V Ljubljani, dne 37. februarja 193©.
9. štev.
Klike s slavnostne otvoritve prometa na progi od
Rogatca do Krapine
Leto VI.
Pot vlaka v predor Lupinjak, dolg 440 m.
Sprejem posebnega vlaka v Krapini, kjer je goste pozdravil sivolasi župan
Vitibald Sluga (X)
Slika predočuje prizor, ko je nadškof dr. Bauer na krapinski postaji izvršil blagoslovitev in nagovoril častne goste (od leve na desno: dravski ban inž. Ser-®ec. minister Radivojevič. savski ban dr. Šilovid in zastopnik komandanta
armije general Stojšič).
Prihod posebnega vlaka na kolodvor v Rogaški Slatini,
Prihod posebnega vlaka na postafo Sv. Rok - Lupinjak,
Veličasten sprejem prvega vlaka na postaji v Rogaški Slatini, kjer sta goste pozdravila z nagovori župan Stanko Šentju-rc (2) in direktor zdravMča ds»
Ster (1).
Iz domačih krajev
podlagi zaatrupljenja, zaradi katerega je pokojni Moral leči r posteljo pred 14 dnevi, ko se je vrnil iz Beograda. Kakor je »am izjavil, se je tm doli najbrž zastrupil a ribami. Po dveh
»tili za Jožo. Ljudsko šolo in gimnazijo je pohajal v Ljubljani in Kranju. Vpisan je bil potem na dunajski univerzi, dokler ni bil poklican v vojake. Ker se mu je vojaški stan dopadcl, je ostal pri vojakih. Po končanih vojaških študijah je postal artilerijski častnik, udeležil se je okupacije Bosne k» potem je radi svoje izredne vestnosti in strokovne izvežbanosti, posebno v artilerijski itroki, od stopnje do »topnje dose-
V Predgradu v občini Stari trg ob Kolpi sta nedavno praznovala zlato poroko posestnika. Peter in Marija Prebilič. Mož je star 74, njegova žena pa 73 let ter »ta ie oba čila in zdrava.
Parnik „I)ak$a" — grob 37 mornarjev
Naše Primorje je še vedno v globoski žalosti •»radi katastrofe parnika »Dakse«. Od 1. 1902., ko se je v Indijskem oceanu potopil z vso svojo
je tedaj odptul proti Afriki. V Le Gouletti je vkrcal tovor železne rude in je 19. januarja od-plol proti Rotterdamu, kamor bi moral prispeti
gel generalsko čast. Po 401etnem službovanju »o ga upokojili. V svetovni vojni je bil spet reakti-viran in imenovan za feldmaršallajtnanta. Ve» čas vojne je bil zaposlen z artilerijskc^tehničnim študijem. Za zasluge je prejel plemstvo in si izbral za plemski naslov »Savskidoi«. Po- vojni je bil zopet upokojen in živi deloma v Ljubljani, deloma pa v svojih ljubljenih Podbrezjah.
Nemški poslanik v Beogradu dr. Adolf Koster, umrl
18. t. m. zvečer je v sanatoriju »Vračar« r Beogradu umrl nemški poslanik na našem dVoru dr. Adolf Koster Preteklo soboto je obolel na akutnem vnetju slepiča. V sanatoriju so ga sicer
posadko parnik »Klek«, je to druga velika nesreča, ki je zadela naše pomorstvo. Parnik rf>aksa« je bil zadnjič v Gružu 10. januarja in
t Peter Kozina
Povsem nepričakovano se je prošli petek po Ljubljani razširila žalostna novica, d'a je ob 9. dopoldne na svojem stanovanju na Bregu, v sta-fodavni Zoisovi hiši, umrl veleindustrijalec Peter Kozina. Zdravniki so ugotovili pljučnico na
tednih mučnega bolehanja je smrt končala njegovo plodonosno življenje v starosti komaj 53. let. Pokojnik, ustanovitelj znanega tržiškega podjetja »Peko«, je bil doma iz Dolenje vasi pri Ribnici.
Joža Tomše — osemdesetletnik
Prošli teden pred 80 leti se je rodil v mali samotni vasi na Polšici pri Podnartu posestniku Tomšetu, po domače Norinu, sin. ki so ga kr-
Oil leve na desno: traujo Piki, S4 tet, jo. sip CvikJ, 80 let, Iran Naraks, 83 let. učeni krojači. Želimo jubilantom še mnogo zdravih let, tako da jih ob njih stoletnici zopet pokažemo narodu čile in čvrste.
Zlata poroka dolenjskega para
Na »Daksi« je bil kot radiotelegrafist tudi naš rojak Engelfoert Seidl, rojen 28. oktobra 1904. Radii se je v Nemčiji, kamor so se izselili njegovi starši za zaslužkom, pristojen pa je bil ▼ občino Skomarje pri Konjicah. Po triletnem ka-drskem roku, med katerim se je naučil angleškega in italijanskega jezika, je stopil v službo dubrovniške parobrodarske družbe in tako je prišel kot radiotelegrafist na njen parnik »Da-ksa«. Tri tedne pred svojo tragično smrtjo je bil Seidl v Ljubljani in se je tedaj tu zaročil Preden je prišel na »Dakso«, je služil ma ladji »Bosanka«. Z »Dakso« se je vozil prvič in zadnjič. Vsi, ki so pokojnega Seidla poznali, globoko obžalujejo njetovo smrt. Bil je vzgleden mladenič in kremenit značaj.
