PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. primorski TKST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD Stretta De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 900 lir - Leto XLIV. št. 128 (13.066) Trst, četrtek, 16. junija 1988 Srd železarjev se je izrodil v napad na krajevne inštitucije Delavci iz Bagnolija razdejali neapeljsko občinsko palačo Znesli so se tudi nad deželno palačo - Protest občinskega sveta Župan kritiziral varnostne sile - Izpade obsodili tudi sindikati NEAPELJ — Srd železarjev iz Bagnolija se je zaradi napovedane ukinitve livarskega oddelka včeraj dopoldne izrodil v vandalski napad na neapeljsko občinsko palačo in na sedež deželnega sveta. Skupina kakih 240 prenapetežev, med katerimi niso bili baje samo železarji, se je znesla nad pohištvom in opremo obeh palač in se nemoteno oddaljila. Neapeljski občinski svet je najodločneje obsodil vandalski napad in obenem zavrnil predlog komunistične skupine, da bi istočasno obsodili tudi zadržanje vlade, ki naj bi razprodala javno železarstvo. Neapeljski župan Pietro Lezzi je vložil protestno noto na notranje ministrstvo, ker niso varnostne sile preprečile vdora v obe palači. Policija je medtem sporočila, da so sodnim oblastem prijavili 30 oseb. Predsednika parlamentarnih skupin KPI senator Pecchioli in poslanec Zan-gheri sta zahtevala "takojšen" sestanek s podpredsednikom vlade De Michelisom in z ministrom za državne soudeležbe Fracanzanijem. Neapeljski radikalci pa so vložili tožbo proti ' ka-morističnim huliganom", ki so uničili njihov sedež v deželni palači. Vandalske izpade so obsodili tudi zvezni sindikati, ki so obenem opozorili, da se morajo politične sile razjasniti. Razdejanje v neapeljski občinski palači (Telefoto AP) Presenetljiv sklep armenskega vrhovnega sovjeta Naj se Gorski Karabah priključi Armeniji Pred tem pa je azerbajdžanski vrhovni sovjet odločil, da se ne odpove Gorskemu Karabahu MOSKVA — Položaj v Zakavkazju postaja iz dneva v dan bolj zapleten. Vrhovni sovjet Armenske SSR je včeraj odobril resolucijo o priključitvi Gorskega Karabaha Armeniji. Skupščino armenskega vrhovnega sovjeta je povsem neobičajno neposredno prenašala tudi erevanska televizija. Gorski Karabah je gotovo postal kamen spotike perestrojke predsednika Gorbačova. V tej avtonomni deželi, ki spada k Azerbajdžanski SSR, je velika večina prebivalstva armenskega rodu (teh je kar 80 odstotkov). Od preteklega meseca februarja, ko je prvič prišlo do nacionalističnih izgredov, se protestne manifestacije vrstijo kot na tekočem traku. Armenci, ki živijo v Gorskem Karabahu, odločno zahtevajo priključitev avtonomne dežele Armeniji, temu pa nasprotujejo Azerbajdžanci. Vrhovni sovjet Azerbajdžanske SSR je pretekli teden odločil, da bo Gorski Karabah ostal pod njihovo oblastjo. Včerajšnja resolucija armenskega vrhovnega sovjeta je še poostrila skrajno neodločen položaj, saj sovjetska ustava predvideva spremembe meja le, če soglašata obe republiki. V preteklih dneh sta se v Moskvi sestala sekretarja CK KP obeh republik, in sicer Arutjunjan in Ve-zirov. Po neuradnih vesteh je sestanku predsedoval Egor Ligačov, član politbiroja in tajništva CK KP SZ. Ligačov spada med trenutno najbolj konservativne sovjetske politične može, saj odločno nasprotuje delu Gorbačova. Zdi se, da je Ligačov predlagal, naj bi Gorski Karabah postal tudi administrativno neodvisna dežela. Na ta način bi ta dežela postala popolnoma neodvisna. Prabivalstvo Gorskega Karabaha je premalo številno, da bi lahko dežela postala nova zvezna sovjetska republika. Dnevnik Moskovske novosti je včeraj med drugim zapisal, da je v sobotnih spopadih v Bakuju umrl policaj, pretekli ponedeljek pa je policija zavarovala vse prehode v armenske četrti azerbajdžanskega glavnega mesta Bakuja. Medtem ko se danes začenjajo zrelostni izpiti Vlada zahtevala zaupnico glede nestalnega osebja DUŠAN KALC RIM Šola je v polnem viharnem vrtincu. V srditi pozicijski vojni, ki že dalj časa besni med vlado in upornimi šolniki, se odpirajo nove fronte. Medtem ko še zdaleč ni prenehalo obstreljevanje na fronti bojkota ocenjevalnih sej in zrelostnih izpitov (čeprav je vlada z avtoritarnim dekretom za silo zagotovila tako končno ocenjevanje 9 milijonov dijakov kot današnji »reden« začetek zrelostnih izpitov za 400 tisoč maturantov), je kot prava politična afera izbruhnilo z vso ostrino na dan vprašanje nestalnega učnega osebja. Vlada je namreč včeraj zahtevala zaupnico v zvezi z odlokom o nestalnem osebju. S tem želi doseči, da bi ostal 17. člen dekreta nespremenjen, ali z drugimi besedami, da bi obveljala Gallo-nijeva zahteva o postopnem nameščanju nestalnega osebja v stalež, v skladu pač z razpoložljivostjo prostih delovnih mest, ne pa zahteva o takojšnji zaposlitvi. Zahteva o zaupnici je bil glavni dogodek včerajšnjega dne z velikimi političnimi implikacijami. Medtem ko so se morali šolni- ki brez staleža, zbrani v bojevitem razpoloženju pred palačo Montecitorio s svojimi protestnimi transparenti, stoično spoprijemati z rimsko pripeko, se je tudi v palači sami, kljub učinkovitim klimatskim napravam, naglo dvignila temperatura. Posebno vroče je postalo v poznih popoldanskih urah, ko se je uresničila Gallonijeva napoved o formalni predložitvi zahteve po glasovanju zaupnice vladi. Med demonstranti, ki upravičeno očitajo vladi, da je dolga leta zanemarjala problematiko nestalnega šolskega osebja, je zavrelo. Prav tako je narastla napetost v parlamentu, kjer so poslanci opozicije, zlasti komunistične partije, izbruhnili z očitki, da se je vlada izneverila slovesnim programskim izjavam vladnega predsednika De Mite, češ da ne bo posegala po nujnostnih dekretih za reševanje perečih problemov in da bo skušala raje ovrednotiti nepogrešljivo vlogo parlamenta. S tem ukrepom, ki po pravilniku parlamenta preprečuje glasovanje o popravkih, se vlada očitno vrača na stare, že krepko izhojene poti. NADALJEVANJE NA 2. STRANI Mitterrand zavrnil odstop premiera Rocarda V Franciji bodo socialisti vladali brez sleherne pomoči Francoski predsednik Mitterrand Danes v Števerjanu 18. deželni redni občni zbor ZSŠDI □ □ □ Evropsko nogometno prvenstvo Po gladkem porazu z Nizozemsko Angleži izločeni iz polfinala □ □ □ Na večerni tekmi Sovjeti s težavo izenačili Proti presenetljivim Ircem V Sloveniji se vrstijo pobude v korist zaprtim Janši, Borštnerju in Tasiču DEJAN VERČIČ BEOGRAD, LJUBLJANA - Odbor za ljudsko obrambo zveznega parlamenta je včeraj razpravljal o aretacijah Janeza Janše, Ivana Bor-štnerja in Davida Tasiča. Pomočnik zveznega obrambnega ministra viceadmiral Stanko Brovet je o tem med drugim rekel: »Ob tej priliki bi vas rad obvestil, da napadi na Jugoslovansko ljudsko armado in splošno ljudsko obrambo, ki jih je že dalj časa zaslediti v nekaterih okoljih, ne pojenjajo, temveč se širijo. Ob priprtju Janše, Bor-štnerja in Tasiča so dobili vsebino in razsežnosti, ki so brez primere v naši politični in pravni praksi.« Viceadmiral je še povedal, da obstaja utemeljen sum, da je podčastnik Borštner publicistoma Janši in Tasiču pomagal priti do strogo zaupnega vojaškega dokumenta o bojni pripravljenosti nekaterih enot JLA. Poudaril je, da v tem dokumentu ni bilo ničesar, kar bi bilo mogoče razumeti kot potrdilo za domnevni poskus vojaškega udara v Sloveniji. Novinarji naj bi s pisanjem o tem naredili najbolj grobi napad na JLA pa tudi na predsedstvo SFRJ kot njenega vrhovnega poveljnika. Viceadmiral Brovet je še povedal, da se pojavljajo skupine za pritisk, ki so zelo napadalne in niso le na območju Slovenije, ampak tudi drugod, predvsem v Beogradu. Na njihove sumljive težnje po intenacionalizaciji »primera« pa naj bi kazalo to, da so zaprosile za podporo nekatere mednarodne organizacije. Viceadmiral Brovet je še rekel, da gre za kampanjo, ki noče razbiti le jugoslovanske vojske, temveč celoten družbeni sistem. Pričakovati je mogoče krepitev teh napadov, če ne bodo njihovi nosilci poraženi z odločno akcijo v skladu s stališči državnega in partijskega predsedstva. Potrebno jih je učinkovito zatreti, je rekel viceadmiral. Včeraj se je v Beogradu sestalo tudi predsedstvo jugoslovanske partijske organizacije. Sestanek bi znal trajati več dni. NADALJEVANJE NA 2. STRANI JAKA ŠTULAR PARIZ — Francois Mitterrand je predsinočnjim sporočil, da bo Michel Rocard, šef prve vlade po predsedniških in skupščinskih volitvah, sestavil svojo drugo vlado, oprt na »močno, strnjeno in trajno«, čeprav relativno večino socialistov v novi skupščini, in mu naložil, naj v svojih predlogih parlamentu izvaja politiko »ponujene roke« sredincem, ki so se znašli v navzkrižnem ognju med ponudbo predsednika republike in »predsedniške večine« na eni in ostrimi kritikami veljakov volilnega kartela desnice -URC (Zveze za združenje in center) na drugi strani. Rocard je predvčerajšnjim formalno ponudil odstop svoje vlade, kot zahteva »republikanska praksa«, predsednik ga seveda ni sprejel, toda dejansko bo Francija ostala do prvega zasedanja nove skupščine brez vlade. Sedanja bo opravljala le posle, toda v amfiteatru Burbonske palače se bo pojavil s programskim govorom mandatar Rocard sam. »Predsedniška večina«, čeprav ji je podpora komunistov (27 poslancev) zagotovljena, če bo desnica predlagala nezaupnico, je premajhna, da bi vseeno tvegala glasovanje brez 24 glasov ministrov, ki morajo odložiti poslanski mandat, brž ko stopijo v vlado. V prvem nagovoru Francozom po drugem krogu skupščinskih volitev je Mitterrand poudaril, da ima večino, čeprav bi želel večjo, absolutno, toda 276 poslancev zadostuje: »Francija je in bo vladana« na podlagi programa, zajetega v njegovem »pismu vsem Francozom«, katerega je predsinočnjim na kratko povzel, s poudarkom na Evropi 1992 in vlogi Francije v njej, razorožitvi in pomoči nerazvitemu svetu, doma pa s prednostnim programom za izobraževanje, raziskave in investicije, brez česar uspešen boj proti brezposelnosti ni mogoč. Drugi del tega poglavja poudarja socialno pravičnost in sleherno izključevanje -bolnih, revnih in priseljencev ter enakopravnost žensk. Z naročilom mandatarju Rocardu naj predela te programske osnove v ustrezno zakonodajo, katero naj postopno predloži skupščini, je odprl NADALJEVANJE NA 2. STRANI - • Zaupnica NADALJEVANJE S 1. STRANI Zaupnico vladi bodo izrekli z javnim poimenskim glasovanjem danes popoldne, 24 ur po predložitvi zahteve, kot predvideva pravilnik. Sledilo bo tajno glasovanje o odloku, ki predvideva, kot rečeno, postopno nameščanje nestalnega šolskega osebja v sta-lež. S tem bodo avtomatično zapadli vsi predloženi popravki. Gallonijeva poteza bo imela še druge politične posledice. Zaradi glasovanja o zaupnici bo namreč odpadla razprava o premestitvi^ ameriških lovskih bombnikov F-16 iz Španije v Italijo, ki je bila predvidena za danes dopoldne. • V Franciji NADALJEVANJE S 1. STRANI vprašanje sodelovanja z delom desnice rekoč: »Potem bomo videli, kdo je in kdo ni pripravljen sprejeti ponujeno roko.« V poslanici je dvakrat spregovoril o odpiranju proti sredini -obakrat v formulacijah, hudo podobnih mnenju bivšega premiera Ray-monda Barra, ki je prepričan, da Francija potrebuje »koherentno večino« za obrambo republikanskih in demokratičnih vrednot. Mitterrand je ukrepal naglo in odločneje, kot je pričakovala desnica, slej ko prej prepričana, da druga Rocardova vlada ne more dolgo trajati. Toda politika »odpiranja«, ki jo je obnovil Mitterrand, začenja dobivati počasi konkretnejšo podobo - in povzroča na desnici hudo kri. Krščanski socialisti (CDS - Center demokratičnih socialistov) Pierra Mehaignerieja, ki ima v novi skupščini 52 poslancev, je predvčerajšnjim z večino sklenil ustanovitev poslanske skupine - kar pomeni, da se osamosvaja iz liberalno-radikalno-sredinske koalicije UDF. Sklep so potrdili včeraj, kljub hudemu pritisku vodilnih iz obeh sestavin URC, liberalcev Frangoisa Leotarda, ki se približujejo Chiracovi RPR, in bivšega predsednika republike Gis-carda D'Estainga, ki bi rad ohranil »volilni kartel« URC, prevzel vodstvo desnice in postal vodja »konstruktivne opozicije«. V štabih desnice ne skrivajo jeze na skušnjave sredincev, kljub zatrjevanjem Mehaignerieja, da CDS ne misli biti »peto kolo socialistov«, da ostaja v opoziciji, vlado pa bo ocenjevala po njenih zakonskih predlogih, od primera do primera (podobno kot na levici KP Francije). Ob Mitterrandovi primerjavi z Zahodno Nemčijo, Švedsko in Nizozemsko, kjer v podobnih okoliščinah sklepa relativna večina male ali velike koalicije, kar je Mitterrandu v Franciji spričo pooblastil šefa države tem lažje - mnenjem, ki je sorodno Barrovim -se v političnih krogih in seveda predvsem na desnici, začenjajo resno spraševati, kaj pravzaprav hoče bivši premier, branilec inštitucij pete republike in kritik obdobja kohabitacije, ki smatra, da te inštitucije zdaj, po izvolitvi Mitterranda (s 54 odstotki glasov) spet delujejo v duhu De Gaullove ustave in da se bo okrog predsedniške večine prej ali slej izoblikovala tudi parlamentarna. S kom? Krščanski socialisti (CDS) so naredili prvi korak - k »tihemu pokopu UDF«, jedko piše Chiracu naklonjeni »Le Ouotidien« - Raymond Barre pa pripravlja »na terenu novo silo«, sodijo v konservativnem taboru. Ali se je Mitterrandu potemtakem posrečilo dokončno sprožiti predelavo francoske politične krajine? Na večje premike pred jesenjo ni računati, morda bo do sprememb prišlo šele po krajevnih volitvah prihodnje leto. Dotlej pa »ima Francija vlado in jo bo imela«. • V Sloveniji NADALJEVANJE S 1. STRANI V Ljubljani pa je odbor za človekove pravice sporočil, da se mu je pridružilo že več kot 250 organizacij in več kot 16 tisoč posameznikov, kizah-tevajo takojšnjo izpustitev zaprtih in obrambo svobode. Včeraj je vojaški preiskovalni sodnik v Ljubljani kot priči zaslišal glavnega urednika tednika Mladina Roberta Botterija in odgovornega urednika Francija Zavrla. Kot sta kasneje povedala, se je večina vprašanj nanašala na organizacijo dela v uredništvu (kdo sprejema pošto, kdo naroča članke in podobno). Medtem ko že drugi teden vsak dan potekajo protestni literarni večeri v prostorih Društva slovenskih pisateljev, pa je za nocoj v študentskem naselju napovedan še dodaten literarni večer, na katerem bodo nastopili tudi Dane Zajc, Tomaž Šalamun, Blaž Ogorevc, Niko Grafenauer in Veno Taufer. Za glasbo bodo poskrbeli Jani Kovačič, Vlado Kreslin in Miro Tomassini. Jutri zvečer bo v Frančiškanski cerkvi na Tromostovju meditacija in molitev za notranjo moč zaprtih. Prihodnji torek pa bo od šeste ure naprej na Trgu revolucije pred Maximarketom in zgradbo slovenskega parlamenta veliko protestno kulturno srečanje. Udeležbo so že potrdili: Slovenski oktet, Akademski pevski zbor Tone Tomšič, Lačni Franc, Pankrti, Martin Krpan in Bora Dordevič iz Beograda. Prišli naj bi tudi jugoslovanski smučarski reprezentanti. Odstop tajnika KPI povzročil veliko hrupa Skrivnosti Nattovega poslovilnega pisma RIM — Lahko bi jo imenovali "skrivnost drugega pisma". V zgodbi o Nattovem odstopu z vodstva komunistične partije pa, kaže, je skrivnosti nič koliko. Zlasti skrivnost o drugem "zasebnem" pismu Occhettu, v katerem naj bi odhajajoči tajnik napisal, kako mu je žal zaradi hrupa, ki ga je povzročilo vprašanje, če je umestno, da čim prej odstopi. S tem naj bi namigoval na zborovanji v Arezzu in Neaplju, ki sta za Natto predstavljali prave »stilne padce«. Druga skrivnost je vprašanje, kdaj je Natta napisal pismo CK. Po mnenju tednika Europeo je tajnik KPI dokončno odločil, da odstopi, šele v četrtek, 9. junija. Dotlej naj bi bil še mnenja, da ostane na vodstvu vse do kongresa, ki bo prihodnjega januarja. Da je treba pohiteti, naj bi se zavedel prav v četrtek po poročilih Tortorelle in Occhetta. Zato je z Oc-chettom sestavil poslovilno pismo, ni pa ga takoj napisal. Še vedno je mislil — piše Europeo — da ga bo prebral osebno. Ko je v soboto bral Corriere della sera in Repubblico, pa se je stari voditelj KPI premislil. Preden je odpotoval v Oneglio, je svojemu tajniku in prijatelju Renatu Sandriju narekoval poslovilno pismo in "spremno" pismo za Occhetta. Natolcevanja Europea doslej še niso uradno potrjena. Verjetno pa niso tako daleč od resnice. Medtem pa se partija že pripravlja, da bo izvolila Occhetta in na ta način uvedla tisto "prenovitev", ki jo je Natta hotel voditi osebno. Prav v zvezi s prenovitvijo se je v partiji pričela razprava, ki bo postala čedalje bolj vroča, čim bolj se bo bližala seja CK. Čeravno ne tako drastične kot kritike s strani federacije iz Siene, ki meni, da je »politično delovanje partijske sredine nezadostno«, pa je z več strani slišati vabilo, naj partija izbere nove smernice in naj se odreče »neskončnim posredovanjem«. In ni jih malo, ki želijo, da bi Occhetto imel pogum, da uvede večinske volitve. V Manili končno pogreb matere bivšega predsednika Marcosa Kakih 100 tisoč privržencev bivšega filipinskega predsednika Marcosa se je včeraj udeležilo pogreba Marcosove matere, ki je umrla pred enim mesecem. Pogreb so odlagali v upanju, da bo Aguinova dovolila Marcosu udeležbo, a to se ni zgodilo (Telefoto AP) Uspela izstrelitev rakete Ariane 4 KOUROU (FRANCOSKA GVAJANA) — Včeraj so iz baze ESA izstrelili novo evropsko raketo Ariane 4. Kljub šestminutni zamudi je izstrelitev tehnično uspela. Vektor Ariane 4 je ponesel v vesolje tri satelite: evropskega meteorološkega Meteosat P2, ameriškega Pam-sat 1, ki bo služil za mednarodne telekomunikacije, ter mednarodnega za radioamaterje Amsat III C. Vsi trije sateliti so velikega družbenega pomena (Telefoto AP) Lefebvrovi škofje: Cerkvi grozi razkol ECONE — Francoski škof Marcel Lefeb-vre, ki vodi skrajno krilo katoliških "tradicionalistov", je včeraj sklical tiskovno konferenco v Econu v Švici. Srečanje z novinarji je izrabil, da je potrdil svoj namen, da 30. junija imenuje štiri nove škofe. Papež Pavel VI. je Lefebvra suspendiral "a divinis" leta 1976, šest let potem ko je francoski škof ustanovil versko skupnost Sv. Pija X. Lefebvre je stalno posvečal nove duhovnike, ustanavljal nove verske skupnosti in semenišča, zaenkrat pa ni še imenoval škofov, saj bi to pomenilo dokončni razkol med njim in Vatikanom. Ko bi Lefebvre res posvetil štiri nove škofe, bi se v sredi katoliške Cerkve dejansko ponovil razkol izpred 120 let, ko so "stari katoličani" zavrnili eno izmed temeljnih postavk prvega vatikanskega koncila: papeževo nezmotljivost. Furlan in Abel danes iz ječe? BENETKE — Marco Furlan in Wolfgang Abel, ki ju je prvostopenjsko sodišče obsodilo na 30 let zapora zaradi odgovornosti pri atentatih, ki jih je v Veroni in drugod po Venetu podpisala neonacistična organizacija Ludwig, bosta najbrž že danes na prostosti. Kasacijsko sodišče jima je namreč priznalo okoliščino, da je zapadel rok preventivnega zapora, zato imata Frulan in Abel pravico, da zapustita kaznilnico. Sodniki so sicer odločili, da sme na prostost le Furlan, šele nato pa so odločitev razširili tudi na Abela. Marco Furlan bo moral bivati v kraju Casale Scodosia pri Padovi, na postajo karabinjerjev pa bo moral trikrat dnevno, ob 8.00, 15.00 in ob 20.00. Furlan bi se lahko vpisal tudi na univerzo, kar bi ga "oprostilo" podpisa ob 15. uri. Tudi Wolf-gang Abel bo moral na prisilno bivališče v Mes-trinu pri Padovi. Odvetniki obeh domnevnih neonacistov se že nekaj let vztrajno borijo za prostost svojih strank. Po njihovem mnenju bi morali oba izpustiti iz zapora brez kakršnihkoli policijskih preverjanj, prisilnega bivališča in podpisov pri karabinjerjih. Disciplinska preiskava o enajstih sodnikih BOLOGNA — Pravosodni minister Giuliano Vassalli je včeraj odredil disciplinsko preiskavo proti 11 sodnikom državnega pravdništva iz Bologne pod obtožbo, da so podpisali solidarnostno izjavo v korist bivšega šefa bolonjskega operativnega oddelka karabinjerjev, majorja Danieleja Bon-figliolija. Obtoženi sodniki so: Alberto Candi, Claudio Nun-ziata, lolanda Ricchi, Giovanni Spinosa, Libero Mancuso, Attilio Dardani, Massimiliano Šerpi, Daniela Magagnoli, Adriana Scaramuzzino, Giovanni Pilati in Leonardo Grassi. Major Daniele Bonfiglioli, priljubljeni vodja bolonjskega operativnega oddelka karabinjerjev, je bil pred nedavnim premeščen v Chieti. Njegova premestitev je bila posledica afere glede preiskave, ki jo je sam vodil, o organizirani tolpi kriminalcev, ki so se preživljali s prekupčevanjem ukradenih predmetov. Preiskavo je tedaj sprožil državni pravdnik Nunziata. V tej preiskavi so karabinjerji, ki jih je vodil major Bonfiglioli, med drugim aretirali znanega bolonjskega odvetnika Cristoforija zaradi neprijavljene posesti pištole. To so karabinjerji odkrili po naključju, ko so preiskali odvetnikov urad. To preiskavo pa so opravili brez predhodnega sodnega sporočila, kar je sprožilo val reakcij med bolonjskimi odvetniki. Prihodnji petek se bo sestalo deželno združenje sodnikov, ki bo obravnavalo novo sodniško preiskavo. Ladjo B. Montanari bodo še ta mesec razrezali na kose SPLIT — Italijanski tanker Capo verde z 900 tonami vinilko-rid-monomerja s potopljene Bri-gitte Montanari so iz zaliva Re-metič na otoku Kaprije prepeljali v bližino Šibenika, v tovarno Jugovimi. Nevarni tovor so v Jugovimi poslali že pred več kot tremi leti in pol, a ni dospel, ker se je Brigitta Montanari potopila, tovor pa je groztil vsemu Jadranu. Zdaj ga bodo spravili v svoja skladišča in s tem se bo končal najpomembnejši del posla. Sedaj je treba njene ostanke potegniti iz morja in jih prepeljati v bližino Splita, kjer jih bodo razrezali. Ta posel bodo opravili delavci Bro-dospasa v desetih dneh. Tako bo Brigitta Montanari končala na pokopališču ladij najverjetneje 25. tega meseca. Kljub diplomatskim premikom in večji zavzetosti obeh velesil Slabi izgledi za premostitev angolske krize NAIROBI — Čedalje več znamenj kaže, da so pogajanja o končanju angolske vojne in o namibijski neodvisnosti zašla v resno krizo. Skeptični opazovalci govorijo o skromnih možnostih za začetek drugega kroga četvernih, ameriško-južnoafriško-an-golsko-kubanskih pogovorov, ki bi se po napovedih iz ameriških uradnih krogov morali že začeti. Obtožbe in protiobtožbe se kopičijo in letijo na različne strani, zaradi česar se zdi, da je dialog resno ogrožen. Angolski državni radio je v komentarju obtožil' Južno Afriko, češ da izkorišča očitke o domnevni komunistični nevarnosti na jugu Angole ob angol-sko-namibijski meji, da bi onemogočila pogajanja. Južnoafriški list Sunday Times je zapisal, da je Kuba povečala vojaško navzočnost v Angoli na 54.000 vojakov, pri čemer se sklicuje na »strogo zaupne ameriške vojaške vire«. Times med drugim namiguje, da je do prodora kubanskih čet na jug ob angolsko-namibijsko mejo prišlo kljub nasprotovanju angolske vlade in je zapisal, da je kubanski voditelj Fidel Castro s prenagljenimi potezami povzročil nelagodje v Luandi in v Moskvi. Južnoafriški časnik piše o spopadu Castrovih osebnih interesov s sovjetsko-angolskimi, ki težijo h končanju vojne v Angoli. Po mnenju neimenovanih južnoafriških diplomatov naj bi bilo že med prvimi četvernimi pogovori v Londonu v začetku maja očitno, da se je v angolsko-kubanskih odnosih pokazala napetost. Južnoafriške navedbe naj bi temeljile na dejstvu, da so za Angolo stroški vzdrževanja kubanskih vojakov v Angoli čedalje bolj nevzdržni, k čemur dodajajo v Pretorii še nepreverjene angolske očitke kubanskim "gostom", češ da so prekršili pravila, ki se jih morajo držati gostje v gostiteljski državi. Južnoafriška ugibanja se končujejo z ugotovitvijo, da je Angoli kubanska vojaška pomoč sicer nujno potrebna, hkrati pa da jim je vedno bolj nevšečna. Po drugi strani je angolski veleposlanik v Zambiji Neto Kiambata obtožil Zaire, da se čedalje bolj vmešava v angolske notranje zadeve. Obtožbe so povezane s tajnim sestankom med pomočnikom ameriškega zunanjega ministra za Afriko Chester-jem Crockerjem in voditeljem angolskega uporniškega gibanja Unita Jonasom Savimbijem, ki sta se po angolskih trditvah tajno sestala po moskovskem srečanju Reagan - Gorbačov. Angolski diplomat trdi, da sta se Crocker in Savimbi na skrivaj srečala v zairski prestolnici Kinshasi in da naj bi se tam pogovarjali tudi o bližnjem obisku Savimbija v ZDA, vendar je ameriška stran menda ta predlog zavrnila, češ da bi mogel škoditi ZDA v sedanjih razmerah. Angolski veleposlanik je med drugim obtožil zairskega predsednika Mobutuja, da je med obiskom v ZDA in med pogovori s predsednikom Reaganom prejšnji teden pohvalil Unito in Jonasa Savimbija. Kritike se nadaljujejo z obtožbami na rovaš zairske- ga predsednika, ki menda osebno vodi kampanjo za vmešavanje v angolske notranje zadeve. Veleposld' nik Kiambata je ugotovil, da je Mobutu izrekel p°' hvalo Uniti ravno v času, ko so v Kinshasi potekah zairsko-angolski pogovori o izboljšanju varnostnih razmer vzdolž 2.600 kilometrov dolge meddržavne meje. Angolskim obtožbam pa s tem še ni konca: zait ske oblasti naj bi po njihovem mnenju dale soglaS je za premestitev oporišč Unite z juga Angole n ^ zairsko ozemlje, s čimer bi bila angolska varno5 ogrožena s severa: Poleg tega v Luandi zameril Združenim državam, ki so bojda že na londonski pogovorih (vodil jih je Chester Crocher) zavrni angolsko zahtevo, naj bi prekinile pomoč Uniti-več, po angolskih obtožbah sodeč se ZDA vajo, da bi vključile Savimbijevo Unito v pogajal5^ proces, čemur v Luandi odločno nasprotujejo. u kaže, da se je obtožb v propagandni vojni na 1^9 Afrike, ki je sestavni del krize v tem delu nabralo toliko, da jih bo težko odmotati. Zaradi t y se zdijo napovedi po sovjetsko-ameriškem vr^U,„”o katerem naj bi se o končanju angolske vojne i u namibijski neodvisnosti vsaj v glavnih P0.