Poštnina plačana v gotovini
Posamezna številka t Din. »
List za gospodarstvo, socialno politiko in prosveto
Uredništvo In uprava, Strossmajerjev trg 1 Tel. it. 73.
Leto XXI. Št. a«.
Kranj, 19. junija 1937.
Izhaja vsako soboto. Naročnina: celoletno 40.- Din, polletno 20.- Din, četrtletno 10 Din.
Kompromisne volitve
Vsemu kranjskemu meščanstvu je znano, du je uspelo sestaviti v preteklih dneh kompromisno volilno listo, kur znači, da je za predsto-ječe občinske volitve veljavna ena sama lista z nosilcem g. Kari Česnom na čelu. Priprave za to so bile po eni strani precej dolgotrajne, pn so končno vodile do splošno zaželjenega uspeha, ki omogoča miren volilni dan in kar je največje važnosti, uspešno sporazumno delo v bodoči triletni dobi zasedanja- občinskega odbora. To zadnje je neprecenljive važnosti in pomeni za Kranj pričetek nove dobe, ki se jo bo lahko nazivalo pozneje investicijsko.
Nebroj občinske gospodarske politike se tičo-čih vprašanj je dozorelo tako, da ni niti najmanjšega vprašanja, katero je nujno in katero ni. Gre v glavnem samo za to, da se s previdno gospodarsko in socialno politiko omogoči na eni strani zadostnih kreditov in sicer tako, da se ne spravlja občinskega gospodarstva z njim v nevarnost, na drugi strani pa, da se doseže to z kolikor mogoče majhnimi žrtvami za tako-zvanega malega človeka.
Da je prišlo do kompromisa, gre zaslugu na vse strani, kajti resnici na ljubo moramo ugotoviti, da se je v zadnjih dneh našlo na eni kot na drugi strani toliko pripravljenosti in uvidevnosti, kakor pred meseci morda ne bi bilo mogoče misliti. Različni momenti imajo pri tem svojo vlogo, podlaga vsemu temu pa je samo medsebojna honetnost in uvidevnost, za katero moramo storiti vse, du jo ohranimo ♦ udi za naprej.
Kompromis je vsakdo pozdravil z najtoplejšimi simpatijami, kajti ni stanu, ki bi pričakoval in hotel imeti koristi od volilnega boja. Razpoloženje za to je bilo treba ustvariti in gotovo je, da smo s svoje strani v prilog temu storili osobito s svojimi uvodnimi članki o kompromisu stvari kar največjo možno uslugo.
Povsem umevno je, da jih je kljub tako ogromnemu odstotku pripudnikov kompromisa še vedno nekaj, ki so nasprotnega mnenja. To je povsem naravna stvar, prepričani pa smo, da bodo tudi ti sčasoma uvideli dobrodelen vpliv kompromisu tuko na gospodarskem kakor tudi v političnem življenju. Prav tako pa smo tudi uverjeni, da bo ta gesta kranjskega meščanstva rodila dobre sadove tudi drugje, kajti po volitvah se bo to dejstvo gotovo zaznalo po celi Sloveniji. Protivniki kompromisa v resnici niti ne vedo povedati pravih ruzlogov za svoje stuli-šče, kajti s treznimi argumenti se tega gotovo ne da utemeljiti, z osebnimi argumenti se pred javnostjo ne da nastopati.
Tuko so protivniki kompromisa potisnjeni v tuko ozadje, du se sramujejo svojih lastnih to-zudevnih izjav in koprnenj, kur najbolje osvetljuje dejstvo, da niso upali s tej ideji nasprotno listo na dan.
Gotovo bo eden ali drugi kritiziral tudi mordu način sklenitve kompromisa, toda tudi to nas prav nič ne moti, ker smo si v svesti, da bi imeli baš protivniki kompromisa največji uspeh svojega razdiralnega dela v momentu, ko bi se stvar obravnavala pred širšim forumom, ker je ravno pri takih načinih dogovarjanja najlažje zanesti prepir, in dobro idejo uničiti in pokopati. Od tod ravno ona njih onemogla jezica, ki bi se sicer ne upali na plan in bi mogli doseči uspeh samo v kaki splošni neorientiranosti.
Mi puščamo to njihovo prizadevanje mirno ob strani, ker smo si v svesti, da imajo malo pripadnikov med kranjskim meščanstvom, ki je pokazalo s tem svojo največjo resnost in voljo do složnega dela. Protivniki kompromisa zaslužijo kvečjemu samo pomilovanje, katerega pa tudi ne bomo delili, ker smo prepričani, da bo eden ali drugi od njih v kratkem mislil drugače o kompromisu.
Posamezni volilci iu nevolilci bodo morda delali na tem, da se meščanstvo čim manj udeleži volitev, češ, saj je itak nepotrebno iti na volišče, ker je predložena in po sodišču odobrena lista že ituk izvoljena. To zadnje je sicer deloma resnično, toda pri tem gre za to, da izkaže meščanstvo svojo discipliniranost, da da prev-darka ideji kompromisa, in da že v naprej za bodoče volitve izkaže, kako je usmerjeno in kaj odobrava, ali mir in red ter složno delo ali voli-ven prepir in nestvarno opozicijo. Katerakoli skupina, ki bi za volitve 20. 6.1.1. po svojih neodgovornih pripadnikih agitirala za neudeležbo, bi se s tem sama obsojala, odnosno bi pustila, da bi taki neresni ljudje dobili vpliv v javnosti. Da to ne more biti v interesu ne ene ne druge skupine je jasno, ko beli dan, kajti z disciplino gre tudi ugled skupine in ugleda ima ena ali druga skupina samo toliko, kolikor ima resnih treznih delavnih ljudi. Po kričačih in nergačih se ni merilo še nikdar nobene skupine, pač pa so ti in taki že mnogo ugonobili in spravili ob ugled in s tem ob upravičenost eksistence.
Zato pozivamo vse meščanstvo, da gre strnjeno kakor en mož na volišče in odda svoj glas ter s tem dokumentira svojo voljo do resnega občinskega dela in da s tem zaupnico onim, ki so žrtvovali tudi lastne interese samo za to, da se je omogočilo skupno delo.
