; rado bi videlo pravljične junake. V garderobi ne ve nihče, kje se ga drži glava. Inke, kapetan, aranžer, igralec itd., oblači nebogljene kolege v belozelene drese fbar-va Ljubljane). Častniki so že oblečeni v rdeče drese, to so vam pravi, pravcati peklenščki ! 4 * Nekaj minut zamude, nakar se pripode na igrišče rdeči. Občinstvo jih viharno pozdravlja. Godba igra »Carmen«. kot da se namerava toreador spoprijeti z bikom. Toda prihod novinarjev je še triumfalnejši. Godba jih vzpodbuja z maršem »U boj, u boj!« Občinstvo jih pozdravlja kot narodne junake, zlasti še. ker prihajajo z mogočnim emblemom, z novinarsko raco in ker so tako mišičasti. Manjši golman je »oborožen« tudi z nagobčnikom, z najmodernejšim novinarskim emblemom. Razen tega je še ves tapeciran od pet do glave, da bi mu žoga ne mogla do živega, a kot golman in naravoslovec se je oborožil z mrežo za lov metuljev. Drugi golman je pravi srednjeveški vitez po postavi in obleki, v plašču, kakršnega je nosil Don Qui-chotte. Seveda, obeta se borba z vetrom! Na »meji« spregovori z mogočnim glasom sodnik: pesniške besede mu silijo na jezik, poveličuje dogodek, zgodovinsko tekmo ob siju polne lune ter povzdiguje oficirje do neba. ki nam bodo pokazali s svojo neprekosljivo igro pot navzgor — a naj pazijo na reflektorje! — Trenutki so neznansko slovesni. Novinarji se otipavajo po dresih, ker iščejo mehanično beležnice. Kapetan novinarjev govori v viteškem tonu, pozdravljajoč nasprotnike: izroči jim silno sekalo, nekakšno giljotino. Novinarji kriče: Zdravo, živio meč! — Občinstvo se zabava. Govori kapetan oficirjev; novinarji hlastno požirajo češčenie. z nepopisnim veseljem pa sprejmejo krasno darilo, svinčnik, pravo žrd. Še preden se občinstvo zave. čim sta opravila fotografa svoj posel sredi igrišča, se že razvije besna borba na zelenem polju. Brcarji se razkrope v več skupin, ki se vse bore s prividi. Vsem pleše žoga pred očmi. a nihče niti ne ve, kje so nasprotnikova vrata. Toda po prvi minuti so novinarji že v formi. Diktirajo vražji tempo: prekupicajoč se, se znajdejo na mah pred nasprotnikovim golom. Se preden se prepričajo, da so res prišli prav, že v neznanski vnemi mahedrajo s slokimi kračami okrog sebe, da jim ne more nihče blizu. Občinstvo, neznansko željno golov, že kriči: Gol! Gol! — Viharno odobravanje. Žvižganje. Sodnik piska, novinarji se pa čudiio, čemu. Situacija se naglo menja. Novinarji igrajo neprestano na krilih, da občinstvo lažje sledi igri. Gandhvji stopajo v akcijo. Inke. ki se suče vsem pod nogami, dobi pristno nogometno brco. Zager in Strah pozabita, da sta branilca, z neznanskim navdušenjem napadata ter priženeta žogo pred svetišče. Vratar. Gaber, stopi na pručico ter divje maha z mrežo, kot da se brani sršenov. Večkrat junaško odbije žogo, enkrat s pručico, drugič z raco. ki je večja od njega. Janez De-bevec se vzdrami ter -»vozi« z reporter-skim tempom proti nasprotnikovemu golu. Za njim občudujemo blesteče »kombinaci- Kdo je pa zabil gol, nihče ne ve. Oficirji so tako presenečeni, da med godbo novinarji zabijejo še en gol, ki ga godba ne pozdravi in oficirski vratar ne prizna. Sodnik ima strašanskega dela z razganjanjem igračev. Vendar se igrači zopet orijentira jo. Inke vodi za nos Čatrla, toda mora se pridno pobirati. Drugi igrači skačejo kot brez glav. Od časa do časa se razbeže vsak na svojo stran. Novinarji tečejo zopet za žogo. ki se vali kar sama v nasprotnikov gol. 2 : 0 za novinarje! Toda novinarji seveda ne znajo v navdušenju šteti do 2, zato se jim zdi, da so nastreljali že tucat golov. Rdeči so ogorčeni. Naskočijo novinarje ter jih zapode t žogo vred v eni. Gaber se zvrne s pručice, Prunk pa junaško brca. 2 : 1 za novinarje. — Vsi so že bolni, a zdravnika Kač in Petrušfca v lazaretu sta brez zdravil« Igrači tekajo v lazaret .oficirska branilca ne zanima več, kaj se godi na mejdanu in eden okrogel sedi pred golom. Situacija se bliskovito spremeni, novinarji zabijejo kar mimogrede še en gol nakar igrači v posebnem tempu u berejo v lazaret — ter diktirajo odmor brez sodnikove vednosti, v lazaretu pa je Kač pravkar začel točiti lek. pivo. ^Bolniki« silno radi sede v elegantnih pletenih stolih, ki jih je posodila aranžer jem tvrrika Patik. Godba igra. igrači jo popihajo v garderobo, da se pripravijo na igro v dngem polčasu — po programu. Novinarji kmalu zopet prihrume nestrpni na igrišče, igra se nadaljuje v vražjem tempu — in igrači pozabijo v vnemi, da morajo igrati po programu. Pač pa si novinarji zavarujejo svetišče z rdečim loparjem, s signalom: Stoj! Vratarja Prunk in Gaber sedita in srečna kadita v miru pred vrati, medtem pa oficirji streljajo v zaprt gol. Novinarji, ki postopajo v ozadju, protestirajo, ko pa nič ne pomaga, pride do viteškega dvoboja pred novinarskimi vrati. Nekdo se spomni na program ter diktira zmešnjavo, ki je pa že itak takšna, da eni in drugi iščejo neprestano žogo v lazaretu, kamor so prenesli blesiranega napada-lca Hočevarja. Ko pa »odkrijejo« žogo pred novinarskimi vrati, jo popadejo Uzrači obeh ek-ipin s tako gorečnostjo, da se zvale drug na drugega v nehotično kopico. Čim se igra zopet lppo razvije pa trobenta zacvili: Mirno! — Oficirji obstanejo kot solni stebri, medtem pa novinarii s pravo novinarsko naglico streljajo v nasprotnikov gol. Občinstvo protestira, oni pa. ki imajo dobre oči, kriče, da gola ni bilo. ker novinarii niso mogli zadeti pri najboljši volji. Ko zavzamejo oficirji položaj ,na mestu voljno«, ne morejo več ničesar rešiti, a so tako ogorčeni, da pritisnejo z nepopisno silo pred nasprotnikova vrata. Silovita >1l-metrovka« in loga sfrči v stratosfero, kajti novinarji so nasprotnikom podtaknili balonček. Navidez ogorčeni so zopet navalil* na oficirje, zdai še posebno vehementno, ker jim ie priskočilo na pomoč — šest deklet s pisanimi žogami- Klobčič igračev z dekleti se zapraši proti oficirskim vratom e takšno silo, da so Gospodarstvo zminške občine Skofja Loka, 7. julija. Občinski proračun zminške občine je sestavljen skrajno štedljivo. To načelo je narekoval občinski upravi splošni gospodarski položaj, še posebej pa dejstvo, da si občina od strahovitih poplav v škofjeloškem okraju niti do danes ni popolnoma opomogla. Letošnji proračun predvideva Din 199.22S dohodkov in 197.344 Din izdatkov. Posebno poglavje občinskega proračuna je proračun ubožnega sklada, katerega skupni stroški znašajo Din 22400. Najvišji znesek odpade na oskrbnine v iznosu 10.SOO Din, in so se zvišali izdatki od lani za Din 1700.—. Redni dohodki v ubožni sklad znašajo samo Din 400.—, vsa ostala vsota Din 22,000 pa se bo krili iz rednega proračuna. Izmed postavk v občinskem proračunu navajamo najvažnejše. Osebni izdatki za župana, tajnika, slugo, nočnega čuvaja, konjača. babico, aadalje za bolniško zavarovanje in nagrade so preli-minirani na znesek 16.150 Di:i. Izmed stvarnih izdatkov so najznarnejši pri'.pevki za šole. Za osnovno in višjo narodno šolo v Škofji Loki se bo izdalo Din 5°.$47, za gabrško 18.500 Din in za meščansko 2251 Din. Odplačilo dolgov je predvidenih t zneskom Din 5000, obrestovanje dolgov z Din 12.000 in obveznosti iz prejšnjih let z Din 47.645. dočim je za kmetijske namene (občinski kmetijski sklad, kmetijske podpore, nabava plemenske živine, zatiranje sadnih škodljivcev, zdravilo in cepivo) dc-ločenih Din 3025. Stroški pisarne imajo postavko Din 2029 in društva Din 250. Or-ganistu je namenjenih Din 1445, £ i nepredvidene potrebe pa je določenih Din 15ra-k> za vodtJe, je te teb lepih, mehflcfh krajev. Nad omenimo le doti^ietinega starosto br. Gangfta, pa br. ju pa bo ponovno dokazala, kako dobre je preorana sokolska ledin a v borni Beli Krajini. BeiokracD&ki Sokoli pa si niso gra*:: . potov k uspehom le s svojim deiocm. Sudi žrtwe so prinesli na oltar domovine. Lieta 1936. so prepeljali v rodno zemtfro fcrtev iz svodih vrst, kovacia Ivama Kromerja, ki so pa avstrijske oblasti med svetovno vojno radi njegovega jtigoslovansihesra nacljonalnega rrepričanja in delovanja .ustrelile na Suhem b a jer ju pri ^JrrtVHJađi i. Kovač Kramar ni koval le železa, kova 1 je tudi duše mladih Sokollčev za svetilo borbo naše svobode in Jim s svojo smrtjo postal najlepši vzor, da je prva svetinja človetou domovina, za katero nobena žrtev ni pretežka. V središču teh Sokolov proslavi JMtri črnomeljski Sokol četrtstoletnico obstoja in dela. Naj bi mnogi Sokoli i* -vseh naših 'krajev pohiteli z jutranjim izletniškim vlakom med Belokranijce, da se bodo z njimi veselili tega dneva tal proslavili jubilej (velikih naših bratov Sokolov! bodo z nakuipom sveta i a zi*avo novih šolskih, stanovanjskih tai gospodarskih objektov odstranjene za vselej one govorice, ki so nacn hotele vtzeti ono, kar že imamo — tj. MHekarsko šok) v SfeofM "i^ki. Sokol Ljubljanski So4co4 vabi svoje članstvo, da se v kar največjem šfcevfclu udeleži jutrišnje svečanosti ob razvitju prapora Sokola IV v slavnostnem kroj«. Zbirališče ob 13.30 na Krekovem