'eiiafaa jsiaSas« v g^te^lei. iarsinina saaia letno 30 Din, palletn« 15 Din, — sa inozemstvo letne 60 Dlss. Posamezna Stev. 1 Sin UREDNIŠTVO™—"UPRAVA: pri g. Jos. Benko t M. Soboti telefon številka 8. rsč. pešSse Ssran. 12.948 vsako »acSali© V. LET© kftRll Pkm&si® isbots, 5. Januarja 1936, Cena oglasov Na oglasni strani; cela stran 606 Din, pol strani 300 Din. — Cena esalim oglasom do 30 besed 15 Din vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki ogias 15% dražji večkratnem oglaševanju popust UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti. Rokopisi se ne vraCaie ŠTEV. 1 Obraz Evrope Navada je, da z željo, da bo prihodnjost boljša od preteklih dnevov, stopamo v novo leto kljub temu da vemo, da je eno leto vredno drugega. Posebno velja to za pretekla leta, ki so bila nasičena z gospodarsko krizo, kateri še ni videti konca. Zato je prav malo ljudi, ki bi si želeli v preteklost nazaj, za katero je ke-daj že izginila fraza: dobri stari časi. Če pogledamo v mednarodno življenje, se pojm krize ne nanaša samo na naše gospodarstvo, temveč zadeva ob človeka, na njegovo ravnanje in nehanje na njegovo čustvovanje in mišljenje, ki se je v zadnjem času predi u-gačilo v mrzličnem iskanju novih oblik, za novo življenje, ki se bo dalo prilagoditi razrvanemu času. In pogled v mednarodno diplomacijo, ki je krojila usodo Evrope, nam prav isto dokazuje. Bilo je mnogo govorenja, na stotine posvetov in konferenc, ki pa niso spravili že leta in leta morečo negotovost s političnega obzorja I današnje Evrope. Mnogo je bilo resničnih in iskrenih naporov, da bi se zagotovil mir, ker le na tej osnovi bi bilo novo gospodarsko življenje omogočeno. In po dvanajstih mesecih tega dela in teh naporov, smo se pogreznili še nižje: gospodarstvo se ni dvignilo, armada brezposelnih je v Evropi narastla, mladi ljudje, prežeti volje do dela, so pahnjeni v še večjo negotovost, da bi ke-daj stopili v areno življenja. Ra-zorožitvene konference so bile jalovi poizkusi, odvrniti nevarnost vojne. Še več: v drugi polovici leta so v Afriki zagrmeli topovi in tisoči so se zopet spoprijeii z orožjem v rokah. Vse strahote preteklega klanja med narodi, so bila preslabotna svarila, da bi odvrnila ljudi od nečloveškega početja. Vojna v sosednji Afriki pa nam prav zdaj grozi, da preskoči svoje meje in zaneti požar tudi v Eyropi. Tla so kaj ugodna: razrvani in needini kontinent bi se preko noči prepletel s strelnimi jarki in bruhal sovraštvo in uničenje iz pripravljenih topov! s V zadnjih letih Evropa v ničemer več ne uspe. Kar napravi, ima svoje usodne posledice, vse se ji ponesreči. Kje je vzrok? Narod ne kroji svojo usodo napram zunanjemu svetu. Za to je postavil svoje voditelje, da ga vodi. A baš ti, ki bi morali voditi svoje narode, ne store svoje voditeljske dolžnosti. Mesto, da bi se postavili na čelu ljudstva in mu pokazali pot do svetlejših dnevov, po katerih masa hrepeni, so se skrili za hrbet množice. Tam prisluškujejo da lahko ustre-žejo njenim nagonom, ki nosijo pečat današnjih negotovih razmer. Da bi pa bili propovedniki čiste resnice, tega se boje. In če pogledamo njih delo, se v ničemer ne razlikuje od dela onih politikov v preleklosti, ki so zanetili svetovni požar. Res je, po vojni je bila vsa Evropa edina: nikdar ne bomo segli več po orožju! Ta sklep je bil odkritosrčen, saj je mora! biti! Narekovale so ga razmere, uničene pokrajine, milijoni grobov posejani po kontinentu. Ostali pa so samo pri tem sklepu, nihče pa ni mislil na to, da je prišel čas, da se morajo enkrat za vselej, odstraniti