®;^-sporazumeli do konca septembra, pretirano opti tične. Takšne se kažejo, če jih presojamo v plave obtožb in protiobtožb na jugu Afrike, ki P zarjajo večplastnost krize v tem delu celine. AVGUST PUDGAR »V družbi, v kateri je nasilje skoraj vsakodneven pojav, ni niti spolno nasilje nekaj izjemnega. Dokler bo uporaba sile imela nekakšen pozitiven predznak uspešnosti v današnji družbi, bo težko v kali zatreti pojave, ki bi jih javno mnenje najraje pripisalo obsedencem ali kakršnimkoli drugačne-žem«. Na to izhodiščno ugotovitev, ki je bila že večkrat izrečena, v Trstu pa jo je pred nedavnim na okrogli mizi KPI ponovila psihologinja Isabella D'Eliso, bi moral vsakdo računati v razpravi o zakonskem osnutku proti spolnemu nasilju. Vprašanje kot tako že leta buri duhove širom po Italiji, nedav: no pa so se vnele polemike ob izoblikovanju novega zakonskega osnutka. Mislim, da je precej težko pravilno razumeti pripombe na tekst, ki ga je končno izdelala delavna skupina komisije za pravosodna vprašanja pri italijanskem senatu, če ne neredimo nekaj korakov nazaj. Trenutno je namreč največ polemik ob vprašanju spolnosti mladoletnikov in deloma tudi glede nasilja v družinskem krogu, medtem ko so nekatera načela takorekoč že splošno sprejeta. Kot ob vsakem vprašanju takšnega obsega je treba upoštevati preteklost, sedanje stanje in pa cilje, ki si jih z odobritvijo zakonskih določil zastavljamo. Ocenjevati zgolj posamezne vidike ali odlomke iz besedila, ki vsekakor mora tvoriti zaokroženo celoto, kaj lahko privede do zmotnih ocen. Na takšno zgodovinsko gledanje je posebej opozoril komunistični senator Nereo Battello ob tržaški predstavitvi teksta, ki bo iz pravosodne komisije šel v splošno razpravo v senat predvidoma v začetku julija. Danes namreč ne postavljajo več v dvom nekaterih bistvenih postavk, ki so jih pred skoraj desetimi leti začrtale pobudnice prvega zakonskega osnutka o tem vprašanju. V prvi vrsti gre za osvojitev načela, da sodijo dejanja spolnega nasilja med zločine nad fizično osebo, ne pa med prekrške proti javni morali. V jeziku italijanskega zakonika pomeni, da se vsem tem dejanjem sodi v skladu z določili 12. poglavja druge knjige kazenskega zakonika, kar med drugim v glavnem prinaša strožje kazni. Istočasno so dejansko vse politične sile soglašale, da se združi in torej enako obravnava dejanja spolnega nasilja in tako imenovana dejanja spolnega poželenja. Mejo med enimi in drugimi naj bi po dosedanji zakonodaji določevala stopnja penetracije moškega spolnega uda v žensko spolovilo. Ker sploh ni bilo zanemarljivo, če so posa-niezen primer pripisali pod prvi ali drugi haslov, so se sodniki med sodno obravnavo Precej zadrževali ob ugotavljanju poteka in zaključka kaznivega dejanja. Sila podrobno in večkrat že sumljivo pikolovsko spraševanje je bilo za žrtve nasilja milo rečeno neprijetno, saj je prehajalo že v dodatno nasi- ije. „ Če je bila »tehnična« razlaga za takšno Početje sodnikov v sklicevanju na nujo, da Pravilno uvrstijo storjeni prekršek, je zakrivala globjo resnico. V bistvu so pravosodni organi, tudi podzavestno, izhajali iz prepričanja, da je žrtev vsaj deloma kriva. »Ženskam, ki ne izzivajo, se ne more nič slabega zgoditi,« bi se lahko glasila njihova neomajna resnica, ki jo tudi zakonski predpisi težko načnejo. O tem mimogrede priča tudi komično-tragična polemika, ki se je pred kratkim v tisku razvnela o pravici žensk, da nosijo minikrila ali pa, da se ponoči sprehajajo po mestnih ulicah. Do sem se, dasi z različnimi utemeljitvami, dejansko vsi strinjajo. Že pri zahtevi, ki i° formalno sicer .podpira velika večina strank, da se v primerih spolnega nasilja obtožencem sodi po hitrem postopku, pri-naja do razhajanj. Diskriminanta je v tem Primeru okvir, v katerem se je drama odigrala: če je do nasilja prišlo v družinskem krogu, pravi KD in tudi nekateri predstavniki laičnih sil, bi morala sodni postopek sprožiti prizadeta stranka s tožbo. Uveljavitev te teze bi imela dve glavni Posledici: prvič bi nasilje, ki se odigrava v "osnovni celici sodobne družbe«, obravna- V današnji družbi je nasilje vsakodnevni pojav Kdo se boji zakona proti spolnemu nasilju Dokončno besedilo zakona bo treba še uskladiti - Glavni sporni točki zadevata spolnost med mladoletniki in nasilje v družinskem krogu BREDA PAHOR vali povsem drugače kot ostale primere spolnega nasilja; in drugič se ne bi pravila velikokrat krute igre, ki se često nemoteno odvija v tem prvobitnem življenjskem prostoru vsakega posameznika, v ničemer bistvenem spremenile. Mnogi, tudi zelo znani predstavniki laičnih sil, so zelo ostro napadali novi osnutek, češ da nudi možnost vsakomur, da se pod okriljem sodne oblasti kruto vmešava v življenje parov. Dovolj naj bi bil namig o sumu, da je vročekrvni mož udaril nepokorno ženo in že bi možje postave nasilneža odpeljali »na hladno«. Vizija o četi vklenjenih prenapetežev bi lahko bila celo zabavna, ko ne bi razni viri govorili o povsem drugačnem položaju. Maloštevilni statistični podatki, predvsem pa razni prijemi, ki jim ni prva skrb znanstveno raziskovanje pojava, dokazujejo, da se v Italiji največ dejanj spolnega nasilja žalostno odigra v družinskem okolju. »Blagohoten« nasvet ženskam, naj se raje zadržujejo doma, je torej dvakrat zgrešen, ker ga spodkopavajo načela in ustaljena praksa. Zelo razširjen pojav, o katerem pa se je še do nedavnega sila nerado in malo govorilo, so začele razgaljati pobude kot sta na primer Razsodišče 8. marec, ki zbira raznovrstne pritožbe žensk, in pa rožnati telefon, ki od februarja letos v večjih italijanskih mestih povezuje ženske v stiski s posebnimi centri. Na obliko sodnega postopka je vezana tudi prisotnost ženskih organizacij na obravnavi. Glede tega je bil v komisiji dosežen nekakšen sporen sporazum: značilnosti in pristojnosti organizacij, ki bi jih prepustili v sodno dvorano ob strani prizadete stranke, so precej omejevalne, dasi je bil »princip v načelu« osvojen. In že smo pri najspornejši točki osnutka, čeprav je pričakovati, da bodo stranke skušale vnesti popravke tudi pri ostalih. Z veliko strani je osporavan predlog, da se ukine določilo o domnevnem nasilju nad mladoletniki, ki nimajo še 14 let. Po današnjih zakonskih predpisih lahko vsakogar, ki se je samo ljubkoval z najstnico ali najstnikom, ki še ni dopolnil 14 let, obtožijo nasilja. Kazen pa ne bi doletela samo zrelega moškega, ki bi se objemal z doraščajočo mladenko, temveč tudi sovrstnika, ki bi jo nežno poljubjal. Dilema, pred katero so se znašli senatorji, je bila tokrat v izbiri med strogo zaščito najstnikov in med pravico do spolnosti, ki jo imajo tudi t^iko mladi državljani. V skupini, ki je pripravila zakonski osnutek, je prevladala težnja, da se tudi najmlajšim omogoči svobodnejše spolno in čustveno življenje. Takšno odločitev je še zlasti podkrepilo nasprotovanje predstavnikov KD, da bi uvedli posebno poglavje o odnosih med mladoletniki. Nalogo, da bi presodil, če je v kakšnem primeru prišlo do nasilju, pa je skupina senatorjev poverila sodniku. Ker so sklepi odbora v hipu povzročili val polemik, je poročevalec, socialistični senator Vassalli, o tej točki zavzel nekakšno nevtralno stališče, kar pomeni, da bo osnutek glede tega vprašanja podvržen navzkrižnemu ognju. Odločitev senatorjev ne bo lahka, kajti mimo togih ideologij in strankarskih interesov, posega v izredno občutljivo sfero. Težko je določiti, do kod sega vpliv zrelejše osebe nad mladoletnikom in kdaj preide, kljub privoljenju, v nasilje; istočasno pa je nerealno, da bi umetno določevali meje osebne zrelosti. Pri vsem tem pa je zelo upravičena skrb, da se bo tudi ob tej parlamentarni razpravi odigral politični boj, ki bo zelo posredno vezan na pomen obravnavane teme. Nad možnim rezultatom se že razpletajo napovedi. Zelo veliko pripomb nad zakonom samim, ne glede na njegovo dokončno vsebino, prihaja prav iz vrst ženskega gibanja. V zadnjem osnutku se ne prepoznavajo, ne samo zato, ker ne upošteva vsega, kar so zapisale v prvem iz leta 1979 (v parlamentu so ga s 300 tisoč podpisi predložile leto kasneje), temveč mu pripisujejo zastarelost. Istočasno očitki letijo tudi na račun parlamentark, ki so se v zadnjem obdobju veliko prizadevale, da je vprašanje spet prišlo na dnevni red. Zato so predstavnice levičar-sko-laičnih strank tudi skupno predstavile besedilo, ki je bilo v glavnem osnova za osnutek senatne komisije. Številčnost ter raznovrstnost pripomb na novi osnutek zakona proti spolnemu nasilju, ki naj bi se le prebil spet v parlament, bi lahko kazala, da nad izidom ne bo nihče v celoti zadovoljen. Takšen zaključek desetletnih razprav o tem vprašanju pravzaprav ne bi bil tako presenetljiv. Tako bi dokazali trditev, da je v Italiji za vsak korakec na poti osebnih svoboščin, ki zadevajo sfero spolnosti, potreben dolgotrajen in izčrpujoč boj. Ne glede na počasnost dojemanja zakonodajnih teles, pa se družba spreminja in z njo težnje njenih občutljivejših članov, med katerimi je tudi zaradi okoliščin zaznavnej-ša ženska komponenta. Adam in Eva, slika Huga van der Go-esa iz 15. stoletja Konec zasedanja Organizacije afriške enotnosti Jalovo stopicanje na mestu ; . ^ glavnem mestu Etiopije, Adis Abebi, so imeli 25. ]ubi-hi° zasedanje Organizacije afriške enotnosti. Objektiv-st veleva, da se pove, da ni bilo uspešno; karakteristika 0rganizacije je še zmeraj deklarativnost in nič več. ^ /Afriška celina, so ugotavljali nekateri, bi potrebovala So,ec t>olj učinkovito koordinatorsko telo, daleč bolj spo-rtinr? ustanovo, ki bi znala ne le navajati afriško proble-So Jko, marveč tudi kaj storiti za njeno reševanje. Seveda cel?0- ta^e razmere neposredno krivi vodilni krogi na tej nQ Tudi udeležba na 25. jubilejnem zasedtmju ni bila le gg čakovani ravni: od 50 državnih voditeljev jih je bilo tokf0.11 usfednjih tem je kajpak bila Južna Afrika in tudi Ulip ni izostala ostra resolucija na račun njene politike. Pon, ^ tega pa ni šlo. Nekateri so spet prišli na dan z tani,, utoPičnimi predlogi, kot je na primer tisti o formi-Učink 'Jseatnške vojske, ki naj bi osvobodila Namibijo! Ne-P0seh°V,fos; organizacije se vidi že v tem, da bi moral Afrjk odbor za napredek osvobodilnih gibanj na Jugu dola° ze Prod petimi leti prejeti kot pomoč 12 milijonov lov, toda sklad je v glavnem prazen. Druga pomembna tema naj bi bil spor med Libijo in Čadom. Pričakovanja so bila pesimistična, saj poseben odbor afriške organizacije v šestih mesecih ni uspel formulirati rešilnega predloga. Zgodilo pa se je, da se je libijski voditelj Gadafi predstavil na konferenci s predlogom za spravo in te ne samo s Čadom, pač pa tudi z vrsto držav, s katerimi Libija že nekaj let nima diplomatskih odnosov; med njimi so Liberija, Gabon, Senegal in Slonokoščena obala. Seveda je vprašanje, koliko je iskrenosti v Gadafijevem predlogu. Ni prvič, da libijski voditelj nastopi s povsem nepredvidljivimi ponudbami. Kakor je bilo pričakovati, je gospodarska problematika Afrike, z dolžniško krizo v ospredju, tudi tokrat izstopala na zasedanju. To je resnično glavni problem celine. Dolgovi znašajo že 218 milijard dolarjev, kar je v primerjavi z drugimi celinami malo, je pa ogromno glede na manj kot siromašne možnosti Afrike. Dosedanji predsedujoči, Kenneth Kaunda, je za vračanje preprosto predlagal moratorij, ki naj bi trajal 20 let. NADALJEVANJE NA ZADNJI STRANI ENTE NAZIONALE PER L’ENERGIA ELETTRICA DRŽAVNA USTANOVA ZA ELEKTRIČNO ENERGIJO Roma - Via G. B. Martini 3 OBVESTILO LASTNIKOM OBVEZNIC OBVEZNIŠKA POSOJILA S ŠESTMESEČNIMI OVREDNOTENIMI OBRESTMI IN POVIŠANJI GLAVNICE Sporočamo, da sta v smislu pravilnika spodaj navedenih posojil vrednost kupona in vrednost poviška kapitala v izplačilu sledeči: Kuponi Poviški kapitala POSOJILO izplačljivi Polletje Skupna 1.1.1989 1.7.1988 31.12.1988 vrednost 1.1.1989 1982-1989 ovrednoteno 1. emisija (Siemens) 8,—% —3,158% —12,728% 1983-1990 ovrednoteno III. emisija (Joule) 7,—% —2,158% —6,755% Podrobnejše obrazložitve zgoraj navedenih vrednosti so objavljene v Uradnem listu. Za razvoj industrije na Tržaškem Bodo spet segali po naši zemlji? Na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani Pomembna prisotnost podjetnikov iz naše dežele na razstavi LESMA Deželni odbor je nakazal Ustanovi za tržaško industrijsko cono EZIT 20 milijard lir za napeljavo odpadnih zbiralnikov v Dolini Reke (Ospo) in njihovo povezavo s prečiščevalno napravo, ki jo bodo namestili pri kanalu. Nakazilo je predlagal odbornik za industrijo Gianfranco Carbo-ne in ga uvrstil med pobude za urbanizacijo okrog 50 hektarov zemlje med Orehom in morjem, za katero pa je potreben še denar iz državne blagajne. Deželni ukrep je prišel dan potem, ko se je odbornik udeležil okrogle mize o tem, kako naj se razvija industrija na Tržaškem, če pa ni na voljo dovolj prostora za nove obrate in za razširitev obstoječih. Posvet so priredili Pokrajinsko združenje industrijcev, Mediocredi-to Regionale in družba Trieste Con-sult, katere izvedenci so skušali odgovoriti na to vprašanje z izsledki študije, ki jim jo je naročila deželna uprava. Vse skupaj je bilo uglašeno na finančne olajšave, ki jih predvideva državni zakon štev. 26 z dne 29. januarja 1986 za industrijske pobude na Tržaškem in Goriškem in ki je zaradi tega znan kot »paket za Trst in Gorico«. Sadove študije so obrazložili njeni avtorji sami: direktor Združenja industrijcev Roberto Ferretti, odvetnika Remo Cuccagna in Ezio Trampuš ter arhitekt Mauro Trani. Prvi je obsodil desetletno brezbrižnost javnih upraviteljev do prostorske stiske, ki tare podjetnike (pred 10 leti je nastopila LpT, op. ur.), in pozval Tržaško občino k jasnim političnim izbiram in naglemu ukrepanju (tudi zaradi bližanja leta 1992). Denarja namreč ne bo manjkalo, saj ga bo mogoče dobiti tako iz deželne in državne blagajne kot iz skladov EGS, primanjkuje pa zemlje — v industrijski coni je danes takoj razpoložljivih samo 12.000 kvadratnih metrov s 13 halami. Odvetnika sta spregovorila s teh-nično-pravnega vidika o pristojnostih ustanove EZIT (njenega predsednika Dea Rossija ni bilo), o birokratskih odnosih med njo in koristniki njenih nepremičnin, o tem, da bi kazalo slednje pogosteje dajati v koncesijo, ne pa jih prodajati, ker kupoprodaja spodbuja k špekulacijam, pa tudi o nezadostni podjetnosti nekaterih industrijcev. Iz študije izhaja, da bi bilo treba poiskati prostor za nove industrijske obrate tudi zunaj tržaške občine. Prav zato pa je bila še najbolj zanimiva — in za okoliško prebivalstvo zaskrbljujoča — Tranijeva navedba območij v devinsko-nabrežinski, zgoniški, repentabrski, dolinski in miljski občini, ki bi se jih dalo tako ali drugače nameniti proizvodnim dejavnostim. V zgoniški občini naj bi bilo na razpolago 21 hektarov, v dolinski 60 hektarov in tako naprej: v poštev pride tako občinska kot zasebna lastnina, arhitekt pa dopušča seveda možnost razlastitev, s katerimi imamo Slovenci že itak grenke izkušnje. Zadevo prepuščamo prizadetim upravam, a vprašujemo se, kako lahko nekateri gospodje računajo z nečim, kar ni njihovo; tembolj še zdaj, ko se bije boj okrog namestitve sinhrotrona. No, odbornik Carbone je navedel prav sinhrotron kot primer »teritorialne konfliktnosti«, do katere bi lahko prišlo, ko bi industrije! ne upoštevali krajevne stvarnosti v malih občinah in bi se opredeljevali za nekakšne priložnostne izbire, namesto da bi začrtali smotrno in daljnovid-nejšo razvojno-industrijsko strategijo; toliko bolj, ker je pri nas 7.000 brezposelnih. Z druge strani je kritiziral način upravljanja nekaterih ustanov in pripomnil, da bi »po tolikih letih demokracije« po potrebi kazalo seči tudi po komisarski upravi. DRAGO GAŠPERLIN V Jugoslaviji deluje danes okrog 50 večjih in manjših proizvajalcev lesno-obdelovalnih strojev in opreme za predelavo in obdelavo lesa: v teh obratih je zaposlenih približno 2.500 delavcev, katerih proizvodi se v čedalje širšem obsegu vključujejo v izvoz in tako konkretno prispevajo k reševanju sedanje krize. Žal smo v naši družbi šele z zadnjimi tako imenovanimi majskimi ukrepi ekonomske politike storili prve resne tržne korake za izhod iz sedanjih težav; še pomembnejši pa nas čakajo z reformo gospodarskega sistema na osnovi pričakovanih ustavnih sprememb. Ta reforma mora pomeniti predvsem naslednje: da OZD dejansko deluje kot samostojno podjetje in je s tem samoodgovorno za uspeh ali neuspeh; da je vodilo gospodarjenja dobiček; da se podjetje organizira po po- trebah proizvodnje in trga in ne po togo predpisanih družbenih receptih; da se omogoči poleg družbene lastnine mešana lastnina (tudi s tujimi partnerji) in da se bolj uveljavi v raznih oblikah zadružna in privatna lastnina. Vse to pa mora spremljati strateška usmeritev odprtosti v svet, kar pomeni, da v našem razvoju ne morejo imeti več prednosti in podpore od države blagoslovljene prioritetne dejavnosti, ampak tiste, ki bodo najprodornejše pri vključevanju v mednarodno delitev dela in pri razvoju tehnologije. In med te lesarstvo gotovo sodi. Iz govora, ki ga je imel podpredsednik Zvezne gospodarske zbornice Anton Krašovec na otvoritveni slovesnosti letošnjega sejam LESMA na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani, smo nalašč povzeli zgornji daljši citat, da bi tudi našim bralcem predočili vzdušje, ki preveva v tem času gospodarske dejavnike v matični republiki: po eni strani trezna zavest o težavah, s katerimi se sooča današnja gospodarska stvarnost, po drugi pa prav tako trdna pripravljenost na premeščanje obstoječih težav z uvajanjem tržnih zakonitosti in tehnoloških inovacij. Na letošnjem sejmu LESMA, ki je že 18. po vrsti in ki so ga odprli v ponedeljek (odprt bo do petka, 17. junija), sodeluje 205 razstavljalcev, od tega približno 50 odstotkov iz Jugoslavije, preostali pa-iz Avstrije, Belgije, Češkoslovaške, Danske, Italije, Kanade, Nizozemske, Zvezne rejaublike Nemčije, Sovjetske zveze, Švedske, Švice, Tajvana, Velike Britanije in Združenih držav Amerike. Kar zadeva posebej razstavljalce iz Italije, naj omenimo, da so tudi tokrat dobro zastopane zlasti nekatere firme iz dežele Furlanije-Julijske krajine. Tako razstavlja podjetje Trad-Trieste iz Trsta večji numerično krmiljen vertikalni rezkar, specialno robno lepilko z vrsto agregatov, večvretensko pretočno vrtalko in brusilko za robove; podjetje TRIMAC z Opčin je na sejmu prisotno s širokotračno brusilko, numerično krmiljenim rezkarjem in s »centrom« za izdelovanje oken; goriš-ko podjetje SOBEMA pa razstavlja večji sodobni rezkar japonske izdelave, robno lepilko, vrtalni stroj in širokotračno brusilko. Samo razstavo spremlja že tradicionalen program strokovnih srečanj, izmed katerih naj navedemo posvet na temo: »Možnosti in smeri razvoja jugoslovanske proizvodnje tehnološke opreme za predelavo in obdelavo lesa«, drugi posvet na temo »Računalniško podprto konstruiranje in projektiranje v lesarstvu« in pa podelitev priznanj »zlati spoj« za najboljše dosežke na področju dizajna pohištva. E. F. Italijanska tehnologija za jugoslovanske tovarne V Zagrebu se odvija 9. mednarodna razstava orodnih strojev in orodja BIAM, ki bo trajala do sobote (360 razstavljalcev iz 19 držav). V tem okviru bo zagrebško predstavništvo Italijanskega inštituta za zunanjo trgovino (ICE) priredilo danes, 16. junija, posvet o industrijski elektroniki, avtomaciji in robotiki, na katerem bodo sodelovali zastopniki priznanih firm kot Olivetti, Solari, Cavazzi, Marposs, Ero-Electronic in Mipot. Direktor zagrebškega urada ICE Gianfranco Tabai je simpozij uvrstil med pobude za poživitev industrijske kooperacije med italijanskimi in jugoslovanskimi podjetji: »To omogoča tudi kredit 550 milijonov dolarjev, ki ga je Italija odobrila Jugoslaviji in ga je treba začeti izkoriščati.« Kako? Po njegovem s tem, da italijanske firme pomagajo avtomatizirati jugoslovanske tovarne. Zagon kooperacije naj bi olajšala tudi liberalizacija jugoslovanske zunanje trgovine. Poglobitev splošnih gospodarskih odnosov med sosedama narekuje sicer tudi neravnovesje v trgovinski bilanci, ki se je letos še povečalo: v prvih 4 mesecih 1988 je po virih ICE izvoz iz Jugoslavije v Italijo poskočil kar za 50% do vrednosti okrog 600 milijonov dolarjev, hkrati pa je izvoz iz Italije v Jugoslavijo porastel le za 10,5% do vrednosti 370 milijonov dolarjev; italijanski trgovinski deficit nasproti Jugoslaviji se je zato povzpel na 228 milijonov dolarjev, kar je 15% več, kot je znašal ves lanski primanjkljaj. Italija, je dejal Tabai, je sicer zadovoljna z jugoslovanskimi pošiljkami, želi pa doseči ravnovesje. m ■ipiaBi im ■HIB ■ j : lili* iS9E ■IIlPiL i .SP pt !k. -So ...,. i i i ■■■i im lili 1!IP1||P | u * ■it....1J1 __.__, ^ aricoia v , banka Gori jpiiipj ■11 VAŠE O Fl šl M\ O/ NČ SREDN ve/B ZA INVESTICIJE 13. 6. 15. 6. URADNE KOTACIJE Generali 83900 83600 Lloyd 15600 14800 Lloyd risp 7010 6980 RAŠ 40000 39800 RAS risp 15300 15250 Sai 14800 14500 Sai risp 7100 7100 Montedison 1625 1691 Montedison risp 770 785 Pirelli 2490 2450 Pirelli risp 2490 2410 Pirelli risp. nc 1485 1480 Snia 1990 2095 Snia risp 1901 2000 Snia risp. nc 1055 1110 Rinascente 3610 3612 Rinascente priv 2133 2110 Rinascente risp 2320 2350 Premuda 1900 1909 Premuda risp 1850 1850 SIP 2155 2170 SIP risp 2200 2250 Bastogi 251 250 Comau 2190 2230 13. 6. 15. 6. Fidis 5640 5650 Gerolimich 86 87 Gerolimich risp 89 90 SME 1900 1920 Štet 2900 2870 Štet W 10 630 690 Štet W 9 375 400 Štet risp 2750 2720 Tripcovich 7490 7460 Tripcovich risp. nc 2665 2370 Att. Immobiliari 2595 2580 FIAT 8755 8670 FIAT priv 5515 5422 FIAT risp 5570 5505 Gilardini 11700 11800 Gilardini risp 9450 9650 Dalmine 210 208 Marzotto 4500 4480 Marzotto risp 4575 4490 Marzotto risp. nc 3650 3730 NEURADNO TRŽIŠČE I. C. C. u 570 580 SO. PRO. ZOO 950 950 Carnica Ass 11000 11000 15. 6. spr. % VEČLETNI BLAGAJNIŠKI ZAPISI BTP februar 1990 12,5% . . 103,8 —0,53 BTP april 1989 12% 101,8 — BTP februar 1989 12,5% . . 101,65 —0,05 BTP januar 1989 12,5% . . . 101,55 —0,05 BTP januar 1990 12,5% . . . 103,4 —0,10 BTP julij 1988 12,5% 100 — BTP maj 1989 10,5% 100,85 —0,05 BTP marec 1989 12,5% . . . 