trgu pred Mestni domom, od koder bo odhod skupaj z ostalimi društvi na telovad4We na Dolenjski cesti. _ Sokol Ljubljana N. pooriva stvore članstvo, da se v čimvečjem števtin fcn v krojih udeleže jutri razvitja prapora Sokola IV. Zbor ob 13.90 pred Mestnim domom. Pričakujemo polnostevilne udeležbe. Odfbor. Sokolsko društvo Izubijana lil. sporoča vsem bratom in sestram, da bo Sokolsko društvo Ljubljana IV. v nedeljo dne 9. jtriija 1933 razvilo svoj društveni prapor na letnem telovadišču ob Dolenjski cesti. Obenem bo istega dne sJa^iostna otvoritev letnega telovadišča z vsakoletno javno telovadbo. Vse brate in sestre pozivamo, da se te slavnosti polnoštevimo udeleži v slavnostnem kroju. Zbirališče v nedeljo ob 1. uri pop. na našem letnem telo-vadlšču, odkoder odkorakamo na glavno zbirališče pred Mestni dom. Zdravo! Uprava. — Sokolsko društvo Gorenja vaa-PoiJane priredi v nedeljo, dne 9. julija t 1. svoj javni letni telovadni nastop ob 15. uri pred Sokolskim domom v Gorenji vasi. Po nastopu — narodna veselica s plesom. Sviral bo splošno znani tercet Poljanske doline. Bratom in sestram, posebno pa bližnjim bratskim društvom ter ostalemu občinstvu naklonjenemu Sokolstvu se najtopleje priporočamo za čim častnejši obisk. Zdravo! _ SohfoH. Jutri pobltfcraK) v Llt^o. t,l-titjski Sokol priredi jutri letni telovadni nastop, združen z veselico. Začetek ob 15.30. Nastopijo vsi oddelki, želeti bi bMo, da pk>hlti iz Ljubljane v Litijo čim več Sokolov, da se tako oddolžimo litijskim Sokolom ki so se v tako lepem števih: udeležili pokrajinskega zleta v Ljubljani S predavanja. Profesor: »Kakor vidite, ne vidfrte tu ničesar. A zakaj ničesar ne vidite, boste takoj vfcleftLc Stru *, >SLOVENSKI NAROD«, dne 8. joNja IMS 1*3 OTOLAltlNGOLOG DR. ŠVAJGER DRAGO ZOPET REDNO ORDINIRA Dnevne vesti _ i sprememb« t državni aluibi. Imenovana sta za služitelja pri sreskem načel-stvu v Mariboru dnevnicar služi tel j Ivan Kulovec in za služftelja pri upravi policije v Ljubljani dnevnicar služitelj Franc Ora-iem; premeščena eta arhivski .iradnik Fran Kokol od sreskega naeelatvn v Ljutomeru k sreskemu nafelstvu Maribor desni brec in arhivski uradnik Anton Vidovi« od *re-skesa naćelstva Maribor desni bres k sre-skemu načelstvu v Ljutomer, upokojena sta policijski stražnik pri predstojništvu mestne policije v Mariboru Anton Strucel in državni cestar shržiteli pri tehničnem razdelku sreskega nacetetva v Ljubljani Janez Je- rovsek. . _ . . ... — I spremembe v banovinski službi. Imenovana sta za banovinske^a strokovnega uStelja kletarstva v VIII. skupini kletar banovinske vinarske in sadjarske sole v Mariboru v ix. skupini Ivan Bregant in za banovinsko uradniško pripravnico pri javni bolnici v Murski Soboti banovinska dnevniearka zvanifnic^ Marija Wohlfartn; premeščeni so banovinsk' uradniški pripravnik cestni nadzornik pri sreskem cestnem odbor j v Murski Soboti Franc Colarič k ©reškemu cestnemu odboru v Ljutomer, banovinski uradniški pripravnik cestni nadzornik pri sreskem cestnem odboru v Krškem Alojzij Herzoc k sreskem u cestnemu odboru v S loven jg ra d oc, banovinski uradniški pripravnik, cestni nadzornik pri sreskem cestnem odboru v Srovenjgradca Ciril Z upe k sreskem u cestnemu odboru v Kočevje s službenim sedežem v Velikih Laščah, banovinski zvaničnik cestni nadzornik pri sreskem cestnem odboru v Ljutomeru Josip Horvat k s reškemu cestnemu odboru v Krško, banovinski služdtelj-desinfek-tor Jožef Robič od areskega načetetva v Radovljici k sreskem j načelstvu v Krškem in banovinski dnevnicar zdravstveni pomočnik . Simon Probnič od sreskega nacelstva v Krškem k sreskemu nafeletvu v Radovljici- — Veliki učiteljski dnevi bodo sredi prihodnjega meseca v Ljubljani. 17. in 18. avgusta bo v dvorani Delavske zbornice tretja banovinska skupščina JULJ sekcije za dravsko banovino, naslednje tri dneve pa se ho vršila 13 glavna skupščina JUU v veliki dvorani Oniona in deloma v Sokolskom domu na Taboru. Za te dneve se pričakuje v Ljubljano prihod do 3000 jugo-slovenskih učiteljev iz vseh pokrajin države. Vse pripravljamo delo, ki ga ni malo, je v rokah slovenskega učiteljstva, ki hoče pripraviti svojim stanovskim drugom v pre-stoiici Slovenije čim najprijetnejše bivanje. Polog prireditev, ki se bodo vršile te dni v Ljubljani, so v načrtu tudi razni izleti. Stanovsko glasilo »Učiteljski tovariš* izide za slavnostne dneve v povečani nakladi in bogatejši opremi, članke pa bodo prispevali mnogi vodilni predstavnik naše organizacije in našega šolstva, tako ga bo »Tovariš« najvzornejše zrcalo vsega delovanja sekcij JUU v državi. Posebej izide k po-mebnim učiteljskim dnevom priročna brošura z vsemi navodili za skupščinarje, bodo pa vnesena vanjo tudi različni sestavki, ki zadevajo naše šolstvo v splošnem in še posebej prosvetne in organizatorične prilike v naši ožji domovini. Prvi dan, 19. avgusta j dopoldne bo seja glavnega odbora, popol- I dne pa konferenca glavnega odbora in de- ; lega tov. Naslednjega dne — v nedeljo 20. avgusta — bo ob 9. uri dopoldne otvoritev glavne skupščine po določenem redu. Ta dan bo predaval profesor beograjske univerze g. dr. Nikola M. Popovič o filozofsko pedagoškem značaju psihoanalize. Ne dvomimo, da bo naše mesto tudi ob tej priliki izpričalo ponovno svoje gostoljubje, ko bodo prihiteli v njegovo belo naročje glasniki najširše narodove kulture in njegovega prosvetnega napredka. — Poseben vlak v Mokronog vozi v nedeljo 9. t. m. Odhod iz Ljubljane gft. k. ob 5- zjutraj. Ustavljal se bo na naslednjih postajah: Ljubljana dol. kol., Škofljica, šmarje-Sap, Grosuplje, Višnja gora, Stična, Radohova vas, Velika Loka, Trebnje, Mirna, št Rupert-Rakovnik in Mokro-nog-Bistrica. Iz Mokronoga odhaja nazaj v Ljubljano ob 19.30 (pol osmih) in se ustavlja tudi na prej omenjenih postajah. Za one, ki vstopijo izven Ljubljane, so določeni zadnji vagona. Za vse, ki vstopijo na glavnem kol. v Ljubljani, je dostop k vlaku le na desni strani kolodvorskega poslopja, ob kolodvorski restavraciji pri pomožnih blagajnah za Dolenjsko in Gorenjsko. Kdor se izkaže s potrdilom Zveze bojevnikov, da je plačal predpisano vsoto, dobi posebne izkaznice od določenih rediteljev pri vstopu k vlaku, zato naj prinese vsak potrdilo s seboj. Ker bo nekaj železniških voz več, bo sprejemal odbor udeležence tudi še pred odhodom vlaka. Ti plačajo za vožnjo tja in nazaj Din 38. Izletnički vlak v nedeljo na Dolenjsko odpade. — Učiteljski dom v Omišlju. Našemu učiteljstvu podjetnosti prav gotovo ne gre odrekati. Poleg raznih drugih gospodarskih korporacij, ki jih že imajo, so si osnovali pred kratkim še »Društvo za zgradbo obmorskega učiteljskega doma v Omišlju na otoku Krku. Znaten kos sveta na zelo romantičnem kraju, z divnim razgledom, izbornim kopališčem in najboljšo pitno vodo je učiteljstvo že kupilo, lepo število tovarišev in tovarišic je prijavilo svoj vstop v društvo in tudi pravila so že potrjena. Člani in njih družine bodo mogli letovati v domu po dnevnih cenah, zlasti velike ugodnosti pa bodo deležni oni člani društva, ki bodo pripomogli s svojimi vplačili do čimpreišnje zidave doma. Pravice usta-novnikov bodo v pravilih še prav posebej podčrtane. Vsa vplačila bo določil izredni občni zbor. društveni odbor, ki ga vodi šolski nadzornik za mesto Ljubljano g. Rado Grum, bo pa pripravil do tedaj vse tozadevno gradivo. — V Mokronogu bo v nedeljo 9. t, m. velik tabor bojevnikov. Takoj po prihodu udeležencev posebnega vlaka v Mokronog bo ustanovni občni zbor Zveze bojevnikov v prostorih g. Aleksandra Majcna. Po obenem zboru bo ob 10. na žalostni gori -ertoveno opravilo, nato pa tabor na prostem. Govore Ivan Rozina, Stanko Flor-ančič, Ivo Marinko ter zastopniki skupin Zveze bojevnikov in njun sorodnih organizacij. Vabimo vse, da se zborovanja udeleže, iz LJubljane odhaja ob 5. zjutraj po- sebni vlak, ki bo sprejemal udeležence tudi iz drugih krajev ob dolenjski progi. Pohitite vsi na lepo Dolenjsko v prijazni Mokronog! _ ElektrHitoaclja dalmatinske obale. Neka skupina inozemskih finančnikov je zaprosila za predkoncesijo, da bi napeljala električni kabel od električne centrale na Kraldevcu pri Omišu jpo vsej dalmatinski *obaii do črne gore. čim dobi predkoncesijo, izdela podrobne načrte elektrifikacije. S tem bi dobili mnogi kradi na naši obaJi ceneni električni tok, kajti večua mesta, kakor Makarska in Dubrovnik, imajo kalorične centrale in je električni tok zelo drag. — Dijaške ekskurzije na Bk|c1u. V četrtek sta prispeli na Bled dve dijaški ekskurziji. Prva iz Sombora šteje 47 dijakov, ki s«o se nastanili v blejskem gradu in ostanejo na Bledu mesec dni. V dr«2:1 skniprai je pa 23 dijakinj iz VTL razreda ženske gimnazije iz Splita Te pa ostanejo na Bledm samo nekao dni. — Tujski promet v Splitu. V prvem polletju tekočega Je ta je posetilo SpJit 7633 naših državljanov, lani v istem času pa 7449, tujcev je bilo letos 3776, lani pa 3270. — Razid društev. Narodno glasbeno društv*o >Zvon< v