tudi vzroke, ki so dovedli do svetovnega klanja. Rana se je celila, a kal bolezni je še vedno tičal globoko v organizmu. Voditelji narodov, so še bolj kot prej vcepljali ljudem pogubno misel, da imajo le oni pravico do prvega mesta pod soncem in da je to njihova dolžnost, da to mesto zavzamejo na račun šibkejših, sosedov. Narodni šovinizem je ponovno preplavil Evropo in preko noči izbrisal misel miru, ki so jo narodi postavili v svoj program, v svrho zgraditve uničenga gospodarstva. Dorašča-joči mladini so znova vcepili prepričanje, da je le sila in moč, ki dela narode velike in slavne v zgodovini, da se le ob uničenem sosedu da ustvarjati življenje do katerega imajo samo oni in nihče drugi pravico. In v tem je glavni vzrok vsemu današnjemu mednarodnemu političnemu položaju, ki zatemnuje z pretečimi oblaki obzorje Evrope. Mesto da bi izmučen narod pričel novo, boljše življenje, drvi slepo za svojimi voditelji, posluša njih besede, za katerimi so skrite konice bajonetov proti njim samim in se brani priti do spoznanja svojih krivičnih zahtev. Drugi narodi pa zopet ne puste, da bi se gazila njih sveta posest za ceno blodnih idej, ki ne nosijo v sebi nikake upravičenosti. V tem je jedro spora v Afriki, lahko pa to postane vzrok tudi razprtij v Evropi, česar pa nas sam Bog obvaruj! POLITIKA Administrativni odbor je sklenil, da se fond, ki je bil ustanovljen v narodni skupščini leta 1933. za nastavitev brezposelnih učiteljev, v celoti vrne narodni skupščini, ker ni bil po rabljen za te nasršene' Na pravoslavni praznik „mate-rics" na katerem obdarujejo matere svoje otroke, je Nj. Vel kraljica Marija obdarovala na dvoru večje število sirossašnih otrok, rred katerimi so bHe zastopane vse banovine. Po zadnjih navodilih izvršilnega odbora JRZ se bodo v vseh onih krajih, kjir doslej še ni organizirana stranka, pospešilo delo za organizacijo. O HrvaŠkem vpraSanju je go« voril na shodu v Skoplju, fef bivše demokratske stranke Ljuba D^Vdov^č Dejal je, da je o tern vprašanju še prerano govorit!, ker je to sestavljeno vprašanje in ga radi tega ni mogofe v naglici rešit;. Hrvatsko vprašanje, je vprašanje vsega našega naroda ter obstoja v tem, da se s poštenim delom, enakostjo in svobodo za vse državljane ustvari med vsemi sloji našega naroda razpoloženje za to državo. H gospodarskem razvoju med Češkoslovaško in Jugoslavijo bo mnogo pripomogla jugoslov.-češkoslov. železniška tarifa, ki je s prvim januarjem stopila v veljavo. Z njo se je dosege! boljši razvoj blagovnega prometa čez naše pomorske luke. Poudariti je treba, da je sedanja tarifi samo začetek nsdaljnega dela, ker se bo le bolj izpopolnila. Skupščina se bo sestaia okoli 15. januarja. Medtem, ko bo finančni odbor razpravljal o novem proračunu, se bo v skupščini razpravljalo o zakonskih osnutkih zakona o prekrških, trgovinskega zakonika in zakona o gosprdarskih zadrugah, ki se sedaj nahajajo v razpravi v skupščinskih odborih. „Ka cličlrf tjednik", glasilo katoliške akcije za drinsko banovino je nedavno objavilo daljši članek o tem, kako je moglo dovoliti vodstvo slo- venske Katoliške akcije duhovnikom, da se aktivno udejstvujejo v JRZ. Na to so Slovenci odgovorili, da stoje duhovniki visoko nad vsako politiko. Temu je sledil zopet odgovor z naslovom : ,Dva tipa*, v katerem se po-vdarja, da se v duhu papeževih smernic ne sme izpostavljati Cerkev niti posredno niti neposredno v aktivnem političnem delovanju. Radi praznikov vlada v beograjskih političnih krogih precejšnje za« tišje. Večina ministrov je odsotna. Opozicija je imela preteklo