Kranjski meščan, pripadnik kateregakoli stanu, mora pokazati, da se zaveda nastopa nove dobe in preloma take stare strankarske menta-litite, ki je v stanu samo razdirati, ne pa tudi graditi. Kranjski meščan mora z oddanim svojim glasom na volišču izpričati vsej slovenski javnosti, du mu je mar smotrenegu dela, ne pa nesmiselnih strankarskih bojev, ki ogrožajo našo ožjo in širšo domovh.o.
Naj slovenski Manchester v udeležbo pri volitvah pokaže, da je svojevrstno mesto, da je gradnik boljše bodočnosti in da ima čut odgovornosti ne samo do sebe, temveč do vsega jugoslovanskega in narodovega potomstva.
Zatorej na dan volitev brezizjenmo vsi na volišče za listo, ki jo objavljamo na drugem mestu.
Volilna pravica je za zavednega volilca tudi volilnu dolžnost. Volitve so svobodne. Vsak se bo lahko svobodno odločil, uli je za mir in red V občini, ali pa je za stari neplodni sistem. Kdor ne bo prišel volit, je proti likvidaciji malenkostnih osebnih in drugih takih razdorov. Ker pa hočemo, da se vse te stvari likvidirajo, naj nam ne zamerijo tisti, ki ne bodo prišli volit, da jih bomo morali smatrati za protivnike in škodljivce naše skupne stvari in da bomo v prvi vrsti morali upoštevati le one, ki poznajo disciplino in imajo smisel za javni blagor. Zvestoba zu zvestobo. Kdor zna žrtvovati za javnost bo tudi javnost njega poznala. Nergač od javnosti nima ničesar pričakovati.
V tem smislu naj nam bo volilna pravica — volilna dolžnost!
Tabor slovenskih mož in fantov v Celju
dina je morala prenehati s svojim tako pomembnim delom, prepotrebnim za narod in državo. Naša mladina je morala zapustiti svoje domove, domove kulture in zvestobe. Razočarana in zagrenjena se je vprašala: uli je možna tolika krivica, ali smo si to zaslužili, ali je res hudobija človeka brezmejna? Molčala je in upala v zmago pravice, v zmago resnice. Ne zastonj.
Zopet se zbira v svojih domovih, zopet izobražuje duha in srce, krepi telo, zopet vrši delo ljubezni do naroda in države še mogočnejše kot poprej, ker zdaj dela iz ljubezni, v pre-stanem preganjanju trdo in grenko preiskušeni, a nikdar premagani.
Ta mladina se hoče zbrati v tisočerem številu v Celju, da se tako zbrana iz vseh delov slovenske zemlje zahvali Bogu za prestano preiskušnjo in dobljeno zmago, du znova priseže v mogočnem zboni prisego zvestobe Bogu, narodu in državi. Ob spoznanju: na tisoče nas je, enako mislečih in enako hotečih mladih ljudi, bo pa v njem zrastla še večja moč, še večja požrtvovalnost in 5e večji pogum v službi Boga in domovine.
Slovenski možje in fantje! Vsi na tabor! Vsi
v dnevih od 2?. do 29. junija 1977.
Skozi desetletja so naše katoliške mludinske organizacije ohranjale našo mludino zvesto materini besedi h veri očetov. Skozi desetletja so bili člani katoliških organizacij nepremagljiva armada, ki je čuvala naš narod pred potujče-vunjem. Slovenski katoliški možje in fantje so bili pa tudi tisti, ki so pod vodstvom svojega narodnega prvoboritelja v največji meri poma-
gali ustvarjati lusten dom, našo državo Jugoslavijo.
Ljubili so jo, se zanjo žrtvovali. S svojim delom so ustvurjali edino trujne in zmagovite temelje vsake države: gojili so prosveto, gradili znučujc, oklepati se katolicizmu, ki je ohranjal naš narod zdrav in prav radi tega močan in neupogljiv v najtežjih dneh.
Prišli pa so dnevi, trdi in surovi. Naša m!a-
v Celje! Naj postane ta naš tabor mogočen mejnik med preteklostjo temnih dni in med našo bodočnostjo. Naj postane zmagoslavje trojne prave ljubezni: do Boga, do naroda in do države!
Legitimacije za tabor so dotiskane. Knjižice so prav lične in imajo tole vsebino: Uvodno besedo slovenskim fantom in možem v Celju, Program tabora, Druge prireditve ob času tabora, Navodila za udeležence: 1. Splošna navodila, 2. Podrobna navodila, 3. Posebna zdravniška navodila. Vozni red vlakov, Redne avtomobilske zveze s Celjem, Pesmi (ljudsko petje) a) Državna himna, b) Cerkvene pesmi, e) Himna slovenskih fantov, Vodnik po Celju, Potočka zijalka (t700 m) na Olševi.
Opozarjamo, da imajo pravico na polovično voznino na železnici samo imetniki teh legitimacij. Potrdila udeležbe tabora se bodo namreč dajala na rumene železniške legitimacije (obrazec K 13) samo v zvezi s taborno legitimacijo. Župnijske pripravljalne odbore prosimo, naj nam nemudoma sporoče, koliko legitimacij želijo. Pripravljalni odbor.
Koga bomo volili
Prinašamo za nedeljske občinske volitve v Kranju celotno kandidatno listo, katere nosilec
KANDIDATI:
Češenj Karol, bančni ravn., Kranj, Poljska pot.
Košnik Ivan, gimn. dir. v pok., Kranj Prešernova.
Fock Maks, tovarnar, Kranj, Zatišje.
Novak Janez, posestnik, Primskovo 33.
Megušar dr. Anton, odvetnik, Kranj,
Holzhacker Franc, zobotehnik, Kranj.
Kočevar Franjo dr. ing., ravnat. Kranj, Jenkova.
Krč Franc, delavec, Klane 28.
Tomažič Jožef, delavec, Kranj, Tvrševa cesta.
Ritenc Jožef, posestnik, Huje 17.
(jrorjanc Franc, velepos,  Kranj. Vidovdanska.
Savnik Ivan ml. sin tovarn. Kranj
Čolnar Otmar, trgovec, Kranj, Bleivveisova ul.
Toporiš Ivan, šef železu.. Gorenja Sava.
Korbar Franc, profesor, Kranj, Tavčarjeva ul.
Aljančič Josip, odv. kan.. Kranj, Tavčerjeva ul.
Šenk Janez, čevljar, Primskovo 172.
Strupi Ivan, posestnik, Čirčiče 17.