Poljčanah in pevsko društvo >Zvon« v Teznem pri Mariboru in lovski klub Komenda so se na občnih zborih prostovoljno razšli. — Razpisana s4užba občanske babice. V občini dtrigovi se razpisuje službeno mesto občinske babice. Prošnje je treba vtložiti do 20. t. m. I J.,H ,. VII. OH! I — Potovanje parobroda »Kraljice Marije« po Sredozemskem morju. Kdor hoče ceneno in ugodno potovati po Sredozemskem morju, naj se prijavi za potovanje z luksuznim parnikom »Kraljica Marija« (17.500 ton). Prvo potovanje bo od 2S. julija do 19. avgusta po zapadnem delu Sredozemskega morja (Korzika, francoska rivijera, Španija, 'Alžir, Tunis, Malta, Krf in Dalmacija). Drugo potovanje bo od 13. septembra do 6. oktobra z obiskom Egipta, Palestine, Sirije (Damask), Rhodosa, Carigrada, Aten in Dalmacije. Parnik se v vseh mestih ustavi toliko časa, da si bodo izletniki lahko ogledali znamenitosti in napravili izlete v okolico. Potniki se vkrcajo v Splitu. Cene potovanja so od 5-200 Din dalje. V ceni je všteta vožnja in popolna prvovrstna oskrba na ladji. Izleti in ogled v posameznih mestih, ki se jih želiio izletniki udeležiti, niso vračunani. Parnik ima samo I. razred in razlike v cenah se nanašajo le na udobnost posameznih kabin. Ostale informacije in prospekti se dobe pri »Putniku« v Ljubljani za nebotičnikom. — Pilotska šola našega Aerokluba. Oblastni odbor Aerokluba v Ljubljani otvori 15. t. m. pilotsko šolo, in sprejme v njo tri učence pilote, ki izpolnijo pogoje člena 49. točka 1. zakona o ustrojstvu vojske in mornarice. Oni, ki žele vstopiti v pilotsko Šolo naj zahtevajo pismeno ali ustmeno od Aerokluba Ljubljana, Gradišče 7-1. prijavnico. Aeroklub vabi v prvi vrsti narodno čuteče in za letanje navdušeno akademsko in srednješolsko mladino naj se prijavi. — Prekmurski delavci v Črni gori. Te dni je prispelo iz Prekmurja na delo v Crno goro okrog 150 delavcev, ki bodo kopali sol. Prekmurci letos niso mogli v večjem številu na delo v Francijo in Nemčijo, zato so se pa napotili v Črno goro. Klor uničuje Vaše perilo. Nasprotno »Hubertus« milo ne predstavlja njkake nevarnosti. Posezite po domačem izdelku. Nahaja se v vsaki trgovini na posebni polici. — čebelar*; prevaievalcl! Zaradi vedno bolj napredujočega prevažanja čebel na razne paše, nastajajo med domačimi čebelarji in prevazevalci prepiri, ki vodijo včasih do neljubih posledic. Da se temu odpoenore sklicuje čebelarsko društvo za Slovenijo v Ljubljani sestanek na dan 17. julija t. 1. ob 1 uri popoldne v kletno dvorano hotela Mikdič (nasproti glavnega kolodvora) v Ljubljani. Društvo hoče združiti iprevaževadce v zadrugi, ki naj bi, ne le uredila prevoz, temveč, ki bo tudi mnogo koristila malim čebelarjem, ki sedaj prevažajo s prevelikimi stroški. Pridejo naj tedaj na sestanek vsi, ki se za to zanimajo, tudi nečlani in sicer iz mesta in z dežele. — Tacen-Šmartno. Jutri bo slovesna blagoslovitev nove brizgalne tukajšnjega Gasilnega društva. Časten posel kumice je prevzela gospa Vida Novakova, sena tor jeva soproga. Popoldne je velika ljudska veselica na Koširjevem vrtu v Tacnu, čije dohodki so namenjeni za kritje stroškov bri-zgaine. — Priprave za kongres Semurjev. Za letosndi kongres šumarjev, ki bo v Banda I-.uki od 3—6. septembra, so se priprave že začele. Po kongresu ostanejo šumarji dva dni v BaneaJufki, potem pa napravijo z avtobusi izlete po vnbavski banovini, ogledajo si pa tudi znano ipodjetjje >ši-pad<. Pričakuje se velika udeležba na kongresu. — Nove cene «o4i v industrijske svrha. Uipravmi odbor monopolske uprave je določil nove cene soli v industrijske svrhe in sicer za morsko sol iz solarn v TJlci-mju. Pasu in Stomi Din 40 za 100 kg, za •vse vrste soli iz prodajnih monopolskih skladišč iz solarne v Preki _ Simin Hanu pa Din 60 za 100 kg. _ Dobava premoga. Mestno načelstvo v Ljubljani razpisuje dobavo oca 1000 ton premoga kos ovca in 500 m' bukovih drv za kurjavo. Pravilno kolekovane ponudbe se morajo predložiti najpozneje do 20. t m. opoldne mestnemu gospodarskemu uradu, kjer se dobe tudi pogoji in vsa tozadevna pojasnila. — Ii >SMbe*sga lista«. »Službeni Hat kr- banske uprave dravske banovinec št. 55 z dne 8. t. m. objavlja spremembe in do-polnitve v pravilniku o uporabi, vzdrževanju in amortizaciji potniških avtomobilov pri oddelku za davke in finančnih direkcijah, izpremembo in dopolnitev § 14 in 21 uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne shižbe. »Tiririkaeijo konvencije o ureditvi trgovinskih terjatev s pobotam med našo trgovino is belgijsko luksenbur-sko gospodarsko unijo, izmeno ratifikacij-skih instrumentov glede sporazuma o znanstvenih šolskih in umetniških razmerjih, sklenjenega med kraljevino Jugoslavijo in repu »liko Poljsko, popravek v finančnem zakonu in proračunu državnih izdatkov ■ leto 193S-S4. razglas o telefonskem prometa, objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933., odločbo obče seje državneoa sveta in razne objave iz »Službenih Novine. _ Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo mani oblačno in toplo vreme. Včeraj ie nekoliko deževalo samo pri nas, drugod pa dežja izjemoma niso imeli. Najvišja temperatura je znašala v Splitu 26, vSkop-lju 25, v Beogradu in Sarajevu 24, v Ljubljani in Mariboru 23, v Zagreba 22 stopinj. Davi je kazal barometer v Ljubljani 765 7, temperatura je znašala 13 stopinj. — Zarpdi ukradenega s* a mu Je 00-grbtnil nos. Na obali Dunava v Novem Sadu so delavci kvartali in S ima Smuč je izmaknil svojemu tovarišu Ivan« Bi-jandiču as, d& bi l^jro dttbii. Birjaodič je pflanil nanj in mu odgriznil nos, potem je pa pobegnIL Za čemerne in za lepe dni je godba najlepše razvedrilo. Gramofonske plošče in gramofon vam posodi: »šlager«, Aleksandrova cesta 4, prehod »Viktorija« palače. Pri želodčnih težkočah, izgubljenem teku, zagatenju, napetosti, zgagi, vzpeha-vanju, tesnobi, bolečinah v čelu, nagnjenju k bluvanju učinite 1—2 čaši naravne »Frani Josefove« vode, temeljito iztrebljenje prebavil. Mnenja bolnišnic izpričujejo, da jemljejo »Franz Josef ovo« vodo radi tudi oni, ki morajo dolgo pole-gati v postelji in jim zelo prija voda. »Fran/ Josef ova« grenčiea se dobi v vsaki lekarni, drogeriji in vseh špecerijskih trgovinah. Iz Lfttblfane —ij Pročelja Dukičevih zgradb ob Gajevi ulici bodo kmalu vsa končana. Fasade so povsem gladke, omet je terranova ali terrabona, torej eden najsolidnejših zunanjih ometov. Barva je prijetna, svetla, nekoliko zelenkastega tona Edini okras fasad, ki je pa zato tem učinkovitejši, so statue iz umetnega kamna. Ob Gledališki ulic podpirajo portale krasni atlanti. ki so pa zdaj še zakriti, ker še delo pri spodnjih etažah ni končano. Na vogalu ruharjeve in Gledališke ulice podpirajo izzidek trije dečki muzikanti, nad vrati hiše v Puharjevi ulici je vzidan kozorog, med četrtim i/n petim nadstropjem na pročelju pri tej hiši je pa ogromen kip sv. Jurija, ki ga lahko opaziš že od Figovca, — I j 2ivf IsKi trg je Mil zase-don do zadnjega prostorčka. Takšnega navala še ni bilo letos. Danes je pač lepo vreme in letošnjih pridelkov (je čedalje več, ljudje pa tako krvavo potrebujejo denar. Tr*no nadRorstvo ima .precej novih prodajaln i h miz, vendar delavci dane* uiso mogli takoj postreči prodajaBcam, ki so morale razložiti košare in jerbase po tleh. Jagod in črešenj rje bilo zopet na vagone. Domače črešinče so zdaj tudi lepe, slasti one iz litijske okolice, ki so jih prodajali po 6 Din kg, iz ljubljanske okolice so pa bile znatno cenejfie, po 3 do 4 Din. Rdeče jagode zelo težko prodajo. Ponujajo jih po 3 Din, borovnice pa celo Po di-narj*i. JurOke so prodajaJi na vago rn na merico, kg po 16 Din, merica pa po 4Din. Na stalnem sadnem trgu je čedalje več novosti. Prece; časa imajo že lepe marelice in breskve, ki so narjlepse po 14 Din kg. Ringtlo prodajajo po 8 Din, sveže, zelene fige pa po dinarju komad. Stročje-ga fižola Je biilo danes iaredaio mnogo ter so ga v sjrvl osmem prodat} al i po 3 Din kg. a jbodjćega po 4 Din. Branjevke imajo tudi že zeleno papriko, ki jo iprodajajo po 2 Din komad. Med sadjem je tudi že mnogo hcruSk ipo 6 Din tog. Med ogromnimi zalogami zelenčarve m sočivja je bi*k> kot vedno največ salate, ki je na trgu najcenejša, po dinarju cele košarice. Zniaj je na tr«u že tudi ©adivfja, ki Jo (prodajajo drobne gJavice po 6 komadov po dinarju. Novi krompir je po 1-50 Din, sicer je pa Danloe< no V»6u<. V nedeljo, dne 2. junija popoldne je priredilo nanovo ustanovdjeno pevsko društvo >Danica< na Viču na vrtu gostilne Ro-bežnik svoj pnvi nastop. Poleg >Danice« je nastopilo tudi pevsko druMvo >Slovan< z Brda in >Zarja.; iz Tacna pod šmarno goro, poleg tega pa se kot gost >Krakovo-Tnnovo< iz LJubljane. Razvila se je tako mala ipevska tekma, v kateri se je odlikovalo pesebno najmlajše pevsko društvo >Danica< z Viča. Moški abor >Dani-ce€ pod m&adim pevovodjo g. Joškom šterbencem se nam je predstavil v petih pesmih (J. Aljaž: TrigJav, H. Sattner: Pogtled v nedolžno oko, P. Jereb: Pisemce, V. Vodopivse: Ob večerni uri ter J. Sterbenc-: Belokranjski snubači), katerih izvajanje zasluži polno priznanje in pohvalo. Zbor je v vseh glasovih izenačen, posamezni glasovi ne silijo v oapredfte ki smelo 'pričakujemo, da bo mlada >Dani-ca< pođ veščim vodstvom svojega pevc-vodfle iivajenja sposobno in ho vreden Član Jugoslovanske pevske zveze, oziroma Hufcadove lope. Ostali zbori so dostojno zapeli vsak po tri peaml v prav prijetno presenečenje in popom o zadovoljstvo Sterilno ■branih gostov. Vičan i Mimo, da nas >Danica< v bodoče pogostejše razveseljuje s svojo pesmijo m t njo zadela vrzel, ki fe nastala pri nas po raairn pevskega dtm&tva >0iav1$a<. BOLJŠE ČISTI KOVINE, STEKLO in ZRCALA Zahtevajte ga pri Vasem trgovcu! —}j Sokol IV_ naše najmlajše sokofcko društvo, pozneje Jutri svoj največji praznik: razvije krasen prapor v prisotnosti kraljevega zastopnika in kumice županje ge. Olge Pucove DroStvo prosi vse fotoama-terje, ki bodo fotografirali svečanost, da darujejo po eno koprio društvu za arhiv. Avtobusno podjetje Pečnikar nudi Jutri veliko vozno ugodnost udeležencem sokolske svečanosti: nudi polovično voznino na vseh svojih avtobusnih progah. Kdor se pripelje z avtobusom v Ljubljano, naj da cel vozni listek žigosat na letnem sokolskem telovadišču. Žigosana vozovnica bo veljala za brezplačen povratek. Društvo prosi hišne posestnike, da okrase hiše v ulicah, kjer se bo pomikal sokolski sprevod. Zdravo! —I] Plemenita gesta naših poficljsftcib stražnikov. Na igrišču >Dirije< je imelo snoči pri nogometni tetami med častniki in novinarji eiužibo mnogo stražnikov, ki jim pripada seveda po zakonu določena tp.Vsa. Vsi stražniki so se pa taksi odrekli v prid bednim rudarskim otrokom, ki jim je namenjen ves čisti dobiček tekme. To je pač plemenita gesta naših policijskih stražnikov, ki o n(Jih vemo, da sami ne žive v izobHJu, pa vendar kažejo tako globoko sočutje s tnpečim bltž-njima, _IJ Za krožni avtom obliskf izlet na Dolenjsko v nedelfo 16. t. m pohitrte a prijavami! Met na progi LjuJMflana - Turjak - Vel. Lašče - Ribnica - Kočevje -Žužemberk - Muljava - Stična - ViSnja gora - LJubljana bo nudil vsakem« izreden estetski užitek. Saj store ti kraji po svojih velikih naravnih lepotan. Prijave sprejemajo obe pisarni Putnika v nebotičniku in pri Mikiiču, Zvezna knjigarna v Selenburgovi ulici, TJnioneka trafika in trgovina Samec na Mestnem trgu. Avtto-vožnja s celodnevno prehrano: kosilom in večerjo stane samo 75 Din. Tako ugod- na prilika se Vam bo težko še koaj nudila! —Ij >Oblikama* razstava v Jakopičevem paviljonu bo od/prta v nedeljo, 9. julija zadnji dan. Ker si mnogi produkcije u me trni kov iz vBeh Jugoslovanskih pokrajin niso ogledali, jih vabimo, da to 6e store. V nedeljo bo vodetfo ob 11.30. — Narodna galerija. — Christofov urni ta7od, privatna trgovska šola, Ljubljana, Domobranska cesta, vpisuje dnevno junija in julija. Šolnina niska, vpisnina 3n Din. Revni popast. P on k prične 2. oktobra. Zavod preskrbuje sinibe. Zahtevajte prospekt. SoA-tb —Ij Mornarski odsek k. o. Jadranske straže v Ljubljani vabi vse bivše mornarje, da se najkasneje do 15. t m. prijavijo odseku v svrho razdelitve dela za prireditev, ki bo 6. avgusta t. 1. I>rušrveni lokal je v hotelu »Lloyd«, sv. Petra cesta. Prihodnji redni sestanek mornarjev bo 15. julija ob 8. uri zvečer. Mornarski odsek k. o. Jadranske straže priredi na Jadranski dan, ki se bo vršil dne 6. avgusta tekmo čolnov, raznih hategorij. Prijave za te tekme za čolne nečlanov sprejema Mornarski odsek vsak torek, četrtek in soboto od 6. do 8. ure do 22. t. m. Prijavnina za vsak čoln je Din 100. Vse d-ruge informacije se dobe v društvenem lokalu. ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM« V ŠIŠKI (za mitnico) Tel. 33-87 HARRV PIEL. v filmu razburljivih prizorov in prekrasnih prirodnih lepot „JONNY KRADE EVROPO44 Predstave: danes ob %7. in ^9. uri, v nedeljo ob 5. ,7. in 9. uri, v ponedeljek ob y2 9. uri. Pride! »BELI DEMON« Pride! —Ij Izlet v Logarsko dolino. Jutri v nedeljo priredi »Putnik« družabni izlet z odprtim avtobusom v Logarsko dolino. Izleti te vrste so postali zelo priljubljeni, ker si vsakdo za mal denar ogleda najlepše predele naše ožje domovine. Logarska dolina je posebno lepa, dolina je v sočnem zelenju, gorski vrhovi ob strani pa so pokriti s snegom. Avtobus odpelje od »Figovca« ob 5. zjutraj in se vrne v Ljubljano v mraku. Zajtrk je v Gornjem gradu, obed v Logarski dolini. —Ij Krajevna organizacija JRKD za Krakovo-Trnovo v Ljubljani priredi drevi ob 20. širši članski sestanek, na katerem bosta poročala narodni poslanec dr. Stane Rape in poslevod. podpredsednik sreske or-ganizacije dr. Josip Cepuder. Članstvo vabi na polnoštevilno udeležbo odbor k. o. —Ij Več nesreč In nezgod. Marija Z., 251etna postrežnica iz Ljubljane, je že znana samomorilna kandidatinja. Ze večkrat si je hotela na razne načine končati življenje in je med drugim pojedla tudi steklene drobce. Takrat so ji rešili življenje, snoči pa je v samomorilnem namenu pila lizol. Prepeljali so jo v bolnico in je že izven nevarnosti. Zena posestnika iz Mokuč na Gorenjskem Franja Bohinc je doma obirala črešnje. NTa veji ji je spodrsnilo in je tako nesrečno padla, da je dobila hude notranje poškodbe, tudi si je zlomila roko. Pomoči je iskala v ljubljanski bolnici. 28-letni delavec Maks Bider iz Zgornje Šiške je bil zaradi dobre vinske kapljice malo neroden in je na cesti padel ter se je pri tem po životu potolkel. Prav čudna nezgoda se je primerila 481etnemu Francu Sviglju, posestniku iz Begunj pri Logatcu. Peljal je z vozom, vpreženkn z dvema voloma, vol pa se jc v gozdu nenadoma prestrašil in Ja frrtgtfca tsko nesrečno saofl s rogom, da mu je posnel z glave skoro polovico kože Prepeljali so ga takoj v ljubljansko bolnico. Njegovo stanje se Je že precej »boljšalo ter je izven vsake nevarnosti. —Ij Sočani! Za jutri 9. Juhja 1933 določen izlet na Visoko se ne vrši. Dan izleta bomo pravočasno objavili. — Odbor. ZoboBdrariilka DR. JO£E MUSTER hi DR. LOJZ KRAIGHER ordinlrsts Jf A KREKOVEM TRGTT ŠTEV. 10 —ij Slov. staro-katoKška cerkev v LJnb-IJ^ni. Biskup, vikar in župnik slov. sta po-katoli&e cerkve g. Ferdo Lavrinc se je preselil iz Sverčeve ol 8 t Ulico na Grad *t- 8 (nad cerkvijo sv. Flori j sna), kjer sprejema stranke vsak dan od 13.30 do 14.30 m od 18.30 dalje, —Ij EsperantisrJ. Jtrtri v nedeljo, 9. t. m. izlet na Kum in sestanek z ostalimi osoe-rantrsti iz dravske banovine in Zagreba. Odhod iz Ljubljane z vlakom ob 5.31. vožnja do Zagorja. —Ij G. Semenfč Viktor, posestnik v Ljubljani je daroval za slepe Din 50.— namesto venca na grob pok. g. Skuška Mati-sa. Hvala! —Ij Keraifno Pisti obleke limene, Kets-dvorska 8. DRUŽABNI VEČER AKADEMIJA PLES TABOR 9. VIL — ^ 21. URI Ce imate vsled premastne kože mozolje na obrazu, uporabljajte edinstveno milo „LA TO JA" ki ima v sebi soli iz zdravilnih vrelcev otoka La Toja v Španiji. — Zahtevajte to milo pri vasem trgovcu! — Cena Din 13.-. 2923 Iz Novega mesta — Jadranska straža opozarja s«coe članstvo in prijatefte na U. veliki iziet po Jadranu in Sredosenutketn morja. Le nekaj dmi Je Se čas »a prijavo. Četrtkova številka na&aea ltota Je prinesla točen opis kabin in cen. Vsi, ki so se udeležili prvega potovanja, so navdušeni, đarabfce priliko! Cdani pomasačl dobe legitimacije za znižano 'vož.11 jo po J&tlraoku in. za popuste v hotelih pri društvenem blagajniku, davčnem kontrolorju g. Rudolfu Star-kihi. Pristopajte v Jadransko stražo! NO' vomeSki kiraoevni odtoor je v zadnjem mesecu pridobil zorpe«t nad sto novln članov. Osobito se prijavljajo člani pomagači. Čuvajmo nafte morje! — Izlet na Gorjanca priredi danes ki jutri za^reb*iko sOrjverM&ko ilruStvo >Na-kič<. Nocoj ob osmih odidejo z avtobusom iz Zagreba tar (prenoču w st. Jerneju na Dolenjskem. Jutri zjutraj ob flrtirih jo mahnejo mimo dolinetkih gradov in skozi samotno sotersko Pendrnjevfco k Svetemu Miklavžu na Gorjancih. Od tam pole^eoo še na Trdinov vnh, najvišjo gonjansko točko, ob povratsku se okopljejo pri stu-denoku >GosZajcu« v Gorjancih bi bilo treba prenoviti, črnke so povsem iaprane in turist ne more prečitatl napisa. Opozarjamo že drugič na ta ne dosta te k ! _ Na Gačah, divni razgledni točki v naših kočevskih hribih, bi se dobila dobro ohranoena hifta zastonj za planinsko zavet idče. Informacije de je Sol. urpravi-telj g. VenčesJav 9kebe. — Osebne vesti. Za davčnega pripravnika na tukatJSnjem dajvčnem uradni je imenovan maturant Erih Sterbece. Novome-ščan maturant Josip Pfaf oe v l«ti lastnosti imenovan k davčni urpravi v čr-nomljju. Absolvent pomorsike akademije v Dubrovn/miku g. Saje Radosdar Je imenovan za poručnika korvete. Novo mesto Šteje že lepo S*evlHo pomorsfcih častnikov, čestitamo Zmotil se je Škofje Loka, 7. julija. Dan se je sklanjal v solnčno jutro, ko je stopil v vežo poznane škofjeloške hiše berač, čisto navaden berač. Gospodinja je osinila zgodjega prisjeća s strogim pogledom m ga pobarala, kaj ieri. Pa ni bilo odgovora od nikoder... Nekaj nerazumljivega je golčal mož, se prestopical z desne na levo, iz sebe pa ni spravil nobene besede, tako da je bila gospodinja prav zares prepričana, da ima gluhonemega revčka pred seboj, ki je vreden njene podpore in nagrade. Brž je pohitela v prvo nadstropje, da podari čakajočemu primeren dar. Toda, oj smole! Ko je hotela gospodinja po stopnicah navzdol, je stopila nehote na svoje krilo m še preden se je zavedla zakaj, že je odletela prav nesrečno po stopnicah navzdol in to vs^lno beračevo presenečenje. »Aaaaa ... Kaj »te se kaj bu ...