nedeljo precej shodov. Davidovič je govoril v Skoplju, dr. Dragoljub Jova-novič pa je sklical shod v Starem Bečeju. Abesinija se vedno bolj in bolj oborožuje. Ko se je začela vojna so imeli Iialjani pred seboj sovražnika, ki je bil bos in razcapan, danes pa je že abesinska vojska dobro oborožena ter postaja položaj za Abesince vsak dan boljši. Tako so te dni zopet dobili 36 novih protiletalskih topov, 20 težkih topov, 200 strojnic, 5000 modernih pušk in 15 milijonov nabojev. Novi transporti so najavljeni za prihodnje dni. Pri Adiadiu se je vnela velika bitka, v kateri so zmagali Abesinci. Pri tem so Italjani morali prepustiti sovražniku 20 tankov in 50 strojnic. Mnogo Italjanov je bilo ujetih. Ker abesinska bolničarska organizacija zeio slabo deluje, je ob-iežalo na bojišču na tisoče ranjencev, kjer so umrli brez pomoči. Mesto Abi Adi so Abesinci po hudih borbah zopet zavzeli in pregnali sovražnika Iz dobro utrjenih postojank. Vet italjanskih letal so Abesinci sestrelili, kar je najboljši dokaz kako dobri strelci so. Abesinci imajo trenutno le 12 ietal z 15 piloii. Med njimi je tudi en Fran-ccz in en Rus. Italija neprestano pošilja nove transporte vojakov v Afriko. O splošni abesinski ofenzivi se tudi sedaj še ne more govoriti, temveč gre še vedno samo za nepričakovane osamljene abesinske napade, četudi večjega obsega. Iialjani trdijo, da so odbili že več napadov, priznavajo pa, da so imeli v preteklih dneh velike izgube in da je padlo 400 italjanskih oficirjev in vojakov. Med Anglijo in Italijo je spor radi Abesinije vedno večji in je velika nevarnost, da se vojskovanje prenese MURSKA KRAJINA tudi na evropška tla. Anglija zbIHl zaveznike predvsem v soseščini Italiji Jugoslavija, Turčija in Grčija so se ie brezpogojno postavili ob strani Britanije. A tudi Rusija in Poljska sta pripravljeni podpreti s svojim letalstvom Anglijo, Se bi bila napadena. Belgijski kralj je odpotoval v London in iirile so se vesti češ, da misli posredovati med Anglijo in Italijo. Vesti so bile neresnične. Laval je izjavil v francoskem par lamentu, da je sodelovanje med Nem- M Razpotje 28 „Ne, Urhl Že nekaj dni po rojstvu je umrl.. „Pa mi nisi tega nikoli pravila!" Težko je leglo Urbu na duiu in zazrl ie je skoti okno na samottib drevo, ki si je c vej otreslo snega in čaka na ponltfd... Kata pa mu Je pripo-vedovala, vse prav vse in ko mu je položila vse svoje razgrnjeno življenje na dlan, je molče čakala iodbe. Urh pi jo je objel okrog pasu iti ko mu |e Kita nignila glivo ni riihe, j i pila vsa Sejna njegovi besede: ^ Kata, vsi bodimo po gnojnici in ie ne bi bilo greha na sveta, ne bi bilo treba ne nebes, ne pekli, ne vic. Vil. bo poroke Je Kata itanovaia pri ML Vsak dan pa je (irfiijiia fc čijo in Francijo edina garancija za mir V Gfropi. Japonci osvajajo zopet Kitajsko ozemlje. Mandžurska armada (katere se Japonci poslužujejo) je prodrla že globoko v notranjost Mongoliji. Sodelujejo tudi velika japonska bOriibna letala, ki čistijo pred mandžurskimi četami zemljišče od kitajskih čet. Japonska bo zgradila v najkrajšem času 90 ladij med katerimi je mnogo rušilcev in podmornic. Lepi časi se obetajo na Daljnem vshodul Urhu, ker dela je bilo mnogo, pepel-nica pa je bila pred vratmi. Zadnjo nedeljo pred postom so Urhaoklicali zadnjič. Popoldne pi se je z svati odpeljal v cerkev, kjer ni manjkalo zijal, da vidijo kako bo nevesta oblečena in kako se bo Urb vedel. Nihče ni imel ničesar za oporekati. Urh je svojo obljubo pred oltarjem potrdil z krepkim in odločnim: „Ja". Bolj plašna pa je bila Kata. Izgovorila