Ing. Mlakar Jakob, Kranj, Stara cesta.
Slavec Ivan, pošt. upravitelj, Struževo.
Jereb Mihael, tov. mojster, Kranj, Blejska c.
Šink Franc, slaščičar, Kranj, Mestni trg.
Zupan Leopold, usnjar, Kranj, Kosovska ul.
Zupan Ivan, krojač, Čirčiče 19.
štc.-npihar Anton, tov. urad., Krunj, Prešernova.
Ciperle Lovro, zidar, Primskovo 118.
Gogala Josip, graver, Kranj, Savski breg.
Strupi Janez, posestnik, Rupa 10.
Košnik Mihael, posestnik, Primskovo 39.
Rotar Filip, uradnik OL'ZD, Kranj, Cojzova ul.
Za volitve sta določeni dve volišči in sicer: 1. volišče v občinski hiši na Mestnem trgu št. 1 (magistrat), v prvem nadstropju, za volilce iz Kranja in Gorenje Save, in 2. volišče v gimnazijskem poslopju za volilce iz vasi Primskovo, Gorenje, Huje, Klanec, Rupa in Čirčiče.
Predstavniki liste so na 1. volišču v občinski hiši g. Češenj Karol, njegov namestnik pa g. Makso Fock, tovarnar. Na 2. volišču v gimnaziji je predstavnik liste g. Košnik Ivan, gimnazij.
je g. Češenj Karol, ravnatelj Zadružne gospodarske banke, podružnice v Kranju.
NAMESTNIKI:
Šilar Igo dr., odvetnik, Kranj, Mencingarjev, Rogelj Ivan, kovač, Primskovo 42. Rangus Blaž, zlatar, Kranj, Mencingarjev trg. Prešeren Ivan, tovarnar, Kranj, Blejska cesta. Kokl Matija, trgovec, Kranj, Jezerska cesta. Sitar Jožef, čevljar, Rupa 6 Petrovič Ivan, mizar, Kranj, Zlato polje. Levičnik Ivan st., urar, Kranj. Puharjeva. Ahačič Franc, trgovce, Kranj, Jahačev prelaz. Ješe Janez, posestnik, Gorenje 6. Rode Franc, čevljar, Kranj, Puharjeva ul. Demark Franjo, prometnik, Kranj, Gorenja S. Zebre Janez, posestnik.    Huje 10. Perčič Franc, mizar, Rupa 7. Kokalj Franc, posestnik, Klane 11. Hlebš Rudolf, posestnik, Kranj, Mestni trg. Mohor Ciril, hran. ravn., Kranj, Strossmaverjev, Eržen Anton mL, čevljar, Klane 37. Pušavec Ivan, delavec, Primskovo Florjančič Rudolf mL, ključavn., Kranj. Majnik Ignac, ključavničar, Kranj Jenkova. Pestotnik Ivan, kroj. pom., Kranj, Kosovska c. Modrijan Josip, zas. uradnik, Kranj, Laverjeva. Fortuna Martin, profesor, Kranj, Cerkvena ul. Ekar Ivan, sod. of. v p.. Kranj, Bleivveissova. Pilar Jernej, posestnik, Rupa 22. Slabe Avguštin, krojač, Kranj, Tvrševa cesta. Hafner Alojzij, žel. delavec, Kranj, Gorenja S. Slavec Josip, stavbenik. Jezerska cesta. Ogrizek Andrej, posestnik. Savski breg.
ravnatelj v pokoju, njegov namestnik pa g. Novak Janez, posestnik na Primskovem.
Glasovanje se prične v nedeljo zjutraj ob 7. uri in se zaključi ob 18. zvečer.
Prepričani smo, da kranjski volilci ne bodo opustili prilike, da dokažejo kako je ravno tako sestavljena lista bila potrebna mestu, občini in vsem občanom. S svojo udeležbo pri volitvah' bomo dokazali, da nas nekateri nezadovoljneži ne morejo prepričati o škodljivih posledicah kompromisa. Zato, vsi na volišče!
Tržlške prosvetne slavnosti
V nedeljo 20. Junija 193?.
Zopet nas vabi mesto Tržič v svojo sredo. Vse. kar je katoliško-proovetnega pod Ljubeljem se bo ta dan veselilo. Ne ena sama, tri obletnice hkrati bodo proslavljene. Spodobilo bi se, da bi ob taki priliki čimveč ljudi prišlo skupaj, a ..tržiška dolina velika res ni", kot se glasi pesem. To je bil vzrok, da ae nismo upali preveč pisati po listih. Sosedna katoliška društva so pa že itak vedela, da jih katoliška skupnost vodi ta dan v Tržič.
Pozdravljeni vsi, ki se s nami radujete naših' slavnosti! Pozdravljeni in zahval jeni vsi, ki ste
nas dvigali, podpirali v našem teženju, da Katoliška zavest v Tržiču še naprej, brez prestan-ka poganja svoje korenine, da vzbrsti in cvete, zori in obrodi svoje sadove! Veliko in košato je to drevo — društvo Sv. Jožefa. Korenine njegove to so katoliške resnice. Deblo, to je katoliška cerkev. Veje na tem drevesu — to so nosilci katoliških načel, duhovniki-prosvetitelji, katoliški možje in žette. Mladike in cvetje, to je nala mladina, ki dorašča alt pa sc šele prebuja. Vse to mogočno drevo pa ožarja sonce božjega blagoslova. Zgodovina zadnjega pol stoletja to dokazuje.
STRAN 2
Občani I Dolžnost je vsakega, ki mu je za dobrobit občine, da v nedeljo na volišču odda svoj glas!
«- LETNICA PROSV. DRUŠTVA SV. JOŽEFA.