Ponesrečena ladja je bila zgrajena 1. 1911. v Sant Shieldu v Angliji, dolga 112.4 m in široka 15.1 m.
Najstarejši Žaičani
Ni dosti krajev, ki bi se lahko ponašali s tremi tako starimi domačini, kakor nam jih kaže slika iu to še zaradi tega, ker so vsi trije jubilanti ia-
1. t. m. Gibraltarska vrata je preplul 22. januarja, štiri dni pozneje pa je zašel v ciklonske vrtince južno od Finisterre. Na večer istega dne •o prejele razne ladje in radijske postaje na kopnem ponovne klice na pomoč od »Dakse«. Ti klici na pomoč so javljali oddaljenost 10 morskih milj, to je 18.520 m severno-zapadno od Vi ga. Vsaka pomoč je bila brezuspešna. Ladja s posadko 37 mož je bila izgubljena.
takoj operirali, vendar pa je bila operacija prepozna. Smrt odličnega nemškega diplomata j« vzbudila globok vtis ne samo pri njegovih ožjik sotrudnikih in prijateljih, marveč v vsej beo>" grajski pa tudii ostali jugoslovanski javnosti, ki je poznala v dr. Kdsterju moža izrednih vrlin, skrajne koncilijantnosti in vzorneoa državnega zastopnika.
Rojen je bil 8. marca leta 1883, dosegel je torej komaj 47. leto. Pokojnik se je udejstvoval tudi na znanstvenem in literarnem polju.
Pravoslavna cerkev
fck bo »taia v Trubarjevem parku v LJubljani in ki bo zgrajena po načrtu beograjskega arhitekta Motnim Korunoviča.
Novi francoski min. predsednik Chautemps
Osma obletnica papeževega kronanja
Papež Pij XI. pri veliki proslavi obletnice v cerkvi sv. Petra. Sv. očeta
ne so na prestolu.
Veliko govore o razorožitvi...
Levo: Newyorška policija nese z bojišča ranjenca, ki 'je bil obstreljen, ko je manifestiral za mir in za popolno razorožitev. — Desno: Angleška vojska se vežba «a plinsko vojno. Dva vojaka z maskami proti plinu nese ta svoja navidezno ranjena tovariša na obvezovališče.
Kakor poročajo iz Moskve, so zaprli v zadnjih treh mesecih v Rusiji 980 cerkva in okrog 200 džamij in sinagog. Na dan smrtne obletnice Ljenina (22. jan.) so v Moskvi porušili znani Simonov samostan. — Slika prikazuje vojaštvo rdeče armade, ki odnaša cerkvene za-
j.
v hišo
Pri francoskem mestu St. Etienne je iztiril vlak in »e »rušil na h!r lico progovnega stražnika in )o ipopolnoma razrušil.
Vlak
Obrežna torpedovka bliskovite hitrosti
Angleška ladjedelnica v Southendu je izdelala po naročilu neke držav« nov tip obrežne torpedov k e, ki je pri poskusni vožnji dosegla hitrost 80 lom
Znana francoska plavalka gdč. Sal-gado je te dni v plavanju postavila kar šest novih rekordov, pet za Francosko, enega evropskega
Slika desno zgoraj:
Glarice Kennedy iz Avstralije, ki je pretekla progo z zaprekami 80 m v 12 sekundah. De-vojka ima 20 let ln je postavila nov svetovni rekord.
Slika desno:
Razkrinkani
čudodelnik
»Doktor ZeRleis Iz Gallspacha v Avstriji. O njem se je nedavno izjavil dr. Lazarus, profesor berlinske univerze, da je tnazač ia zmešan človek. Temu mnenju se !}e pridružilo več drugiih profesorjev. »čudežni doktor« pa jim je obljubil, da jiii bo tožil.
Bencin iz koksa
Nemški kemik Fischeir, ki se mu je po dolgotrajnih po-skusih posrečilo iznajti način za pridobivanje bencina iz koksa.
Sven Hedin — 65-letnik
sloviti potovalec ipo neraziskanih krajih Azije, praznuje 19. febr. t L svoj 65. rojstni dan.
Telovadne vaje nemške policije
V policijski šoli v Krefeldu, kjer se vežbajo stražniki nemške varnostne službe, so na učnem redu tudi najrazličnejše telovadne vaje. Slika na levi prikazuj« ramno stojo na konju med lahkim tekom, na desni pa skok na daljavo in višino preko štirih konj.
uničujoča sna rečnega ledu
Ledene mase reke Kolumbije so napravile strahovito opustošenje med ladjami y ameriškem pristanišču Vancouver. Parniki in čofai so razbiti, pre vrnjeni in nakopičeni drug na drugega. Škode !je preko milijon dolarjev.