«, naprej pa možakar nd povedal, ker se je naenkrat zavedel, da mora biti nem! Ne da bi bil počakal konca se mu je v trenutku neznansko mudilo in še preden ga je mogla gospa za njegovo gluhonemost primerno nagraditi, je že izginil kakor kafra iz veže in se izgubil v ulicah. Pa recite, da ni be-rsaki pokne tudi težak? Nesreće. Vodmk v 3tari katedrali razlaga: »Tale vrv je napeljana v zvonik do velikega zvona, ki pa zvoni samo ob požarih, poplavah ati posetih rnimetrov, skratka v primeru večje nesreče.c Zobje in zobje. — Andrejček, povej nam koliko ima človek zob? — Kakor se vzame, gospod učitelj. Naš dedek j£h ima čez dan 32, ponoči pa samo 2. Kure brec vzgoje. Meščanka kupi na počitnicah od kmetice košarico jajc. Zde se ji drobna, pa pravi kmetici: »Kaj ne morete vzgojiti kur tako, da bi nesla debelejša jajca?« Stev. 153 »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. julija 1935 Stran *** Boj za zračne višave Nemčija in Francija v dvoboju za prvenstvo v zračnem prometu med Evropo in Južno Ameriko Bilo je takoj jasno, da se bo Bukal boj za redni zračni promet čez Atlantski ocean okrog vprašanja najkrajše zveze in sicer Dakar (Senegambija v zapadni Afriki) — Natal na vzhodni obali Južne Amerike v Braziliji. Ta pot meri 3200 kilometrov ter vodi blizu otoka Capo Verde in Brazilije preko oioka Fernando de Noronha. Za to progo, ki so jo že večkrat premagali športni in vojaški letalci, zlasti pa italijanska eskadra pod vodstvom ministra za letalstvo Itala Bal-ba, se je vnel zadnje čase hud boj med Nemčijo in Francijo, ki se potegujeta za prvenstvo v rednem poštnem in potniškem zračnem prometu. Do lani je imela poštni promet med Evropo in Južno Ameriko v rokah Com-pagnie Generale Aeropostale, znana prej pod imenom Sociote Latecoere. Promet je bil otvorjen 1. marca 1928 in od takrat je imela Kvropa redno zračno zvezo z Buenos Airesom. Družba Aeropostale je imela nekakšno pogodbo z argentinsko vlado, ki ji je neoilcijelno zajamčila izključno pravico do zračnega prometa med Evropo in Južno Ameriko, in sicer za pet let, toda pod pogojem, da uvede na onem delu proge, kjer so letala brzo-letala, tudi navaden zračni promet. Na progi Dakar-Natal letajo zdaj vojaška letala tipa Aviso. Iz Evrope do Da-kara potrebuje letalo približno en dan, proga Dakar-Natal se prevozi s parni-kom v 4 dneh, proga Natal-Rio De Ja-neiro v pičlem dnevu, Rio de Janeiro-Buenos Aires tudi v enem dnevu, Buenos Aires Santiago de Chile pa v nekaj urah; tam pa nalože pošto na bolivijska vojaška letala, da gre dalje v Bolivijo in Peru. Da zadosti svojim obveznostim, je napravila družba v začetku predlanskega leta prvi poskus poleta Čez Južni Atlantski ocean z enomotornim letalom »Late 28«. Za ta primer so montirali na avijon čolničke. Letalo je vodil izkušeni pilot Jean Mermoze, spremljala sta ga pa navigator Dabry in radiotelegrafist Gimier. Posrečilo se mu je preleteti Južni Atlantski ocean v 21 urah. Letalo je imelo s seboj evropsko pošto, ki je bila dostavljena v Buencs Airesu tri dni po odhodu iz Evrope. Polet nazaj je bil prvi oficijelni poštni polet iz Amerike, toda zaradi ovir pri startu, ko je moralo letalo napraviti nad 30 izjalovljenih poskusov, se je dvignilo iz Natala šele poldrugi mesec pozneje. Dobrih 1000 km od Dakara je pilot opazil, da posoda za olje pušča. Družba je ukrenila vse potrebno za prve poskuse in pnr.ravila je svoje tri avijone na progi Dakar-Natal v enakih razdaljah in sicer tako. da je imela posadka letala stalno radiozvezo z vsemi tremi letali. Letalo, opremljeno samo z motorjem Hi?pano s 650 HP, je bilo že davno preletelo tretjo ladjo, ko je začela posoda za olje puščati. Letalo se je pa obrnilo in čez dobro uro srečno spustilo na razburkano morje blizu tretje ladje z rezervnim letalom. En čolniček in eno krilo so valovi odtrgali. Posadko, pošto in merilne aparate so rešili in odpeljali s parnikom v Dakar, letalo se je pa takoj potopilo. Helen WiUs najboljša amaterka v tenisu ima vse izglede, da si bo tudi letos priborila svetovno prvenstvo. Tiger dobi zlate zobe Bensra-ski tiger >^Rajah«, ponos k>n-dotiskt 'vilskega vrta, je zadnje čase žalosti: -vešal glavo, jesti ni hotel, žalostno je gledal svoje paznike in vidno je pešal. Uprava živalskega vrta je poklicala na pomoč živinozdravnike, ki so tigra temeljito preiskali. UgotoviH so, da muči bivšega vladarja bengalske džungle hud glavobol. Oba podočnika sta se mu močno majala. Dober svet je bil dragocen, kaj:i tiger pri lečenju zob ni tako potrpežljiv, kakor človek. Leče-nje tigrovih zob je bilo poverjeno izkušenemu živin o zdravniku, ki je moral seveda poklicati na pomoč še zobozdravnika in z združenimi močmi sta tigra nar-kotizirala ter raa izdrla bolna zoba. Ker bi pa tiger brez podočnikov ne bil tako lep, so sklenili vstaviti mu zlate zobe. Ti zobje gotovo ne bodo tako strašili gledalcev, k?kor pravi tigrovi zobje. Najlepši tiger londonskega zoološke- i ga vrta bo menda prvi na svetu, kT bo I Nadaljne poskuse je družba opustila, toda bilo je jasno, da jih bo treba obnoviti. Že lani smo pa videli na zračni progi v Južno Ameriko, ki se večina evropskih držav iz političnih in tudi trgovskih razlogov tako zanima za njo, orjaški nemški zrakoplov »Grof Zeppelin« na prvem poletu v Južno Ameriko. Prvemu je sledil drugi in tretji polet, a vseh je bilo 11, od teh devet do Rio de Janeira, dva pa do Buenos Airesa s pošto in potniki. Letos se je pa Francija mrzlično pripravljala in delala tajno na novem letalu. Mladi francoski konstrukter Cousinet je pripravljal svoje letalo »Arc-en-Ciel«. Priprave pa niso ostale tajne, temveč so obrnile nase pozornost letalskega sveta, zlasti Nemčije, ki je takoj pripravila novo presenečenje. Opremila je poseben parnik, ki naj bi stal sredi Atlantskega oceana kot plavajoč otok. Z evropske obale leti letalo naravnost k temu par-niku, se spusti kraj njega, pomiri s posebno napravo na čolničih valove, potem ga pa dvignejo z žerjavi na krov. Tu popolni zaloge pogonskih snovi, potem se pa znova dvigne iz čez nekaj ur je že pri braziljski obali. Letos v januarju se je začel pravi dvoboj za Južni Atlantski ocean. Novo francosko letalo »Arc-en-Ciel« je star-talo v Istresu pri Marseillu in preletelo Atlantski ocean v 14 urah. Ves svet je pričakoval, da se bo letalo prav tako presenetljivo in gladko vrnilo, toda čez nekaj tednov je svet zvedel, da se je posadka fancoskega letala vrnila s parnikom, letalo je pa ostalo v Nantalu. Vse kaže, da je bil edini vzrok tega neuspeha v čisto privatnih vprašanjih ter v nesporazumu med konstrukter jem letala in francoskim ministrstvom za letalstvo. Posadka se je menda vrnila, da bi se v Parizu zagovarjala, šele v maju, ko je bil svet že pozabil na francosko letalo, smo zvedeli, da je »Arc-en-Ciel« v Na-talu startal in še istega dne srečno prispel v Dakar. Nemci so takoj odgovorili na ta francoski uspeh. Prve dni junija je krenil parnik »Westfalen« na širno morje in ustavil se je baš sredi obeh celin, med Bathurstom in Natalom. S krova tega parnika se je dvignil avijon »Dornier Wall B 2069 Monsum« in čez nekaj ur je letalo srečno pristalo v Parnambucu na brazilski obali. Čez nekaj dni je pa ^Intransigeant« poročal: Pošta iz Nemčije v Južno Ameriko je odletela v soboto 3. junija na krovu zrakoplova »Grof Zeppelin« iz Friedrichshafna in prispela v sredo 7. junija v Rio de Janeiro, zvečer pa v Buenos Aires. Za pot od Friedrichshafna do Rio de Janeira je rabil zrakoplov 88 ur, od Friedrichshafna do Buenos Airesa pa 104 ure. Družba Aeropostale se pogaja s francoskim ministrstvom za letalstvo, da bi smela zgraditi tri letala tipa »Arc-en-Ciel«. Pogajanja pa ne morejo z mrtve točke, ker je družba že od marca v sodni likvidaciji. Vidimo torej, da ne zadostuje samo biti zibelka letalstva, temveč je potrebna tudi vztrajnost in žilavost, da se doseže v letalstvu uspeh. nosil zlate zobe. Ta sreča bi ga ne doletela, če bi ne bil tako lep, da se uprava živalskega vrta zelo boji zanj. Z zlatimi zobmi bo pa še večja privlačnost. Usoden rokopis Londonski listi so poročali te dni o tragični smrti Williama C osma iz Isling-tona. Mož je umrl čudne smrti in bil je edina žrtev železniške nesreče, ki se je pripetila nedavno pri Manchestru, Strojevodja je po postajnem signalu naenkrat opazil, da je vlak zavozil na napačen tir in da bi preprečil