Povsod po Sloveniji je pred 50 leti cvetelo nemštvo in nemJkutarstvo. Tisti, ki so se upali pokazati za Slovence, so bili zlasti po mestih i„ trgih maloštevilni. Zal, da niso vedno čuvali najdražje svetinje katoliške vere. Mnogokje in tudi pri nas v Tržiču so BO^H biti s-cer zavedni Slovenci svobodomiselni. Odločni katoliki niso strpeli v taki dr.-ščini, zato so laiki kakor duhovniki pred 40- leti dvignili svoj glas. Pri Slovenskem bralnem društvu" so ostali v manjšini. Verska doslednost je bila tista sila. k. je nagnil« ustanovitelja tržiškegu katoliškega kulturnega življenja, tedanjega našega kaplana, zdaj generalnega vikarju ljubljanske škofije in ljubljanskega prosta mil. g. Ignacija Nadraha. du je bilo ustanovljeno 1897 leta ..Slovensko izobraževalno društvo sv. Jožefa". Potrdila sta ga ljubljanski škof in državna oblast. Se isto leto. 4. junija je mlado samozavestno in načelno društvo dobilo svojo zastavo, ki gre še danes na čelu naših slavnosti ter je že marsikaterega člana spremila k posledjemu počitku. Doma naše društvo dolgo ni imelo. Začelo je pri Pir-cu, nadaljevalo pri Lončarju, na Skali, pri Ba-sieljnu, v Kuštrovi hiši. Zdaj že dolgu leta domuje v hiši Vincencijeve konference na Skali. Mnogo prireditev je bil«- že v teh prostorih. Igra je sledila predavanju, pesem se je oglašalu za "dbo, in kar beseda ni zmogla, je pokazala sli
Tako prosvetno društvo še živi in bo živelo kljub temu, da se nekateri njegovega življenja ne vesele in bi raje videli, du bi se Skala v tla vdrla. Vedo naj ti ljudje, da je Skala skala, da je življenje življenje, ki ga nobena sila ne stre. Res je, 7. junija 1932 so prinesli tedaj pomembni občinski možje krivični dekret, da je društvo sv. Jožefa ukinjeno, češ, da je zavzelo smer za spremembo tedanjega režima in du so nekateri člani nosili ob 60- letnici dr. Korošcu zelene kravate. Toda kolo časa se obrača, krivica se maščuje nad tistim, ki jo store in danes ni prireditve, ki ne bi privabila v našo dvorano polno ljudi, članov in prijateljev. Se nasprotniki morajo priznati, da kaj takega ne zmore vsak. kakor se vidi nu Skuli. Svobodomiseln, ki jim je najvišje svoboda, so nam svobodo vzeli in poteptali, a naša volja ni, da bi umrli, ne. živeli bomo še naprej, delali za procvit katoliškega slovenskega naroda, za nar šo jugoslovansko državo, če bo treba, spet trpeli. In za trpljenjem in nasiljem /opet vstali. To je naša beseda vsem. ki jim nismo pri srcu. Ne bomo povračali njih prezirov in preganjanj in sramotenja s krivico, marveč s katoliškim
prosvetnim delom! Drevo našega življenja ne bo zamrlo, številna mladinu, ki se zbira v na sem domu, je zato porok.
30- LETNICA FANTOVSKEGA ODSEKA.
Iz Jesenic je šel po letu 1906. glas — mladina naj ima svojo vzgojo. Delo zanjo naj se osredotoči v posebnem odseku društva. Tako je pri nas prišlo 1907. leta do ustanovitve „Orla", ki se je pozneje osamosvojil v samostojno mladinsko organizacijo. Slava tržiškcga -Orla" se je raznesla radi tekmovalcev-telovudcev prem« mej naše domovine. Fantje in dekleta so radi šli na sosednje prireditve, posebno še po vojni, ko smo leta 1922. dobili svojo zastavo, ki imu na vrhu mogočnega orla. Kdo ne pozna tega lepega prapora? Zloba naših nasprotnikov je tudi to našo nujbolj priljubljeno organizacijo pri-;ililu k molku. Njih sovruštvo ni slavilo zmage. Pokazali so se ..Cirilovi bratje", delo in srčna zadeva našega bivšega kaplana g. župnika skopljanske škofije Zakrajšku. Vera, izobrazba in pravo lantovsko Tazvedrilo, to so bile osnovne točke ..Cirilovih bratov", a zopet so se dobili ljudje, ki jim ni bil všeč njihovo uspeh. Izginile so njihove mujce in znBki, a duh je ostal, ostala tudi fantovska skupnost. In kakor hitro je bilo mogoče, je zučel pri nas delovati Športni klub Planina in ta diuži danes preko dvesto mladih, svežih slovenskih Tržičanov ter jih vzgaja versko, narodno in prosvetno. Mnogim je njih delo trn v peti. Toda to nas ne boli. To je znamenje, da smo na pravi poli, zato hočemo svoje delo le še povečati. Uspehi ne bodo izostali; če pa nam kdo naše delo zameri, iz nji ga govori le nevoščljivost, ne pa viteštvo, s katerim se nekateri na koncu jezika ponašajo, a ga v srcu nimajo. To izpričujejo zadnji dnevi! Krščanska mladina, ne vračaj sovruštvu s sovraštvom. Delo nuj bo tvoje muščevunje.
Naša pesem zuhtevu:
..Nurod slovenski, k nesmrtni slavi tvoji.
naše se sile bore!"
Mladci Bog vas živi pri tem delu!
10- LETNICA TRŽ1ŠKE GODBE.
Ne samo prosvetno delo društva sv. Jožefa, ne samo telesno-duhovno vzgojno delo fantovskega odseka, tudi naše glasbeno življenje slavi svoj dan v nedeljo 20. juniju. Pravijo, da ni Tržičun, kdor ne zna peti, tudi po okolici po Gorenjskem in vsej Sloveniji je to priznana resnica. Prav tu v tej glasbeni nadarjenosti moramo iskati vzroka, zakaj je že od nekdaj bilo v našem kruju toliko glasbil in godbenikov. Posebno pred vojno so ti ljudje rudi hodili na obiske,   ob   godovih   po   domovih   uli tudi
po gustilnuh. T© je bila ..domača godba", Poskusi godbe nu pihala pri Sv. Ani. kjer so kopali živo srebro in delo „Pr~dilniške godbe" ni obrodilo trajnih sadov. Pred 10-imi leti je sedanji kranjski dekan č. g. Skerbec Mutija zbral v okrilju Prosvetnegu društva sv. Jožefa skupino zmožnih funtov, jim preskrbel kroje in pihala. Poskusili so in šlo je. Vedno bolje je bilo. Glasovi so se ubrali. Dvignili so veselje do godbe. Napredek se je kazal od meseca do mesecu. V Tržiču in okolici, celo v Ljubljani je nastopila naša godba z upehoni. Zusluga gre fniitom-godccin. zlasti pu njihovemu kapelniku g. Rudolfu Ahučiču. Odkar so centralisti ukinili društva včlunjena v Prosvetni zvezi v Ljubljani, je naša godba samostojna — ..Tržiška cerkvena godba". Nekaj časa se ni moglu drugače uveljavljati kot pri procesijah in pogrebih, ker je moralo vse drugo katoliško prosvetno delo počivati. Zduj se nušu godba rada odzove tudi vabilom, ki niso zgolj cerkvena. Veliko zaslug zu njen procvit gre tudi duhovščini, zlasti č. g. Vovkll in č. g. Zakrajšku V. Naj njeno delo še naprej blaži našu ušesa, du naša Slovenska pesem v Tržiču nikoli ne zumre!