102 —0,05 BTP nov. 1988 12,5% 101 —0,35 BTP okt. 1988 12,5% 100,75 — BTPjanuar 1990 97,85 — ZAKLADNIŠKA KREDITNA PISMA CCT ECU 1982/89 13% . . . 107,2 —0,05 CCT ECU 1982/89 14% . . . 104 + 0,19 CCT ECU 1983/90 11,5% . . 107,8 —0,46 CCT ECU 1984/91 11,25% . 108,8 —0,37 CCT ECU 1984/92 10,5% . . 108,8 —0,37 CCT ECU 1985/93 9% 104,4 —0,38 CCT ECU 1985/93 9,6% . . . 106 —1,30 15. 6. spr. % CCT ECU 1985/93 8,75% . 103,4 —0,39 CCT ECU 1985/93 9,75% . 106,8 —0,93 CCT januar 1991 99,03 + 0,20 CCT julij 1993 94,75 + 0,05 CCT december 1990 .... 99,85 + 0,25 CCT februar 1991 99,1 + 0,25 CCT februar 1997 93 — CCT junij 1993 94,25 + 0,05 CCT marec 1991 99,1 — CCT november 1993 95,15 —0,57 CCT september 1993 94,05 + 0,05 CCT avgust 1992 97,95 + 0,26 CCT avgust 1993 94,6 + 0,64 CCT 1983/93 2,5% 91,85 —0,16 CCT avgust 1988 100,15 —0,05 CCT avgust 1990 99,2 + 0,05 CCT avgust 1991 100,15 — CCT avgust 1995 93,15 —0,16 CCT avgust 1996 92,5 — CCT april 1991 100,8 + 0,10 CCT april 1992 97,5 —0,05 CCT april 1995 92 —0,11 j—■ lil >> ____________________________15.6. spr. % ŽIVILSKA INDUSTRIJA - KMETIJSTVO Alivar....................... 8500 — Buitoni ..................... 8650 —1,81 Eridania..................... 3760 —0,79 Perugina..................... 4070 —0,48 ZAVAROVALSTVO • BANČNIŠTVO________________ Alleanza Ass.................. 44000 —1,16 Alleanza Ass. risp. por. . . . 44700 —1,75 Assitalia..................... 14710 —1,96 Ausonia ....................... 2355 —1,83 Latina Ass. ord............. 14450 —3,02 Generali Ass................ 83600 —0,59 Italia Ass.................. 10000 +0,20 Abeille .................... 85000 — La Fondiaria spa............ 59050 —0,92 La Previdente .............. 22290 —0,71 Lloyd Adriatico ........... 155001 —0,64 RAS fraz...... ............. 39700 —0,75 RAS risp. port.............. 15100 —1,73 Toro ord...................... 17000 —2,85 Unipol priv................. 15600 —4,87 Banca Comm. Italiana .... 1952 —0,91 Banco di Roma ............... 5025 +0,29 Credito Italiano ............ 1000 —0,09 Interbanca ord............. 14410 —0,72 Mediobanca.................. 16550 —1,19 PAPIRNA INDUSTRIJA - CEMENT_______________ Cart. Burgo ord............. 12990 —0,15 L'Espresso.................. 20200 —1,46 Mondadori .................. 18450 —0,26 Mondadori priv............... 7695 —1,34 Poligraf. Editoriale......... 4500 — Cementir .................... 2680 —0,70 Italcementi................ 100000 —0,19 15. 6. spr. % Unicem 17650 —1,94 Unicem risp 8350 —1,53 KEMIJSKA INDUSTRIJA - OGLJIKOVODIKI Calp 2350 — Fidenza Vetrar 1000 5730 —0,34 Italgas 1640 —0,60 Mira Lanza 41990 —0,49 Montedison 1000 1649 + 2,74 Montefibre 1499 —4,46 Pirelli 2450 —1,60 Pirelli risp 2380 —4,41 Recordati ord 7400 + 0,06 Saffa 6515 —0,22 Siossigeno 24690 —0,04 Snia BPD 1991 + 0,60 Snia Fibre 1292 —1,37 Snia Tecnopolimeri 3815 —1,03 TRGOVINA - KOMUNIKACIJE Rinascente 3598 —0,33 Silos Genova 538 + 5,28 Standa 18555 —1,04 Standa risp. port 6740 —2,03 Alitalia cat. A 2470 + 1,02 Alitalia priv 1449 —2,02 Italcable 10420, + 7,42 SIP 2150 —0,41 SIP risp. port 2220 — Sirti 7340 —0,13 ELEKTROTEHNIKA - FINANCE Ansaldo Trasporti .......... 4000 — Tecnomasio.................. 1550 —0,32 Bastogi................... 247,50 —1,49 15. 6. spr. % Bonifiche Siele ............ 26540 —0,26 Bonifiche Siele risp...... 8800 +0,22 CIR - Comp. Ind. Riunite .. 5255 —1,79 CIR risp..................... 2271 —1,90 Cofide....................... 5100 —1,18 Comau Finanziaria ........... 2205 +0,68 Editoriale SpA .............. 2740 —0,18 Euromobiliare ............... 6000 —0,16 Ferruzzi Agric............... 1410 +4,36 Fidis........................ 5610 —0,53 Fimpar ...................... 1151 +0,08 Finarte ..................... 3015 —1,14 Fiscambi Flolding............ 6580 — Fiscambi risp................ 1651 —4,28 Fornara ..................... 2004 —0,04 Gaio ....................... 28500 — Gemina....................... 1261 —1,56 Gemina risp.................. 1185 —1,25 Gerolimich..................... 87 +1,16 Gerolimich risp. port..... 88 —1,12 IFI priv.................... 14610 +1,94 IFIL fraz.................... 2945 —2,80 IFIl risp. port. fraz........ 1743 —0,57 Iniziativa Meta.............. 9970 —0,10 Iniziativa Meta risp......... 3560 —0,61 Italmobiliare............... 95900 —2,63 Pirelli & C.................. 4250 —0,11 Riva Finanziaria ............ 9190 —0,75 Sabaudia Finanziaria .... 1662 —2,52 Sabaudiarisp.no .............. 1005 —1,47 Saes......................... 1411 +0,42 SME .......................... 1880 —1,10 SMI Metalli................... 2010 — SMI risp...................... 1900 — SOGEFI........................ 4500 —2,80 Štet.......................... 2820 —1,22 Štet risp. port.............. 2701 +0,48 15. 6. spr. % Tripcovich 7490 Tripcovich risp. nc 2650 —0,97 NEPREMIČNINE - GRADBENIŠTVO Attiv. Immobiliari 2575 —0,77 Calcestruzzi 9600 —0,51 Cogefar 4500 —2,59 Del Favero 3630 —1,35 Grassetto SpA 8880 + 0,33 IMM Metanopoli 1015 + 0,19 Risanamento Napoli . . . 13080 —0,90 Vianini 2800 — MEHANSKA IN AVTOMOBIL. INDUSTRIJA Aeritalia ord 2110 —3,65 Danieli & C 4815 + 0,52 Data Consyst 8300 — Fiar SpA 12250 —0,80 Fiat ord 8661 —1,18 Fiat priv . . . . 5412 —0,97 Fiat risp . . . . 5570 — Franco Toši . . . . 13020 —2,54 Gilardini 11500 -•-1,70 Magneti Marelli 2539 + 0,55 Merloni . . . . . 1490 —0,66 Necchi ord 2200 —1,34 Olivetti ord 9650 —1,12 Olivetti priv 5414 —0,84 Pininfarina . . . . 8760 + 1,68 Rodripuez SpA 10000 — Safilo 5180 — Safilo risp . . . . 5190 + 2,77 Saipem . . . . 2000 — Saipem risp . . . . 2120 —1,44 Teknecomp 1090 + 0,92 15. 6. spr. % CCT april 1996 92,55 —0,11 CCT december 1990 .... . 101,95 —0,05 CCT december 1991 .... 99,85 —0,10 CCT december 1995 .... 93,2 — CCT december 1996 .... 93,15 —0,27 CCT ECU febr. 1994 103,7 —0,05 CCT ECU maj 1994 94,95 —0,05 CCT EFIM avg. 1988 .... 100,3 — CCT EN! avg. 1988 . 100,05 —0,10 CCT februar 1991 . 101,95 + 0,15 CCT februar 1992 98,7 —0,20 CCT februar 1992 9,8% . . 100 — CCT februar 1995 97,05 — CCT februar 1996 94,15 — CCT februar 1997 93 — CCT januar 1990 12,5% . . . 102,75 — CCT jan. 1990 BB 12,5% . 102,7 — CCT jan. 90 USL 12f5% . . 102,5 + 0,10 CCT januar 1991 101,9 + 0,15 CCT januar 1992 99,75 —0,05 CCT januar 1992 11% . 100,05 CCT januar 1996 94,3 —0,16 CCT januar 1996 IND 94,3 + 0,32 CCT januar 1997 IND 93,25 —0,21 CCT junij 1991 IND 100,9 + 0,10 CCT junij 1995 IND 92,45 — CCT junij 1996 IND 93,4 — CCT INAM jan. 89 12,5% . . 101,2 —0,20 CCT julij 1988 EM 83 99,95 ' CCT julij 1990 IND 99,15 + 0,06 CCT julij 1991 IND 100,15 + 0,10 CCT julij 1995 IND 94 CCT julij 1996 93,35 + 0,11 CCT maj 1991 IND 100,85 + 0,15 CCT maj 1992 95,7 — CCT maj 1995 IND 92,15 + 0,05 CCT marec 1996 92,7 + 0,11 CCT marec 1997 IND 92,6 -0,11 CCT nov. 1990 IND 99 —0,05 CCT nov. 1990 EM 83 . . . . 101,75 CCT nov. 1991 IND 100,25 + 0,10 CCT nov. 1995 IND 97,2 + 0,21 CCT nov. 1996 IND 92,5 —OJ6 CCT oktober 1993 IND 96 + 0,1° CCT okt. 88 EM 83 100,55 + 0,05 CCT oktober 1990 IND ... . 99,05 + 0,3° CCT oktober 1991 IND ... . 100,1 + 0,05 CCT oktober 1995 IND ... . 92,8 —0,22 CCT oktober 1996 IND 92,55 —0,05 CCT sep. 1988 EM 83 . . . . 100,3 —0,1° CCT sep. 1990 IND 99,25 + 0,05 CCT sep. 1991 IND 100,2 + 0, CCT sep. 1995 IND 92,95 —0,05 CCT sep. 1996 IND 92,6 —0,'D CTS marec 1994 IND 71,8 —OJ* ED SCOL 1975/90 9% 103 ED SCOL 1976/91 9% 102 ED SCOL 1977/92 10% . . . 103,5 REDIMIBILE 1980 12% . . . 107,1 + 0,0y RENDITA — 35 5% 77,8 Pomembno srečanje v Špetru Manjšine naj postanejo šola sožitja med evropskimi narodi Od četrtka do četrtka Ministrova »pomota« ------- Stanislav Renko----- ŠPETER — Predstavniki slovenske manjšine iz videmske pokrajine so se preddnevi srečali s predstavniki italijanske manjšine iz Kopra in Istre. Na okrogli mizi, ki so se je udeležili člani Skupine 88 med katerimi je bil tudi njen pobudnik Franco Juri, predsednik skupnosti "Gramsci" iz Kopra Aurelio Juri, predsednik samoupravne interesne skupnosti za šolstvo in kulturo Sergio Settomini in druge pomebne osebnosti manjšinskega dogajanja z obeh strani meje, je prišla do izraza predvsem potreba po pogostejših stikih in soočanjih o problemih, ki so značilni za obe manjšini. V imenu Slovencev iz videmske pokrajine sta govorila Jole Namor in Ferruccio Clavora. Med povabljenci so bili tudi poslanec Lizzero, predsednik in predstavniki tolminske SZ Simčič, Uršič in Likar. Udeleženci okrogle mize so med drugim ugotavljali, da ni več mogoče pojmovati narodnih manjšin kot most med državami, temveč morajo postati odprta pot za komuniciranje; manjšine naj torej postanejo neke vrste šola za sožitje in »evropeizem«, predvsem pa jim je treba zagotoviti enakovredno zakonsko in ustavno obravnavanje. Za to, da se lahko nemoteno razvijajo, potrebujejo manjšine predvsem ustrezna sredstva, večinski narod pa bi moral premostiti zastarele shematizme in omejeno lokalistično pojmovanje obstoja manjšin. Govorniki so skušali tudi zaslediti podobnosti, ki so skupne obema manjšinama, prav tako kot so jim skupne težnje in potrebe po lastnem uveljavljanju, zlasti na področju, ki ga označujejo kot srce Evrope. Vendar pa je bilo mogoče iz posameznih posegov razbrati tudi razlike, ki so značilne za vsako manjšino, saj so prav razlike tiste, ki spodbujajo željo po obojestranskem spoznavanju. Slovenska manjšina v videmski pokrajini in italijanska manjšina v Istri se razlikujeta predvsem zaradizakponskega in ustavne- ga obravnavanja osrednjih vlad. Slovenci v Benečiji niso uradno priznani kot manjšina in torej ne uživajo nobene oblike zaščite. Udeleženci okrogle mize pa so prav ob tej bistveni razliki ugotavljali, da kljub vsemu obstajajo področja na katerih bi bilo mogoče razviti plodno sodelovanje. Teme so sicer le okvirno navedli, izrazili pa so željo, da bi jih v bodoče še poglobili in razvili ter udejanili. Poleg uradnega dela srečanja so se gostje in gostitelji posvetili tudi manj zahtevnim dejavnostim. Priredili so izlete v okolico Vidma in Špetra, obiskali so tamkajšnje slovenske kulturne centre, sprejeli pa so jih špetrski župan Firmino Marinig in župan iz Dreke Maurizio Namor, odbornik Lino Dugaro ter predsednik in tajnik SKGZ za videmsko pokrajino Černo oziroma Clavora. Edina črna pika tega pomembnega dogodka, ki bi moral biti po mnenju organizatorjev deležen večje pozornosti, je bila pičla udeležba. Ko sila kola lomi Kako še človek spremeni pred odločilnimi izbirami in dejanji! Zgovoren študent začne na izpitu jecljati in se tresti kot šiba na vodi. Pa je drugače tak, da bi bika mahnil... Ponižen družinski oče postane pred policajem, ki mu grozi z globo, pravi nesramnež in se vede kot izkušen huligan. Kronični počasnež dirja na usodni vlak, ki že odhaja, kot znan tekač. Lahko bi naštevali še in še. Tudi politiki so ljudje, zanje pa so volitve ključni trenutek. Poglejmo jih med akcijo! Ošabni gospod deli med ljudmi letake kot strežnik pred cerkvijo. Italijanski kandidat se pojavi pred slovenskim občinstvom in mu iz ust privre (čeprav nerodno) govorica dedov. Srečaš ga, ko z jezo pravi, da nam ne bo razlagal resnic ne frak in ne talar (in niti partijski trliž), potem se poslovi in v vsej svoji skromnosti pove, da je le on odrešenik, ki bo popeljal naše pleme v boljši čas. Moraliziranje, moraliziranje! V politiki, v družbenem življenju, skratka, povsod, kamor hudič lahko stegne svoje kopito. Tako govori na shodih; do včeraj pa so vsi vedeli, da je pravi čarovnik. Papirje in odločitve je tako mešal, da se je obrnilo vse v njegovo korist. Še v moš-tranco bi dal pet in iz nje vzel deset (lir ali pa valuto). Marsikdo se spremeni v mavrico. Za vsakega ima drugačno barvo in drugačno besedo. Takšni so hudo nevarni, ker postanejo ene same in žveplene barve šele potem, ko jih izvoliš. Marsikdo je seveda manj spreten in takoj razumeš, pri čem si. So pa taki, ki jih je narava obdarila z večjim igralskim kot pa političnim talentom. Železno pravilo je seveda to, da je vsak pridobljeni glas zlato. Kdo Pa bi se ne spremenil, potuhnil, Preoblekel, sprenevedal, lagal itd. za mošnjo zlatnikov? Pa ne bodimo tako pišmeuharski.Ni vsa politika umazana. Niso vsi politiki barabe. Mi gledamo in seciramo le zato, da bi ločevali (kolikor nam pač pomagata vid in bog) ljulko od plevela. V Piranu zaprt promet Le kam s pločevino? PIRAN - Od srede, 15. junija, do konca avgusta bodo tudi letos (peto leto zapovrstjo) v Piranu zaprli promet. Čeprav so nekateri piranski občani lani sprožili ustavni spor in je Ustavno sodišče SRS razveljavilo dve določili, pa omenjeni odlok v bistvu letos ne bo spremenjen in bo torej povsem podoben lanskemu. Nove so samo cene (sto do 150 odstotkov višje kot lani) in uveljavljeno določilo, da bodo za domačine rezervirali površine, ki so nekako bliže mestnemu jedru. Gre za Ulico IX. korpusa (kjer je na voljo 55 parkirišč), za parkirišče pri Obzidju (65 parkirišč), za manjše parkirišče pred Piranom, pri letnem kinu (55 mest) in za parkirišče pri osnovni šoli Cirila Kosmača (50 mest), kjer bodo krajani lahko parkirali, če si bodo na krajevni skupnosti pridobili ustrezno dovolilnico in zanjo vsak mesec plačali 10 tisoč dinarjev (oziroma 25 tisoč za sezono). V kolikor Pirančani tega ne bodo hoteli plačati, se bodo morali pač znajti, ali pa bodo lahko parkirali na velikem parkirišču pred Piranom (612 parkirišč), kjer pa bodo letos parkiranje računali 2000 dinarjev za parkiranje do 12 ur, 3000 din za parkiranje do 24 ur in 20 tisoč dinarjev za parkiranje do sedem dni. S tem bodo avtomobile tudi zavarovali, kajti nemalo občanov se pritožuje, da jim je doslej še vsako leto v času poletnega prometnega režima kdo poškodoval avto. Skupaj bodo torej Pirančani in turisti imeli na voljo 837 parkirišč - po prepričanju mnogih premalo za vse, ki bodo hoteli tu parkirati. Mnogi se tudi že sprašujejo, kaj bodo storili, če kljub mesečnemu plačilu ne bodo dobili parkirišča, oziroma kako naj se vsi Pirančani stisnejo na zanje razpoložljivih 225 parkirišč, saj bi jih potrebovali vsaj trikrat več. Ali drugače - kam naj gredo turisti, če jim meščani ne bodo zagotovili prostora. Odlok je, kot kaže, uspešno prestal izpit na Ustavnem sodišču SRS in je napisan bolj ali manj brezhibno. Vprašanje je le, kateri mojster bo znal razporediti vsa vozila, namenjena v to spomeniško zaščiteno mestece. Po predlaganem ceniku (tega morajo še potrditi na torkovi seji skupščine SKIS) bo parkiranje v samem Piranu do ene ure zastonj, za čas parkiranja do dveh ur naj bi odšteli 2000 din, do treh ur - 3.500 din, do štirih ur - 4.500 din, do petih ur - 5.000 din, do šestih ur - 7.000 din in do 24 ur - 12 tisoč dinarjev. Kdor bi izgubil nadzorno kartico pa bi moral plačati 50 tisoč dinarjev. BORIS ŠULIGOJ V piranski občini je manj turistov kot v preteklosti PIRAN-POREČ — V prvih petih mesecih so v piranski občini ustvarili 320 tisoč turističnih prenočitev, kar je celo za 3,8 odstotka več, kot v istem lanskem obdobju. Od tega je bilo 196 tisoč prenočitev tujih gostov ali 2,2 odstotka več in 124 tisoč prenočitev domačih ali 6,4 odstotka več. Doba bivanja se je s štirih dni znižala na 3,8 dneva. Če bi jemali samo podatke prvih petih mesecev, bi zagotovo imeli izkrivljeno podobo o turistični predsezoni ob morju. Kajti po podatkih turistične informativne pisarne iz Portoroža je bil obisk v prvi polovici junija precej slabši in sicer v povprečju 10_do 15 odstotkov. Še bolj so ti podatki očitni v Poreču, oziroma v delovni organizaciji Riviera iz sozda Plava Laguna, ki ima ves poreški in del ostalega istrskega turizma. V petih mesecih so tu ustvarili en milijon in 43 tisoč prenočitev, kar je celo 19 odstotkov več kot v istem lanskem obdobju, junija pa je obisk nenadoma občutno padel. V prvih dveh tednih kar za 18 odstotkov. Trenutno je v Poreču nekaj čez 30 tisoč gostov, kar pa je celo za tretjino manj. To pa najbolj zaradi praznikov (binkošti), ki so bili letos v maju lani pa v juniju in zaradi česar so primerjave tako nenavadne. Vendar za slabši junijski obisk v Poreču ne krivijo samo take razporeditve praznikov, navajajo še druge razloge. Gre predvsem za dogajanje na svetovnem turističnem trgu. Zaradi stavke tudi naš zadnji četrtkov zapis, 9. t. m., ni mogel biti objavljen. Po stavki pa zaradi redakcijskih pomislekov glede zelo verjetnega nesmisla našega nasveta županu, naj z vztrajanjem na psovki »s'ciavi« spremeni dosledno tudi zadnja dva zloga priimka Biloslav, nosilca katerega je svečano sprejel na županstvu. No, medtem pa smo zvedeli, da je isti župan javno potrdil, da žaljivke ne bo priklical, saj da mu je že kot otroku njegova mati vedno govorila le o »s'-ciavi del Carso«. In ne le ona - kar precej obilen sloj tržaških meščanov-fašistov pred fašizmom - naj dodamo - in ne samo v tem, ampak tudi v prejšnjem in prejšnjih stoletjih pod habsburško zaščito z izjemo Nazaria Saura, ki ga je koprsko sodišče leta 1912 (kot smo pred tedni vnovič omenili) zelo milo kaznovalo, ker je z županovo žaljivko zmerjal potnike na ladjici za Koper. Zgodilo pa se je tudi, prejšnjo nedeljo, nekaj, kar je »Ta mičken« na prvi strani poročal prejšnji ponedeljek pod naslovom »DRŽAVA JE POČASTILA MUČENCE FOJB«. Seveda pri bazov-skem jašku, imenovanem ŠOHT, ko je sam liberalni obrambni minister položil venec pred znani »lapidarij« z zloglasnimi podatki o vsebini na hitro pokritega jaška, za katerega je v neki predlanski oddaji RAI 2 sam predsednik tržaškega deželnega inštituta za zgodovino osvobodilnega gibanja povedal, da vsebina ni raziskana in da iz jaška ni bilo potegnjeno nobeno truplo. Svečanost je bila zaradi obletnice 12. junija 1945, ko so se morale enote JLA zaradi ljubega miru umakniti iz Trsta in Gorice. Minister na svečanosti ni govoril z neprepričljivo obrazložitvijo njegovih liberalnih pristašev, da se je hotel izogniti očitkom v zvezi s predvolilno kampanjo, a je že sam njegov prihod njegova stranka vanjo vključila, on pa jo zabelil z dovolj predvolilno izjavo za tisk ob sklicevanju na neke besede samega sedanjega predsednika republike. Izraža se torej kot politikant, saj bi se moral kot član državne vlade pred prihodom v Bazovico najprej zanimati za uradne dokumente o vsebini »Šoh-ta«. Če bi to storil, bi zvedel, da je doslej o »fojbah« objavljen en sam uradni dokument, in sicer - kot smo v teh zapisih že večkrat omenili - v zloglasni, pretežno lažnivi knjigi bivšega župana Bartolija, da je bilo - po bitki za Trst - od 220 civilnih trupel v vseh kraških breznih najdenih - identificiranih le 61, katerih imena niso bila nikoli objavljena kljub neštetim pozivom v našem dnevniku in drugih javnih občilih. Neuradno je leta 1946 omenil imena štirih trupel tedanji tržaški dnevnik »La voce libera« in da so našli po omenjenih uradnih podatkih skupno devet civilnih trupel, in sicer več kot sto kilometrov daleč od Bazovice. V Bartolijevi knjigi naj bi bilo namreč ime kraja »MONTE TA-MOR«, ime »fojbe« pa ENUS Dl BA-LANCETO. Kdor se je potrudil z iskanjem kraja na zemljevidu naše dežele, je lahko ugotovil, da je ta kraj okrog dvajset kilometrov severozahodno od Pordenona! In tja bi moral minister na polaganje venca, ne pa v Bazovico! Kako zelo se je zmotil! Toda, morda bo kdo vprašal: kaj pa ostala trupla? Niti tistih (šestdeset) ni pri Bazovici, po »uradnih podatkih« v Bartolijevem »uradnem« seznamu so v neki kraški jami pri Hruševici pri Štanjelu. Na objavo identificiranih imen pa javnost in sorodniki že čez 40 let zaman čakajo. Sicer pa je - kot smo brali - sam minister imel v nedeljo priliko zvedeti vsaj za eno ime, ko mu je neki udeleženec komemoracije rekel, da v »Šohtu« leži »njegov sorodnik«. Zakaj ga ni vprašal za ime in priimek, če mu je že povedal, da je bivši mornar, star 64 let in odlikovan kot nacistični taboriščnik? Sam župan, ki je, kot kaže, bil v nedeljo edini govornik, pa je s svojim ultranovofašističnim izbruhom dosegel višek, ko je dejal, da bi se morala pred bazovskim »Šohtom« pokloniti najprej italijanski, nato pa še jugoslovanski predsednik republike po zgledu bivšega nemškega kanclerja Brandta na grobovih poljskih žrtev nacizma. Zares: Kdaj bo kak predsednik rimske vlade ali njen minister pokleknil pred grobovi na pokopališču na Rabu umrlih slovenskih in hrvaških otrok, žena in starcev? To vprašanje zastavljamo zaman v teh zapisih že drugič ali tretjič. Morda pa je obrambni minister začel v nedeljo s komemoracijami grobov brez procesov pokončanih fašistov leta 1945 v naši deželi in jih bo nadaljeval v drugih, zlasti severnoitalijanskih deželah? Zgodovinarji so ugotovili, da jih je bilo tam pokončanih najmanj stokrat več kot v naši. Ga bo spremljal predsednik republike, saj mu bo obrambni minister prenesel nedeljsko javno izročeno zahtevno samega ultranovofašističnega melonarskega prvega sedanjega tržaškega meščana, za katerega je celo »Ta mičken« zapisal, da je bil po mnenju nekaterih njegovih poslušalcev njegov govor »troppo provocati-vo«? Sicer pa prevladuje mnenje, da bo treba vsaj do 50-letnice zmage nad fašizmom - če ne že prej - temeljito poskrbeti, da bo stoletnega zmerjanja s »s'ciavi« za vselej konec. Prav tako pa tudi-z ministrskimi predvolilnimi pro-vokacijskimi komemoracijami kaznovanih fašističnih zločincev. Na trgu program »Stella maris« IZOLA — V teh dneh bo Delamaris ponudil trgu prve izdelke iz novega programa »stella maris«, ki pomeni enega najpomembnejših programov pri prestrukturiranju ribje predelovalne industrije, ki naj bi postopoma zamenjal sedanje klasične konzerve. Gre za izdelke višjega kakovostnega razreda. Tako bodo v kratkem ponudili sardine v olivnem olju, lastnem soku in pikantno sardino, tuno v olivnem olju in z zelenjavo, dve vrsti skuš z zelenjavo in dve vrsti ribjih paštet. Program bodo dopolnili tudi s ponudbo koniekcioniranih školjk in z marinadami, kasneje pa tudi z drugimi na pol in pripravljenimi ribjimi izdelki. Poleg večje kakovosti (to se bo poznalo seveda tudi na ceni) za program »stella maris« velja tudi slovo od klasične embalaže in dizajna. Stella maris naj bi tako postala nova blagovna znamka za morski proizvodni program. L U. TOT COLLEEN McCULLOUGH Prevedla Breda Konte !,: ■ ..Modre oči so se otroško vprašujoče zazrle v Mickov obraz, ^Jih se je zrcalil strah. Žalostna usta pa so ostala odprta. »Kaj pa je narobe, Mick?« je vprašal. »Kakšen pa se ti je zdel sendvič s klobaso. Si ga sploh dovolj dolgo v ustih, da bi ugotovil, kakšnega okusa je, . drobna gubica na levi strani Timovih ustnic je zadrgetala, le zaprl usta in s prestrašenim začudenjem pogledal Micka. . »Dober je bil, Mick,« je počasi odgovoril. »Okus je bil °. drugačen, vendar je bil dober.« , jM^k je bruhnil v smeh in v trenutku so se vsi zvijali od i ?°lze so jim tekle po licih, z rokami so udarjali po °lelih stegnih in lovili sapo. »Oh, Kristus, Tim, si pa res trčen! Harry meni, da si vreden l Šestdeset centov od funta, jaz pa sem rekel, da jih nisi n h11 k0* deset in po tem, kar se je zgodilo, sem prepri- ’ aa imam prav. Nikakor nisi vreden več kot deset centov > Kta' poba!<< Til? ^ pa ie narobe?« je ves zmeden vprašal Tim. »Kaj sem ijjj, ' Vem, da nisem vreden celega funta, Mick, to dobro »Če tvoj sendvič ni imel okusa po klobasi, po čem pa ga je imel?« se je zarežal Mike. »No, ne vem...« Timove zlate obrvi so se nagubale, ko se je na vsak način poskušal zbrati. »Ne vem! Imel je pač drugačen okus.« »Razpri ta zadnji košček, ki ga še imaš, in si ga dobro oglej, poba.« Timove oglate, izredno lepo oblikovane roke so nerodno razprle oba koščka kruha. Zadnji košček klobase je bil brezobličen in zmečkan, njeni robovi pa so bili videti sluzasti in lepljivi. »Poduhaj!« mu je ukazal Mick, pogledal okrog po onemoglih tovariših in si s hrbtno stranjo dlani obrisal solzne oči. Tim je poduhal, nosnice so se mu razširile in nagubale, potem pa je kruh odložil in se z zmedenim začudenjem zazrl vanje. »Ne vem, kaj je to,« je rekel s pomilovanja vrednim glasom. »Govno je, ti bučman!