Zakaj tako?
Pod tem naslovom tokrat objav-Ijamo dva prispevka, dve temi, ki sta bili tudi na dnevnem redu pred-sedstva občinske konference SZDL. O obeh je stekla kritična razprava, zaključki pa morajo biti vsekakor v razmislek pa tudi v aktivncjše vklju-čevanje nas vseh.
Kako se (ne)deli pogača socialnega    -. skrbstva?
Najbrž bo marsikoga začudilo dejstvo. da samoupravna občinska interesna skupnost socialnega skrbstva za tekoče leto še vedno ni sprejela finančnega plana. Delegati naj bi o tem sicer sklepali že aprila, vendar kamen spotike ostaja še ve-dno nedosežen sporazum o preliva-nju sredstev za tako imenovano so-lidarnost. Na ravni mesta, kjer to usklajevanje pobud in predlogov na podane osnutke finančnega plana, ki jih posreduje naša skupnost, ne sprejemajo. Potrebe po večjem pre-livanju sredstev so letos v naši obči-ni nekoliko večje, so pa v celoti upravičene. Vseptembru bozgrajen nov dom za starejše občane v Kole-ziji, skupnost pa ne razpolaga niti s sredstvi za doplačila plačevanja oskrbnine, niti za tako imenovane zagonske stroške pri funkcioniranju doma. Pripomniti velja, da so za tovrstne potrebe v okviru mesta kaj hitro našli skupni jezik, ko je šlo za izgradnje in funkcioniranje tovrst-nih domov oziroma potreb v drugih občinah. Navsezadnje pa tudi ni trd oreh v tem, da bi sredstev ne bilo, najbrž res ne v celotni potrebni viši-ni, dejstvoje, da tipogoj(za solidar-nostno prelivanje sredstev so. Pov-sem na mestu je bila kritična ugoto-vitev predsedstva, da smo priča škodljivim družbenim pojavom in da je vloga skupnosti za skrbstvo na ravni mesta samo ta, da usklajuje komcept solidarnosti, ne pa da si prilašča, vsaj v tem primeru je temu tako, povsem oblastno funkcijo, ob tem pa ne poskrbi niti za pravoča-snost sprejemanja finančnih načr-tov. Odveč ni niti ugotovitev, da gre v tem primeru za vse prej kot spo-štovanje in ubiranje pravih delegat-skih poti!
Kje so viške delovne brigade?
Nič kaj prijetno ni bilo tudi drugo spoznanje, ki ga je prevevalo tudi kan-ček sramote. Kljub aktivnostim občinske konference ZSMS je letos na mladinske delovne akcije odšlo iz naše občine le dvajset brigadirjev, ali bolje povedano slaba petina od predvidenega števila. V merilu Ijubljanskih občin je to tudi naj-nižje število.
Čemu tako! O tem so kritično sprego-vorili že člani občinske mladinske orga-nizacije in med oceno med drugim tudi zapisali: da je interes za mladinske de-lovne akcije med mladimi opazno manj-ši, da mladi nemalokrat v svojem okolju bodisi v OZD oziroma v šolah naletijo vse prej kot na razumevanje, da je bil center za mladinske delovne akcije pri OK ZSMS v zadnjem letu premalo akti-ven...
Najbrž te ugotovitve do neke mree držijo in sto tudi phsotne, ne gre pa jim dati polno veljavo, so menili člani pred-sedstva OK SZDL. V prvi vrsti se je potrebno v samih pripravah v vrstah ZSMS oprijemati bolj aktivističnih pri-stopov, ne pa se zgolj osredotočiti samo na papirnato pretakanje informacij, več je treba storiti za vsestransko ifnormira-nje oziroma predstavitev vsebine delov-nih akcij mlademu človeku, dalje v pri-prave naj bi se vključevale tudi druge družbenopolitične organizacije, razmiš-Ijati pa velja ludi o uvedbi oziroma vključevanju mladih v delovne akcije že v okviru ie obstoječega šolskega sistema (razume se, da pridejo v poštev srednje šole).
.___________________________V