RAZSTAVA TR2IŠKE KATOLIŠKE PROSVETE.
Srečna misel prirediti v Kranju za prosvetni dan II. juliju t. 1. kulturno razstavo katoliškega prosvetnega dela je tudi nas spodbodla. da smo začeli brskati in iskati po arhivih in zupiskih kaj se je pri nas v društvu vse delalo. Točen u niz tega delu bo zgodovina društva, iger. predavanj in drugih prireditev. Priliko to opuzovati in ceniti bo v dneh nušegu slavju. Spodnja soba kaplanije l»> polna slik. seznamov in spisov.
»GORENJEC«
du vsak spozna, da teh 40, 30 in 10 let ni bilo preživetih tja v en dan.
To razstavo sta spretno in vestno pripravila preč. g. župnik Kragl Viktor, ki je znan je po svoji lanskoletni knjigi ..Zgodovinski drobci ■župnije Tržič, in naš g. duh. svetnik Vovk.
V soboto in nedeljo je vsakdo vabljen, da si to izredno razstavo ogleda.
Spored teh slavnosti se začne v soboto, 19. junija 1937.
Ob pol 8. uri koncert godbe pred Skalo.
Ob pol 9. uri slavnostna akademija v dvorani (petje, govori, prizor iz Finžgurjeve: ..Naša kri). Naj poživi ta večer ljubezen do našega Slovenskega naroda.
V nedeljo, 20. juniju 1937 je glavni dan:
Dopoldan: Budnica domače godbe v jutranjih urah.
Ob 6. uri sprevod po mestu s kolodvora, kjer se zberejo vsa društva in urede.
Ob 10. uri sv. muša in pridiga ustanovitelju društva, mil. prosta Nadruha Ignacu. Po svv maši tabor na župnijskem dvorišču. Govorita predsednik Prosv. zveze univ. profesor dr. Fr. I.ukman in bivši predsednik društva g. J. Vider.
Popoldan:
Ob pol 3. uri slovesne litanije v cerkvi.
Ob 3. uri prireditev za Virjem.
Sodelovale bodo godbe: domača, jeseniška in cerkljanska, domači pevci in mladina.
Zato pridite vsi prijatelji in znanci, iz Tržiča in okolice:
Slavnosini znak. naj ta dvu dneva nosi na prsih vsak!
Tedenske novice
KRANJ
Kranjski vodovod. Na kranjski vodovod je bil te dni priključen nov studenec. Vsled tega je hil vod čez Kokro izdelan samo provizorično. To se je zgodilo rudi hitrosti ker v sedanjem času že primanjkuje vode ter se je na vsak način morala izvršiti priključitev, V Preddvoru je hil zajet nov studenec, ki je preko preildvor-skega rezervoarja speljan v kranjski rezervoar v Tupoličuh. Kljub temu začasna občinska uprava še vedno ne smatra vprašanje kranjskega vodovoda za po vol j no rešeno, temveč ho gle-dulu na vsak način, da se krunjski vodovod pojača z novim vodom do Kranja tuko. du bo rezervoar v stolpu vedno imel dovolj vode na razpolago. Dokler pa to ni rešeno, se mor;i z vodo strogo varčevati. Občinska uprava je tudi v tem smislu izdala odredbo, s katero se strogo prepoveduje poraba vode zu pranje, polivanje ali celo  škropljenje vrtov.
Gradbeno nodjetje Toniažič iz Ljubljane je v ponedeljek pričelo z deli zu gradnjo novega šolskega poslopja. Deževno vreme je delo precej
oviralo. Upamo, da bo vreme v bodoče ugodno in da bodo dela hitro napredovala.
Sresko načelstvo v Kranju je razposlalo občinam navodila zu podeljevanje podpor v svrho razkuževanja semena poljedelskih rastlin."
Kmetovalci, ki se za take podpore zanimajo, dobe dotična navodila pri občini na vpogled.
Vsa tesarsku dela /.a gradnjo ljudske šole v Kranju je prevzel g. Sekne Fran, oblastveno koncesionii ani mestni tesarski mojster v Kranju.
Ob šestdesetletnici. Te dni je praznoval svoj šestdeseti rojstni dan g. Jakob Gabrič. podkov-ski in vozni kovač ter posestnik v Kranju. Bog naj ga ohrani, in mu podeli vsaj še polovico tega. Mi pu kličemo jubilantu na mnoga leta!
Kdor ne bo v nedeljo oddal glasu, je protivnik in škodljivec naše skupne stvari.
Skerbec Matija:
Šenčurski dogodki
(Dalje)
V posebni sobi sam za sebe pa je stanoval neki N. N. pol Hrvat, pol Srbijanec. oziroma neke vrste „jngosloven". Hrvatje so ga družabno naravnost bojkotirali in z njim niso spregovorili niti besedice. O njem so pripovedovali, da je bil odšel v inozemstvo in se tam pridružil hrvaškim emigran-lom. lam je postal celo urednik hrvaškega emigrantskega lista, ko pa je spoznal vse delo hrvaških emigrantov, se je vrnil v Jugoslavijo in se prijavil sam sodišču. V Jugoslaviji je dobil več let ječe. ki jo je odsedel v Kustodiji. Hrvatje so ga imeli za konfidenta. trdili so da prejema mesečno plačo v ječi. da je treba bili pred njim oprezen. Mož je imel svojo sobo kar lepo opremljeno in v njej celo bogato knjižnico. Na nas ni napravil slabega vtisa, skoro se mi je smilil, ko je hil lako osamljen, ker ni skoro nihče z njim občeval. Nekega lepega dne pa je izginil iz ječe. Reklo se je. da gre na dopust ali na obisk k svojemu bolnemu otroku, loda nazaj pa ni bilo več...