« mu je s studom odgovoril Mick. »Kristus, kako si omejen! Kaj še vedno ne veš, kaj je, tudi potem, ko si ga poduhal?« »Govno?« se je kot odmev oglasil Tim in strmel v Micka. »Kaj pa je to govno, Mick?« Vsi so spet bruhnili v smeh, medtem ko je Tim obsedel s preostalim koščkom sendviča v rokah. Opazoval jih je in potrpežljivo čakal, da si bo kdo toliko opomogel, da bo lahko odgovoril na njegovo vprašanje. »Govno, moj dragi Tim, je velik debel kos dreka!« je zatulil Mick. Tim se je zdrznil in pogoltnil slino. Ves zgrožen je odvrgel kruh, začel je viti roke in nekako zlezel sam vase. Vsi so se hitro odmaknili od njega, ker so se bali, da bi jih pobruhal, vendar tega ni storil. Le sedel je tam in ves žalosten strmel vanje. Spet se je zgodilo. Znova je naredil neumnost in vse spravil v smeh, vendar ni vedel, kaj je bilo to, zakaj je tako smešno. Oče bi mu rekel, da mora biti »čuječ«, karkoli že to pomeni, toda on je le z veseljem pojedel sendvič s klobaso, ki v resnici ni bil sendvič s klobaso. Rekli so, da je to kos dreka, toda kako naj ve, kakšnega okusa je kos dreka, ko ga pa še nikoli ni okusil? Kaj je tako smešnega? Želel si je, da bi vedel, na vso moč si je želel, da bi vedel, da bi se lahko smejal z njimi in da bi razumel. To mu je vedno povzročalo največjo žalost, to, da se je zdelo, da nikoli ničesar ne razume. Njegove velike, modre oči so se napolnile s solzami, obraz je imel spačen od bolečine in začel je jokati kot majhen otrok. Glasno je hlipal, še vedno vil roke in se obračal stran od njih. »O ti moj bog, kakšne umazane barabe ste!« je zagrmelo staro dekle, ki se je kot harpija pojavila pri zadnjih vratih, da so rumene in škrlatne mačehe kar plesale okrog nje. Stopila je k Timu, ga prijela za roke in ga potegnila kvišku, medtem ko je z ledenim pogledom bolščala v može, ki so se počasi začeli trezniti. »Stopi z menoj noter, ljubček, da ti dam nekaj, kar bo pregnalo zoprni okus,« ga je tolažila, ga trepljala po rokah in gladila po laseh. »Vi pa,« je zasikala in tako divje pogledala Micka, da se je ta umaknil korak nazaj, »upam, da boste vsi padli v kanal, z zadnjico naprej, na kakšno lepo koničasto ost! Bičati bi vas bilo treba za to, kar ste storili, barabe! Glejte, Harry Markham, da boste danes končali z delom, sicer ga sploh ne boste končali! Nikdar več vas nočem videti!« Knjiga bo v kratkem izšla pri ZTT v zbirki »Prevodi« Ostra obsodba komunistov Župan solidaren z bolniki tuberkuloznega oddelka Aleš Lokar (SSk): Politika je zmes idealizma in realizma »To, kar se te dni dogaja v bolnišnici Santorio pod Obeliskom, je prava sramota za omikani Trst.« S temi besedami je 55 bolnikov oddelka za tuberkulozo sprejelo župana Staffierija, ki je včeraj dopoldne hotel osebno preveriti položaj. Dogodki so znani: Krajevna zdravstvena enota bi te bolnike hotela takoj vseliti v prostore, kjer je bila prej kirurgija, na njihovo mesto pa premestiti okrog osemdeset kroničnih bolnikov. Pljučni bolniki se temu sklepu protivijo, ker trdijo, da novi prostori niso zadovoljivo obnovljeni. Od 28 sob jih je le osem prebeljenih, hodniki, pomožni prostori in sanitarije pa so v razpadajočem stanju. Vseh 55 bolnikov je že pred desetimi dnevi poslalo sodišču prijavo, v kateri utemeljujejo svoje stališče. V ponedeljek se je njihova delegacija srečala s predstavniki upravnega odbora KZE, ki je svetovalcu Di Paceju poveril posredniško vlogo. Kaže, da je že prišlo do kompromisnega dogovora (nekaj bolnikov naj bi se preselilo takoj, KZE pa naj bi se obvezala, da v dveh tednih konča z deli), ko je podpredsednik KZE Pangher nepričakovano "udaril po mizi". V torek je vstopil na ftiziatrični oddelek v spremstvu karabinjerjev, ki so bolnikom zažugali, da se morajo preseliti, ker jih bodo drugače prijavili sodišču zaradi prekinitve javne službe. Zahtevali so tudi imena "voditeljev" protesta. »Naravnost nezaslišana je bila aroganca, s katero je nastopil podpredsednik Pangher,« nam je povedal neki bolnik. »Biti bolan in to več dolgih mesecev, je že samo po sebu hudo. Da pa poleg tega ravnajo z nami kot s predmeti, je naravnost nečloveško. Saj nismo zahtevali nič posebnega, le to, da preuredijo prostore, preden nas vselijo.« Njihovo stališče je včeraj podprl tudi župan, ki jim je izrazil solidarnost in obljubil, da bo skušal urediti spor. Bolniki so predvčerajšnjim prekinili gladovno stavko, obljubljajo pa, da jo bodo spet začeli, če se na oddelku spet pojavijo karabinjerji. Ti nezaslišani dogodki so odjeknili včeraj tudi na tiskovni konferenci, ki so jo o vprašanjih zdravstva sklicali komunistični kandidati za Deželo Monfalcon, Minutillo in Pessato. Sramotno je, so poudarili, da odgovorni pri KZE s karabinjerji ustrahujejo bolnike. Sicer pa je negativna ocena komunistov globalna, začenši z izvršilnim načrtom za tržaško zdravstvo. Komunisti so prepričani, da ga bo deželna uprava močno okrnila in da ga odbornik za zdravstvo Manzon hrani v predalu predvsem zaradi volitev, da pač ne bi škodil svojemu strankarskemu tovarišu in predsedniku tržaške KZE Bevilacgui. Aleš Lokar, nosilec kandidatne liste Slovenske skupnosti za tržaški občinski svet, se je rodil v Ajdovščini pred 53 leti. Pred dobrimi 40 leti se je preselil v Trst, kjer je maturiral kot priva-tist na takratni "realni". Po diplomi na fakulteti za kemijo je poučeval na raznih univerzah: najprej v Trstu, nato v Anconi, pa še v Urbinu in končno v Vidmu, kjer je sedaj docent marketinga in direktor Inštituta za gospodarstvo in finance. Že celih deset let zastopa Slovensko skupnost v tržaškem občinskem svetu, kjer je bil tudi nekaj let odbornik. Deset let dela v občinskem svetu in odboru so kar lepa doba, sedaj pa vas čaka nov, petletni mandat. Tudi glede na vaše poklicne obveznosti vam verjetno ni bilo lahko pri srcu, ko ste sprejeli novo kandidaturo. Res, upal sem, da bo stranka našla drugega kandidata, takrat smo se dogovarjali s prof. Samom Pahorjem, ki je potem, kot znano, izbral drugo pot Fanfani v soboto na odprtju novega avtocestnega odseka V soboto opoldne bodo odprli za promet prvi odsek nove avtocestne obvoznice, ki bo povezovala Novo pristanišče in Sedmi pomol z drugim avtocestnim odsekom, ki se bo začel pri Sv. Ani. Do jeseni bodo lahko po novem odseku vozili le osebni avtomobili, s prvim septembrom pa po vsej verjetnosti tudi težka vozila. Sobotne slovesnosti ob odprtju se bo udeležil tudi minister za proračun in za gospodarsko načrtovanje Amintore Fanfani, ki se bo nato udeležil predvolilnega shoda deželnega vodstva Krščanske demokracije. Slavnost skupno prirejajo Dežela, tržaška Občina in državno cestno podjetje ANAS. S tem v zvezi je prišlo v zadnjih dneh do polemike med deželno upravo in tržaškim listarskim županom Staffierijem, ki je na vsak način zahteval, da bi odprtje novega avtocestnega odseka priredila Občina brez "vmešavanja" deželnih oblasti. Glavno besedo na sobotni slovesnosti pa bo imela Dežela, ki jo bosta po vsej verjetnosti zastopala podpredsednik Car-bone in odbornik za finance Rinaldi. Ob 90-let niči K D Slovan na Padričah Bogata razstava starih dokumentov Ob svoji 90-Ietnici nadaljuje KD Slovan s Padrič ciklus etnografskih in dokumentarnih razstav, ki so vzbudile med občinstvom veliko zanimanje. Pred tremi leti je društvo pripravilo razstavo starega kmečkega in drugega orodja. Slike in opisi najzanimivejših in redkih predmetov so danes shranjeni v dokumentarnem in etnografskem arhivu v Vili Manin pri Passarianu. Lani je KD Slovan priredilo razstavo starega ženskega perila, letos pa so njegovi člani pripravili bogato in obsežno razstavo dokumentov s Padrič. Naslov razstave je »Grgičev križ«, to pa zato, ker so se v starih časih ljudje podpisovali s križem, križ pa je tudi simbol težkega življenja, ki ga dokazujejo tudi razstavljeni dokumenti. Razstava bo razdeljena v posamezne sklope. V prvem sklopu so razstavljeni najstarejši dokumenti. Največ je pobotnic, to je kupoprodajnih pogodb, posojil, dediščin, dot, daritvenih prispevkov itd. Najstarejši dokument je iz leta 1790, gre pa za posojilno pogodbo med Padričarjem in nekim Bertonom iz Boršta. Med pobotnicami je tudi pogodba, h kateri je priložen zemljiški list, ki ga je izdelal Peter Kozler, avtor prvega zemljevida Slovenije. Med raznimi sklopi dokumentov naj^ omenimo zanimive dvojezične poštne akte občinskega poštnega in brzojavnega urada in dokumente katastrskega davčnega urada. Dokumenti dokazujejo, kako je bila dvojezičnost uveljavljena ob koncu prejšnjega stoletja tja do let 1920/25. Razstava bo v soboto v skednju pri starem vodnjaku v središču vasi. Nastopil bo MPZ Tabor. Uradno odprtje bo ob 20.30. Premor velja (zaenkrat) za šole, kjer bodo volišča Zaradi volitev bodo šole zaprte šest dni Maturante čaka v prihodnjih tednih še poslednji napor, ki se bo začel danes s pisnim izpitom iz slovenščine. Na slovenskih višjih šolah bo opravljajo zrelostne izpite skupno 134 kandidatov (lani jih je bilo 132), in sicer: 33 (lani jih je bilo prav toliko) na znanstvenem liceju Prešeren, 8 (lani 4) na klasičnem liceju, 45 (lani 48) na TTZ Žiga Zois - merkantilna smer, 10 (lani 9) na oddelku za geometre, 16 (enako kot lani) na učiteljišču Slomšek in 22 (enako kot lani) na poklicnem zavodu J. Stefan. Poleg tega se danes začnejo tudi male mature na vseh nižjih srednjih šolah. Zaradi upravnih volitev 26. in 27. junija je še nekaj negotovosti glede rednega poteka zrelostnih izpitov. Šolski skrbniki so napovedali, da bodo šole, v katerih bodo volišča, zaprte kar šest dni zaporedoma, se pravi od petka 24. do srede 29. junija. Premor bo brez dvoma znatno podaljšal celoten potek matur, na šolah z večjim številom maturantov pa bo treba na rezultate čakati nemara do avgusta. Šolski skrbniki iz Trsta, Gorice, Vidma in Pordenona bodo v prihodnjih dneh dokončno potrdili, ali bo premor veljal samo za šole, kjer bodo volišča ali pa kar za vse šole. Danes nadaljujemo z objavo učnega uspeha na TTZ Ž. Zois in na oddelku za geometre. TRGOVSKI TEHNIČNI ZAVOD ZOIS 1. A. č.: Vesna Buscemi, Adriana Ciuk, Michela Emanuela Feletti, Monica Micali, Mojca Milič, Barbara Pa-vat, Tanja Puric, Tamara Raseni, Elia-na Scabar, Tanja Škabar. Šest dijakov ima popravne izpite, štirje dijaki so bili odklonjeni. 1. B. r.: Samo Adam, Massimo Bari-ni, Silvia Bartoli, Stefano Biekar, Sandro Buzzi, Tatjana Chieppa, Tamara Cibic, Michela Flego, Ravel Gombač, Tamara Gregori, Sašo Kubošek, Stefano Leghissa, Cristian Rodella. Sedem dijakov ima popravne izpite, dva dijaka sta bila odklonjena. 1. C. r.: Igor Bizjak, Saša Kossutta, Marco Debeljuh, Ilaria Giorgi, Daniel Gulich, Eriča Inamo, Elizabeta Kraljič, Alenka Mozetič, Damiana Olenik, Mi-riam Ota, Diego Pečar, Massimiliano Pertot, Martina Pettirosso, Kristjan Rebula, Dimitrij Rosso, Tanja Seganti, Marco Škabar, Lucia Tersar. Štirje dijaki imajo popravne izpite, dva dijaka sta bila odklonjena. 1. Č. r.: Deborah Colja, Aleksij Cos-ma, Valentina Cossutta, Samanta Gruden, Laura Pettorosso, Betty Rebula, Bogdan Stopar, Sabina Zega, Mateja Zidarič. Sedem dijakov ima popravne izpite, štirje dijaki so bili odklonjeni. 2. A. r: Barbara Bachi, Aljoša Bla-son, Tatjana Canziani, Katerina Citter, Daniela Coren, Matija Danev, Sabrina Gez, David Kralj, Dimitrij Luxa, Tere-sa Marzetti, Tanja Mauri, Susanna Rebula, Susanna Sancin, Erika Skerk, Robert Zenic, Erika Žerjal. Pet dijakov ima popravne izpite, ena dijakinja je izstopila. 2. B. r.: Lara Bozieglav, Nataša Bu-san, Sonia Cattonar, Elena Colja, Davide Glavina, Susanna Gombacci, Damir Kralj, Barbara Manzin, Tamara Osi, Marko Ota, Ivanka Pahor, Nataša Rebula, Katia Santin, Lorenza Strain, Marco Tul, Kristina Vodopivec, Edvard Žerjal. Pet dijakov ima popravne izpite, en dijak je bil odklonjen. 2. C. r: Christian Arena, Edi Bosich, Daniela Lrcsciani, Igor Ciacchi, Clau- dia Coslovich, Vasja Cuk, Tanja Gruden, Borut Marc, Andrea Pugliese, Barbara Sardo, Marta Sirza, Rodolfo Stanissa, Alessandro Stefani, Roberta Sullini, Savina Žbogar, Anna Živec. Šest dijakov ima popravne izpite, šest dijakov je bilo odklonjenih, en dijak je izstopil. 3. A. r.: Martina Giorgi, Carmen Guštin, Damjan Kosmač, Lara Masten, Elena Parovel, Bruna Pieri, Anita Raseni, Giuliana Rebecchi, Renato Sancin, Alex Smotlak, Milena Smotlak, Ingrid Stanič, Eugenia Vidau. Trije dijaki imajo popravne izpite, en dijak je bil odklonjen, en dijak je izstopil. 3. B. r.: Elena Antoni, Tosca Barič, Diana Bukavec, Erika Fabi, Erika Hrovatin, Elisabetta Kovač, Barbara Maz-za, Tatiana Pangos, Barbara Pieri, Tamara Praselj, Cristina Reggente, Ric-cardo Skerk, Barbara Superina, Irene Valenta, Martin Vremez. Dva dijaka imata popravne izpite, en dijak je izstopil. 3. C. r.: Umberto Acerbi, Valentina Berce, Liliana Bezin, Katia Čok, Sara Danieli, Sara Dougan, Maya Košuta, Eva Kralj, Ksenija Marušič, Dolores Mosina, Sabrina Pernarcich, Tania Ravbar, Patrizia Romagna, Lara Sirca, Elena Škabar, Marina Smotlak, Debora Stegel, David JStocca, Mascia Sulli, Martina Torrisi. Štirje dijaki imajo popravne izpite. 4. A. r.: Mirjam Antonič, Daria Bu-kavez, Daniela Ciuk, Mikela Drnov-scek, Nicola Golemac, Damiana Guštin, Carmen Natural, Nataša Pertot, Debora Pirc, Roberta Škabar, Maja Tenze, Tanja Urdih, Michela Velikonja, Martina Vidali, Miran Zobec. Dva e, en dijak dijaka imata popravne izpit je bil odklonjen. 4. B. r.: Barbara Briscik, Darija Colja, VValter Corva, Barbara Dilema, Branka Gabrovec, Alenka Gustinčič, Vera Kermez, Dario Kovačič, Tamara Rodella, Alenka Rupel, Marko Rupel, Elena Šmotlak, Peter Šuligoj, Katja Volpi, Erik Zorn. Trije dijaki imajo popravne izpite. 4. C. r.: Tanja Bencina, Sara Bensi, Nataša Bisiacchi, Tanja Canciani, Elena Carli, Maria Cherti, Katja Daneu, Tamara Dobrigna, Dimitrij Ferluga, Aleksija Labiani, Paolo Lippolis, Martina Lorenzi, Patrizia Malmenvall, Laura Mauri, Aljoša Milič, David Ota, Antonella Pavat, Tamara Pecchiar, Tiziana Perini, Mitja Rustia, Marzia Zobec. Dva dijaka imata popravne izpite, ena dijakinja je izstopila. 5. A. r.: vsi dijaki so bili pripuščeni k zrelostnim izpitom. 5. B. r.: vsi dijaki so bili pripuščeni k zrelostnim izpitom. ODDELEK ZA GEOMETRE 1. r.: Igor Antoni, Marco Antoni, David Antonič, Ivo Buda, Igor Corva, Damijan Gulli, Kristjan Macchiut, Tania Parovel, Uroš Tul, Andrej Volpi. Dva dijaka imata popravne izpite, štirje dijaki so bili odklonjeni, eden je izstopil. 2. r.: Danijel Malalan, Erik Sedmak, Igor Strain, Klaudio Zaina. Trije dijaki imajo popravne izpite. 3. r.: Rado Jagodic, Christian Počkaj, Peter Sossi. Ena dijakinja ima popravne izpite, en dijak je bil odklonjen. 4. r.: Tania Bait, Michela Cergol, Samo Kokorovec, Mitja Lorenzi, Igor Pernarčič, Alenka Sossi. Šest dijakov ima popravne izpite, dva dijaka sta bila odklonjena. 5. r.: vsi dijaki so bili pripuščeni k zrelostnim izpitom. in se vključil v italijanske formacije. Do sprejema kandidature pa me je pripravila predvsem zavest, da je politična šola dolga in težka, da bi morebitni novi kandidat potreboval veliko časa — kot sem ga potreboval sam — da bi se vpeljal v politično-uprav-no delo. Politika je namreč nekakšna levja kletka, v kateri se moraš pač znajti. Vaša stranka je bila lani prisiljena izstopiti iz Stafiierijevega odbora, ko so nekatera že prej prisotna protislovenska stališča postala preveč glasna. Po splošnih napovedih se sestava odbora po upravnih volitvah ne bo bistveno razlikovala od prejšnjih. Kakšne so torej perspektive obnovitve sodelovanja SSk v občinskem odboru? Tu je težko karkoli predvidevati. Bomo pač videli, kakšni bodo pogoji. Vendar je tržaška Občina samo ena izmed točk morebitnega sporazuma. Zavezništva se namreč sklepajo globalno in zadevajo vsa upravna telesa, od Dežele do rajonskih svetov. Seveda pa bodo odločali predvsem volilci. Če se položaj ne bo spremenil, če bo Lista za Trst ohranila ali celo pomnožila svoje glasove, potem je skoraj izključeno, da bi lahko sodelovali. Čeprav se že toliko let ukvarjate s politiko, vas ne bi mogli smatrati za poklicnega politika, ampak prej za intelektualca in univerzitetnega profesorja. To je po mojem mnenju v neki meri pozitivno, ima pa tudi negativne aspekte, ali ne? Res je, vendar sem prepričan, da demokracija potrebuje ljudi, ki mislijo po svoje in se po tem tudi ravnajo. Jaz vsaj tako delam. V občinskem odboru sem na primer vztrajal, dokler sem verjel, da se da nekaj napraviti. Ko pa sem videl, da se ne da, sem zaloputnil vrata. Sklep o izstopu iz odbora pa je sprejelo strankino vodstvo. To je bilo potem. Izstopil sem, ko sem sprevidel, da našo prisotnost izkoriščajo. V politiki velja načelo "do ut des", če nič ne dobiš, greš. KD je vsaj toliko fer, da ti nekaj da v zameno (to je bil, denimo, primer jusarskih volitev). Zavedati se je treba mehanizmov. Politika je ravnovesje med idealizmom in realizmom. Brez prvega ne gre, enostavno ker ne vzdržiš napora. Toda realizem je potreben, da ne ostaneš "vox clamantis in deserta". Parovel je bil na primer kar se da aktiven, a ni dosegel ničesar. No, kaj pa negativne plati? Iz osebne izkušnje bi kot negativno plat navedel predvsem to, da nimaš časa, da bi se bavil s tako imenovano strukturo oblasti, ki jo vsak politik hočeš nočeš mora imeti. Gre za tisto drobno, a zamudno delo, da si pridobiš glasove in torej moč, brez katere ne moreš ničesar doseči. Novonastalo volilno zavezništvo med DP, MT in prof. Pahorjem... S Pahorjevo akcijo se strinjam, v nekaterih primerih sem tudi z njim sodeloval, ko sem bil še odbornik. Imam pa dvome v njegovo volilno izbiro. Ko je on moral izbrati, se je pokazalo, da mu leži bolj boj znotraj nekaterih politično točno opredeljenih italijanskih formacij. Pravzaprav sem vas mislil vprašati nekaj drugega: kaj mislite o očitku te volilne formacije, da "širok del slovenskega vodstva" označuje neka "buržujska spokojnost"? Očitka, če je tako splošno postavljen, ne morem sprejeti. Tako jaz kot vsi, ki se tu borimo za našo stvar, nismo gledali na kakšne koristi, ekspo-nirali smo se in večkrat za to tud1 plačali. Taki buržuji torej vendarle nismo. Res pa je, da je stimulacija P°' trebna, da moramo biti včasih bol] agilni, bolj fleksibilni, toda to je neka] povsem drugega... Morda je bolje, da se povrnemo k upravnim vprašanjem, saj bodo skorajšnje volitve upravnega značaja-AH bi mi našteli tri pomembne pr°' bleme, ki bodo na dnevnem redu v prihodnji mandatni dobi občinske!!3 sveta in ki imajo možnost, da se tako ali drugače rešijo? Na prvo mesto bi postavil vprašanje lokacije sinhrotrona pri BazovK^ Znano je sicer, katero je mnenje veci ne, toda mi smo se mu uprli... Nekateri pa menijo, da je ta bitk že izgubljena. . . Nobena bitka ni v politiki nikoli i gubljena, pa niti dobljena. Vedno o staja možnost še kaj izboljšati, seve„n pa tudi poslabšati. Glede sinhrotron bomo vsekakor skušali čimveč iztrz za slovensko stvar. Kaj pa drugi problemi? fl. Na drugem mestu bi postavil vP šanje nastavljanja na Občini, ki nes nima zadostnega osebja za re delovanje. Če bomo sodelovali v j0 boru, se bomo potegovali, da D, ^ tudi Slovenci imeli pri tem svoj d Potem bi še navedel vprašanje os lih. Pravi absurd je, da se trosijo jarde za razne športne objekt , ^ ostarele pa ni denarja. Dodal pa četrto vprašanje, to pa je okolje. Razgovor zap!53 TOM MARC Pomen preferenc za slovenske kandidate na listah PSI Slovenskim socialistom v Trstu nikakor ni lahko. Njihovi politični problemi so bistveno drugačni, kot so za člane in volilce Slovenske skupnosti. Najbolje jih je označil dosedanji pokrajinski svetovalec Marčelo Čok, ko je v intervjuju za Primorski dnevnik dejal, da je ostal v stranki in se »trmasto boril proti melonarskim stališčem, ker je to edino jamstvo, da se zadeve počasi spreminjajo na bolje«. Slovenski socialisti so se po lanskih političnih volitvah organizirali na pokrajinski in deželni ravni in so odločeni, da se znotraj stranke borijo za reševanje odprtih problemov Slovencev v Italiji. Uspešni pa so lahko, če imajo resnično težo, ki prihaja do izraza pri v vseh strankah samo z izvoljenimi predstavniki in s številom preferenčnih glasov. Na tokratnih volitvah kandidira več vidnih Slovencev na kandidatnih listah PSI za deželni svet. Nekaj možnosti izvolitve ima v videmski pokrajini župan špetrske občine Marinig. V Trstu so slovenski socialisti kot slovenskega predstavnika vključili na kandidatno listo Marina Pečenika in od njegove uveljavitve, od števila preferenčnih glasov, bo v marsičem odvisen njihov vpliv v stranki. Poleg tega pa kandidira tudi dosedanji pokrajinski tajnik CISL Tersar, ki ima stvarne možnosti za izvolitev, če bodo socialisti v Trstu izvolili dva deželna svetovalca. Zelo resna je možnost ponovne izvolitve dosedanjega pokrajinskega svetovalca PSI Marčela Čoka, ki ga stranka kandidira v volilnem okrožju, v katerem ima tradicionalno zelo visok odstotek glasov. Na Pokrajini je bilo do sedaj trideset pokrajinskih svetovalcev, odslej pa jih bo 24. Izvoljen je tisti svetovalec, ki v svojem volilnem okrožju prejme najvišji strankin odstotek glasov. S spremembo okrožij so se spremenili tudi odstotki, ki jih ni mogoče več točno predvideti in oceniti. Na izvolitev Marčela Čoka ne more v večji meri vplivati premik slovenskih glasov v posameznih okrožjih, temveč premiki glasov, ki bodo oddani v posameznih okrožjih za PSI, kar pa je trenutno popolna neznanka in tudi resnično veliko odprto vprašanje tokratnih tržaških volitev. Slovenski socialisti ne predvidevajo večjega odliva glasov. Ostra sramotilna kampanja ni bila učinkovita. Ko nekoga zmerjaš z italijanskim nacionalistom, prodancem in ga več mesecev primerjaš s psom, kričiš, da je psiček, samo žališ in odbijaš volilce od sebe. S takim kričanjem in zmerjanjem se nikogar ne pridobi. Možen pa je odliv slovenskih glasov k zelenim in drugim. Predvsem pa je pod vprašajem učinkovitost organizirane slo-venske socialistične komponente. V tem primeru so namreč odločilne preference, ki jih bodo prejeli slovenski socialistični kandidati in še zlasti izvolitev slovenskega socialističnega kandidata v tržaški občinski svet. Na zadnjih občinskih volitvah je PSI izvolila v tržaški občinski svet pet svetovalcev, ki so imeli naslednje število preferenčnih glasov: Arduino Agnelli 522, Augusto Seghene 516, Edu-ardo d Amore 497, Dario Jagodic 336 fn Luigi Anghelone 293. Od takrat je minilo šest let in v socialistični stranki se je mnogo spremenilo, število Preferenc pa se je občutno povečalo. Kasneje sta se omenjenim petim Pridružila še dva. Popolnoma nemo-9oče je okvirno predvideti, koliko bo tokrat občinskih svetovalcev PSI, ker le rezultat odvisen od glasov Liste za Prst, ki bodo ostali pri socialistih. Prognoze govore, da lahko PSI računa 2° deset odstotkov glasov, torej več kot pred petimi leti, kljub temu da se rjdeset odstotkov volilcev še ni odlo-Cllo, komu bo oddalo svoj glas. Za slovenske socialiste je bistveno, 1 je njihov kandidat Vojko Kocman zvaljen. Zato pa seveda potrebuje Vinko število preferenčnih glasov, in to banskih preferenčnih glasov. Ta v tkn je izredno trda in ostra, ker je nlilna kampanja v socialistični r°nkl povsem sproščena, vodi se S(,n° ‘n vsak kandidat reklamira . mega sebe. Toda od tega rezultata ke°p^Sen v znatni meri premik tržaš-PSI in vloga slovenskih socialistov v ,Samo v stranki, temveč njihov širši sp/g v tržaškem javnem življenju na iut . Ujetje ACT obvešča, da bo od vez1 Podaljšalo do Trga Oberdan po-Oo f.Va^no avtobusno progo s prečrta-Had 38. Njena proga bo odslej tjl pOnja: Trg Oberdan-Ul. Coroneo-ObP,' Severo-Nova cesta za Opčine-2ai lsk'^anatorij-Ul. Bonomea in na- Na včerajšnjem »soočanju« s Cecovinijem Gianfranco Carbone: Kandidiram za predsednika deželnega odbora Včerajšnje "soočenje" med socialistom Gianfrancom