morebitno nesrečo, je na vso moč zavrl lokomotivo. Posledica je bila, da so vagom udarili drug v drugega in da je popadla na tla vsa prtljaga. William Cosmo je sedel na nesrečnem kraju, kajti na polici na na-nasprotni strani je bil zelo težak kovčeg, ki je padel nanj in mu prebil lobanjo. Razen njega so ostali vsi potniki nepoškodovani. Tragično smrt Williama Cosma si razlagajo na različne načine in okrog nje se plete fantastična pravljica. Cosmo je bij navdušen zbiralec starin. Najbolj se je zanimal za egiptske zbirke, ki je bil v njih tudi rokopis, zamotan tako, da je delal učenjakom hude preglavice. Izkazalo se je, da je ta rokopos usoden, da prinaša nesrečo. Isto trdijo o drugih zgodovinskih dragocenostih, ki so jih našli v grobnici faraona Tutan-kamna. Nesrečni rokopis izvira morda iz egiptske ga hrama in prinesel ga je angleški vojak. Naj bo že tu nekakšna zveza ali ne, znano je samo, da je Cosmo preganjala nesreča, Čim je dobil ta rokopis v roke. 2e čez osem dni je Cosmo sklenil rokopis prodati in hotel ga je ponuditi nekemu londonskemu starinarju. Na poti k starinarju ga je pa povozil avtobus tako, da je zadobil težke poškodbe. Prvotno je imel rokopis Cosmov sorodnik, ki mu je pa tudi prinesel najprej nesrečo, končno pa smrt. Mož je imel dobro idočo trgovino, ki je pa začela naglo propadati, čim je dobil usodni rokopis. Nesrečo prinašajoči rokopis je bil nekaj časa tudi last Kolandca van Sta-ravana. V enem tednu je bilo Starava-novo stanovanje štirikrat tz ropa no. In čeprav mož m bil praznoveren, se je vendar odkrižal rokopisa in ga prodal C osmu za naravnost smerno ceno. Cosmo je ponudil rokopis angleškemu mu- zeju, toda strokovnjaki se niso mogli zediniri glede njegovega izvora. Vsi so si pa bili edini v tem, da gre za versko listino. Cosmo rokopisa ni mogel prodati muzeju. Zanimivo je, da je bil mož v Manchestru na dražbi starin in med njimi je bil tudi usodni rokopis, ki ga je Cosmo zopet brezuspešno ponujal na prodaj. Nepričakovana smrt je rešila moža rokopisa in zdaj je vprašanje, kdo ga bo prevzel. Tragična Cosmova smrt v zvezi z ugodnim rokopisom je zelo razburila londonsko javnost in zdaj so ljudje radovedni, kaj bo s tem nesrečnim rokopisom. Schmeling in Anny Ondra Znani boksar Max Schmeling se je poročil s slavno filmsko igralko Anny Ondro, ki je baš te dni nastopala v glavni vlogi v filmu »Gospodična Hoffmannovib pripovedk«. Orsgutaa zdravnik Avstrijec francoskega imena J. De3-mont je napisal zanimivo knjigo o svojih izkušnjah na lovu na divje zveri, ki jih je dobavljal zveriniakam po svetu. Med drugam opisuje skoraj neverjetno prigodo z orangutanom, ki ga je ujel, kar se zgodi zelo redko. Domačini navadno ujamejo mladiče, morajo pa prej ubili njihovo mater, dočim je Dehnooit ujel živega samca. Ta orangutan je bil nekaj posebnega. V ujetništvu se je kmalu in dobro udomačil, kakor vsi orangutani. Živel je med drugimi opicami in divjimi živalmi, pa je postal proti njihovi volji njihov zdravnik. Otipaval jih je, poslušal, kako dihajo in se sploh sukal okrog njih kakor vesten zdravnik. Z živahni, ki so se branile njegovega IeČeoja, je pa ravnal zelo surovo. Svoje rane si je lečiJ sam z zdravilnimi zelišči, ki jih je nabiral v živalskem vrtu. Pa tudi drugim živalim je pripravljal zdravilne obiiie. Iz borovih igel je napravil obliž, ki si je z njim lečil usta zunaj in znotraj. In res se je izkazalo, da mu gnije od botaega zoba čeljust. Zob si je sam iz vpisanih v tukajšnji narodni Soli v I. razredu 36 dečkov in 93 deklic, v IT. raz. 37 in 25, v IIL razr-32 in 29, v IV. a in b razredu 30 in 34. v V. raz. 21 in 34 učencev. Skupaj 156 dečkov in 166 deklic ali 322 vseh učencev. Razred je izdelalo v I. raz 26 in 20. v II. raz. 26 in 21, v III. raz. 2 2in 23, v IV. a in b raz-23 m 39, v V. raz. IS in 28 učencev. Vseh je »»delalo 115 dečkov in 131 deklic ali 24^ •jčeneev. Razred ponavlja 41 dečkov in 35 deklic, skupaj 76 učencev. Za dobo nogometa odnosno »porta ©ploh je 76 odstotni uspeh zadovoljiv — nezadovoljni so le ne-športni stari ši 24 odstotkov trebanjskih učencev, ki jih je tolik neuspeh svojih sinov m hčera zelo potrt, in jim prinesel novih žalosti in 6krbi. — Sprejem v domovinstvo. Na zadnji seji občinskega zastopa rta bila sprejeta v domovinsko zvezo Grandljič Jožef iz Cemš, obč. Mirna peč. sedaj stanujoč v Dol. Dobravi pri Trebnjem, in Prosen Janez iz Luže obč, Dobrni če, sedaj stanujoč v Dečji vasi pri Trebnjem. — Imenovanje. Namesto umrlega oglednika Uhana Josipa na Dol. Ponikvah je obč. odbor imenoval Krevsa Franca iz Dol. Ponikev. — Namesto umrlega občinskeca odbornika Franca Novaka na Račjem selu je imenovan za izdajatelja živinskih potnih listov Novak Anton na Hjdejem. _ V»e naročnike, ki dolgujejo na naročnini prosimo, da nakažejo zaostanke, ker jim bo sicer uprava brezpogojno list ustavila. List, ki prinaša iz kraja toliko novic, pač zasluži to upoštevanje. Iz Kamnika — Zvočni kino dobimo v Kamniku. Gasilno društvo in Rdeči križ, ki »ta lastnika kinopodjetja, sta morala pristopiti k tej odločitvi. Čeprav sta 9 tem prevzela zopet nemajhne finančne obveznosti. Toda nemih filmov je zmanjkalo in treba je bilo izbirati: zapreti kino ali pa nabaviti zvočno aparaturo. Za kritje stroškov je razpisalo obveznice za 5 odst. posojilo po 200 Din, plačljivo do konca leta 1934. Naše občinstvo je rade volie posedlo po obveznicah in pomagalo podjetju pri uresničenju toga načrta. Prepričani smo, da se bodo tudi za preostale obveznice našli odjemalci, saj je denar varno naložen, polep toffa pa pomasra-K> dobri stvari. Cisti dobiček kino podjetja je, kakor znano, namenjen za opremo sanitetne kolone. — Predavanje o požigu Narodnepa doma ▼ Trstu bo jutri ob pol 10. uri dopoldne v gostilni na oKroskem (pri Uršiču), kjer ima svoje prostore primorsko emigrantsko društvo »Tabore Govoril bo predavatelj iz Ljubljane, Številen obisk je naša častna dolžnost. — G- Anton Radinja, ki je bil imenovan za šolskega nadzornika v Črnomlju, je pri svojem odhodu iz Kamnika naklonil kamniškemu >Taboru< 100 Din. — Iskrena hvala! — lOOletnieo nepretrganega obratovanja obhaja to nedeljo znana gostilna pri Planiavšku na Duplici. — Za kamniško Tnjskoprometno društvo je prišla v splošno uporabo kratica TPD. Vsi pa vemo. da je to tudi kratica Trboveljske premogokopne družbe. Zadnjič je g to kratico nastala ob neki priliki prav neljuba zamenjava, zato bo pač boljše, da odslej oznacamo naše agižno Tujekoprometno društvo enostavno e TD. _ V proslavo francoskega narodnega praznika priredi Francoski krožek v četrtek, 13. t m, zvečer v Narodni čitalnici akademijo z govorom, pevskimi točkami itd. Polna dvorana naj bo dokaz naše hvaležnosti do prijateljske Francije. Z Jesenic Na chikaski svetovni razstavi imajo maii* jonetno gledališče, ki v nJem nastopajo kot lutke najznamenitejši možje našega časa. Ko so Bemhardu Shawu pokazali njegovo lutko, je bil tako navdnsen, da Je takoj zasnoval esej »Pesnik kot lutka svojega časa« Najboljši — Povej mi primer, da Ima poštenost najdaljše življenje, — prati učke^J učencu. — Ce mi oče pri domaČi imlngl pomaga, jo končam ▼ potih minutah, do pa računam sam, traja vedno nekaj tnr. Ob reki. — Kaj pa k>vis, prijatelj? — Postrvi, — Ali si že katero ujel? — že nobene. — Kako pa potem veš, da lav* postrvi? — Izredno slaba gradbena sezona. Upanje, da te bo rudi letos kljub krizi precej gradilo, se Žal ni uresničilo. Smo na višku gradbene sezone, toda gradi se tako malo kot že dolga leta ne. V središču mesta gradnja dvonadstropne Pavlinove hiše lepo napreduje, poslopje carinske pregledovalnice je skoraj popolnoma dovršeno, tako da se bodo uradi lahko kmalu vselili vanj. Ob Ilirski uUcd j« S upnikova M*a pod streho. Koširjeva m Zupanova hiša se pričneta graditi v kratkem. Pod Možakljo je Cufarjeva hiša pod streho, Pukšičeva raste polagoma iz tat g- Koajek pa bo svojo precej povedal ker bo v njej otvoril gostilno. To je vse, kar se sedaj gradi, ni pa izključeno, da se tekom poletja še kdo odloči za gradnjo hišo, kar bi bilo le želeti, saj imamo brezposelnih dovolj. — Nova trgovina s čevlji. Te dni je Bata otvoru v novozgrajeni Vilmanovi hiši trgovino s 6evl>L Sedaj imamo že 14 trgovin s čevlji na Jesenicah, ki bodo popolnoma izpodrinile domačo čevljarsko obrt, ki je ie itak na robu propada. — Ureditev petega športnega igrišča. Na Jesenicah smo imeli že dosedaj štiri športna igrišča odnosno letna telovadisča. xvo)t letno teiovadiŠče ima poleg doma Sokol, ki ga je letos uredil, da odgovarja vsem zahtevam sodobne telesne vzgoje, Na oni strani žeiujunieka proge ima prostrano igrišče SK »Gorenjec«, v Mojstrani ima v lepem gaju športno igrišče SK Bratstvo, ki gs je letos znatno rarširil ter uredil za vadbo vseh panog lahke atletike, iger ki nogometa, SK »Svoboda« je hnel lepo urejeno igrišče pod tovarno, ki ga je uporabljal več let. Klub pa je sedaj razpuščen in se ustanavlja nov. Člani r&zpušč enega fchiba in brezposelni delavci pa urejujejo Pod Možaki jo novo zelo obširno igrišče. Imajo položen železniški tir, po katerem zemljo s hriba v velike kotenje, Vsa igrišča, razen onega pod tovarno, so bna urejena s krvavimi Sni ji, trudom In znojem. Tam, kjer so igissca, so bili hribčki in gozdovi, ki so Jih morali posekati, odstraniti nekaj korenin ki zemlje, nivelirati terene, kar je zmogla le ffleva, po soince in zraku hrepeneče mladina, ki se ni bek ne tsoda ne žrtev, samo da Je prišla do svojega cilja. Morda ga ni kraja v dravski banovini, ki bi imel kar pet igrišč in da bi bila urejena s takimi denarnimi žrtvami in takim trpljenjem kot jeseniška igrišča. Iz Celja —c Odlikovanje. Nj. Vel. kralj je odlikoval zaslužnega narodnega delavca, odvetnika in prvega slovenskega župana v Celju g. dr. Jura Hrašovca z redom Ju-goslovenske krone 3. stopnje. Čestitamo! —c Sreska organizacija JRKD za celjski srez bo imela v nedeljo 9. t m. ob 8. zjutraj redno letno skupščino v Celjskem domu v Celju. Na dnevnem redu so poročila sreskega odbora, narodnega poslanca gosp. Ivana Prekorška, članov banovinskega sveta, volitev delegatov in namestnikov za banovinski odbor, volitev delegatov in namestnikov za kongres stranke, ki bo 21. in 22 t m. v Beogradu, in slučajnosti. Udeležba ie obvezna za vse krajevne organizacije JRKD. —c Najdeno. V četrtek. 