je besede tiho in ponižno, kakor se to ta nevesto spodobi in kot so to delale druge, katere je hodila gledat. Doma so se pa gostje stlačili v delavnico, ki je bila polno stolov in ene same mize. Na mixi je bilo vsegi dovolj, vini ni manjkalo in o polnoči sta se dva svate skoraj skočila v lase. Le s težavo so jih drugi pomirili. V in popoldanski vlak ni mogel zapustiti postaje. Popoldanski vlak, ki prihaja iz Oriftt&t pi še j« Moral ustaviti pred pozbriščiti katastrofe ter sle je, po listopti polhiktiv, odpeljal zopet v Beltince. V poznih popoldanskih urah se je posrečilo stroj spraviti raz razbitin in ga precej poškodovanega odpeljati na postajo. Sedaj šele je bilo mogoče spraviti truplo nesrečnega Lukavšeka iz razvalin na dan. Bil je ves iznekažen. Obraz mu je počrnel. Nabrekla žila na desnici mu je vsled silnega pritiska počila. Z nosilnicami so ga odnesli v mrtvašnico bolnišnice, kjer so drugi dan izvršili obdukcijo. Komisija je dognala, da se mu je vsled silnega pritiska odtrgalo drobovje. Imel je tudi polomljene noge. Drugh zunanjih poškodb ni imel. Ze naslednjega dne je prispela iz Ljubljane fetrdkdvna komisij«, ki se je mudila na kraju nesreče do poznih popoldanskih ur z namenom, da dožene krivca grozne katastrofe, ki je tako težko odjeknila v naših krajih. Kdo |a kriv! To vprašanje si ji vsakdo stavil ob vesti in pogledu na kraj tragedije. Ptiči dogodka ji bili neki Ženska, ki je šla proti RakiČanu. Ve li toliko povedati, da se ji umaknila avtobusu s cesti, da jo ne bi olkropil z blatom, že v naslednjim trenutku pa Se je voz kotalil pod železniškim strojem. Kret-ničar, ki je baš takrat opravljal služba pravi, da je stal ha pielažu in dajal LukaŠeku znamenja, da ustavi, na kir si pa on ni oziral. Da pa ni bila zatVoriiica spuščena, motivira s tem čiš, da hi vedel, da bo moral vlak pri premikanju voziti preko pri-laza, zato ni s seboj vzel ključa, ki je potreben za spuščanje žatvohiic. Kakor Vilevaio predpisi pa je riitb stopil na prelaz, da ustavi z kretnjami rok vsako približajoče se vozilo. Stroj je vodil silno počasi preko prelaza in možno ji tudi, da je Lukašek mislil, da se stroj sploh ne premika. V dokaz, da se je nahajal tamkaj, navaja priče, ki jih je komisija tudi zaslišala. Tako on. strahu pred novimi razprtijami pa sb ženski začele siliti domov hi kmalu za tem sta ostali Kata in Uth simi V hiši. Urh je krenil mimo razpotja na iiroko in ravno cesto ... On pravi, da je srečen, le ljudje o tem ne govore radi. Kata je dobra gospodinja, povsod ji je dovolj. Urhu to prija in v zadnjem času ie je kar nekam pomladil. Baje bo kmalu oče, tako mu je vsaj Kata zaupala. In to je. dalo ie več sonca v njegovo delavnico. Le proti -koncu poletja so se mu nekega dne zopet nabrale gube na čelu. Prišel je Laci, oblasten in glasen ter je hotel Še Kati zapovedovati. Nekaj časa je Urh vit to poslalal 5. januarja 1936. Priče pa zopet izpovedujejo, da niso nikogar vidle na prelazu. Med pričami sta tudi dve ciganki, ki sta v bližini povijale otroka. Preiskava bo dognala, kaj je res in kajne.Brez dvoma pa je tudi pri tej nesreči imela največji delež usodno nakl|uC|o» ki je zahtevalo človeško življenje* žrtev svojega težkega in odgovornega poklica. Pokolnl Lukaiek, ki je bil star 40 let, je bil po rodu iz Češkega. Že deset let je Služboval v Prekmurju ter je bil znan kot vesten in zanesljiv šofer, zato se mu tudi nikdar ni pripetila najmanjša nesreča. S svojim blagim značajem in prirojeno dobroto si je pridobil nešteto prijateljev v naših krajih, ki z težkim srcem klonijo