Carbonejem, podpredsednikom deželnega odbora, in "očetom" Liste za Trst Manliom Cecovinijem se je izteklo brez zmagovalcev ali poražencev. Pa ne toliko zato, ker sta si bila sogovornika enakovredna, pač pa ker spopada, pa čeprav le besednega, dejansko ni bilo. Pred ne preveč številnim občinstvom v prijetnem mitelevropskem okolju Kavarne Tommaseo sta se Carbone in Cecovini, s pomočjo moderatorja Franca Del Čampa, skrbno izognila vsakršnemu argumentu, ki bi lahko vzbudil ostrejšo polemiko. In tako ni čudno, da so bila razhajanja bolj mila, odeta v tančico omikane kurtoaznosti. Prišlo je na primer na dan, da Cecovini ljubi bolj Benedetta Croceja, Carbone pa brata Rosselli, da prvi pojmuje politiko bolj kot "praktično umetnost v službi družbe", drugi pa bolj kot uresničevanje lastnih idej. Bolj številne pa so bile točke, glede katerih sta sogovornika povsem soglašala, na primer v zavračanju dogmatizmov, v ocenjevanju lanskega volilnega sporazuma med PSI in LpT (»Dosegli smo cilje, ki smo si jih bili zastavili«), celo v zavračanju preveč manihejskega pisanja listarskega glasila. Tudi glede prostozidarstva ni bilo polemik. Cecovini je seveda opeval framasonsko gibanje, Carbone pa se je omejil na trditev, da o tem pojavu ne daje negativnih ocen. Zanikal je sicer — kar so mu nekateri skušali podtikati — da je tudi sam framason, potrdil pa je, da je to bil njegov oče. V tako idiličnem vzdušju je skoraj odveč zabeležiti, da ni bila na večeru izrečena niti ena besedica o vprašanju Slovencev v Italiji, glede katerega bi morale med stališči Liste in PSI vendarle obstajati precejšnje razlike. Relativno novost je včerajšnje soočenje prineslo čisto na koncu, ko je Carbone potrdil, da se bo kandidiral za predsednika deželnega odbora. Moderator je pri tem na razne načine skušal pripraviti Cecovinija k temu, da bi mu obljubil podporo, ni pa dosegel ničesar več kot vljudno voščilo, da bi mu podvig uspel. Serija Carbonejevih soočanj z najvidnejšimi kandidati na skorajšnjih volitvah se bo nadaljevala danes ob 17. uri na Pomorski postaji, sogovornik socialističnega predstavnika pa bo tokrat predsednik deželnega odbora, demokristjan Adriano Bia-sutti. Prav glede »na včerajšnjo Carbonejevo napoved ni morda odveč pričakovati, da bo besedni spopad tokrat živahnejši. Komunisti prirejajo drevi na Proseku srečanje s slovenskimi kandidati za Deželo, Pokrajino, tržaško Občino in zahodnokraški rajonski svet. Na zborovanju, ki bo ob 20.30 v Šoščevi hiši v priredbi partijske sekcije za Prosek in Kontovel, bodo sodelovali Miloš Budin, Ravel Kodrič, Nives Košuta, Slavko Štoka in domači kandidati za krajevni sosvet. Podobno zborovanje dolinske komunistične sekcije pa bo jutri ob 20.30 v Boljuncu in sicer v mali dvorani občinskega gledališča France Prešeren. Sodelovali bodo kandidati za Deželo Budin, Poli in Perla Luša, kandidat KPI za Pokrajino v dolinskem volilnem okrožju Martone in pokrajinski tajnik Nico Costa. Devinsko-na-brežinski komunisti pa vabijo na jutrišnji posvet o kočljivem vprašanju kraških parkov in o zaščiti okolja, ki bo v hotelu Sistiana v Sesljanu ob 18. uri. Za prihodnji teden se obeta pri Slovenski skupnosti obisk mladega poslanca Union Valdotaine Luciana Cave-rija, ki bo v Trstu v torek. Danes pa prireja SSk okroglo mizo na temo zdravstvene oskrbe, ki bo v Marijinem domu pri Sv. Ivanu ob 20. uri. Sodelovali bodo sekcijski tajnik Krapež, zastopnik SSk v upravnem odboru KZE Opelt in vodja nabrežinskega zdravstvenega okraja dr. Štoka. Jutri ob 17. uri pa bo v hotelu Europa v nabrežin-skem bregu posvet o turističnem razvoju in o slovenskem gospodarstvu, ki ga prireja devinsko-nabrežinska sekcija SSk. Srečanje o javnih podjetjih v F-JK Niti posvet o železarni ATT ni prinesel bistvenih novosti Drugi dan posvetov o problemih podjetij z državno udeležbo na Tržaškem in Goriškem je potekel brez večjih razhajanj in tudi ni bil tako naporen, kot so nekateri udeleženci napovedovali. Kot je bilo predvideno, je bila osrednja tema pogovorov škedenjska železarna AIT, ki se nahaja, kot številne druge železarne v državi, v izredno težkem položaju. Za železarno se sicer zanima furlanski industrijec Pittini, ki je vladi in ustanovi IRI_ že predstavil preureditvene in finančne načrte, vlada pa jih sedaj proučuje. Čeprav je bilo o njih slišati več spodbudnih mnenj, se sindikat ne strinja povsem s tistim delom, ki predvideva znatno krčenje delovnih mest. Bodisi sindikalne organizacije bodisi deželna uprava, ki sta jo na včerajšnjem srečanju zastopala odbornika Carbone in Rinaldi, zahtevajo predvsem jasnost glede finančnih naložb in zahtev. V Pittinijevih proizvodnih načrtih pa je še veliko nejasnosti glede vloge in teže javne udeležbe v novem železarskem objektu. Finsider namreč vztraja pri svojih kriterijih za posodabljanja železarn, kar pomeni, da jih enostavno zapira, vlada pa še naprej okleva s sestavo splošnega načrta za železarski sektor. . Škedenjska železarna in ostala javna podjetja bodo ponovno predmet obravnave na prihodnjem teritorialnem srečanju, ki bo verjetno že v začetku julija. Dežela in sindikat sta ob tej priložnosti zahtevala, naj jima Finsider predhodno predstavi svoje proizvodne načrte za škedenjski objekt, čeprav obstaja bojazen, da ne bodo vsebovali nobene bistvene novosti. Od sinoči v občinski galeriji Razstava umetnikov s slovenske Obale Sinoči so v tržaški občinski galeriji odprli razstavo, ki nosi naslov »Obalni umetniki 88 — šest izrazov enega prostora«. Kakor že sam naslov pove, sodeluje na njej šest likovnih mojstrov, članov Društva likovnih umetnikov slovenske Obale, in sicer slikarji Zvest Appollonio, Mira Ličen-Krmpotič, Janez Matelič in Tomo Vran ter kiparja Janez Lenassi in Jože Pohlen. Razstava spada v program likovnih izmenjav med tržaško občinsko galerijo ter že omenjenim Društvom likovnikov slovenske Obale. To je doslej imelo v gosteh 8 tržaških likovnikov, ki so predstavili svoja dela v galeriji Insula, novem likovnem razstavišču v Izoli. ■ Uprava občine Dolina je s tiskovnim sporočilom napovedala, da sprejema poziv tovarniškega sveta Tovarne velikih motorjev. Glede na njegovo zaskrbljenost in predloge se obvezuje, da bo dala pobudo za čimprejšnje zbliževanje vseh zainteresiranih in odgovornih za utrditev in razvoj dizelskega sektorja in obrobnih dejavnosti. To bo uprava naredila predvsem v korist delavcev-in v korist razvoja vseh prebivalcev tržaške pokrajine. Srečanje zelenih ni izpolnilo pričakovanj Sinočnje srečanje o manjšinski problematiki in o položaju manjšin v delovni skupnosti Alpe-Jadran, ki so ga v tržaškem hotelu Jolly priredili "pravoverni" zeleni, ni izpolnilo pričakovanj. Zelo malo je bilo poslušalcev, manjkali pa so tudi nekateri napovedani diskutanti, v prvi vrsti Ferruccio Clavora in zastopniki "Skupine 88", ki združuje skupino pretežno mladih pripadnikov italijanske narodnostne skupnosti v Jugoslaviji. Glavno besedo je zato na konferenci, ki jo je vodil kandidat Andrea Wehrenfennig, imel poslanec zelenih in eden izmed voditeljev Južnotirol-ske alternativne liste Gianni Lanzin-ger, ki pa je žal v svojem sicer zanimivem poročilu obravnaval pretežno okvirni zakonski predlog, ki zadeva zaščito nepriznanih jezikovnih in etničnih skupnosti v državi. Ta osnutek, kot znano, ne zadeva Južnih Tirolcev, Francozov v Dolini Aosta in Slovencev v Italiji. "Pravoverni" zeleni se na deželnih volitvah predstavljajo s simbolom smejočega se sonca, na volitvah za tržaško Občino in Pokrajino pa s simbolom "mestne, zelene in laične liste", pod katerim kandidirajo tudi mnogi znani parlamentarci zelenih in radikalcev, med katerimi je tudi Marco Pannella. Radikalni prvak, ki bo danes ob 18. uri imel svoj prvi shod v tržaški galeriji Tergesteo, je dal med drugim natisniti letak, ki se navezuje na nasprotovanje radikalne stranke Osimskemu sporazumu ter na preživele čase, ko je v klopeh tržaškega občinskega svetu v bistvu podpiral določeno politično linijo novonastale Liste za Trst, posebno v boju za tako imenovano "zaščito Krasa". Umrl je portugalski ladijski oficir Truplo v Lesnem pristanišču Zamenjava poveljnika finančnih stražnikov na področju F-JK Finančni stražniki v naši deželi imajo od včeraj novega poveljnika. Generala Carla Valentina je namreč zamenjal general Vito Guzzi. Slovesnost predaje poveljstva se je odvijala včeraj opoldne na sedežu področnega poveljstva za F-JK v Drevoredu sv. Andreja 10 v Trstu. Udeležil se je je tudi divizijski inšpektor za severovzhodno Italijo Aldo Vitali, prisotni pa so seveda bili poveljniki vseh podrejenih enot, začenši s poveljnikoma videmske in tržaške legije. General Carlo Valentino odhaja po dveh letih delovanja pri nas v Milan, kjer bo prevzel posebne naloge. Novi deželni poveljnik general Vito Guzzi se je rodil 6. avgusta 1935 v Rimu, v Trst pa prihaja iz Benetk, kjer je opravljal pomembne naloge v okviru inšpektorata za severovzhodno Italijo. V svoji kratki in hitri karieri je deloval predvsem v enotah davčne in valutne policije v Rimu, Benetkah in Turinu. Dokončal je višji tečaj za davčno policijo, usposobljen pa je tudi za helikopterskega pilota in za letalskega opozovalca. V tem svojstvu je dolgo časa poveljeval tudi letalski sekciji v Benetkah. Na morju pred Lesnim pristaniščem so agenti pristaniške policije včeraj okrog 7. ure zjutraj našli plavajoče truplo 57-let-nega portugalskega državljana Carlosa Des Santosa Parca. Bil je 1. strojni oficir na bahamski tovorni ladji Catarini, ki je v našem pristanišču raztovarjala celulozo. Kaže, da je šlo za nesrečo, čeprav preiskovalci drugih možnosti povsem ne izključujejo. Des Santos Parco se je z ladje izkrcal predvčerajšnjim okrog 14. ure. Kot je bilo v njegovi navadi, je šel po kosilu na sprehod. To je redno delal predvsem iz zdravstvenih razlogov, saj je imel težave s srcem. Na sprehodu pa se ni nikoli zadrževal več kot uro, tako da so ga kolegi začeli pogrešati že zgodaj popoldne. To tem bolj, ker bi okrog 16.30 moral poravnati stroške za pristanek (ladja je prispela v Trst 13. junija in bi morala odpluti prav včeraj). Zaskrbljenost zaradi njegove odsotnosti se je s časom seveda stop- njevala, okrog 20. ure pa so stekle preiskave na kopnem in na morju, pri katerih so poleg članov ladijske posadke sodelovali še pristaniško poveljstvo in finančni stražniki, oboji tudi z motornimi čolni. Iskanje so prekinili okrog 2.30 ponoči, nadaljevali pa so ga že nekaj ur pozneje, ko se je začelo daniti. Kot rečeno, so truplo naposled našli ob 7. uri. Plavalo je na morski gladini kakih 30 metrov od obale in 100 metrov od ladje. Na njem niso opazili poškodb. Des Santos Parco je bil praktično tak, kakršen je dan prej zapustil ladjo: oblečen je bil v kratke hlače, nosil je zlat prstan, verižico in zapestnico, zaradi česar bi lahko sklepali, da ga ni nihče napadel. Po drugi strani pa bi bilo treba tudi izključiti, da bi sam stopil v vodo, saj je imel še en čevelj obut. Prve preiskave vodi poveljnik ške-denjskih karabinjerjev Antonio Sca-labrin, zadevo pa je že prevzel namestnik državnega pravdnika Grohman. Danes bi moral izvesti obdukcijo v mrtvašnici glavne bolnišnice sodni zdravnik Altamura. Drevi sestanek glavnega sveta Kmečke zveze Na sedežu Kmečke zveze v Ul. Cicerone 8/B se bo drevi ob 20.30 sestal njen glavni svet, ki ima na dnevnem redu naslednja vprašanja: 1. upravne volitve 26. in 27. junija — poziv političnim silam za novo kmetijsko politiko v tržaški pokrajini; 2. volitve za ustanovitev poklicnega seznama kmetijskih podjetnikov, ki bodo 4. septembra letos — predstavitev kandidatnih list do 27. t. m.; 3. tradicionalni izlet KZ; 4. organizacijska vprašanja in razno. T Težko, težko bo brez tebe, dragi oče, nono in brat Anton Boneta (NINI) Pogreb bo danes, 16. junija, ob 12.15 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boršt. Žalujoči: hči Bruna, sin Jadran s Sonjo, vnuki Maurizio, Barbara in Diego, sestra Pierina in vsi sorodniki. Boršt, Trst, 16. junija 1988 Ob smrti dragega Antona sočustvujeta s sorodniki družini Dilli in Gabrovec Ob izgubi dragega očeta izrekajo Jadranu Boneti najgloblje sožalje uprava in delovni kolegi Založništva tržaškega tiska Ob bridki izgubi Ninija Bonete izreka družini globoko sožalje PD Slovenec Celica KPI Boršt-Zabrežec izreka družini Boneta iskreno sožalje ob težki izgubi dragega Ninija. Tiho je odšel od nas naš nadvse ljubljeni oče in brat Stanislav Sosič (SLAVKO) Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 17. junija, ob 11.45 iz mrtvašnice glavne bolnice naravnost v cerkev sv. Jerneja na Opčine. Z neizmerno žalostjo v srcu sporočajo vest hči Livia, brat Julij z družino ter drugo sorodstvo. Opčine, Škofja Loka, 16. junija 1988 t V daljni Argentini je preminil naš dragi Ferdinand Guštin Žalostno vest sporočajo: brata, sestri, nečaki in drugo sorodstvo. Repentabor, Buenos Aires, 16. junija 1988 Godbeno društvo Prosek izreka svojima članoma Aleksandru in Robertu ter svojcem iskreno sožalje ob izgubi drage none Ivanke Regent vd. Gerlanc. Ob težki izgubi drage mame oziroma sestre izreka Godbeno društvo iz Križa sinu Emanotu ter bratu Hermanu in družinama iskreno sožalje. Sedaj so že na veselih počitnicah Še nekaj utrinkov, ujetih med našimi najmlajsimi šolarji Otroška urica s Polonco Kovač v Narodni in študijski knjižnici Pesnik Miroslav Košuta je podelil bralne značke na osnovni šoli Karel Des-tovnik-Kajuh v Gropadi Z zaključne prireditve učencev osnovne šole M. Samsa - I. Trinko-Zamejski v socialnem centru A. Ukmar pri Domju Del zaključne razstave risb na osnovni šoli Anton Gradnik Col-Repentabor koncerti Verdi Festival operete - Poletje 1988. Od 30. junija do 10. avgusta se bodo v Trstu v organizaciji občinskega gledališča Verdi zvrstile tri operete: Straussov NETOPIR, Dostalova KLIVIA in Lebarjeva VESELA VDOVA. šolske vesti Sindikat slovenske šole sporoča, da je do 20. junija odprt rok za vključitev novih prosilcev v posebni seznam študentov na skrbništvu za poučevanje na slovenskih šolah. Sedanje lestvice posebnega seznama ostanejo v veljavi tudi za prihodnje šolsko leto - kot ostale pokrajinske lestvice suplentov (min. okr. 64 od 4. 3. 88) - zato tistim, ki so že vljučeni vanje, ni treba na novo vlagati prošnje. Informacije dobite na sedežu SSŠ, Ul. Carducci 8/II. Vpisovanje na Državnem trgovskem tehničnem zavodu z oddelkom za geometre Ž. Zois - Trst poteka od 18. junija do 7. julija 1988 vsak dan od 9. do 12. ure. čestitke Naša ljubljena URŠKA bo danes ugasnila 1. svečko. Zdravo, razigrano in srečno življenje ji želimo Jasmina, Devan in vsi, ki jo imamo radi. razstave V občinski galeriji je odprta razstava z naslovom OBALNI UMETNIKI 88. Razstavo prireja Društvo likovnih umetnikov slovenske Obale. Galerija L. Spacala v gradu v Štanjelu je odprta vsak dan od 10. do 18. ure razen ob ponedeljkih. V galeriji Cartesius, Ul. Marconi 16, bodo v soboto odprli razstavo, na kateri bo sodelovalo 40 grafikov s po enim delom. Razstava bo trajala do 30. t. m. V Palači Costanzi je v teku 21. deželna razstava grafike, pri kateri sodeluje s po enim ali dvema deloma 40 deželnih grafikov. Razstava se zaključi 19. t. m., 21. pa se začne deželna razstava, na kateri bo sodelovalo 26 deželnih slikarjev z risbami. V Galeriji Studio PHI (Ul. S. Michele 8/1) bo do 19. junija na ogled fotografska razstava GAETANA ZANNIBONIJA. V Ljudski knjižnici (Ul. Teatro Romano 7) je 'odprta fotografska razstava Fa-bia Balbija z naslovom "Sahara N"Ajjer", SKD Vigred - Šempolaj obvešča, da se v obnovljeni občinski hiši nadaljuje do nedelje, 19. t. m., razstava razglednic Adriana Princivala. Urnik: vsak dan od 19.30 do 21.30 ter v nedeljo od 10. do 12. ure. KD Lonjer-Katinara MAGIC VIKJ SHOW s čarodejem Vikijem & Co. Danes, 16. 6., ob 20.30 na dvorišču društvenega sedeža v Lo-njerju. Vabljeni! včeraj - danes Danes, ČETRTEK, 16. junija 1988 BENO Sonce vzide ob 5.15 in zatone ob 20.56 - Dolžina dneva 15.41 - Luna vzide ob 6.36 in zatone ob 23.08. Jutri, PETEK, 17. junija 1988 DOLFE PLIMOVANJE DANES: ob 5.28 najnižja -64 cm, ob 12.30 najvišja 30 cm, ob 17.21 najnižja 0 cm, ob 22.44 najvišja 39 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 25,8 stopinje, zračni tlak 1012,5 mb ustaljen, veter 10 km na uro zahodnik, vlaga 63-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 23,2 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILA STA SE: Giulia Fulizio in Alex Marangon. UMRLI SO: 80-letni Alberto Lucioli, 69-letna Giuliana Trevisan, 79-letni Sta-nislao Sossi, 87-letna Giovanna Regent, 89-letna Valeria Gropaiz, 77-letna Cle-mentina Ruggieri, 70-letni Felice Persi-co, 82-letni Nikiforos Moschos, 61-letni Serafino Macovaz, 58-letni Lucio De Mori. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 13., do sobote, 18. junija 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE — Proseška ulica 3 (tel. 422923) - samo po telefonu za najnujnejše prime-re. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 Korzo Italia 14, Ul. Giulia 14, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec), Lonjerska cesta 172, Largo Sonnino 4, Trg Liberta, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Largo Sonnino 4, Trg Liberta 6, Lungomare Venezia 3 (Milje). OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. kino ARISTON - 18.45, 22.15 Sammy e Rosie vanno a letto, dram., VB; r. Stephen Frears; i. S. Kapoor, F. Barber. EXCELSIOR I - 18.00, 22.00 AlTimprov-viso uno sconosciuto, i. Diane Lane, □ ■ EKCELSIOR II - 18.30, 21.45 Vorrei che tu fossi qui, kom., VB; r. D. Leland; i. E. Lloyd, T. Bell. NAZIONALE IV - 16.30, 22.00 Kitty Tip-pel, r. Paul Verhoeven, i. Rutger Hau-er, Monigue Van De Ven, □. NAZIONALE I - 16.30, 22.15 Sing Sing chiama Wall Street, i. Robert Carradi-ne, Malcolm McDovvell. NAZIONALE II 17.45, 22.15 Shining, r. S. Kubrik, i. J. Nicholson. FENICE - 18.30, 22.15 Poliziotto in affit-to, kom., ZDA; r. J. London; i. B. Rey-nolds, L. Minnelli. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Ceneren-tola, ris., prod. Walt Disney. MIGNON - 16.30, 22.15 Top Gun, akc„ ZDA 1986, 110"; r. T. Scott; i. T. Cruise, K. McGills. LJUDSKI VRT - 21.15 II mistero del lago scuro. EDEN - 16.00, 20.00 Profonde visite gi-necologiche, porn., NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Adolescenti in calore, pora., □ □. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Hamburger Hill - Collina 937, vojni, ZDA 1987, r. J. Irvin, i. Courtney B. Vanče, D. Mc Dermott. CAPITOL - 16.30, 22.00 Tre scapoli e un bebe, kom., ZDA 1988, r. L. Nimoy, i. Steve Guttenberg, Tom Selleck, Ted Danson. LUMIERE FIGE - 17.00, 22.00 II cielo sopra Berlino, r. Wim Wenders; i. Bruno Ganz. ALCIONE - 16.30, 22.00 Monty Python (11 senso della vita), □. RADIO - 15.30, 21.30 II Taboo n. 4, porn., Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ / : “ velika izbira avtoradiov najboljših znamk 'S UNIVERSALTECNICA SPECIALIZIRANI SERVIS TRST- Ul. Machiavelli 3 V_______________________J GLASBENA MATICA TRST šolsko leto 1987/88 zaključne akademije gojencev šole Glasbene matice evangeličansko-luteranska cerkev Trg Panfili Jutri, 17. junija, ob 20.30 Tomaž Fabec, Claudia Sedmak -klavir, Maila Ozbič, Marko Sancin -violina, Erika Buzečan, Marjana Debeljuh, Metka Zeriali - flavta Marko Štoka - klarinet, Francesco Furlahich, Adam Selj -harmonika, Marko Ozbič, Tamara Ražem, Aljoša Starc -klavirska spremljava Vabljeni! izleti Partizani aktivisti VZPJ - sekcija Opčine obveščajo udeležence izleta v Kočevje - Bazo 20, da bo odhod avtobusa v nedeljo, 19. t. m., ob 7. uri izpred Prosvetnega doma na Opčinah. Prosimo točnost, zamudnikov ne bomo čakali. SPDT prireja v nedeljo, 19. junija, avtobusni izlet na Platak in Snježnik ob priliki srečanja PD Snežnik iz Ilirske Bistrice in PD Platak z Reke. Odhod ob 6. uri izpred sodnijske palače, Trg Ulpiano. Vpisovanje na ZSŠDI. Zvezi upokojencev CGIL Devin-Nab-režina-Križ prirejata v nedeljo, 19. junija, izlet v Abano Terme in na področje Golli Euganei. Vpisovanje na sedežih v Križu in Nabrežini ob uradnih urah, tel. 200036. Društvo slovenskih upokojencev v Trstu prireja izlet na Sviščake nad Ilirsko Bistrico 29. junija. Vpisovanje na sedežu društva, Ul. Cicerone 8, danes, 16. junija, od 9. do 10. ure za člane in od 10. do 11. ure za nečlane. ___________prispevki_________________ V spomin na Eflija Debenjaka darujejo Štancerjevi 30.000 lir za KD Lipa. Ob 2. obletnici smrti ljubljene sestre daruje Justa Bizjak 100.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na sestrično Ano Sancin vd. Foraus daruje Marija Žerjal 10.000 lir za KD V. Vodnik. V spomin na drago mamo Kristino Zahar vd. Sedmak darujeta hčerki z družinama 50.000 lir za sekcijo VZPI-ANPI Boršt-Zabrežec, 50.000 lir za pevski zbor Slovenec, 50^000 lir za Sklad M. Čuk in 50.000 lir za ŠD Breg-nogometni odsek. V spomin na teti Mileno Grahonjo in Kristino Zahar darujeta Katja in Fabio Gombač 50.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Milene Gra-honje, Kristine Zahar in Laure Čok daruje družina Gombač-Kuret 30.000 lir za cerkev na Katinari. Namesto cvetja na grob Danila Kralja darujeta Cveto in Silva Ukmar 20.000 lir za Godbo V. Parma. V spomin na Lauro Čok daruje Bianka Batič 10.000 lir za ŠD Adria. Aleksij in Olga Pertot darujeta 20.000 lir za Sklad M. Cuk. V počastitev spomina Tončke Goljeve daruje Grozdana Čebohin 10.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V počastitev spomina Karmela Luxe darujejo petdesetletniki 100.000 lir za Amaterski oder Jaka Štoka. V spomin na Karmela Luxo darujeta Mario in Sonia 20.000 lir za AO J. Štoka. V spomin na sestro Marijo Grahonjo vd. Pečar in na vse pokojne sorodnike daruje Angela z družino 10.000 lir za spomenik padlim v NOB v Gročani. V spomin na Lauro Čok daruje Avguštin Čok 10.000 lir za Skupnost družina Opčine. Za Skupnost družina Opčine darujeta družina Sferco 15.000 lir in družina iz Lo-njerja 25.000 lir. V spomin na drago Kristino Zahar vd. Sedmak darujejo sestre in brat 60.000 lir za Sklad M. Cuk. V spomin na Mileno Zahar darujejo svakinje 50.000 lir za cerkev v Borštu. V spomin na dragi teti Mileno Zahar in Kristino Sedmak daruje nečakinja Lučka 40.000 lir za Skupnost družina Opčine. Za KD Rovte-Kolonkovec darujejo Zora in Jolanda (Rovte) 10.000 lir ter Renato Čok (Lonjer) 10.000 lir. V spomin na Karmela Luxo darujeta Marija in Vasilij 20.000 lir za ŽPZ Pro-sek-Kontovel. V spomin na ljubljeno sestro Fani Terčon in namesto cvetja na grob Ivana Rebule darujeta Dragica in Ljubo (Šempolaj) 50.000 lir za MPZ V. Mirk. razna obvestila TPPZ P. Tomažič obvešča, da bo danes,16. junija, ob 20.30 v Partizanskem domu v Bazovici televizijsko snemanje za TV Ljubljana. Sledila bo generalka za nastop, ki bo pri Sv. Alojziju (S. Luigi) v soboto, 18. 6„ ob 19. uri. Glasbena matica vabi na OBČNI ZBOR, ki bo v petek, 24. junija, ob 19.30 v prvem in ob 20. uri v drugem sklicanju na šoli Glasbene matice, Ul. R. Manna 29. razne prireditve Magnet obvešča, da zaradi bolezni v ansamblu ODPADE KONCERT GLASBENE SKUPINE OUATEBRIGA, napovedan za danes, 16. t! m., v gledališču S. Maria Maggiore. Otroški zbor Ladja, Dekliški zbor Devin in Fantje izpod Grmade vabijo na ZAKLJUČNI KONCERT jutri, 17. junija, ob 21. uri v prostorih nove osnovne šole v Devinu. Lutkovno gledališče Ljubljana priredi v soboto, 18. t. m., ob 16. uri ODPRTO HIŠO ZA OTROKE ZAMEJSKIH SLOVENCEV - 2-urni program z lutkovno predstavico in nastopom plesne skupine KAZINA. Vstop prost. Vabljeni so vsi osnovnošolski otroci. Če se želiš pridružiti, se odpeljemo s privatnimi avtomobili v soboto ob 13.30. Zbirališče ob 13.15 pred bazoviško cerkvijo. Informacije pri ZSKD, tel. 767303 ob uradnih urah. Odbor in MePZ Rdeča zvezda - Salež prirejata ob zaključku sezone 1. SREČANJE PRIJATELJSKIH PEVSKIH ZBOROV v soboto, 18. 6., ob 20.