6. t m. ob 16.30 je bila na klopi pri Seidlovem studencu najdena plava /enska kopalna obleka z mono-gramom I. K. Istega dne so našli pri poštni blagajni svetlorjav moSki klobuk. Najdena predmeta se dobita pri predstojništvu mestne policije. —c V mestnem parku bo danes in jutr;. v nedeljo ob 2030 Celjski studio uprizoril Shakespeareovo barn° komedijo »Sen kresne noči« v režiji g. Milana Ko*Hča. absolventa P;scatorjeve režiserske in igralske šole v Berlinu. Za obe predstavi vlada v Celju in okolici pa tudi v oddaljenejših krajih veliko zanimanje. —c Nočno lekarniško službo ima do vštetega petka 14. t. m. lekarna »Pri o*hi« na Glavnem trgu. Iz Mokronoga — Izobesite zastave! Daae*> prireja zveza bivših bojevnikov spominski tabor na žalostni gori nad Mokronogom JPo prijavah, ki £h je prejela zveza, bo ta dolenjski tabor nadkriljeval vse dosedanje. Iz Ljubljane bo udeležencev nad 600 in bo vozil poseben vlak. Mnogo udeležencev pa pride tudi iz ostalih krajev naše banovine. Ker bo zborovanje imelo značaj velike narodne prireditve, izobesite zastave! — Nabilo mi narocbo »Slov. Narodu«. Danes prejmejo mnogi dana&njo Številko našega lista na ogled, prav gotovo ni ostalo nikomur prikrito, da nas list posveča posebno Dolenjski vso pozornost, saj prinaša iz vseh večjih krajev mnogo novic — propagandno delo, ki ga je pa doslej opravil »Slov. Narod«, je ogromno. Zato zasluži list, ki ga Dolenjci po pravici smatrajo za svoje najboljše glasilo, da smo tudi njegovi naročniki. »Slov. Narod« je edini in najcenejši popoldnevnik v dravski banovini in znaša mesečna naročnina samo Din 12 ! Tudi v bodoče bo posvečal vso pažnjo razvoju Dolenjske, prinašal bo pa tudi iz našega kraja od časa do časa novice in propagandne članke. Današnjo številko prejmete mnogi na ogled. Poslužite se priloženih položnic in postanite naročniki »Slov. Naroda«! Roka roko umiva. čim večji krog naročnikov bo, tem lažje bo propagandno delo lista za kraj. Mesečna naročnina Din 12 omogoča vsakomur, da pristopi v krog Številnih »Narodovih« naročnikov po Dolenjski in naj bi se tem pridružil tudi Mokronog, kjer je še skrito mnogo lepega, ki bomo objavili naši širši slovenski javnosti, da nas spozna, kot najlepši ta najcenejši letoviščarski trg na Dolenjskem. Nedelja, 9. julija, 8.15: Poročila; 8.30: Gimnastika (Do-bovfiek); 9: Versko predavanje; 9.30: Prenos cerkvene glasbe iz cerkve Sv. Petra; 10: Potovanje po Evropi in tujski promet (prof. Sest); 10.30: Šege in običaji bosanskih muslimanov (Marjanovič); 11: Radio orkester; 12: čas, plošče; 15: Kmetijska ura (dipl. agr. Jamnik); 15.30: Valčke ln koračnice izvaja radio orkester; 16.30: Ljudska igra: »Vražja ženska« (člani narodnega gledališča); 20: Duetna ura gg. Gostiča ln Rusa; 20.45: Citraški tercet »Vesna«; 21.30: čas, poročila; 21.45: Radio Jazz; 23: Konec,. Ponedeljek, 10. Julija. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: čas, plošče, borza; 18.30: Radio orkester; 19.30: Martin Krpan v esperantskom jeziku (Kozle včar) ; 20: Humoristično čtivo (Kragelj); 20.30: Prenos iz Zagreba, vmes čas in poročila; 22.30: Plošče; 23: Konec. Torek, 11. Julija. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: Čas, plošče, borza; 18.30: Radio orkester; 19.30: Ali se Je religija razvijala (Terseglav); 20: Radio-Therma Laško (Bitežnik); 20.30: Večer ruske glasbe :I. Samospevi ge. Popove ta ge. Assejeve; 2. Radio orkester, vmes čas in poročila; 22.15: Radio jazz; 23: Konec. Sreda, 12. julija. 12.15: Plošče; 12.45: Poročila; 13: čas, plošče, borza; 18: Otroški kotiček (Romanova) ; 1830: Angleške plošče; 19: šolski radio pri nas in na češkoslovaškem (Kus); 1930: Literarna ura: Oblikovne posebnosti v novi književnosti (prof. Vodnik); 20: Glasbeno predavanje (L, M, ffkerjanc); 20.30: Pevski koncert gdč. Hanus ln gosp. Pavlica; 21.30: čas, poročila; 21.45: Rao"1o jazz; 23: Konec. •trmo 6. »SLOVENSKI NAROD«, dne 8. juBja 1988 štet. ]5? A. D Enoery: \ \ 4 R o m »*■ — Nikoli! — je vzkliknil Roger ve* iz sebe ... Nikoli me ne boste pripravite do tega, da bi vas nehal ljubki. Ce moja rodbina s tem ne bo zadovoljna, se vzameva tudi proti njeni volji. Picard ie poslušal in se vedno bolj razvnemal. Končno je tudi on vzkliknil: — No, seveda, tudi brez tega bo šlo!... Tem slabše za (rodbino, če ne bo privolila. — Mar vaša krepost ne odtehta mojega plemstva? — je dejal Roger. — Odtehta ga, odtehta ga! — je kričal Picard. —Mar vaša lepota, vaša nedolžnost in druge vaše vrline niso vredne toliko kot moje premoženje? — je nadaljeval. Picardovo navdušenje je bilo brezmejno. In dobričina je vzkliknil: _To je vredno desetkrat več, gospod!... Stokrat več!... Ah, pasja noga, — je zamnmral takoj nato sam pri sebi, — kaj pa počenjam, kaj pa počenjam! — Picard, — je zaklical vitez, — moj klobuk!... in pojdiva!... Picard je podal vitezu klobuk in odfcrl vrata, rekoč: — Da, gospod, pojdi v a! Poleni se je umaknil vitezu in za-mrmral sam pri sebi: — Pojdiva hitro!... Saj bi biJ zmožen takoj oženiti se! Vrli sluga je bil od tistega trenutka brezmejno udan svojemu gospodu in temu dekletu, ki ga je Mo s svojo krepostjo očaralo. — Henrika, — je dejal končno Roger že na pragu, — hitim, da zagotovim najioo bodočnost, najino srečo!... — Zbogom, zbogom, zbogom! — je šepetalo dekle z drhtečim glasom, zroč nežno za vitezom. Roger se je še enkrat obrnil. — Nikar mi ne jemljite poguma, ki mi bo potreben. — je dejal. — Ne recite mi zbogom, temveč na svidenje, Henrika, na svidenje! — Na svidenje! — je zaklicala Henrika. Vitez je odšel — na krilih radost!. HHel je, da bi Čim prej presekal to neznosno stanje, Picard je pa ostal še v sobi nepremično kot da je začaran. Dobrodušnež ni mogel odvrniti pogleda od tega nežnega in obenem tako otožnega obraza dekleta, ki je o njem prvotno tako slabo sodil. Čeprav je bil Še nedavno poki nezaupanja in TOganja do vsega, ni mogel oditi, ne da bi se poslovili od te preproste delavke. — Na svidenje, gospodična! — je vzkliknil globoko ginjen. — Spoštujem vas in ... Kar je obmolknil; spomni-l se je namreč, kaj mu je naročil grof de Lini-eres. In hiteč iz sobe je vzkliknil: — No, dobro sem izpolnil povelja gospoda grofa! Picard je dohitel svojega gospoda šele pred stopniščem, tako je hitel vitez de Vaudrev iz hiše, kamor se je nameraval kmalu vrniti. Čwn je stopil na uHoo, je pospešil korake tako, da ga počasnejši shtga ni mogel več dohajati. Napeti je moral vse sile, da je koracal še nekaj časa ob gospodovi strani. — Ali gospod vitez upa, da pride takole še pravočasno? — je vprašal loveč sapo. —Kam pa? — je vprašal Roger slugo in ga srdito pogledal. — Tja, kamor se gospodu vitezu tako mudi. — To je moja stvar... Nteem zadovoljen s teboj, Picard. — Kljub temu sem gospodu globoko udan. — Po kaj si prišel v to hišo? Picard je molčal. — Izdal si me, lopov! — Da, priznam! Izdal sem gospoda! — Ti... ti, ki sem o tebi mislil, da mi ostaneš zvest!.,. — Da, velik grešnik sem gospod vitez, in hudo mi je, da sva ta hip že na ulici. — Zakaj pa, mrcina grda? — Ker bi gospod vitez lahko... — Lahko kaj?... je vprašal Roger in zadržal korak. — Lahko bi se osvetil... kaznoval bi me lahko, kakor sem zaslužil... je dejal sluga, vračajoč se k svoji čudaški želji, da bi ravnal gospod z njim po dobrih, starih tradicijah. In ker se je bil Roger ustavil, ho-teč mu nekaj reči, je porabil sluga to priliko, da si je globoko oddahnil. — Mislim, — je dejal ves zasopel, — da bi prišel zelo hitro do najbližjega stajališča. Če bi hotel gospod vitez najeti izvoščka. — Naj bo! ... Hiti ponj! Picard si ni dal dvakrat reči. Kmalu se je vrnil. — Kam zapove gospod vitez? — je