Kmalu po našem prihodu, nas je povabil dr. Jovanovie ob prostem času v svojo sobo na svečan ..banket', ki naj bi bila neke vrste dobrodošlica Slovencem. Asi areslanlje smo bili povabljeni in zelo dobro postreženi. manjkala je le pijača, brez katere si Slovenci ne moremo misliti banketu. No pa je bilo ludi brez pijače kar prijetno na našem banketu. Bilo je mnogo petja in navdušenih govorov.
U5. marca nam pripeljejo v Kuslodijo novih tovarišev in sicer dr. Ivana Pernurju s tovariši. Bili so obsojeni na daljši zupor radi letakov, ki so jih izdajali v Zagrebu.
Dr. Ivan Pernar. advokat iz Zagreba, je zna-
na osebnost med hrvaškimi voditelji. Bil je svoj čas poslanec v parlamentu; ob priliki znanega atentata v parlamentu na hrvaške voditelje, pri katerem so bili z Bndičem nekateri ubiti, je dobil v prsa kroglo, ki je obtičala tik nad srcem in jo še sedaj nosi v prsih kot vedni spomin na oni nesrečni dan. Dr. Pernar je pravi hrust, ki ima močan glas. ki ga na raznih shodih uspešno rabi v borbi za hrvaške ideale. On je ljudski tribun, ki ga Hrvatje kaj radi poslušajo. Da je bil v parlamentu obstreljen in d« še nosi v sebi viden znak atentata, mil daje med narodom veliko veljavo,
S Pernar jem sla prišla v našo družbo še I ra-njo Košutie. privatni uradnik iz Zagreba, zelo prijeten in dober mož in pa Jurij Kemlelja. bivši kmečki poslanec in sedaj tajnik dr. Mačka.
16, marca se je pomnožilo naše število zopet s tremi hrvaškimi mladeniči i/. Gospiča v l.iki. To so vam bile prave liške grče. Navdušeni Hrvati, borbeni, pripravljeni vse pretrpeli za hrvaško stvar. Z našimi gorenjskimi fanti so postali takoj veliki prijatelji, posebno Grilc in (erar sta jim ugajala. Naš mladi (erar je namreč izvrsten nogometaš in to je Ličanom imponiralo. I i mladi fantje so sumi natisnili prot i režimske letake s kaznivo vsebino in jih raztrosili po Gospiču, za (o so prejeli vsak okrog eno leto zapora.
Župnik v Kustodiji.
Ko sva se seznanila s kapetanom Soglianom. me je ta smehljaje pozdravil: „No sedaj bomo imeli v Kustodiji vsaj svojega župnika, ko ste v i prišli senika j."
Sremska Mitrovica je nekako polovico katoliška, polovico pravoslavna. Katoliški župnik v Mi-trovici je monsignor dr. Rački, ki je na univerzi skupno študiral z našim škofem,
Prva skrb. ko sem prišel v Mitrovico, mi je bila. da hitro dobim dovoljenje, da bi smel ma-ševati v Kustodiji. Javim se k raporttt pri predsedniku okrožnega sodišča Rogulji, ki je bil tudi upravitelj Kuslodije. loda predsednik sodišča mi ni v začetku dovolil, da bi maševal v celici. Izgovarjal se je. da nima tozadevnih inslrukcij iz Belgrada. Končno je vsled raznih intervencij vendar prišlo dovoljenje, da smem maševati v celici. G. župnik v Mitroviei monsign. Rački je bil tako ljubezniv, da mi je oskrbel vojaški oltar, ki sem ga postavil na našo mizo v celico in tako sem mogel v soboto dne 1K. marca prvič maševati po devetih dneh v celici.
Drugi dan 19. marcu je bila nedelja in praznik sv. Jožefu. Ta dan smo imeli prvič skupno prazni-Ško sv. mašo. Za organista smo nastavili našega Jerneja Vombergarja. ki je za to priliko naučil naše fnnle nekaj pesmi in tako smo imeli ta dan prvič pelje. To je zbudilo splošno pozornost pri vseh kolegih v Kustodiji pa tudi pri stražnikih, ki so se udeležili sv. maše. \ ombergarjev pevski zbor se je kar dobro odrezal. Tudi pridigal sem ta dan in nato vsako nedeljo in praznik. V prvi pridigi nu praznik sv. Jožefa sem v uvodu povdurjal, da skuša pno ječo in njene težave porabiti v svoj duhovni prid. da se poglobimo v krščanske resnice. Na to sem za praznik sv. Jožefa pokazal na razmere, v katerih je živel rednik Jezusa Kristusa. Bili so težki časi. Herod je hotel umoriti božje De-le. Pa se je božja previdnost posbižila malega človeka, sv. Jožefa, da je po njem rešilu Kristusa iz krvuvib rok Heroda. Sv. Jožef je slepo zaupal v Previdnost božjo, ki tistim, ki Boga ljubijo vse dobro obrne .. . Pri pridigi sem imel zelo pozorne poslušalce' Službe božje se je udeležila vsa občina v Kuutodiji, ludi drugoverci so prišli.
»GORENJEC*
Velika sladkorna afera v Belju. Pnd tem «a-
slovoa poroča it Osijeka dne 14. junija 1937 časopisje sledeče:
.,V sladkorni tovarni nu državnem posestvu v Belju so odkrili velike malverzacije. zaradi katerih je država oškodovana zu več milijonov. V afero je zapletenih več uradnikov. Tovarna je dalje čase dobavljala neki zagrebški veletrgovini večje množine rezancev sladkorne repe, pa tudi sladkorja samega, duieč pod normalnimi cenami in proti predpisom, ki za njo veljajo. Finančno ministrstvo je sedaj poslalo nu Belje svojegu posebnega odposlanca, ki vodi preiskavo. On je od nekaterih uradnikov nemudoma zahteval varščino v višini pol milijona, ki naj bi služila kot prvi obrok za kritje nastale škode. Preiskava je še v teku. V Zagrebu so aretirali direktorja omenjene trgovine, ki ima svoj lokal na trgu kralju Petru."