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku. Nastopajo MePZ Rdeča zvezda, ŽPZ Pro-sek-Kontovel, ŽPZ Rdeča zvezda in MePZ Logatec. PD Slovenec Boršt-Zabrežec vabi v Hribenco 18., 19. in 20. junija. V soboto, 18., in v ponedeljek, 20. junija, od 20.30 dalje ples z ansamblom Pomlad. V nedeljo, 19. junija, ob 19. uri prvič v Trstu KONCERT "COUNTRV WESTERN & BLUEGRASS" GLASBE z ansambli "RED WINE" in "THE SUMMERTIME BAND ", solist BEPPE GAMBETTA. V primeru slabega vremena bo koncert v gledališču F. Prešeren v Boljuncu. mali oglasi OSMICO je odprl Ladi Rebula - Repnič št. 2. OSMICO ima odprto Jurij Štubelj v Šempolaju. OSMICO je odprl Maks Kralj v Slivnem na št. 12. PRI GOLJEVIH pod Javo je odprta osmica. Poleg belega in črnega vina je na razpolago tudi domač prigrizek. V ŠTANDREŽU je odprl osmico Stanko Marušič. Toči belo in črno vino ter ponuja domači prigrizek. LAVRIHA JOSIP, Dolina 233, toči črno in belo vino. DVONADSTROPNO POČITNIŠKO HIŠICO, na novo opremljeno, 25 km od Vrhnike, v neokrnjeni naravi ob robu gozda, 6 ležišč, 2 dnevna prostora, ka-minet, kuhinja, WC, prha, terasa, pokrit prostor za 3 avtomobile, parcela 2.000 kv. m, oddajamo. Tel. 040/744556. APARTMA v Červarju, 5-6 ležišč, oddam julija, avgusta in septembra. Tel. 003861/483037. V ŠIBENIKU - PIROVAC dajem v najem hišo - sobe z uporabo kuhinje. Za informacije telefonirati vsak dan od 17. do 21. ure na št. 0038-78/63315 (BL JU). V NAJEM dajem majhno stanovanje za 1 osebo (po možnosti moški). Tel. 228390. VSA GOSPODINJSKA IN VRTNA DELA želim opravljati 1-krat tedensko pri slovenski družini. Tel-003866/35121 po 20. uri. IŠČEM SLUŽBO kot hišna pomočnica (samo ob sobotah). Tel. 003865/59040. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz latinščine in grščine za višje srednje šole. Telefonirati na št. 410518 ob uri kosila. SLOVENSKA DRUŽINA, 3 odrasli, nujno išče 3-sobno stanovanje v GoricL eventualno tudi za odkup. Teb 0481/82087. MLADIČE bernardinca in nemškega ovčarja prodam. Tel. 0481/882317 ob večernih urah. KRASNEGA RDEČEGA MUCKA, starega 2 meseca, navajenega na ljudi Uj čistočo, podarim samo osebi, ki živali. Tel. 212119. / " ^ velika izbira avtoradiov najboljših znamk UNIVERSALTECNICA SPECIALIZIRANI SERVIS TRST - UL Machiavelli 3 15. 6. 1988 3 menjalnica Ameriški dolar............. 1287.— Nemška marka .............. 740.— Francoski frank............ 218.- - Holandski florint ......... 659.— Belgijski frank............... 34,50 Funt šterling.............. 2300.— Irski šterling............. 1970.— Danska krona............... 192.— Grška drahma .................. 8,50 Kanadski dolar ............ 1030. — Japonski jen Švicarski frank Avstrijski šiling Norveška krona Švedska krona Portugalski eskudo 9.50 .... 884.'' 105,1° 200.'' 209'' 8.50 10,5° Avstralski dolar Debeli dinar Drobni dinar lMS;S BCIKB BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef : Sedež Agencija Dornjo ‘j . g-^i Agencija Rojan 4 _ Noč hollywoodskih zvezd Prireditev naj bi bila poklon Evrope Hollywoodu, dejansko pa bo to praznik slavnih iilmskih zvezdnikov in zvezdnic, ki se bodo zbrali v milanskem kazinu Campione d'Italia 2. julija, da bodo prejeli od evropskih kolegov priznanja za življenjsko delo. Ameriški film od neorealizma do danes bodo predstavljali: Bette Davis, Gene Gelly, Robert Mitchum (na sliki v filmu The Night of The Hunter iz leta 1955), Glenn Ford, Ali McGravv, Joseph Cotten in Samantha Eggar. Gene Kelly je, recimo, že izrazila željo, da bi ji nagrado izročila francoska plesalka in igralka Leslie Caron. Za prireditev se je potegovalo več evropskih držav, pravico do organizacije pa si je priborila Italija, ki se lahko hvali z nepopisnim številom festivalov. Sicer so se Američani kar strinjali, da bi obiskali deželo sonca. Na prireditvi, ki nosi naslov Živio HoUywood, seveda ne bo samo osem velikih zvezd. Eden od gostov bo Burt Lancaster, kot je nehote izdal predsednik organizacijskega odbora Luigi Rondi, ki je tudi poudaril, kako so se tokrat izjemoma odločili, da posvetijo čim več pozornosti igralcem in ne filmskim tokovom ali žanrom, zaradi katerih je Hollywood zaslovel. In še mimogrede: letos proslavlja svojo 60-letnico tudi priljubljeni oskar. Za prireditev so seveda oskrbeli tudi evrovizijski prenos. Najtrši rock z Van Halenom Na washingtonskem stadionu Robert Fitzgerald Kennedy prva predstava superkoncerta slavne skupine Van Halen ni doživela pričakovanega uspeha. Za koncert Monsters of rock, ki je menda trajal devet ur in na katerem so nastopali najvidnejši predstavniki hard rocka - nemška skupina Scorpions, Dokken, Met-talica iz San Francisca in Kingdom Come, so predvidevali obisk milijon in 700 tisoč oseb z inkasom, ki naj bi znašal kakih 42 milijonov dolarjev. Sammy Hagar, glas skupine Van Halem (v ansamblu nadomešča Davida Leeja Rotha), je o koncertu izrazil mnenje, da mu je pač "spodletelo". Dokaj nerodno pa je pred nedavnim spodrsnilo prav Sammyju Malemu, ko je na koncertu 27. maja v East Troyu neelegantno padel na zadnjo plat. sklad mitja čuk jelka Cvelbar Po šoli v invalidske delavnice Ko je začela mongoloidna pastorka Mija obiskovati posebno šolo v Vrhpolju, se je gospa Nada Kostanjevih nekoliko oddahnila. Kraj je bil le bližji Vipavi, kjer še danes živijo na kmetiji, kot pa Ljubljana ali Strunjan. »Že med šolanjem je začela Mija hoditi na delovno prakso. Dobro se je izkazala, dokler je ni ustavila nekakšna kriza.« Obvezno šolo je končala pri devetnajstih letih. »Takrat je že volila. Tudi danes ji ni odvzeta volilna pravica. Veste, po svojih sposobnostih se zelo zanima za politiko, že mesec pred volitvami sprašuje vse o vsem, kar je s tem v zvezi.« Ko jo dražiš, koga bo volila, pravi: »Ta najlepšega!« Za tem, ko je končala šolo, je bila nekaj časa doma. Kasneje se je zaposlila pri Fructalu, vendar je morala mesto zapustiti že po dveh tednih, ker ni bila deležna pravega razumevanja. Od nje so zahtevali celo nočno izmeno. Kasneje je odšla pomagat v Vojkovo kočo na Nanos. »Dala sem jo tja gor in jo hodila vsak teden obiskovat s sinom, ki je bil takrat star osem let.« Vendar je gospa Nada že kmalu uvidela, da ne bo šlo. Oskrbniku posel nekako ni šel od rok, čeprav je bil do dekleta prijazen in razumevajoč. »Nekoč se je na poti v dolino oskrbnik ponesrečil -odpeljali so ga v bolnico. K nam je prišel miličnik in povedal, naj gremo po dekle na Nanos.« S sinom sta jo šla iskat. »Bila je precej zbegana, vendar se je pomirila, ko smo šli takoj do ponesrečenca v bolnišnico.« Mija je dala podatke o nesreči, kolikor jih je poznala. Res niso bili vsi točni, vendar... »...je Mija opazila, da ima oskrbnik zlomljeno nego, česar prej v bolnici niso videli.« Zatem je bila nekaj časa doma, dokler se ni zaposlila v invalidskih delavnicah Mebla. »Zopet je to pomenilo daljšo pot. Delavnice so bile najprej v Novi Gorici, nato so jih premeščali v Solkan, v Bilje...« Tam je Mija barvala prometne znake in delo ji je šlo kar dobro od rok. »Med počitnicami si je izvolila, da je sama kupila barvo in prepleskala celo domačo ograjo!« Kot se 4ogaja običajno pri mongoloidih, pa so začele njene zmožnosti počasi pešati. Po petindvajsetem letu ni bila več tako sposobna za delo in je bila leta 1979 upokojena. »Sprva sem bila nasprotna, da bi Mija dobila denar, ki ga pravzaprav ni zaslužila. Delovodja pa mi je svetoval, naj se upokoji, da bo imela od česa živeti, in kako prav je imel, Vem šele danes.« Mija je torej začela dobivati pokojnino in je ostala skoraj tri leta doma. »Ta leta so bila obupna. Spala je do enih popoldne, do noči je hodila po hiši. Za denar, ki ga je dobivala, je kupovala cele kupe revij: nismo znali, kam z njimi... Sama ni vedela, kam bi se dala. Sploh je bila zelo težavna!« Pa tudi življenje se je ravno takrat za njihovo družino zaostrilo. Mož gospe Nade je zbolel za levkemijo in kmalu nato ji je še ne devetnajstletni sin umrl v nesreči pri vojakih. jse nadaljuje) Naš zbornik V prvi letošnji številki glasila Zveze društev za pomoč duševno prizadetim se zvršča niz člankov na temo Osnovna šola s prilagojenim programom doživlja prenovo. Čeprav urejuje vsaka država problem šolanja prizadetih na svoj način, čeprav se v Sloveniji uresničujejo pravice do vzgoje in izobrazbe po drugačnem sistemu kot pri nas, to še ne pomeni, da moramo revijo takoj odložiti. Okvir je sicer drugačen, iz vsebine pa lahko potegnemo marsikatero podobnost, koristen nasvet, dober namig. Uvodno misel je podal odgovorni urednik dr. Ante Kotar. Iz nje povzemamo, da razdeljuje razvoj, ki ga je doživljala šola s prilagojenim učnim programom v Sloveniji, na tri obdobja: pred prvo svetovno vojno, ko se je še bojevala za svoj obstoj, med vojnama, ko je leta 1919 dobila prvi učni načrt za takrat imenovane po- možne šole, in po vojni, ko so začeli učitelji obiskovati posebne tečaje za usposobljeno poučevanje na takih šolah in ko so se 1955 izšolali prvi defektologi. Od takrat dalje je število posebnih šol v Sloveniji začelo naraščati do leta 1973, ko je svetovna zdravstvena organizacija oblikovala sklep, da se vsi otroci, ki so na meji povprečne inteligentnosti, usmerjajo v navadno osnovno šolo. Tako se je podoba posebne šole uokvirila v prave meje, se nenehno posodabljala, na kar kaže tudi nenehna prenova programov teh šol. Začetnemu članku sledi v sklopu Pota možnosti cela vrsta tehtnih misli izpod peresa znanih specialnih pedagogov. Marija Šemrl je prispevala Program življenja in dela organizacije za usposabljanje laže duševno prizadetih otrok in mladostnikov. Mirko Galeša govori O individuali- zaciji kot o naslednjem koraku v kakovostnem razvoju osnovne šole s prilagojenim programom. Darko Opara razčlenjuje Vzgojo kot sestavino celovitega usposabljanja. Marjan Kukec niza svoje misli Ob novem učnem načrtu za likovno vzgojo. Vinko Šorli poudarja, da je Glasbena vzgoja več kot le prepevanje pesmic. Zanimiv in morda neobičajen je zapis Metke Javernik Prizadete osebe v slovenski književnosti. V sklopu člankov Po Jugoslaviji in po svetu se nas posebej tiče prispevek Aljoše Vodnika o stiku Sekcije za delo z duševno prizadetimi otroki in mladostniki Društva defektologov Slovenije z delavci, ki se na Tržaškem in Goriškem ukvarjajo z motenimi otroki. Strnjenost gradiva je sicer narekovala nekatere netočnosti, sicer pa je prikaz stanja pri nas dovolj zgovoren. današnji televizijski in radijski sporedi RAM________________________ 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Variete: Dadaumpa 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nadaljevanka: Jack London 11.55 Vreme in dnevnik 12.05 Čudoviti svet Walta Disneyja 13.00 Nanizanka: La famiglia Brady 13.30 Dnevnik 14.00 Dokumentarec: Ouarkov svet 14.45 Športna rubrika: En prvak, tisoč prvakov 15.00 Aktualno: Primissima 15.30 Aktualno: Italijanska kronika 16.00 Risanki: Tao Tao, 16.45 Rosaura 17.35 Aktualno: Spaziolibero 18.00 Dnevnik - kratke vesti 18.05 Kviz: Parola mia 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 20.30 Film: Sam il šelvaggio (vestern, ZDA 1963, r. Norman Tokar, i. Brian Keith, Tommy Kirk) 22.15 Nanizanka: Diciottanni - Versi-lia 1966, vmes (22.45) Dnevnik 23.25 Kulturna oddaja: Podmorska preteklost O-IS Dnevnik - zadnje vesti RAI2 | 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Matineja: Italija se prebuja 10.00 Rubrika: V dobrem počutju 11.05 Informativna oddaja: Nerazkrita pošast - Polip 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.30 Mezzogiorno e... (2. del) 13.40 Nanizanka: Ouando si ama 14.30 Dnevnik in športne vesti 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.30 Nanizanka: Lassie 17.00 Dnevnik - Kratke vesti 17.05 Rubrika: II piacere di vivere 18.05 Nan.: Uno psicologo per tutti 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Cuore e batticuore 19.30 Horoskop, vreme, dnevnik, šport 20.30 Glasbena oddaja: Superball 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Filmska oddaja: Totojev planet 23.30 Dnevnik 24.00 Filmske novosti 0.05 Film: La terra (dram., SZ 1930, r. . Aleksandr Dovzenko, i. S. Sku-rat, S. Svasenko, E. Maksimova) [jN RAI 3 } 12.00 Inf. oddaja: Meridiana - Tv zgodovina, zapiski, igre, zanimivosti 14.00 Deželne vesti 14.30 Ižobraževalna oddaja: Bo tako? -Delo v bodočnosti 15.00 Mladinska oddaja: Jeans 2 16.00 Glasbena oddaja: U.S. Festival Ali Starš 17.30 Športni dnevnik: Derby (pripravil Aldo Biscardi) 17.45 Aktualno: Geo reprint 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Rubrika: 20 let prej 20.00 Izobraževalna oddaja: Otroški laboratorij - ABC za morje 20.30 Aktualna oddaja: Telefono giallo - Zagonetna Calvijeva smrt 22.00 Dnevnik - večerne vesti 22.05 Telefono giallo (2. del) 23.15 Filmske novosti 23.20 Znanstvena rubrika: Delta 24.00 Dnevnik - zadnje vesti 0.10 Rubrika: 20 let prej (ured. Maria Letizia Gambino, Enrico Ghezzi, Ciro Giorgini, Paolo Luciani) IT RTV Ljubljana_________________ 9.00 Poletna noč (pon.) 16.10 Video strani 16.25 Šport: Atletski miting (prenos iz Celja) 18.30 Otroška nanizanka: Indijanske legende (10. del) 18.50 Risanka 18.55 Video strani 19.00 Vreme in Obzornik 19.13 TV Okno in Zrno 19.30 Dnevnik 19.55 Vremenska napoved 20.05 Tednik 21.10 Nadaljevanka: Izgube (rež. Tony Bičat, i. Struan Rodger, Sharon Holm, Gerald O Hare, Gordon Štern, Bruce Payne, Catherine Brennan, Bird Sweeney, Fabien Cartwright, Andrew Roady, Ce-cili Paoli; 3. del) 22.00 Dnevnik 22.15 Poletna noč, vmes angleška nadaljevanka Beg v neznano (4. in zadnji del) in avstralska nanizanka Kdo bo nosil hlače (Exe-cutive Stress, 2. del) 01.15 Video strani UP) TV Koper_____________________ 13.30 TVD Novice 13.40 Športne vesti: Sportime 13.50 EP v nogometu: Anglija-Nizo-zemska (pon.) 15.20 EP v nogometu: Eire-SZ (pon.) 17.00 Reportaže: Šport spektakel 18.50 TVD Novice 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: TRST — Tudi na slovenskih šolah začetek zrelostnih izpitov TRST — Okrogla miza o sožitju na pobudo Zelenih GORICA Razstava Capricci na go-riškem gradu TRST — Razgovor z Vojkom Kocmanom, kandidatom PSI za tržaški občinski svet 19.30 TVD Stičišče 20.00 Rubrika: Donna Kopertina 20.30 Iz studia: Reportaže o EP 22.00 TVD Novice 22.10 Športne vesti: Sportime 22.30 Avtomobilizem: Formula Cart 23.30 Jahanje: Miting (iz Ascota) C CANALE 5 6-15 Nanizanke: Arcibaldo, 8.40 Aliče, 9.10 Storie di vita "•30 Nadaljevanka: Gene-j ralHospital 0.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 , H pranzo e servito j3.30 Nad.: Sentieri is n Kviz: Fantasia a00 Film: Gigi (glas., ZDA 1958, r. Vincente Min-nelli, i. Leslie Caron 17 Maurice Chevallier) 17 sc ^anizanka: Aliče 1 « 73- Kviz: Doppio Slalom •65 Nan.: II mio amico Webster, 18.40 I cin-que del guinto piano, 19 19-10I Jefferson 6 Kviza: Tra moglie e 23 is P131^0'20.30 Telemike Nan.: Top Secret, 0.15 Gli intoccabili, 1.15 Sguadra Speciale c§r Reteouattro '3° Nanizanka: La grande 9.15 Vpal,lata Film: Sciarada alla trancese (glas., Fr. 1963, r. Michel Bois-lond, i. Sylvie Vartan n.o0 NaKitchell) Nan„ Strega per amo-re. 11.30 Giorno per gi- orno, 12.00 La piccola grande Neli, 12.30 Vi-cinitroppo vicini 13.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao, vmes risanke Lo specchio magico, Mimi, Snorky 14.30 Nadaljevanke: La val-le dei pini, 15.30 Cosi gira il mondo, 16.30 Aspettando il domani, 17.15 Febbre damore 18.00 Kviza: Cest la vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: Quincy 20.30 Film: Gli avvoltoi han-no farne (vestern, ZDA 1970, r. Don Siegel i. Clint Eastwood, Shir-ley McLane) 22.40 Aktualno: Kabul addio - La resa dei conti 23.25 Šport: golf 0.25 Filmska rubrika: Cine-ma & Co. (pon.) 0.55 Nanizanki: Vegas, 1.50 Missione impossibile ITALIA 1_________] 8.30 Nanizanke: L uomo da sei milioni di dollari, 9.25 Wonder Woman, 10.20 Kung Fu, 11.20 Agenzia Rockford, 12.20 Charlies Angels, 13.20 Arnold 13.50 Variete: Smile 14.30 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nanizanka: Hardcas-tle & McCormick 16.00 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Nana, Lulu, Lala-bel, Una sirenetta fra noi 18.00 Nanizanki: Hazzard, 19.00 Chips 20.00 Risanki: Principessa dai capelli blu, 20.15 Maple Town 20.30 Glas. odd.: Speciale Bruce Springsteen 21.30 Nan.: Starman, 22.30 Časa Keaton 23.00 Rubrika: Fish eye 23.30 Nanizanka: Hardcas-tle and McCormick 0.30 Film: Tempo damare (dram., VB-Fr. 1971, r. C. Miles, i. Joanna Shimkus, Mel Ferrer) (IIMail TELEPADOVA 11.30 Nadaljevanki: Dan-, cing Days, 12.301 Ryan 13.30 Risanke 14.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 15.15 Dancing Days, 16.30 Piume e paillettes 17.00 Nanizanka: La fattoria dei giorni felici 17.30 Risanke 19.30 Nad.: Brillante 20.30 Film: Il maschio rus-pante (kom., It. 1973, r. Antonio Racioppi, i. Giuliano Gemma) 22.15 Kviz: Il meglio di Col-po grosso 23.45 Film: Luomo trappola (dram., ZDA 1961, r. Edmond O Brien, i. Jeffrey Hunter, Stella Stevens) 1.30 Nan.: Mod Sguad ^ telefriuli 13.00 Rubrika: Zdravstvo danes 13.30 Nanizanka: Leonela 14.30 Dražba 15.30 Risanke 16.30 Glas. odd.: Musič box 18.15 Nad.: Una donna 19.00 Dnevnik 19.30 Rubrika: Dan za dnem 19.40 Nanizanka: Il dito nel- 1'occhio 20.00 Dokumentarec: Di-mensione Europa 20.30 Nad.: Wagner 21.30 Rubrika: Delta 22.30 Dnevnik 23.00 Rubrika: Dan za dnem 23.10 Nanizanka: Il dito nel- locchio 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo TELEOUATTRO (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše: koledarček, (7.40) pravljica; 8.10 Od Milj do Devina (pon.); 8.40 Za vsakogar nekaj; 9.00 Kuhajte z nami; 9.20 Zdravniški nasveti; 9.40 Misel dneva; 10.00 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Zbornik: Svet, v katerem živimo (1. del); 11.30 Potujmo! Kam, kdaj in kako; 12.15 Izmišljene in druge zgodbe Bojana Štiha; 12.45 Deželna volilna tribuna; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Roman: Vojna in mir (77. del); 15.15 Zbornik (2. del); 15.30 Glas. telefon; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Srečanja; 18.30 Naši toni. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 8.05 Šola; 8.35 Koncert; 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano; 11.05 Izbrali smo; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Od vasi do vasi; 13.30 Glasba; 14.05 Enajsta šola; 14.20 Učenci glasbenih šol; 14.45 Mozaik; 15.00 Radio danes, radio jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sossov ansambel; 18.15 Jezikovni pogovori; 18.30 Vsebina in duh; 19.35 Lahko noč, otroci; 19.45 Big band RTV-Lj; 20.00 Napevi; 21.05 Literarni večer; 21.45 Glasba; 22.30 Podoknica; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke. RADIO KOPER (slovenski program) 13.30, 14.30, 17.30, Poročila; 6.00 Za dobro jutro; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vremenska napoved in prometni servis; 6.30 Jutranjik in kronika; 7.30 Pregled dnevnega tiska; 8.00 Prenos Radia Lj; 13.00 Na valu Radia Koper; 14.40 Reportaže in zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Manufaktura; 17.40 Aktualna terna; 18.00 Mladim poslušalcem; 18.30 Naša pesem 88; 19.30 Prenos Radia Lj. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.35 Koledarček; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.00 Mini-show; 8.40 Po vaši izbiri; 9.32 Glasbeni občutki; 9.45 Ansambel Casadei; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasba; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanje; 11.05 Danes; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Album; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Leteči zmaj; 15.45 Počitnice; 18.33 Bazar; 19.00 Zbori. RADIO OPČINE 10.00 Za vsakogar nekaj; 15.00 Lestvica diskoteke Amadeus; 18.00 Gremo v gledališče; 19.00 Te zanima tvoja prihodnost; 20.30 Oddaja za obrtnike; 21.00 Radijski bazar, vmes Kupim-pro-dam-podarim, sledi Nočna glasba. Od jutri prireditve ob letošnjem prazniku sovodenjske občine Jutri predstavitev knjige Kraških krtov V sovodenjski občini se jutri pričenjajo kulturne in športne prireditve ob občinskem prazniku. Letos bodo, v sklopu prireditev, obeležili tudi 10-let-nico pobratenja s Škofjo Loko. Prireditve se bodo letos v glavnem odvijale na Vrhu, v Kulturnem in športnem središču Danica, deloma pa v Sovodnjah. Organizator letošnjega slavja je namreč KSD Danica. Jutri ob 18. uri bodo odprli, na prireditvenem prostoru na Vrhu, 8. razstavo in pokušnjo domačih vin. Ob 19. uri pa bo v dvorani Kulturnega in športnega centra Danica predstavitev knjige JK Kraški krti/GS Talpe del Carso, s katero je jamarski klub na trajen način obeležil petnajstletnico svojega delovanja. Knjiga, ki je pisana v slovenščini in italijanščini in ima povzetke v angleščini, prinaša vrsto informacij o dejavnosti Kraških krtov in serijo strokovnih člankov s področja hidrologije Doberdobske planote, raziskav v Kraljici krasa, arheoloških najdišč v dveh jamah na tem območju itd. Izid zanimive publikacije so finančno podprle razne ustanove, med njimi Kraška gorska skupnost, občini So-vodnje in Doberdob, Slovensko planinsko društvo in razna podjetja. V prostorih KŠC Danica bodo jutri zvečer odprli tudi speleološko razstavo. Program sobotnih prireditev bodo v glavnem izpolnila športna srečanja v balinanju, nogometu, košarki med do- mačimi ekipami ter gosti iz Škofje Loke. V soboto ob 20. uri bo na Vrhu osrednja slovesnost ob _10-letnici pobratenja med občinama Škofja Loka in Sovodnje, s priložnostnim kulturnim in zabavnim sporedom. V znamenju 10-letnice pobratenja bo tudi avtomobilska ocenjevalna vožnja Sovodnje-Škofja Loka-Vrh, ki bo v nedeljo, 19. t. m. V prihodnjem tednu se bodo vrstila športna srečanja v malem nogometu, odbojki, tenisu. Osrednja slovesnost ob letošnjem občinskem prazniku, ki ga v Sovodnjah praznujejo ob obletnici obnovitve upravne avtonomije, bo v petek, 24. junija, ob 20. uri v občinski telovadnici v Sovodnjah. Na slovesnosti bodo podelili občinska priznanja za uspehe na gospodarskem in športnem področju. Sledil bo krajši kulturni spored. Prireditve ob občinskem prazniku se bodo sklenile v nedeljo, 26. junija. Maturitetne komisije na slovenskih šolah Na višjih srednjih šolah se danes prično maturitetni izpiti s prvo pismeno nalogo. Ministrstvo za šolsko vzgojo je imenovalo člane maturitetnih komisiji. Kar se tiče slovenskih šol - dve domujeta v Gorici. Klasična matura ima svoj sedež na goriškem klasičnem liceju Primož Trubar v Ulici Alviano, podružnico pa na liceju France Prešeren v Trstu. Predsednik maturitetne komisije je prof. Albin Sirk. Člani pa so profesorji Aleksandra Jelen (italijanski jezik), Li-cinia Roth (slovenščina in latinščina), Lidija Rupel (grščina), Ana Primožič (zgodovina), Katarina Faganel (slovenščina in latinščina), ki zastopa profesorski zbor v Gorici, ter Marija Kacin (italijanščina), ki zastopa profesorski zbor v Trstu. Na Strokovnem zavodu za trgovino Ivan Cankar j>a je predsednik prof. Franc Pisani. Člani komisije pa so profesorji Vanda Srebotnjak (italijanščina), Marija Češčut (slovenščina), Magda Rebula (matematika), Marija Kocjančič (pravo ter knjigovodstvo). Zastopnik šole je prof. Boris Valentič (politična ekonomija). Tečaj za nudenje pomoči nesamostojnim osebam V konferenčni dvorani razstavišča Espomego se je pričel intenzivni tečaj pomoči nesamostojnim osebam. Namenjen je uslužbencem krajevnih in drugih ustanov, članom raznih prostovoljskih združenj itd. Tečaj bo trajal do 18. t. m., prireja pa ga pokrajinski konzorcij za rehabilitacijo pod pokroviteljstvom Dežele. Nova pogodba med CONGAFI in Goriško hranilnico Med Goriško hranilnico in tremi konzorciji za kreditna jamstva, ki delujejo na področju trgovine, male industrije in obrtništva, so te dni podpisali novo pogodbo, ki odpira nove možnosti še uspešnejšega delovanja na specifičnem področju zagotavljanja likvidnosti in kreditiranja zlasti manjših podjetij. Najpomembnejša določila nove pogodbe zadevajo povišanje odstotka rizika v breme Goriške hranilnice, možnost opravljanja večjega števila operacij ob enaki finančni razpoložljivosti, uvedbo novih, posebnih, bančnih jamstev. Sklenitev nove pogodbe je bila pravzaprav že nujnost, saj so se splošne tržne in finančne razmere v skoraj petnajstih letih (Konzorciji za kreditna jamstva so namreč nastali na podlagi dež. zakona iz leta 1974) bistveno spremenile. V konzorcij Gongafi je danes včlanjenih okrog 2500 podjetij trgovinskega, obrtniškega in industrijskega sektorja na Goriškem, kakih 70 odstotkov operacij pa opravlja prav Goriška hranilnica. KD OTON ŽUPANČIČ organizira ARGOŠ 1988 Autorally Vpisujejo: Sara Hoban (tel. 21317 ali 520660), Karlič Kanut (tel. 34730 ali 882403) in Saša Ož-bot (Brasil bar). Zaključek šolskega leta na slovenskih šolah Tudi na zavodu Žiga Zois in na slovenski sekciji industrijskega tehničnega zavoda Galileo Galilei so že objavili ocene. Uspehi v posameznih razredih so naslednji: TRGOVSKI ZAVOD ŽIGA ZOIS 1. razred — izdelali so Sonja Bastia-ni, Dolores Černič, Kristina Cigoli, Sandro Curzola, Damjan Dorni, Tereza Ferfolja, Valentina Humar, Valentina Kristančič, Sonja Macuz, Pavel Mik-lus, Milka Pahor, Romina Pizzo, Jurij Prescheren, Janez Terpin, Vesna Tomšič. Devet dijakov ima popravne izpite. 