Sedajni obilni zakoni. (Spisal Fr. Jančar.) Čital sem o aekem pridaera mladeBČu sledeče: Eo je ta iz aedelJBe škole izstopil, v kteri se je kršeaaskih resaic, božjib ia dejauskih čedaosti poaebao aaučil, si je od dobrib knietov sprosil dovoljeaja za narezaaje brezovih postraaskih vej s priatavkom: ae eaega vrba kakošaega dreveaa poškoditi, kar je sairt vsakemu lepeiau drevesu. Z dovoljeajem si toraj aaš ailadeaeč aareže za tri aietlje brezovega vejevja, ga iztrebi, ličao osaaži ia v metlje podela, kakor je to videl ia opazoval aa aajlepše aarejeai inetlji. Zgotovljeae metlje aese v bližaje mesto aa prodajo, ktere bitro proda, in neka kaharica še ga poprosi, naj ji šc eao iz airekt ruajhao iaetljico aaredi za pometaaje ogajišča, kar ji tnd obljabi. Sireka si sprosi kakor brezovib vej od dobrih ljudi in brezovih aietelj še več aaredi, ktere spet hitro poproda ia dobiček se mu narasča na foriate. Sedaj že brezovo vejevje posestaikom plačuje , si osla omisli, ki mu aietlje v mesto aoai, ia zadnjič si celo vozič spravi in aietlje v rnesto vozi. Sčasonia se njestjaBoai prikupi ia vsak si je le od tega skrbaega mladenča nietljo želel — kar aia majhao želarijo pripravi, kamur se vseli ia s pošteao devico oženi ter srečao v blago8tana ia zadovoljaosti živi. Nek dragi ptajec pride v Aiueriko, začae 8 črešajaiai tržiti ia sicer iz začetka v jerbaščku svoje črešaje aa aeko drevo ob cesti razteče aasloajea prodava, poteai v jerbasa, zadajič v košarah razao sadje skupaje. Sčasoma mu ta barantija toliko dobička donaša, da si aai kraj zeailjišča kupi, drcvo podere ia za tisti čas aajlepšo palačo postavi. Toliko varčaost ia pridaost pomaga. Oaieajeui dve čedaosti ali kreposti pa bi tadi vtegaile v lakoraaost človeka zapeljati, kar bi bil sairtai greh. Teaiu se umakaiti je aeobhodaa potreba vedeti 6 kristjaaskih resnic, ktere že otročiči, aoviaci od svojih mater podačeai v školo priaesejo, tiiuveč pa se tirja isto zaaaje od odraščeaib kristjaaov, zlasti drago resaico, ktera aas uči božje pravice: ki vsako dobro delo popla6a, vsako hudo pa kazaaje. Eaj neki boče ta dolgi uvod k sedajaim obilaiai zakoaom — ali pa celo k blagostaau ia bogastvu? bo morda kteri čast. čitatelj popraševal. Meai se ta reaaica teaielj vsega podvzelja dozdeva. Zakaj kjer ni pravice iraa vrag povsod mlade, kar žalibože daadaBaaaji z rokatai lahko prijeaiaaio — ia človek se mora prej ali slej v jamo aesreče zvraoti ia večkrat še nedolžai ž BJiia vred. Veadar podajmo se k predaietn. Že več ko 20 let sem pri vsaki priložaosti oeitao opoaiiajal mladiao posebao niladeače, ki so v sairdljivo mažo Bečistosti se zavalili ia sicer pristavljal vojakoai: 8 let bi jo v peklu prestal, aaj je le potem mir; bočem reči: aaj se le potem lahko po svoji volji ožeai. A sedaj v dveh letib pa pravim: tri leta bi lahko v peklu prestal, naj je le potem aiir, ter vselej dostavljal: le učite se aajpopiej od kod kruh pride; to je: kako se živež pnpravlja v lastao potrebo ia v podelitev svoji dražiai ia zamogel. To je moj praktičai dejaaski Bauk za prosto Ijudstvo po besedab sv. Pavla apostola, ki pravi: Meliaa est uubere, quam uri; po aaše: Naj se v zakoB poda, kdor noče zdržljivo, čisto v samakem staau živeti. Ia kaj tnisliš, ti začaraai svet! koliko seni jib v zakoBske apoae zagnal v tih 20 letib a avojirai ad bomiaem dokazi. Morebiti ae celib 5 parov ! tako ec je vea uk mimo ušes razpršil. Sliši pa sedaj aarobe 8vet od koder je posvetaa vlada zakoaska vrata širje odprla — veo parov eao aedeljo iz pridižaice pomečeai, kakor ljndje pravijo, to je: okličem, kakor v prejšaih letih skozi vse leto. Saj v Negovi ai.bilo več v eaeia letu poročeaib kakor 10, k večemu 12 parov. A sedaj jih po 14 parov domačih ia po 8 ia še več parov iz drugih župaaij oklicev prečitam! — Eamo bomo potern prišli ? Človek se aehote zjadi, ako poaiisli, kako je pred Bekterimi leti vlada tudi dovolila ia polebkotila razmetaaa ia oddaljeaa zemljišča s bliŽBJiuii jih preraeaiti in arofldirati ali vkup spraviti: pa veadar se ai ae ea jediai dogodjaj v tem oziru izpcljal, saj rneai ai zaaa: a zakoaov pa je brž aa stotiae pomnožeaih! Eer ee je tedaj zakoaov v kratkem času že aa ti>ko ogroniao število povzdigaolo, je toraj doaledao, naj bi se tadi bolj aspešao živež pripravljati učilo ia gospodar»tvo, posebao zemljišča zboljševala, gaoja rnaogo maogo več aakapičevalo ali aarejalo, ker se zemlja ae da raztegaoti kakor testo, iz kterega se gibaaca aaredi, a to ae gre v glaro ; bolj pa koče aapolajevati ia inaloprid- uosti zlasti tatinstva poruaoževati. (Dalje.) splob biižajirn. Z^kaj pijaaec, postopač, leaub, prevzetaež, zapravljivec, vkaaljivec, zmikavec, tat, lažnik itd. itd. ga sam saj z dobro vestjo vžival aikdar ae bo, tim rnaBj pa ga iaiel drugim deliti: temač le pnšteai, vestai, delavai, skrbBi. varčai, trezai, mirfli, zuierni, aedolžBi itd. itd., bo kruh veselo jedel, Ipisgsjsrga svojim okrogoličaim otrokom dajal la še drugiai postreči r