K tej notici, ki jo prinašamo v točnem prepisu pripominjamo, da bomo naše čitutelje o vsem podrobno informirali. Zdi se, da gre zopet za velik razmah poedincev. ki so se okoristili z državnim imetjem. V davnih časih, ko je Martin Krpan tovoril sol na svoji kobilici in ko še ni bilo tovornih avtomobilov, so to imenovali tihotapstvo. Danes bi se tako početja morala imenovati zločin proti državi, zlasti če pomislimo, du je sladkor itak dovolj drag, da ga zaradi takih zlorab konzumenti ne dobe niti pure ceneje in du gu potrebuje vsako (lete. Potemtakem se mora tem vrstam zločinov proti držuvi obrniti še večja pozornost, kakor onim. radi svoječasno silno razpaslega tihotapstva s špiritom, ki otrokom gotovo ni potreben.
SO. junija bo Kranj dokazal, da mu ni mar nesmiselnih strankarskih bojev na občini ampak bo izpričal slovenski javnosti svojo voljo za smotrno delo.
pravočasno hrbet. Le tako si je mogoče prihraniti vse težave, ki so drugače seveda neizogibne.
MOJSTRSKI IZPIT ZA GOSPODINJE! Ako bi morale žene polagati mojstrski izpit v gospodinjstvu, bi se jim gotovo stavilo tudi vprašanje: kako se odpravi nesnaga iz. perilu. Gospodinje morajo namreč vedeti, da prodre nesnngu v samo tkanino ter se utrdi med vla-kenca, pu je treba radi tega prati samo z dobrim jedrnatim milom, kakor je Schichtovo milo »Jelen", uko se hoče nesnago temeljito odstraniti. Dolgoletne skušnje tvrdke Schicht v izdelavi mila dajejo jamstvo vsaki gospodinji, da bo ostalo njeno perilo dolgo lepo in dobro ohranjeno.
Dekliški vzgojni zavod ..Marijanišče" v Kranju — katerega oskrbujejo šolske sestre iz Mariboru, sprejema tudi za bodoče leto 1937-38 na stanovanje in popolno oskrbo dijakinje kranjske državne realne gimnazije, predvsem take, ki so v zadnjem šolskem letu izdelale razred vsaj s prav dobrin; uspehom Poleg zdrave tečne hrane in skrbnega nadzorstva so dijakinjam na razpolago svetle in zračne spalnice, učilnica ter obednica. velik vrt in prostrano dvorišče. Zavod je samo 2 minuti oddaljen od državne gimnazije. Natančnejša pojasnila daje vodstvo zavoda: Marijanišče v Kranju, Koblar-jeva 2.
Kopališče ekspoziture Okrožnega urada za zavarovanje delavcev v Kranju. Nujno potrebo tega k-pališča v Kranju dokazuje dosedanji obisk. Du pa se omogoči uporaba tudi podeželskemu prebivalstvu, se je uprava odločila, da bo kopališče odprto tudi ob ponedeljkih in sicer od 8. do 12. in od 14. do 19. ure. Kopališče bo torej v bodoče odprto ob ponedeljkih od 8. do 12. ure in od 14. do 19. ure: ob četrtkih od 14. do 19. ure: ob sobotah od 12. do 20. ure: ob nedeljah pa od 7. do 12. ure.
Ob torkih, sredah in petkih je kopališče zaprto.
Kopališče ima kadne in prsne kopeli s sledečimi cenami:
Prsna kopel s perilom in milom v ponedeljkih in četrtkih Din 4.—
PrŠna kopel s perilom in milom v soboto, nedeljo in praznik Din '5.—.
Kadna kopel s perilom in milom v ponedeljek in četrtek Din 6.—.
Kadna kopel s perilom in z milom v soboto, nedeljo in praznik Din 7.—.
Prsna kopel zu člane s perilom in milom za vsakokratno   uporabo  Din  3.— .
Kadna kopel zu člane s perilom in milom za vsukokratno uporabo Din 5.—.
Sladkorna afera razčiščena.  Lahkoverni trgovci, sladkor brez taks. ženitve in kokain. Tuko in enako naziva dnevno časopisje cele serije člankov, ko poroča, kako je neki Josip Teibl iz dunavske banovine preko dve leti živel v Sto-žicah pri Ljubljani, odkoder je vršil sleparije največjega formatu. Iz Radovljice je brzojuvil krojačevi hčerki Mihaeli'L. naj pride v Kranj, ker se ji je zavezal, da ji oskrbi tri vagone sladkorju po 8 Din za Kg. Ta sladkor je Mihaelu že naprej prodala, četudi gu Se ni imela in je odštela na roko Teiblu 37.000 Din. Teibl. ki je pobegnil, je bil v Selški dolini znova aretiran in predan sodišču. Prav tuko tudi njegova žena in pomagači. Od nekega mladega dekleta je izvabil pod pretvezo ženitve 20.000 Din. Trgovce, ki so mu dajali denar zu naročeni sladkor, ki ga niso prejeli,  je znal  potolažiti. Govoril je, da sladkor, katerega je izkazoval menda s ponarejenimi tovornimi listi in s pismom direktorju tovarne, opremljenim z žigi, še ni prišel, naj mulo potrpe. češ finančna uprava je stvar zavohala in delu ovire. Tako je izvabil menda 120.000 Din. pri čemur mu je pomagala njegova priležnicu. Vrgel se ji  prav posebno na Kranj. Med drugim je obljubil čevljarskemu pomočniku Nucetu 8„ da bo dobil službo skladiščnika nu dvoru. Ker je Nace potrebno kavcijo založil pri poštni hranilnici, je dobil odgovor, da službe ne dobi, Vseh teh dolgoveznih poročil mi ne nameravamo objavljati iz razloga, ker je doslej zaključena sumo preiskava. V javnosti je že poznano, du je rudi nepoštenih manipulacij s sladkorjem že aretiran dir, drž. tov. sladkorja v Belju inž. C ulic, v Zagrebu pu trgovec Fujlner, ki je vodil kupčije s takim sladkorjem. Država je  oškodovana  zu  težke milijone.