2. razred — izdelali so Nataša Cau-dek, Kristina Corsi, Ivo Cotič, Roberto Devetta, Romina Florenin, Ingrid Frandolic, Fabjan Koršič, Anita Lutman, Nataša Maraž, Deborah Marušič, Kristina Marussi, llaria Tomasin, Ka-tia Tommasi, Barbara Zaccaron, Erik Zavadlav. Pet dijakov ima popravne izpite, dva sta izstopila, eden pa je bil zavrnjen. 3. razred — izdelali so Robert Frandolic, Nataša Jelen, Aljoša Kuzmin, Boris Nanut, Valentina Pahor, Maja Peterin, Vera Tomšič, Maja Vrtovec, Sabina Zavadlav. Štiri dijaki imajo popravne izpite. 4. razred — izdelali so Lara Bensa, Karin Danieli, Maja Fajt, Barbara Kovic, Emanuela Kovic, Suzana Macuz, Tamara Pahor, Elizabeta Paoletti, Cla-udio Peric, Valentina Scrazzolo, Vida Tercic, Marko Tomšič, Marjan Vogrič, Magda Volk. Trije dijaki imajo popravne izpite, eden je bil zavrnjen. 5. razred — vseh trinajst kandidatov je bilo pripuščeno k zrelostnemu izpitu. TEHNIČNI ZAVOD GALILEO GALILEI SLOVENSKA SEKCIJA 1. razred — izdelali so Katja Cap-pelli, Adrian Feri, Peter Paulin, Davide Piccolo, Ivan Pipan, Igor Pregelj, Andrej Simčič, Pavel Šuligoj. Štirje dijaki imajo popravne izpite, štiri pa so zavrnili. 2. razred — izdelali so Roberto Cap-pelli, Nikolaj Devetak, Adriano Fer-foglia, Mitja Feri, Zdenka Ferlat, Iztok Humar, Meri Juren, Valentin Juretic, Robert Makuc, Mitja Malalan, Damjan Primožič, Denis Sfiligoj, Ladi Tomšič, Vanja Marko Tonzar. Štirje dijaki imajo popravne izpite. 3. razred — izdelali so Adriana Furlan, David Hvalic, Tiziano Pizzo, Nataša Princi, Gregor Sfiligoj, Katja Sfiligoj, Boris Visintin. Trije dijaki so bili zavrnjeni, trije imajo popravne izpite. 4. razred — izdelali so Mitja Brescia, Marino Buzzinelli, Mauro Colussi, Peter Ferfoglia, Mitja Jarc, Edi Lutman, Tereza Valentinčič. Nihče ni bil zavrnjen, nihče nima popravnih izpitov. ■ Konzorcij za zaščito briških vin COLLIO sklicuje občni zbor v nedeljo, 19. junija, ob 9. uri v dvorani Trgovinske zbornice v Ulici Crispi. Odborniki bodo poročali o delu konzorcija v letu 1987 ter sprejeli proračun za letošnje leto. Alternativni program Proletarske demokracije Program demoproletarcev za skorajšnje deželne volitve so predstavili v torek zvečer na srečanju z novinarji v mali dvorani Palače hotela v Gorici in ki so se ga udeležili tudi kandidati. Govor je bil predvsem o treh sklopih vprašanj: o delovanju Dežele in uravnavanju gospodarskega in splošnega družbenega razvoja, o političnem pristopu do vprašanja manjšinskih in jezikovnih skupnosti, o okolju. Glavno besedo je na srečanju z novinarji imel deželni koordinator Elia Mioni, ki je obrazložil smernice Proletarske demokracije na področju uravnavanja gospodarskega in družbenega razvoja v Deželi in načina uporabe javnega denarja. DP meni, da je treba bistveno omejiti uporabljanje javnega denarja v industrijskem sektorju, kmetijstvu in na področju javnih del. Ta sredstva, ki niso majhna, bi lahko smotrneje in s ciljem skupne kulturne in gospodarske rasti, uporabili na dru-gjih področjih. Zoperstaviti se je treba tihi, a postopni militarizaciji dežele, zlasti z gradnjo vojne industrije. Mioni je na srečanju obrazložil tudi, kako pojmujejo pri DP prisotnost jezikovnih in narodnostnih manjšin (prav prisotnost Slovencev in Furlanov je narekovala ustanovitev dežele s posebnim statutom), kritiziral dosedanjo deželno politiko na področju kmetijstva in zlasti obsežne melioracijske posege in se zavzel za nove kvalitete in nove možnosti razvoja kmetijstva (biološko kmetijstvo). O svoji odločitvi, da kandidira na listi DP za Deželo je govoril prof. Samo Pahor, navajajoč ob tem različne izkušnje, svojo opredelitev pa je objasnil tudi prof. Karlo Černič. Govorili so še Claudio Puntin, Roberto Antonaz in Pino Mirabella. Skočil je s pevmskega mosta Po skoraj desetih urah iskanja, so gasilci včeraj, okrog 11. ure, v Soči nekoliko niže od pevmskega mosta, našli truplo 29-letnega Roberta Stacula iz Gorice, Ul. dei Gelsi 19. Fant je okrog 2. ure ponoči telefoniral na kvesturo ter napovedal, da bo skočil z mosta. Ob prihodu policijske obhodnice je bil fant še na mostu, vendar se je nekaj trenutkov zatem pognal v vodo, kljub poskusu, da bi ga pregovorili. Stekla je reševalna in poizvedovalna akcija, ki pa ni bila uspešna. Na pomoč so s policije poklicali gasilce, ki so preiskali dno in bregove v dolžini nekaj sto metrov. Iskanje je ovirala teiha in nekoliko motna voda. Truplo so našli šele včeraj dopoldne potapljači gasilskega zbora, ki so jih poklicali iz Trsta. Zdi se, da se je Roberto odločil za usodni korak iz osebnih razlogov. To naj bi preiskovalci menda razbrali iz zapiskov, ki jih je utopljenec zapustil. Živel je v Stražicah v družini, kjer je bilo skupaj pet otrok. Kaj meni Bogdan Butkovič - kandidat Zelenih Nova pogodba, ki so jo podpisali za Goriško hranilnico predsednik Antonio Tripani in za tri konzorcije pa Elio Franco, Dino Candusso in Bruno Pi-cotti, odpira nove možnosti za utrditev in rast gospodarstva. Angleška turista sta umrla v Malem grabnu Trupli angleških zakoncev Ebron, 56-letne Eunice in 62-letnega Antho-nija Ebrona, ki sta bila na letovanju v Bovcu in sta 3. junija izginila neznano kam, so v ponedeljek zjutraj našli v hudourniški grapi med Koritnico in Kalom. Trupli sta ležali drugo poleg drugega pod visoko previsno skalo. V ponedeljek pozno popoldne so ju gorski reševalci in miličniki prenesli v Bovec. Po dosedanjih ugotovitvah naj bi zakonca Ebron šla po precej zahtevni stezi nad hudournikom Mali graben med Kalom in Koritnico. Po vsej verjetnosti jima je na strmem in poraščenem pobočju spodrsnilo. Nekaj deset metrov sta drsela po pobočju nato pa padla prek previsa na dno hudournika. Poizvedovalna akcija je trajala devet dni, na njej je sodelovalo skoraj tristo oseb. Izginula turista so iskali tudi na italijanski strani. V ponedeljek zjutraj je trupli na dnu hudournika opazil 39-letni lovski čuvaj Zdenko Čopi. Koncert klasične indijske glasbe V deželnem avditoriju bo v petek, 17. t. m., ob 21. uri koncert indijske klasične glasbe. Izvajala ga bosta Budhaditya Mukherjee in Parthasar-thy Muckerjee. Budhaditya Muckerjee je med najbolj cenjenimi glasbenimi poustvarjalci indijske klasične -glasbe, ki jo je začel študirati in izvajati ko je bil star pet let skupaj z očetom, prav tako priznanim glasbenikom. Leta 1979 je prejel priznanje najboljšega glasbenika leta. ■ ARCI priredi tedenske tečaje angleškega in francoskega jezika, namenjene tistim, ki bodo šli na počitnice v tujino. Informacije v pisarni združenja na Korzu verdi 109 (tel. 85204). razna obvestila Sovodenjski otroci, ki nameravajo v poletno središče v Gorico, se lahko prijavijo v trgovini pri Danilu Cotiču, Prvomajska 85, in v trgovini pri Dušanu Peliconu, Prvomajska 52. Vpis najkasneje do 20. junija ali do zasedbe razpoložljivih mest. Doberdobska občinska uprava obvešča občane, ki niso še dvignili torb iz jute, da to lahko naredijo do 18. t. m. med urnikom poslovanja občinskih uradov na županstvu. Kmečka zveza obvešča vse kmetovalce, da 30. junija zapade čas za predstavitev prošenj za obnovitev vinogradov oz. za posaditev novih trt (reimpiantio-impi' anto). Do 30. junija je tudi potrebno p°' skrbeti za vpis nasadov trt v posebni seznam vinogradov s kontroliranim poreklom (Albo dei vigneti DOC) pri Trgovinski zbornici v Gorici. KD Danica na Vrhu, KD Sovodnje 1° v uradu ZSŠDI vpisujejo še do petka z® avtorally Sovodnje-Škofja Loka-Vrh, k' bo v nedeljo, 19. t. m. kino Gorica Na lanskih parlamentarnih volitvah so Zeleni na Goriškem dobili nekaj tisoč glasov. Dobili so jih tudi v slovenskih krajih, kar je pomenilo, da so vprašanja, ki jih zagovarjajo Zeleni prisotna tudi med našim prebivalstvom. Na letošnjih deželnih (v okrožjih Gorica in Trst) ter pokrajinskih volitvah (okrožje Gorica 6) kandidira tudi Bogdan Butkovič. Doma iz Sovodenj, obrtnik, predsednik obrtniške zveze SDGZ, navdušen jamar, svojčas je bil tudi član odbora ENPA (Društvo za zaščito živali). Z njim smo se sproščeno pogovorili. Kako si se pričel zanimati za ekologijo? Te stvari me zanimajo že od mladih let. Videl sem kako se kvarita Soča in Vipava. V otroških letih so bile vode teh dveh rek čiste, danes pa ni več tako. Čutil sem, da mi je bil s tem, in seveda tudi drugače, prikrajšan užitek do narave. Zato sem bil trdno prepričan, da je treba nekaj narediti, da se reši to kar se rešiti da. Potemtakem je tudi izbira poklica bila s tem pogojena? Najbrž bo tako tudi res. Prepričal sem se, da je mogoče priti do alternativnih virov energije. Zaradi tega sem si tudi izbral tak obrtni poklic, ki ne bi bil v nasprotju z mojim prepričanjem. Lotil sem se prodajati in rekla- mizirati sončne kolektorje. S tem sem zadostil svojemu prepričanju o naravnem okolju. To delam z občutkom. Kako to, da si se odločil za politični nastop na listi Zelenih? Mnenja sem, da se je treba aktivno zavzeti za problematiko varstva okolja. V bodoče bodo stvari na tem področju še bolj pereče. V gibanju Zele- nih sem našel precej stvari, ki so mi pri srcu. To so ohranitev narave, ljubezen do živali, boj za mir, so proti vojni. Prizadevajo si za uveljavitev vseh komponent, tudi narodnostnih, v naši družbi. So za ohranitev tradicije, folklore, starinskih običajev in hrane. Še bi lahko našteval. To so sicer stvari, ki so prisotne v nas vseh. Kako pa si razlagaš dejstvo, da so se tudi Zeleni sprli med seboj, tako da danes imamo na Goriškem kar tri volilne formacije Zelenih, vsaka pa trdi, da je ta prava? Gibanje Zelenih je v embrionalnem stanju. Ima vse težave začetnika. Tudi različne poglede. To je vsedržavna federacija samostojnih zelenih list, ki jo vodi koordinacijski odbor. Lani izvoljeni parlamentarci so za nas navadne osebe, ki nam ne dajo niti lire prispevka, prav zato ker nismo organizacija ali stranka. Zakaj je torej prišlo pri nas do spora in razdora med Zelenimi? Nastopam na listi smehljajočega sonca, na kateri so tudi radikalci, ki letos ne nastopajo samostojno. Tri liste. Spori so osebnega značaja. To velja za zelenega iz Gradeža, kot za skupino iz Vidma, ki nastopa tudi pri nas. Prej omenjeni koordinacijski odbor je Videmčanom odvzel mandat. Sicer pa v političnih strankah ni nič drugače, saj tam imajo razne struje. Po zaslugi Zelenega gibanja so ekološka vprašanja prišla v javnost. Ali stranke ne zmorejo tega zagovarjati v bolj konkretni obliki? Gibanje Zelenih je brez dvoma sprožilo zanimanje za ta vprašanja. Res je, da so se stranke za to zavzele, nekatere v to tudi globoko prepričane, druge pa le zaradi lepšega. V Tržiču so se nekatere stranke aktivno zavzele, da se tam ne zgradi termoelektrarna, v Sovodnjah je akcijo proti upepe-Ijevalniku vodila občinska uprava, ki je odraz levičarskih političnih skupin. Doslej smo Slovenci izvolili naše predstavnike na treh listah. Sedaj se kandidati pojavljate tudi na drugih listah. Razcepljenost je nevarna za izvolitev slovenskih predstavnikov. Ali si si to vprašanje postavil? Res je, da razcepljenost kaže na našo šibkost, to pa ni od danes. Praviš, da je nevarnost, da nekateri ne bodo izvoljeni. So pa tudi možnosti, da dobimo več izvoljenih. Osebno mislim, da ne bom oškodoval drugih kandidatov. Tega sicer niti najmanj ne nameravam. Meni je predvsem za to, da se ohrani okolje in tega mnenja so tudi drugi, kar kažejo že rezultati na lanskih parlamentarnih volitvah. Pogovor zapisal MARKO VVALTRITSCH CORSO 18.00-22.00 »Paura e amore«. VERDI 18.00-22.00 »II calore sotto la le«. Prepovedan mladini pod 18- 1 tom. VITTORIA 17.30-22.00 »Incontri intinh.jj! coppie viziose«. Prepovedan mlad1 pod 18. letom. TrŽiČ i0le COMUNALE 21.00 Baletni nastop su Tersicore. EKCELSIOR Zaprto zaradi dopusta. Nova Gorica . SOČA 18.30 »Podzemlje«, 20.30 »LasS1 ter«. DESKLE Ni predstave. DEŽURNA LEKARNA V GORlCltel DUdine, Trg sv. Frančiška • 530124. DEŽURNA LEKARNA V T*^?, te1 Alla Salute, Ul. Cosulich D*' 711315. I pogrebi—_ ^ Danes v Gorici: ob 10.30 CeciliaJ botrin iz splošne bolnišnice v cel*® 0b toniku in na tamkajšnje PokoPallU,,nišnice uri Luciano Carli iz splošne D na glavno pokopališče. Izšlo je ob koncu šolskega leta Izvestje - bogato letno poročilo naših srednjih šol na Tržaškem Tik pred koncem letošnjega šolskega leta je v Trstu izšlo Izvestje srednjih šol s slovenskim učnim jezikom na Tržaškem za šolsko leto 1986/87. Publikacija je bila in ostaja še vedno nenadomestljiv vir za celovit pregled delovanja naših višjih in nižjih srednjih šol, ki izhaja redno kljub nemajhnim finančnim in drugim težavam. Izvestje so izdala ravnateljstva slovenskih srednjih šol s podporo slovenskih denarnih zavodov na Tržaškem, uredil jih je prof. Robert Petaros, opremil pa Franko Vecchiet. Zvezek letnega poročila slovenskih srednjih šol objavlja sezname profesorjev in suplentov vseh višjih in nižjih srednjih šol, sezname asistentov in neučnega osebja. Izredno pregledni so seznami učencev, v katerih so z različnim tiskom poudarjena imena dijakov, ki so izdelali s povprečno oceno osem (ali več) in povprečno oceno sedem. Pri višjih srednjih šolah so zabeleženi naslovi maturitetnih nalog v slovenščini, pri nižjih pa naslovi slovenskih nalog pri zaključnem izpitu. Poleg tega je vsaka šola pripravila pregled dejavnosti na šoli oziroma obšolskih dejavnosti, ki so jih šole izvedle v omenjenem šolskem letu. Bralec dobi tako res lepo sliko o razvejanem in bogatem življenju naših srednjih šol, ki skušajo s predavanji, izleti, prireditvami, srečanji in drugimi prijemi približati šolo okolju, v katerem deluje. Ob teh zapisih so tudi številne fotografije o dogodkih na šolah. Uvodni članek v najnovejše Izvestje je prispeval pedagoški svetovalec za slovenske šole v Italiji Silvo Fatur. V svojem članku z naslovom Naučiti učenca učiti se piše o strokovnem in pedagoškem izpopolnjevanju vzgojiteljic, učiteljev in profesorjev. Članek takole zaključuje: »Slovensko šolstvo v Italiji zadnje čase prizadevajo kaj neugodna demografska gibanja, ki vzbujajo resno skrb za prihodnost. Soglašam z mislijo, ki je bila v zadnjem času nekajkrat izrečena in zapisana. Glasi se: Učencev, dijakov bo manj, zato pa jim bo nujno dati več, več in bolj kakovostnega znanja. Tako perspektivo pa lahko uresničuje le temeljito usposobljen in široko razgledan pedagoški delavec. V danih okoliščinah pa gre še za to, da bi bilo mogoče in bi bilo treba dvojezičnost in dvokulturnost slovenskega človeka v Italiji uveljaviti kot primerjalno prednost, kot novo kakovost v viziji združene Evrope.« Peta zaključna akademija glasbene šole GM v Trstu Lep vokalno-instrumentalni večer orkestra in zborov GM V tem tednu so na programu še zadnje zaključne akademije šole Glasbene matice, ki potekajo v Luteranski cerkvici v Trstu. Ponedeljkova peta akademija je bila namenjena vokalno-instrumentalnemu večeru, ki so ga izpolnili šolski orkester GM pod vodstvom prof. Boruta Logarja, Otroški in Dekliški zbor GM pod vodstvom dirigenta Stojana Kureta, in solisti. Kako važen in pomemben je za individualni študij glasbe v okviru glasbene šole tudi obstoj šolskih ansamblov, je z vso zgovornostjo pokazal prav ponedeljkov nastop tako šolskega orkestra kot obeh pevskih zborov. Privajanje k ansambelskemu muziciranju je namreč bistveni sestavni del glasbenega študija, ker navaja k skupinski disciplini in iztanjšuje smisel in občutek za komornost. Zato je še kako prav, da šola GMpospešuje to plat pedagogike in da ji polaga tolikšno pozornost. Kar v isti sapi pa je treba tudi zapisati, da so nastopajoči šolski ansambli dosegli raven, ki je lahko naši glasbeni ustanovi samo v ponos. V uvodnem delu ponedeljkovega vokalno-instrumentalnega večera se je predstavil 18-članski godalni šolski orkester (violine, dva violončela in bas) z dvema Vivaldijevima skladbama: Andante in Simfonije v G-duru in Koncertom v G-duru za violino in godala s solistko Mailo Ozbič iz 4. r. prof. Marka Bitežnika. Orkester, v katerem so gojenci skoraj izključno od 2. do 5. razreda in torej od najmanjših do le nekoliko večjih, je obe skladbi, zlasti pa Koncert v G-duru, odigral zvočno kompaktno in bil obenem tudi ritmično skladen spremljevalec solis- Publikacija je izšla pred kratkim pod okriljem Pokrajinskega arhiva Koper Knjiga Vande Bezek prispevek za bibliografijo Izole Pod okriljem Pokrajinskega arhiva Koper je pravkar izšla publikacija Vande Bezek Analitični inventar fonda občine Izola, IV. del, 2. zvezek, v katerem avtorica obravnava obdobje od 1930-1940. V Istri je bil po letu 1923 uveljavljen italijanski regis-traturni red (sprejet 1. 3. 1897), ki so ga izvajali tudi v praksi izolske uprave. Po letu 1930 pa je tudi na lem področju prišlo do nekaterih sprememb oziroma Posodobitev, ki so jih narekovale novonastale družbenopolitične razmere. Iz inventarja fonda občine Izola v desetletju 1930-1940 je razvidno, da občinska uprava ni dosledno upoštevala navodil registraturnega reda, pravilnikov in priročnikov za vlaganje spisov. Leta 1930 in 1937 sta izšli dve italijanski publikaciji, ki pa ne spreminjata registraturnega reda iz leta 1897, ampak ga le posodabljata. Leta 1935 je uprava izolske občine izločila 5 stotov gradiva: zbirko avstrijskih zakonov, zbirko italijanskih uradnih listov, popisne liste po hišah za ljudsko štetje 1931, stare družinske liste in stare volilne sezname. Leta 1939 je izšel nov zakon o arhivih v kraljevini Italiji, ki je natanko opredelil, da je arhivsko gradivo v pristojnosti državnih in drugih javnih uradov neodtujivo. V zgodovinskem uvodu (1930-1940) avtorica obravnava Upravo in sodstvo, gospodarstvo, kmetijr stvo, industrijo, šolstvo in kulturo, ter politične razmere, pri čemer ugotavlja, da je mesto Izola imelo dokaj močno komunistično stranko do uvedbe fašističnega policijskega zakona. Po 1926. letu je pričelo delovanje komunistične stranke pešati, aretacije po letu 1932 pa so njeno delovanje povsem zatrle. Podobno usodo je doživelo na podeželju slovensko narodnjaštvo. Avtorica nadalje ugotavlja, da so bile protifašistične sile komunistične in slovenske narodnjaške smeri v občini Izola skromne vendar sta tako mesto kot podeželje pomenili za fašistično oblast stalno latentno nevarnost. To dokazuje med drugim tudi veliko število politično osumljenih in preganjanih antifašistov. Publikacija zajema v tretjem poglavju arhivski inventar od 1930 do 1940; poleg tega pa še seznam enot, opombe, indeks osebnih in krajevnih imen ter bibliografijo. SLAVKO GABERC tke, ki je pokazala skrbno pripravo in lepo obvladanje violinske igre. Sledilo je izvajanje štirinajstih pesmi za otroški zbor in komorni šolski orkester, tokrat povečan za dva klarineta in dve flavti. Za izbor in priredbo skladbe je poskrbel prof. V. Lovec. Gre za kratke glasbene biserčke, tu in tam celo samo za utrinke velikih mojstrov Bacha, Lullyja, Gilliersa, Haen-dla, Haydna, Mozarta, Schuberta, Martinija in slovenskih avtorjev Karla Pahorja in Š. Ščeka. Izvedbo teh ali vsaj večine teh skladbic smo sicer že slišali z istimi izvajalci, toda tako lepo podanih še ne. Orkester in zbor sta se ujela v težko dosegljivo ubranost, se medsebojno dopolnjevala in zlasti v nekaterih skladbicah dosegla naravnost presenetljivo lepe harmonične učinke. Presenečala je tudi intonančna čistost zbora in pa disciplinirano podrejanje izvajalcev dirigentovim gestam. V zadnjih dveh točkah večera se je predstavil Kuretov Dekliški zbor GM, prvič v Ebenovih Desetih poetičnih duetih za zbor in klavir JAljoša Starc), drugič pa v Trojanovih Češke pastore-ly na besedilo Vitezslava Nezvala. Gre za devet poetičnih odlomkov s stavčno oznako na besedilo v češčini, ki ga je zbor izvajal v izvirniku. Dekliški zbor sestavlja 15 pevk, ki so vse izšle iz Otroškega zbora. Njegovo petje sloni na iztanjšani intonančni zanesljivosti, na harmonski barvitosti obeh glasovnih skupin in na interpretativnem poglabljanju. S temi zaznavnimi lastnostmi dosega zavidljive muzikalične učinke, ki bi le ob nekoliko večjem glasovnem volumnu bili nedvomno še lepši kot sicer. Vse te odlike, povrhu pa še poudarjen smisel za komorno petje, je Dekliški zbor potrdil v zaključni Trojanovi skladbi Češke past'orely za zbor, dve harmoniki, klavir in tolkala. Češki skladatelji so polni kompozicijske inventivnosti, ki jo ta sestava le potrjuje. Glas (tudi tokrat intonančno vzoren, delikaten in kompakten) se je ubrano zlil z muziciranjem obeh harmonikarjev (Francesco Furlanich in Sergej Mahnič) izvajalcem na tolkala -zvončki in triangel (Tom Hmeljak) in pianista (Aljoša Starc). Na-dolgotrajno odobravanje številnega občinstva je moral zbor del skladbe ponoviti. Akademija je pokazala, da imamo tako v šolskem orkestru kot še zlasti v Otroškem in Dekliškem zboru GM ogromen kapital, ki ga je treba ljubeče negovati, v dirigentu Stojanu Kuretu pa mojstra-glasbenika, čigar pedagoške odlike v delu z mladimi so vredne največjega priznanja, (j. k.) Knjiga, v kateri avtor grebe po večni dvojnosti poezija-narod in po svoji duši Priznam, rekel sem... pesnika Cirila Zlobca Priznam, rekel sem... je po eni strani zelo zagoneten, vseobsegajoč, morda celo prezahteven naslov, po drugi strani pa jasen in prozoren kot jutranja zarja. Za kaj pravzaprav gre? To je znirka po argumentih urejenih interv-Injev nekega pesnika. Ni mogoče grešiti, že sam naslov daje to slutiti. jy.e potem bereš še drugi del naslova, Jv morda ni naslov, temveč le ime avtorja, Ciril Zlobec, pa je vse takoj jas-np. Pred seboj torej imamo, kot je zapisano že na ovitku »duhovito, zanimivo in izvirno narejeno knjigo iz sestavin domala brezštevilnih pisatelje-Y1h intervjujev — nekakšno veliko mventuro njegove javne misli.