pred njegovo kruto usodo. Na pragu, ko si je hotel ustvariti tiho družinsko življenje, ga je smrt neusmiljeno zgrabila in iztrgala iz življenja. V tem je tragedija moža, ki se je žrtvoval svojemu poklicu ... V bratski češki zemlji pa je zapiakala osamljena mati, kateri je bil rajni dober sin in v podporo na stare dni. Usoda je strla dvoje ženskih src, skromen grob je zakril upe in želje, žalost tolikerih prijateljev, katerim bo vedno kruta zavist: Dobrega Liikaieka ni več itied nami. .. Nfagov pograb kakoršnega Sobota že dolgo ni videia je bil jasna priča, s kako elementarno šilo ji odjeknila vest o njegovi tragični smrti med najširiimi plastmi naroda. Navzoči so bili zištopniki oblastev z gosp. sres. načelnikom Li-povšekom, t g. majorom Nirandžičem, ter z županom g. Hartnerjem na čelu, zastopnik direk. pošte in telegrafa Iz Ljubljane, zastobnlk žd. direkciji iz Ljubljane, deputaclja Sokola z prapor-jem, občinska godba itd. Pevski zbor Sokola je pod vodstvom g. nadzornika Velnarja pred mrtvašnico in ni grobu zapel v srce segajoče žalostinke. Ob odprtem grobu pa so se od rajnkega poslovili upravnik poŠte g. Vutkovič, zastopnik poštnih šoferjev naše banovine g. Hočevar, ter starosta Sokoia g. Pertot. Pretresujoča žalostinka mestne godbe se je zalila v zamolkle udarce prvih grud, ki so padale na rakev tako tragično preminulega Lukašeka. potem pa ji planil na Lacija in thu s Stisnjeno peitjo udaril v obraz, da še mu je pocedila kri. Z doma pa le ni šel. Slednjič pa ga ji le zniinjkito. Z nekimi tihottpd ji sklepal kupčije, orožniki so družbo izsledili in prišli so likat Ladja na dom. Vseli gi je noč. Od takrit ne ču]e Urh hiltiii več o Laciju. Baje je lel v Francijo na dilo. Urhu je tako prav. Ne zinima si več za svojega sina, pred njim k druge ikrbi. In že sedaj ljubi dete poti Katinim srcem, iij njegova lite se vspenjajo V višino In peti in liiti krfl ži ni «iC daleč. Tifrit So iikil top-lih besed za mizfi zimske dneve. Urit v* kje jih 60 iskal hi kje Jih b« našel. (Koaeii) Voinia v smrt. . Vsa Sobota in najširša okolica je pod vtisom težke nesreče, ki se je pripetila v soboto, v popoldanskih urah na cestnem prelazu čez progo pri pokopališču. Šofer poštnega avtobusa, ki vozi na progi Lendava— Sobota— Rogaševci, Josip Lukašek, je prišel s svojim vozilom pod stroj vlaka, ki je prerezal težko karoserijo skoro na dvoje. Z njim se je peljal tudi pismonoša Koudela, ki je po čudnem naklučju ostal pri življenju, dočim je Lukašek izdihnil med razbitinami. Zidriia vofrila Kakor običajno je Lukašek v zgodnjih popoldanskih urah krenil z poštnim avtobusom k garaži, ki se nahaja na drugi strani železniške proge Sobota—Ormož, po bencin za popoldansko vožnjo v Rogaševci. Z njim Se je peljal službujoči pismonoša Koadela in nič hudega sluteč sta se piljila proti garaži. Bal v tem čisu ie je pripodila precej gosta megla, ki je zastirala pogled. Privozila sta do Bližine proge ž običajno brzino. Zi-tvornice so bile dvignjene. V tem času pa se je ha tiru nahajal stroj s službenim vozom, ki je preihikal in se-stavjal garnituro ca popoldanski vlak. Kretničir Horvat izpoveduje, da je dajal potrebna znamenja, da bi Lukašek ustavil vozilo, toda zaniih. Že v naslednjem trenutku je bila katastrofa neizogibna. Lukaiek se je hotel Še V zadnjem trinutku izogniti ter je za-vozil prav na deSni rob cestiiči. To pi je bilo usodno. Premikajoči stroj je zgribll avto, ga prikotalll in ga vlekel še nekaj metrov naprej, kjer so od velikega voza ostale same razbitine. Strojevodja, ki je takoj ustavil stroj, je pozval