vprašal. — V palačo policijskega ravnatelja. — K našemu... k vašemu gospodu stricu? — Da, h grofu de Linieresu. Picard se ni počutil dobro pod sre-pim pogledom svojega gospoda. Ali naj vztraja pri laži, ki jo je bil zagrešil iz golega napuha? Ali pa naj pove resnico? V naslednjem hipu se je odločil. — Lagal sem gospodu vitezu, — je dejal skesano, — priznam da mi je bilo naročeno, naj izvoham hišico gospoda viteza. * — Kdo ti je to zapovedal, lopov? — Tisti, ki ima interes na tem... — Grof, o tem sem prepričan. —Gotovo bi si ne drznil nasprotovati gospodu vitezu. —No torej, če se hočeš ogniti mojemu gnevu... — O, nikakor ne, gospod vitez!... Nočem uiti zasluženi kazni. — Kaj si znorel? — Gospod vitez bi mogel to verjeti po svoji dobroti in da bi imel pretvezo za odpuščanje; toda... dolžan sem povedati po pravici, da imam že po naravi slabo pamet; lopov sem. ki ne zasluži usmiljenja. — Torej priznavaš, da ti je bilo naročeno vohuniti za menoj... — Da, dragi gospod. — In ti si ubogal, lopov... — Poskusil sem. — Posrečilo se ti je imenitno. — Ne po moji zaslugi. Ce bi se bil zanesel v tej zadevi samo nase, bi ne bi! odkril podstrešne sobice dražestne gospodične, ki jo hočejo tako kruto preganjati. — O kakšnem preganjanju pa govoriš? — je vprašal vitez naglo ... Kdo bi si drznil storiti kaj zalega nji, ki ima zelo močno roko ... — Grof de Linieres? — Da, — je vzdihnil shiga, — gospod ravnatelj policije Njegovega Veličanstva. Roger je planil pokonci. V palači »Grafiki« se odda: 1 trgovski lokal, 1 štiri sobno stanovanje, pisarniški prostori. Poizve se: Uprava palače »Grafike«, IV. nadstropje. Najnovejši modeli dvokoles otroških Id igračnib vozičkov, prevoznih tricikljev. motorjev tn šivalnib strojev. .— Velika Izbira. — Najnižje cene. — Ce*- «n franka »TRIBUNA« b. IS. 1^, tovarna dvokole* in otrosfcUl vozičkov, 1 'UBLIANA, Karlovška cesta št 4. Pleskarsko in sobnoslikarsko delo izvršuje najsolidneje in po najnižjih cenah IVAN GENUSSI IGRIŠKA ULICA 10 TELEFON ŠT. 2267 Specileini entei oblek ažuriranje, predtisk, najhitrejša postrežOH lajfinejše delo pr. Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje raznovrstnih monogramov perila, zaves, pregrinjal »ntlanje. Izdelovanj« gsmbnic Vsled nairr.orir--^*Aia1i og1asi< Voaka bmtđm 5» yr Plača so lahko tudi v ta odgovor znamko! — Na vprašanja brez ,j iiii ndgounr/ofna -- Najmanj*? stflos IMu VSEM INDUSTRIJAM Iz naše produkcije premoga trboveljske kvalitete bomo nudili premog kosovec za Din 200.— tona pro vagon Zagorje. — NffiBMilNt. DVA LOKALA odda — Vidmar, Podšumberl, Domžale. 2919 j Vprašati: Premogovnik Sem-i nik, Medija-Izlake. 2903 VENSKE SODE dobro ohranjene, od 100 do 250 litrov kupi Fr. Prijatelj, Tržišče. 2890 KUPIM ŽAGO na 1—2 gatra, parno lokomo-bilo, pomožne stroje in napravo za parjenje. Podrobni opis z označbo cene na naslov: L. Defour, Zagreb, Gajeva 17. 2854 KOPALNICO kompletno kupim. Tudi posamezne dele. Pismene ponudbe na upravo »Slov. Naroda« pod »Kopalnica 2911«. NOTE ZA GITARO kupi Franjo Stingl, Dobrovnik, Prekmurje. 2921 SLUŽB t GOSPODIČNA aH GOSPA strojne pletilke imajo prednost, zmožne 5 do 10 tisoč Din kavcije, dobe takoj mesto v specialnem podjetju za nogavice, poleg strojnega pletilstva. — Pismene ponudbe pod »Trajna zaposlitev« na upravo tega lista. 2884 GOSTDLNA z mlinom in posestvom ob Dunajski cesti v Motniku naprodaj. — Plbernik, Velenje. 2918 ŽCMUVE MLAD OBRTNIK z lastnim tehničnim podjetjem v Zagrebu, prvovrsten strokovnjak, ki je končal studije in se izpopolnil v velikih podjetjih v Švici in na Francoskem ter Je prvovrsten gospodarstvenik, 28 let star, Izredno simpatičen in strogo soliden, želi oženiti pošteno gospodično iz mesta ali z dežele, ki ima nekaj dote. Gospodične, ki žele res dobrega in poštenega moža, naj popolnoma diskretno pošljejo ponudbo — »REZORU«, Zagreb, pošta 3, 2924 ZASTOPNIKE išče za večje kraje. Visoka provizija. Osebno predstaviti od 8. do 12. in pismene ponudbe na: Kovina d. d., Maribor, oddelek za kromiranje. 2915 STAREJŠA KUHARICA želi mesto pri orožnikih; gre tudi kot gospodinja. — A. J., Laško, Rimljanska Štev. 146. 2916 FANT IZ DOBRE BLISK želi mesto vajenca v mehanični stroki. — Naslov: Vrečko, Pisece pri Brežicah. 291T SlANOVM SOBO s posebnim — vhodom oddam uradniku. — Cena z zajtrkom Din 150.— mesečno. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 2913 SOBO S S POSTELJAMI na planini Uskovnici, za poleti In pozimi po dogovoru odda — Arh, Srednja vas 66, Bohinj. 2820 POROKE posreduje solidno in najdiskret-neje ter razpošilja prospekte in daje informacije proti odškodnini Din 10.- v poštnih Enaanksli — »REZOR«, zavod za sklepanje zakonov, Zagreb, poeta 8. 52/L RAZNO IVAN MARTINO Poljanska cesta 20 priporoča cenjenim naročnikom svojo slikarsko - dekoracijsko obrt. Delo ceneno — solidno — konkurenčno. Telefon 2044. 2829 NAPISE vseh vrst, kakor: steklene, pločevinaste, lesene, platnene itd. Pločevinaste črke. Svetlobne reklame (transparenti), izvršuje: Štrukelj Ludvik, Ljubljana, Miklošičeva 16, Dalmatinova 10 (nasproti hotela Štrukelj). 2910 Ns obroke! — Na hranilne knjižice! POHIŠTVO. Moderne orehove, poli tirane spalnice, eresnjeve spalnice, masivne, šperane spalnice, pleskane 3000 Din, p eskane spalnice 1800 Din, kuhinjske oprave 850 Din, kuhinjske kredence 450 Din, omare 380 Din, postelje 200 Din. Kdor si želi nabaviti poceni in trpežno pohištvo, naj se oglasi pri nas. Sprejemamo popravila In naročila po konkurenčnih cenah. Se priporoča mizarstvo »Sava«, Kolodvorska 18 — Miklošičeva 6. — Telefon 2780. Življenjske uspehe Vam pove bistrovidni psihografolog K A R M A H v hotelu »SOČA«. Odgovarja na korespondenco. Sprejema obiske od 9. do 12. in od 2. do 7. pop. Ostane samo do 10. t. m. 8210 UDOBNO LETOVIŠČE »Pri Slaparju« v Lukovici. — Vida Vldic. 2905 »DRAVA« zavarovalnica Maribor, zavaruje osebe do 80 let starosti, doto, gospodarsko osamosvojitev, kolesa. Zahtevajte prospekte; Sprejemamo zastopnike! 2894 Direkcija šum kraljevine Jugoslavije v Ljubljani. Stev. 2583/33. Ljubljana, dne 7. julija 1933. Na ponovni pismeni licitaciji, ki se bo vršila 24. julija L 1933. od 11. ure dopoldne dalje v njenih uradnih prostorih, odda direkcija šum v Ljubljani v desetletni zakup sedanjo kantino s pritiklina-mi na Mrzlem studencu. Pred začetkom zakupne dobe je dolžan zakupnik kantino popolnoma preurediti po načrtu, ki je interesentom obenem z Udtadjskimi in zakupnimi pogoji na vpogled pri direkciji šum v Ljubljani in pri šumski upravi na Bledu. Predračunski stroški za preureditev znašajo 98.060.-dinarjev. Vsa ostala pojasnila dajeta omenjena dva urada, Prvovrstna avstrijska strojna tovarna sprejme zmožnega za kurilne kotle, ki ima zveze z oblast vi ln tej stroki odgovarjajočimi tvrdkami. — Paukervverk Akt. Ges., vormals Erste Brunner Maschinen - Fabriks- Gesellschaft, Wien XXI/3, Sie-mensstrasse 89. AKO HOČEŠ DOBRO JESTI dober vinček piti in se lepo veseliti — moraš v restavracijo »POD SKALCO« priti. — Cl-glič, Ljubljana, Mestni trg 11. 2927 Brez suknfe hi telovnika odhajamo na delo, izprehod ali izlet. Poletna moda stavlja pogoj: lepo perilo. Za tako perilo dobite tkanine pri: A. Ztender, Mestni trg 22 Modna konfekcija Najboljši nakup A. PRBSKER, LJUBLJANA Sv. Petra cesta 14. 11/1 ZA SKUPNO TABOREN JE išče manjša družba še eno prijetno skupino z 1—2 šotoroma. Krasen prostor na Dolenjskem rezerviran. — Ponudbe pod »Taborjenje 2907« na upravo »Slovenskega Naroda«. VINA pristna dalmatinska in slovenska od Din 4.- liter naprej v Buffetu »Dalmacija«, Novi trg št. 1. 2928 PRED ODDAJO ALI NAKUPOM najfinejšega ali navadno izdelanega pohištva z garancijo blagovolite se oglasiti pri mizarstvu ALBERT ĆERNE, Zg. Šiška, pri remizi. 42-L Klavirji! Planini! Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovna fabrikate: Bo-seodorfer, Steinway, VHnaLmr, Petrof, BohU, SODgostetasi, ki so nesporno najUJlJBM (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih izključno le sodni isv vedenec ki bivši učitelj Glasbene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta M. 7 (vogal Beethovnove ulice) KLAVIRJI, PLANINI prvovrstnih inozemskih znamk od Din 11.000.- naprej. — »MUZIKA«, Ljubljana, Sv. Petra cesta št. 40. — Popravlja in uglašuje najceneje. 9/L LETOVIS£E-KOPALISĆE ŠORU, Gorenja vas. Poljanska dolina — se priporoča. — Penzija Din 32.-. 44/L Vse je prizadela kriza Zato smo pri nakupu previdni. Kupujemo le tam, kjer je cenejše in boljše. Pri star oznani manufakturni trgovini R. MIKLAUC Ljubljana poleg škofije. Dobro in poceni je vedno geslo te že čez 60 let stare tvrdke. PLAKATE tiskarna izvršuje različne tiskovine, Časopise, diplome, revije, vrednostne papirje, koledarjem srečke, knjige i. t. d. enobarvni in večbarvni tisk, pisma razglednice, SLIKe! osmrtnice, ovitke jedilne uste, cenike, vizftke. računske zaključke, poročna naznanila in VABILA H H H (A O K A« KATALOGE N T ARODNA IISKARNA LJUBLJANA. KNAFLJ EVA (J L. I C A