« Prika-ana pa je v devetih simboličnih »kro-jPns pač poglavjih, srečnega pekla, !Sakršno utegne z daljno mislijo na anteja biti slovensko življenje. “Mogoče je nekoliko predrzno in p e9ano, pa vendarle se zdi, da po ^ešernu zlepa nimamo besedila, v n tereni bi se osebna usoda tako do-s edno zavezovala z narodno, kakor je ^ngaja to v novi Zlobčevi knjigi,« r, š0 zapisano v predstavitvi dela. tor 111 Si kar Popisati to misel, saj av-Vz t119 Ve^ kot; trist° straneh, ki so po-rav 6 ve^ desetin intervjujev, ob-vP Vava vse bistvene probleme slo-hol -ua' socialne, sociološke, psi-šg pj e' narodnostne, zgodovinske in 2 0srV9e' vse te pa prepleta in obogati jaz eonim izkustvom, s svojim lastnim na p?' ®ranje te knjige zelo spominja mjs,. meclova Slovenska postna pre-naj J^anja, v katerih je avtor v »štiri-Hea d? Postajah slovenskega nacional- rodnostn1nne-a, POtau-0pi!fI SV°j na' Tu • m ln Zlvljen]ski čredo. va z rf postai devet, zato se primerja-ljuje ^ntejevimi krogi kar sama vsi-Se nei/V-di miselna struktura zgradbe pa jr| °, ° razlikuje od Kmeclove, jo tpirrioea no dopolnjuje, tako da lahko dobiu redimo, da smo v zadnjem letu 'tarodn ar ^ve konstruktivno slovPr, °*stno analizirajotrenutno stanje PrndvsStVa Razlika s Kmeclom je okviru6111 v zunanjem pristopu, v ihterv' S.amem. Tu navsezadnje gre za luje, torej za tisto novinarsko in ne literarno zvrst, ki je eden nosilnih pripomočkov sredstev množičnega obveščanja. Lahko pa se odvisno pač od osebnosti intervjuvanca, njegove mentalne živahosti in ne nazadnje od klenosti izrečene besede - ti pogovori spremenijo v literaturo, pri čemer pa vseeno ohranijo svoje nosilne zunanje značilnosti. Intervju, posebno če je novinar res novinar, sleče misli intervjuvanca do golega, ga večkrat razoroži in celo spravi ob zid. Intervju je neizprosen: človeka lahko poveliča ali uniči. V tem primeru se je zgodilo prvo, saj prikazati človeka z vsemi njegovimi pozitivnimi in negativnimi lastnostmi, šibkostmi, vrlinami in čednostmi pomeni... poveličati ga. Knjiga je razdeljena na devet poglavij. Iz vsakega bi razbrali poglavitno misel. V Triptihu o narodu je Zlobec zabeležil nekaj zanimivih in navsezadnje spodbudnih, optimističnih in sončnih izjav. »Hotenje mora biti naša eksistencialna etika.« Res je, kdor hoče, pač nekaj doseže, mi pa moramo hoteti še več od drugih ker »...naš ponos je že v tem, da smo. In smo lahko upravičeno ponosni, saj za to svojo, materialno in duhovno utemeljenost razvoja moramo veliko več investirati kot drugi narodi...«. Vtem prvem krogu je torej bolj malo govora o sebi, zato pa je drugi skoraj popolnoma posvečen njemu, Poetu. Naslov je namreč Kdo sem? In vendar se Zlobec pravzaprav sprašuje kdo smo? Pa tudi odgovarja z drugim vprašanjem: »...smo takšni, kakršne se vidimo sami, ali takšni, kakršne nas odkrivajo drugi?-« Tu pravzaprav vidimo, da se v tem Priznanju stalno prepletata osebno in javno, Jaz in Mi, umetnost in politika, vendar pa je ločnica, če jo znamo iskati (in najti), jasno začrtana. Naslednje poglavje Pobeglo otroštvo ali vonj po prednikih je Zlobčeva apoteoza, vendar se dvojnost med umetnikom in politikom že nakazuje. To poglavje je pravzaprav najbolj njegovo (pa čeprav tega odkrito ne prizna), vendar pa je po fluktuaciji pogovora in vedrini odgovorov jasno, da se je Poet tu najbolj znašel, da je Zlobec tu najbolj občutil svojo dimenzijo. In vendar je tudi stavek »nisem zapadel v skušnjavo, da bi primerjal tedanja pričakovanja z današnjo stvarnostjo« že znak vzporedne dvojne rasti umetnika, ki je politik in umetnik obenem. In kako daleč je ta trditev od miselnega sveta Bojana Štiha (Zlobec mu je posvetil prvo poglavje teh Priznanj) iz Kratkih, izmišljenih in drugih zgodb, v katerih avtor povzdigne to primerjanje na najvišjo raven. In smo že pri Besedi s podnaslovom kratkega mota, drobne kitice: Vso te imam, beseda pa ne morem krikniti, kje je moj glas, moj goli človeški glas? Tu avtor razmišlja in se izpoveduje o poeziji. Zlobcu je jasno, da je »človek odkril poezijo, eno od pomembnih možnosti, da ostaja človek...«, in še »...poezija sveta ne spreminja, ga pa napolnjuje z nečim, kar ni svetu v škodo, nasprotno: mislim, da je tudi v socialnem smislu pomemben vzgib človeške plemenitosti, vzdržuje nekakšno ravnotežje med spoznanjem in emocijo, recimo med intelektom in srcem. Navsezadnje pa vsi vemo, da so prav utopije največje gibalo napredka, civilizacije, sveta in napredka...«. In smo že pri interpretaciji umetnosti, pravzaprav pri Umetniku, malo sanjavem, malo stvarnem, pač pri filozofu-pragmatistu, tistemu, ki mu pristajajo gesla kot »fantazija mora biti na oblasti« ipd. Beseda je torej poezija, poezija je umetnost, umetnost je pri Slovencih, gledano s posebnega zornega kota, predvsem literatura, literatura pa pomeni kaže da predvsem pri Slovencih tudi politiko. In smo spet pri prepletanju javnega in zasebnega, pri razglabljanju Kam plovemo?, kaj nam še pomeni slovenstvo itd. Tipičen je stavek, na videz vržen nekako mimogrede, dejansko pa še kako bistven in političen: »Ta trenutek slovenska literatura lahko ponudi najmanj deset pesnikov, ki vzdržijo tudi najstrožje "evropske" kriterije...«. Bil sem eno leto predsedujoči bi moral biti v prvotnih namenih založnika celo naslov celotne knjige, na srečo pa je ta zamisel odpadla. Prav pa je, da je to naslov enega od poglavij. Namreč predsedujoči predsedstva Zveze pisateljev Jugoslavije. Sam pravi, da je bilo to leto eno najtežjih v njegovem življenju, pa tudi eno najbolj plodnih. V tem svojstvu se je srečal z »bojevitim in inteligentnim pro-tiigralcem — Miodragom Bulatovi-čem...« in smo že pri tolikokrat omenjeni dvojnosti. Umetnost in politika, oz. politika in umetnost, pač odvisno od zornega kota in igre besed. Vse'se prepleta, tu pa še posebno izrazito. Morda zato, ker je Jugoslavija federacija in se zato morajo pisatelji še toliko bolj preleviti v politike, da bi bolj učinkovito branili ogroženi jezik svojega naroda. Koliko poskusov je že bilo, da bi v imenu »višjih ciljev« odrinili slovenščino na stranski tir in jo spremenili v drugorazredni jezik. Dovolj je, da pomislimo na skupna programska jedra, ki nam v tej ali drugačni obliki še grozijo. Slovenci v federaciji je harmonično in idejno nadaljevanje prejšnjega Dantejevega kroga, v njem pa med drugim piše: »...upoštevanje razlik ni nikakršna sla po izstopanju iz skupnosti, separatizem, nacionalni egoizem... ampak čisto preprosto spoznanje, da v večnacionalni državi, kakršna je Jugoslavija, samo sistem, ki eksistencialne razlike narodov upošteva... lahko računa na maksimalni angažma vseh naših ustvarjalnih energij...«. Vodilna misel iz Poezije in politike pa je sledeča: »Politika je kolektivna volja in praksa določene družbene in nacionalne skupnosti, poezija pa potrjevanje nekakšne samobitnosti posameznika.« Poetov pogled je v tem oziru jasen. V tem krogu se Zlobec nekoliko razhaja s Kmeclom pri problemu belogardistov, ko pravi, da se ne strinja, da bi tragedijo iz preteklosti obravnavali kot današnji problem. Vendar pa dodaja, da je treba odkriti vse krivce, pa četudi so na najvišjih položajih. Naslov naslednjega poglavja je programski: Vsi smo že po malem disidenti. Zlobec v njem prikazuje prožnost svojega gledanja na svet in svežino misli. Trdi, da sta oporečništvo in opozicija možna samo v razvitem socializmu, marsikdo pa se bo obregnil ob stavku, da ni nikjer na svetu vojska simbol miru, marveč represivne moči. Na koncu teh Priznanj stopita poezija in intima spet premočno v ospredje. Deveti krog se namreč glasi: Ko sva sama, ko sva čisto sama. Končno! Skoraj smo se zbali, da je Poet izgubil svojo poezijo. Pa je ni, le prikril jo je, da se bo ta na koncu spet prikazala v skoraj nebeški gloriji. Zlobec išče v ljubezni najgloblji smisel svojega življenja, izpove pa, da pravzaprav ima dvoje strasti: ljubezen in pesem. Tako se namreč sprašuje (in odgovarja): »Kaj je ljubezen? Del odgovora je v mojih poezijah. In kaj je moja poezija? Del odgovora je v moji ljubezni.« Sedaj nam je torej vse jasno: na koncu je zmagal Poet... Knjigo Cirila Zlobca Priznam, rekel sem... je letos v Ljubljani v 8000 izvodih izdala Prešernova družba. DUŠAN JELINČIČ Ob petdeseti obletnici nacističnega taborišča smrti Mauthausen Polpretekli čas ki ne sme v pozabo NEVA LUKEŠ Tržaško Rižarno poznamo že skorajda vsi. Nekateri smo bili v njej sami, ali s kakšno skupino, povečini pa jo obiskujemo ob večjih slovesnostih in spominskih svečanostih. Manj obiskujemo druga, po obsegu veliko večja uničevalna taborišča, ki jih je nacizem začel graditi še veliko pred začetkom druge svetovne vojne, ■ z namenom, da strpa vanje najprej navadne zločince, nato svoje politične nasprotnike, z začetkom vojne pa vse, ki so »motili« čistost germanske rase, torej vse slovanske narode, Žide, Rome, bolne, stare in seveda tudi otroke. Vsedržavno združenje bivših deportirancev v nacističnih taboriščih ANED je med tistimi, ki stalno organizira obiske v taborišča kot so Buchen-wald, Auschwitz, Dachau, v maju pa tudi v Mauthausen, kjer je bila pomembna svečanost, povezana s 50. obletnico izgradnje tega strašnega taborišča smrti. »Kot kapljica vode smo se čutili v morju kakih 80 do 100.000 ljudi, ki so prišli na svečanost iz vseh krajev Evrope, pa tudi z drugih celin.« Tako je povedal Rihard Gorup, pri katerem sem si, v družbi članov združenja in pokrajinskega predsednika Ferdinanda Zidarja, ogledala Ulm, ki ga je o tej pomembni svečanosti in spominskem izletu posnel in zmontiral Stel-lio Brana. »Prav gotovo je bila to ena največjih svečanosti, kar smo jih doživeli« je bilo mnenje Gorupa, Viktorja Rogatca in ostalih, ki so bili v Mauthausnu.« Nas je bilo nekaj nad 50. V glavnem smo sami preživeli grozote taborišč, z nami pa so prišli še naši najbližji. Malo je bilo v naši skupini mladih. To pa ni veljalo za številne skupine iz raznih drugih italijanskih mest kot na primer iz Prala, Pistoie, Firenc, Bologne itd. V teh mestih so se organizatorji obrnili na šole, na občinske in pokrajinske uprave, na razne ustanove in društva ter tako sensi-bilizirali javnost, da so se lahko svečanosti v Mauthausnu udeležili tudi mnogi mladi.« »V množici ljudi, kjer smo videli predstavnike ameriških in sovjetskih vojaških sil in predstavnike raznih držav, so povsod - pred spomeniki kot častna straža, v sprevodu, kot nosilci vencev in cvetja, kot pevci, - izstopali mladi - mladi iz raznih držav, Jugoslavije, Sovjetske zveze, Poljske, Francije, Italije, predvsem pa mladi iz obeh Nemčij in Avstrije. Žal nam je bilo, da ni bilo tudi naših mladih. Tu bo treba nekaj storiti, nekaj ukreniti. Tudi naše šole bi morali pritegniti v takšne obiske, kot so to storila že nekatera naša društva. Seveda ne moremo pričakovati, da bi si mladi sami plačali tako dolgo potovanje. Zato morajo biti druge ustanove in organizacije ter gospodarska podjetja tisti, ki bi si prevzeli vsaj delno kritje potnih stroškov.« Letošnja jubilejna svečanost v Mauthausnu je bila tako veličastna, tako pomembna, tako množična, da je pustila vsem neizbrisen vtis. »Bili smo tretja skupina, ki je v nedeljo 15. maja prispela v samo taborišče. Tako smo si laže ogledali vse spomenike, ki so jih razne države postavile svojim žrtvam in nato čakali na prihod vseh ostalih. Kakih 200 avtobusov je bilo parkiranih pred taboriščem; koliko pa je bilo še osebnih avtomobilov, sploh nismo mogli prešteti.« Vsa ta množica ljudi - skupina iz Prala, ki je imela prav tiste dni pobratenje s krajem Ebensee, je prišla v taborišče oblečena v svoja starinska mestna oblačila - se je zvrstila v sprevod, ki se je vila ob taborišču, med barakami kar nekaj ur. Glavna svečanost je bila na »Apel platzu«, na trgu, kjer so nacisti zbirali vsako jutro in večer jetnike in kjer stoji glavni spomenik. Govornikov je bilo veliko, tem so sledili nastopi pevcev, godb; najbolj občuten pa je bil koncert pesmi, ki jih je znani grški skladatelj Teodorakis uglasbil prav za to priložnost. Na žalost nismo mogli prisostvovati celotni svečanosti, ki je potekala ves dan. Čakala nas je namreč dolga pot do doma. Vendar smo zadovoljni da smo bili tam tudi mi. Da bi le mogli vsem posredovati to, kar smo doživeli, kar smo sami občutili, kar so nam povedali drugi udeleženci.« »Dolga leta po vojni smo bili bivši deportiranci morda tisti, ki smo najmanj in najteže govorili o tem, kar smo v taboriščih doživljali. Bali smo se nekako, da nam ljudje ne bodo verjeli, da bodo rekli, da pretiravamo, da kaj takega niso mogli početi ljudje«, je med gledanjem Ulma dejal Gorup. »Še danes nam ni lahko govoriti. Morda so prav takšna srečanja v taboriščih priložnost, ko se nam odprejo duše, ko si marsikaj povemo, ko se spomnimo vseh naših, ki smo jih tu pustili in se niso več vrnili, ko se spomnimo grozot, ki smo jih tu doživljali. Ko smo z enominutnim molkom počastili žrtve, smo imeli občutek, da so vsi zadržali dih, kot bi hoteli prihraniti zrak za vse, ki so umrli v plinskih celicah.« »Eno od italijanskih skupin je vodil Fabello, ki je v taborišču izgubil očeta. Njegovo pripovedovanje je bilo tako živo, tako presunljivo, da bi ga poslušali še in še,« je dejal Bogateč. Povedal nam je primer ženske, ki jo je kot mlado interniranko v enem samem dnevu posililo 17 nacističnih krvnikov. Čez nekaj časa se je zavedla, da je noseča. Vrnila se je domov in rodila hčerko, kateri je povedala, da je bil njen oče partizan, ki je padel v boju. Dolga leta je nosila v sebi to strašno skrivnost. Ko je bila hčerka pred poroko, je bila uboga mati pred težkim vprašanjem - naj pove hčerki resnico, ali naj še naprej molči. Sotrpini in tovariši niso vedeli, kaj bi ji svetovali. Sama se je odločila in povedala hčerki resnico.« Takih dogodkov so slišali udeležnci tistega dne v Mauthausnu še nič koliko. »Mislimo, da je že dozorel čas, da se o vsem tem spregovori tudi našim mladim. To so že storili drugi narodi, v drugih državah. To bi morali storiti tudi mi. Mnogim je bilo slabo, ko so . poslušali te zgodbe. »Oprostite mi,« je dejal Fabello, »vem, da sem vam prizadejal veliko bolečino. Toda ne smem molčati. Ljudje morajo vedeti za grozote, ki so se dogajale v tem kraju.« »Želel bi se zahvaliti vsem izletnikom za njihovo disciplino, za njihovo točnost, za razumevanje in sodelovanje« je še dejal Gorup. Prav gotovo ni to zadnji naš spominski izlet. Dokler bomo pri moči, bomo obiskovali te kraje smrti. Upamo, da bodo v prihodnje z nami tudi mladi...« Na slikah: mladi pevci in glasbeniki pred spomenikom jugoslovanskim žrtvam (zgoraj); župani številnih italijanskih mest s prapori in venci (spodaj). 16. JUNIJ 88 Buoni del Tesoro Poliennali • BTP se lahko podpišejo pri okencih zavoda Banca dltalia ali pri drugih bankah po emisijski ceni, ne da bi plačali kakršnekoli provizije. • Nove obveznice so dveletne in se nudijo občinstvu v podpis proti gotovini. • Nudijo letne bruto obresti v višini 10,50%, in se izplačujejo v dveh šestmesečnih obrokih. • V primeru da se preseže znesek podpisanih efektov, bo povpraševanje porazdeljeno. • BTP imajo široko tržišče in se po potrebi z lahkoto unovčijo. V podpis 16. in 17. junija Emisijska cena 99% Rok Efektivni letni donos bruto neto 2 leti 11,38% 9,93% BTP Folklora za vse okuse na Ohceti v Ljubljani Ohcet spada prav gotovo med tiste običaje, ki so v ljudskem izročilu naj-bogatejši. V preteklosti so bili to prazniki, ob katerih se je zbrala vsa vas, trenutki, ko so znali ljudje utišati male vaške spore, da so se ob ženinu in nevesti, ob bližnjem sorodstvu in povabljencih še sami zabavali. Obvezna je bila seveda praznična obleka, na mizo so prišle najboljše jedi, vino je teklo v potokih, veselja pa ob domačih godcih in plesu ni bilo ne konca ne kraja. Sodobna ohcet je sicer ohranila nekatere značilnosti te lepe ljudske navade, izgubila pa je na pristnosti. Ljudje se še zberejo, vendar ob brezbrižnosti nepovabljenih, lepe obleke in poročno kosilo spadajo med "železne" navade, tistega pravega, ljudskega pa ni več. Turizem in ljudski običaji niso vedno najboljši prijatelji. Etnografi in folkloristi ne ljubijo turističnih pobud, ker ljudskim praznikom izmaličijo podobo. Prazniki, ki v domačem okolju prinašajo neko globlje sporočilo, postanejo gola atrakcija. Celo udeleženci včasih prenehajo paziti na podrobnosti, ki jih v domačem kraju pogojujejo stroge zakonitosti, da bi zadostili radovednosti in želji po prireditvi prisotnih "turistov". Kljub temu vsaj nekatere prireditve ohranjajo neki svoj čar. Med te spada prav gotovo Ohcet v Ljubljani, ki bo prihodnji teden že enaindvajsetič. Ta "ljubljanska ohcet" prav gotovo presega ljubljanske okvire. Njena odlika je, da je to "ohcet zares", na kateri se prav zares poroči vrsta parov iz raznih dežel. Poleg.noš mladoporočencev, ki so običajno izredno bogate, saj vsak par skuša predstavljati svojo pokrajino ali deželo čim bolj dostojno, se za to priložnost v Ljubljani zberejo ljudske noše iz skoraj cele Slovenije. Ljubljana tako zaživi v barvah in ob glasbi raznih narodnozabavnih skupin ali pravih pravcatih ljudskih godcev. Ljubljanske ulice se spremenijo v nekakšen živi muzej, medtem ko so še posebno privlačne nekatere točke v stari Ljubljani. V zadnjih letih so organizatorji razširili prireditev tudi na druga slovenska mesta in vasi. Letos bo, recimo, "ohcetna mrzlica" zajela kraje od Kranjske gore do Ptuja. Praznovanje se bo seveda zaključilo na ljubljanskem Magistratu s slavnostno poroko. Če na kratko pregledamo program letošnje ohceti, ugotovimo, da se bo praznovanje začelo že v ponedeljek, 20. junija, s sejmom obrtnih izdelkov in koncerti godb na pihala. Naslednji dan bodo razne skupine nastopale bo ljubljanskih trgih. Prava otvoritev ohceti bo v Križankah 22. junija ob 21. uri, ko se bodo predstavili pari in bodo nastopile folklorne skupine iz Bratislave, Dubrovnika in Ljubljane. Naslednji dan se bo ohcet selila v Rateče, Planico in Kranjsko goro, zvečer pa bodo že spet v Ljubljani folklorni nastopi. 24. junija bo na vrsti Ptuj, v soboto, 25. junija, pa bo slavnostni zaključek s povorko po ljubljanskih ulicah, poroko in ohcet-nim rajanjem na bregovih Ljubljanice. Letošnje ohceti se bodo udeležili pari iz Švice, Madžarske, ZDA, Avstrije, ČSSR, s Cipra, iz Nizozemske, Belgije, Italije, Francije, ZR Nemčije in raznih jugoslovanskih republik ter pokrajin. Pravzaprav bi ta turistična prireditev lahko potekala pod geslom "Folklora za vse okuse"... (nak) Zamenjava hiš med počitnicami Mnogi turisti si ne žele bivanja v hotelih ali pod šotori. Ljubše jim je bivanje v zasebnem stanovanju, pri domačinih. Na tak način pobliže spoznajo življenje v drugi deželi, lahko dobijo domačo hrano, pa še izdatek za počitnikovanje bo manjši. V veliko primerih vsepovsod v turističnih krajih zasebniki oddajajo kompletno urejena stanovanja. Tako v blokih kot v vilah. Cena za tako počitnikovanje je očitno višja od tiste v sobi pri kakem domačinu in marsikdaj tudi višja od tiste, ki bi jo plačali v hotelu. Še zlasti če gre za večjo stavbo, ki jo je lastnik tudi primerno opremil. So pa tudi lastniki takih stavb ali stanovanj v počitniških krajih, ki ne oddajajo turistom stanovanj. Zamenjajo jih s podobnim v drugem kraju. Marsikdaj na tak način prideš do poceni obiska v kakem velikem mestu vsepovsod v Evropi ali pa letuješ kje ob morju ali v gorah v drugi deželi. Kako priti do ljudi, ki imajo želje, ki so podobne tvojim? V Italiji na tem področju poslujejo nekatere specializirane agencije (Intervac v Rioli pri Bologni, Home Exchange International v Milanu, Časa Vacanze v Padovi itd). Plačati moraš nekakšno članarino. Potem pa dobiš vezo z drugimi, ki imajo želje, podobne tvojim. Vsaka agencija razpolaga s kakimi deset tisoč naslovi, ne le v Evropi, marveč tudi na drugih kontinentih. POLETNI ODDIH ČAS POLETNEGA ODDIHA SE BLIŽA. NEPOZABNE POČITNICE NA SINJEM MORJU TEH ŠESTIH KRAJEV ALI KJERKOLI DRUGJE SO DANES URESNIČLJIVE. TELEFONSKI POZIV NA ŠTEVILKO 0481/31811 VAM BO POMAGAL PR! REŠEVANJU MOREBITNIH FINANČNIH PROBLEMOV KMEČKA BANKA - VAŠA DOMAČA BANKA VAM NUDI OSEBNA POSOJILA ZA VSAKOGAR IN ZA VSAKO POTREBO. J Banca Agricola Kmečka banka Gorica ti » h V Doslej najobsežnejša razstava 4.000 dragocenih tarokov v gradu Belgioioso Najnovejši predpis rimske vlade v korist turistom Z večjo vsoto denarja v tujino Od začetka junija tja do prvih julijskih dni je v gradu Belgioioso v neposredni bližini Pavie, doslej najobsežnejša razstava igralnih kart za tarok. Gre 2a izpolnitev in obogatitev podobne Razstave, ki je pred nekaj meseci bila v Ferrari. Nič čudnega saj zgodovinarji Pravijo, da so na nekdanjih renesančnih dvorih plemiških družin Este in Visconti bili taroki v velikih čislih. V gradu Belgioioso je razstavljenih kar 4.000 dragocenih primerkov teh kart, ki so zelo zanimale tudi naše Prednike. Tu pa tam tudi pri nas še 'Rrajo tarok. Vendar igra ni več tako razširjena kot je bila nekoč. Precej zanimanja je pred leti vzbudil stenski koledar ZTT s slovenskimi taroki. Na sedanji razstavi lahko vidimo dragocene karte, ki jih hranijo zaseb- niki in v muzejih. Tu so taroki, ki so jih uporabljali plemiči Visconti. Tu so redki primerki, ki jih hranijo v muzejih v New Yorku in v Bergamu, taroki Rotschild, karte iz Nemčije, Avstrije ter drugih držav, kot tudi taroki, ki so jih narisali znani sodobni slikarji kot so Guttuso, Gentilini, Baibi. V času razstave pa imajo tudi koncerte, predavanja ter druge prireditve. V že omenjenem gradu pa je tudi razstava okultnih ved ter razstava esote-ričnih knjig velikih kartomantov. Stran pripravil in uredil MARKO WALTRITSCH Pred leti, ko smo v Italiji imeli nad dvajsetodstotno letno inflacijo in ko je bila Italija deficitarna v zunanjetrgovinski menjavi, je bila uvedena norma o omejitvi izvoza italijanskega denarja in tujih valut za turistična potovanja v tujino. To je seveda oteževalo taka potovanja, pa čeprav so turistične agencije našle*način kako obiti te omejitvene predpise. Če je bilo potovanje ali letovanje plačano doma, je vse to izglodalo, kot da ne gre za izvoz domačega denarja ali deviz. Ko si šel na tuje in si predhodno doma menjal italijansko liro v tuj denar, si moral nesti s seboj potrdilo banke o izvršeni menjavi. Ti predpisi so seveda zelo omejevali potovanja Italijanov v tujino. Kdor pa je vseeno šel je moral ob pre- hodu meje skriti denar pred finančnim stražnikom, saj z dovoljenim izvozom denarja zares ni bilo mogoče letovati na tujem. V kasnejših letih, ko se je letna inflacija znižala, se je postopoma dvigala vsota denarja, ki so ga Italijani lahko izvozili takrat ko so šli na tuje. Prav pred dnevi je pristojni minister podpisal nov dekret. Italijanski državljani, ki gredo na tuje iz kakršnega koli razloga, lahko imajo s seboj en milijon italijanskih lir (doslej so lahko nesli pol milijona). S seboj lahko nesejo tudi 2.115.000 lir v devizah, ne da bi za to obvestili pristojnega urada pri Banca dTtalia. To pomeni, da si tujo valuto lahko priskrbijo kjerkoli, ne da bi bilo več treba na banki dajati številke potnega lista. Denar torej lahko iznosijo, ne da bi pri sebi imeli potrdila o menjavi. Prejšnji predpisi seveda veljajo za višje vsote. Do višine petih milijonov lir pa, vedno brez vsakršne omejitve, Italijani v tujini lahko plačajo tudi s čeki ali kreditnimi karticami. Sedanjo liberalizacijo so nameravali uvesti šele v oktobru. Ker pa smo tik pred počitnicami in bo precej Italijanov šlo letos letovat na tuje so v rimski vladi mnenja, da nima smisla omejevati iznosa denarja. Ljudje bi ga vseeno imeli pri sebi, le skrili bi ga pred morebitno kontrolo finančnih stražnikov. Manj skrbi torej za tiste, ki so se namenili preživeti počitnice v tujini. Potovanje v daljno Sibirijo Skoro pol dneva s transsibirsko železnico vzdolž Bajkalskega jezera ( Izredna prostrano, pretežno gozdna-irn‘n z vod° bogato območje Sibirije T}a ob svojem južnem delu, ki je str-Stf r sladkovodnega giganta - ,alkalskega jezera staro središče - Ir-utslf. Polmilijonsko mesto, ki se raz-°*tira na bregovih Angare, znana staja na transsibirski železnici, in v riŽHšem času vse pomembnejše tu-klino središče, ima dokaj zmerno v Z1?0- Proti pravi Sibiriji na severu, je Začn!sI organizacijska fantazija priskoči na pomoč. V Švici so pravkar predsta novo turistično ponudbo, ki ne vabi na zasnežene vrhove ali k siT- 0 jezerom, pač pa ponuja avanturo "a la Vi/ilhelm Tell". Nekateri sicer tr da je pogumni Wilhelm le izmišljotina, to pa sploh ne skrbi organiza jev Wilhelm Tell Expressa. dovolj Mil možakarja, ki naj bi zadel jabolko in ne sinove glave, je d ^ trden, da se lahko na njem gradi ponudba, ki predvideva Pot0V,a^L^a vlakom in ladjo po prezrtih lepotah švicarskih Alp. Obvezna sta.°,e Ri jase, kjer se je Wilhelm pomeril v streljanju s samostrelom, ter ska so jo poimenovali po narodnem heroju. Srednjeveško letovanje si / ^. goče zagotoviti po dokaj zmerni ceni, saj stane pičlih 114 frankov, p no 105.000 lir.