službujoče uradništvo na postaji, ki je tudi prvo prihitelo na kraj nasraCa. Iz razbitin so prvega prlvleltll ranjenega pismonošo Koudelo z hudo ranjeno nogo, pa tudi na glavi je Imel poškodbe. Negibno med razbitinami pa je ležal šofer Lukašek, brez znakov Življenja. Bil je tako zakopan v ruševinah, da ni bilo mogoče misliti na reševanje. Šef kurilnice g. Skuk, ki je vodil očiščevalna dela na progi, je takoj ukazal izolirati bencinski rezervoar, ker je obstojala velika nevarnost, da bi iskra stroja vžgala tekočino, kar bi povzročilo še večjo nesrečo. Visi o grozni ndSfraCI se je bliskovito razširila po Soboti in na mestu nesreče se je kmalu po katastrofi zbrala množica ljudstva. Prispela je tudi sodna komisija, v kateri so bili predstojnik sodišča g. dr. Šumenjak, ter preiskovalni sodnik g. dr. Mrhar. Pogled na kraj nesreče je bil grozen. Lokomotiva še je Vspela pol metra visoko hi razbitine avtobusi, pri čemur ie je iztirili. Radi tiehid-nega postanka stroja, se je Službeni voz, ki je bil pripet za strojem; zarii v lokomotivo in se dvignil tako visoko, da je celo poškodoval dimnik pri stroju. dflitovalna dola na progi so se pričela takoj. Vodil jih je ief kurilnice g. Skuk. Vsak promet po progi je bil seveda nemogoč imflče \?esci > r TT7u rs ka — Dar. Slbor druStva iega križa fva' za siromašne otroke, ki s v tukajšnji bolnišnici, za bP 300 Din- p,eme* nitim darovi3 velikodušen dar v imenu 0|ancew n»ii»kreriejša hvala | — bolnišnice. — Izpit i *vi1. Gospod Benko Josip, kapi* sin narodnega poslanca, je fl ^P^ za rezervnega narednika Čestitamo. — Nesi^eki Habianič il G1°-bočkega r k sebi na dom po" vabil vini/8a sina Franca fc Slamnjh0 se ie v P°inlh urah vračal žiPomov' ie Prišl° do prepira iverem je Habjanič Žižka udaril »■ Cepljeno trsie raznih žlahtnih vrst: poščip,dišeči trai^ei žlahtnina, damascener, muškat, veltliner, liki rizling, biser od Chabe, na raznovrsl amer. podlagah, se dobija pri Francu Ser v Veržeju. Cena po dogovoru. ZAHVALA. Ko smo predali zemske ostanke tragično preminulega tovariša LukaSeN Josip-a dnevničarja šoferja materi zemlji je naša dolžnost, da se zahvalimo vsem, ki so mu izkazali zadnjo čast. Predvsem se pa zahvaljujemo družini Horvatovi in gospodu Meolicu, ki so nam stali ob prvih trenutkih katastrofe ob strani. Hvalo smo dolžni tudi vsem tistim, ki ste ga spremili na tej njegovi zadnji poti, zlasti pa in to : prečastiti duhovščini, zastopnikoma direkcije pošte, zastopnikoma direkcije drž. železnic, predstojnikom uradov z uslužbenci, gospodu županu, Združbi trgovcev in obrtnikov, Sokol-skemu društvu z praporom, vsem okoliškim poštarjem in vsej tisti nepregledni množici, ki ga je spremljala na njegovi zadnji poti. Zahvaljujemo se pa tudi bratu starosti Sokola za njegove v srce segajoče besede na grobu, kakor tudi zastopniku šoferjev -dravske banovine gosp. Hočevarju za ginljive besede slovesa. Končno hvala pevcem pod vodstvom inšpektorja Velnarja in mestni godbi za žalostinke, ter vsem, ki ste okrasili krsto z prekrasnimi venci in cvetjem. V MURSKI SOBOTI, dne 31. XII. 1935. USLUŽBENCI POSTE MURSKA SOBOTA. žEVLJAPJt, KROJAČI REDKA PRILIKA in ŠIVILJE POZOI I Nekoliko komadov šivalnih strojev levoročošh, fiach in krojaških po izredno nizki ceni prodam. Zahtevajte sakoj ponudbe, da ne bo preaozno I Dospele so vse smučarske potrebščine. Ogiejte si zalogo. Cene zelo. njzkf. RADIO APARATI PHILIPS IN HORNVPHON po najnižji ceni na 18 mes. odplačilo. V Vašem interesu je, d» zahtevate čimprej porudbo. ŠTI VAM ERNEST S9?etfinTi"hdipredamrS^ MURSKA SOBOTA «