[.'porabljamo pa tudi to priliko zu pouk ljudstvu, nuj ne naseda prevujenim sleparjem in Huj ljudem, ki jih osebno ne pozna ali ki so drugače poznani kot nepošteni - sleparski, obrne
PREDOSLJE
V ponedeljek smo na Suhi pokopali akademika Lojzeta Zibertu, ki je umrl ',' cvetu svojih let za zuvratno jetiko. Študiral je agronomijo nu zagrebškem vseučilišču. Med Slovenci v Zagrebu je zelo veliko deloval na odru. posebno se je zavzemal za slovensko pesem, saj je bil dober pevec in tudi dober pevovodja. Kadar pa je bil doma, je sodeloval v Prosvetnem društvu in pri pevskem zboru. Bil je tudi član Marijine kongregucije. Njegov pogreb je pričal, kako je bil cenjen. Pri pogrebu je moški pevski zbor zapel tri žalostinke, ob grobu se je poslovil v imenu društev, pri katerih je bil Lojze član S. Umnik, v imenu zagrebške Danice pa akudemik Šink, ki je prinesel lep venec s slovenskim trakom z napisom: ..Dragemu Lojzetu — Zugrebšku Danica". Počivaj v miru!
Zu odtok vode, ki priteka od cerkve, šole, župniščd in društvenega doma se že polagajo cevi in se bo pereče vprašanje s pametnim sodelovanjem občinske uprave in posameznikov ugodno rešilo. Zadeva je tem bolj potrebna z ozirom na položaj naše vasi napram prometu, ki je nastal z dvorom na Brdu.
Neurje, ki je besnelo v soboto nad Predoslja-mi, je napravilo veliko škodo. Posebno so prizadeti Kokričani. ki imajo posestva med Predo-sljami in Kokrico. Žalosten je pogled na žito, ki leži pomendrano v tla, krma je uničena, ponekod ne veš. kaj je rastlo. Prizadeli upravičeno upajo na pomoč, ki nuj se jim podeli iz javnih sredstev.
ŠKOFJA LOKA
Narodni mučenik — Rudolf Dolinar. Strašen zločin, ki gu je zakrivila nušu JNS. bandu, je odjeknil v Škofji Loki silno žulostno. Ko bi mi Ločani vedeli, da bo šla zu Zivkovičeni iz Slovenije sencu zločinu, bi pripruvili ..gospodom" tak sprejem, du bi nas pomnili. Pomagali bi jim iz Loke nu tak način, da bi jim še avta ne bilo treba. — Ti pa Rudi. ki si bil med nami tri leta. ko si z našo mladino trgal hlače v naši šoli. prosi Najvišjega, nuj reši naš ubogi slovenski narod, propalic. Ločani te. ne bomo pozabili! Črna zastava v Društvu in slovesna črna maša v ponedeljek in žalne ko-menioracije. ki bodo sledile, mini bodo tebe stavile pred oči kot mučenika.
Mostiček popravljen. V zadnji številki smo prosili lastnika inostička, ki pelje čez strugo tovarne „Šešir", da tega popravi. Nu našo prošnjo je lastnica takoj ukrenila vse potrebno tako, du bo mosiiček v kratkem popravljen. Hvala!
Nesreča uli samomor. V torek so našli v Soteski pod banov insko cesto v Selščici truplo nekega S. S.. 33 let starega iz Bukovce v Selški dolini. Bil je močno potolčen po glavi. Sumijo, du je napravil samomor. Pripeljali so gu v mrtvašnico v Stari Loki. nakar so ga čez kake 2 m i odpeljali v mrtvašnico v Selca.
JAVORN1K POD SV. JOŠTOM
Umrl je dne.II. l. m. v ljubljanski bolnici Martin Šinkar. posestnik na Juvorniku, v starosti 78. let. Bil jo daleč znan in splošno priljubljen, dolgoletni ključar cerkve sv. Jošta in nekdanji občinski odbornik bivše občine sv, Jošt.
Vseskozi nuvdušen narodnjak ter zvest naročnik katoliških časopisov. Bog mu bodi dober plačnik!
KOVOR
V nedeljo 13. t. m. je bil v Kovorju velik praznik, Blagoslovili smo novo — prvo zastavo Prosvetnega društva. Konjeniki v narodnih nošah so sprejeli goste in udeležence že zunaj vasi. Ob 2. uri popoldne so se istočasno zgrnile množice udeležencev na sredo vasi, kjer je ▼ pozdrav zaigrula vrla tržiška godba. Velika je bila udeležba iz Tržiča. Križ.ev, Podbrezij. Prišli so Jeseničani v novih uniformah, tudi Kranj s svojo zastavo in Kropu in Šmartno in Trnovo s svojo zidano voljo. — Mala deklica in predsednik Prosvetnegu društva sta pozdravila kumi-00 gospo Jožefo Ovsenik. Nato smo krenili v cerkev, kjer je domači župnik g. Hostnik ob asistenci več duhovnikov opravil obredne bla-goslovne molitve. Po odpetih Mumijah se je razvil od cerkve do društvene dvorane, ki je bila zgrajena lancko leto, mogočen sprevod, kakršnega Kovor še ni videl; taka je bila splošna sodba. — Pred društveno dvorano na prostranem travniku je govoril g. Finžgar užiga-joč slavnostni govor. Neki nacionalist se je izrazil, da bi ga dve uri poslušal. Sledila je pesem domačega zboru. Nato so nastopili domači in sosedni telovadci in dekleta in naraščaj. .,Sove se skrivajo — dvignite Orli svoje peruti". Sledila je prosta zabava, ki se je po sklepu društvenegu odbora v redu zaključila že ob 9. uri zvečer.
Povedati pu moramo javnosti tudi to-le: Proti koncu vseh naših prireditev se vselej oglasijo neljubi gostje, ki se najbrže ne za svoj denar drugje napijejo. k nam pa pridejo izivat. Tako se je tudi pri tej prireditvi predstavljal s stisnjenimi pestmi mirnim udeležencem neki J. M. in vpil, da je jugoslovenski nacionalist, da pa ni boljševik, kot se mu očita. Vodil je tega razgrajača po veseličnem prostoru neki B., ki se je tudi predstavljal za nacionalista; na prsih se mu je seveda blestel sokolski znak. Dva druga nacionalista sta zastavljala pot mirno odhajajočim in oddala tudi nekaj jugoslovenskih klofut. Pred tedni je tudi našega nuraščajnika Jankota s kamnom ranil na glavi neki M. M. Ta M. M. redno hodi k telovadbi v tržiško sokolnico. Pozivamo vodstvo tržiškega Sokola, naj svoje članstvo uči dostojnosti. Oblast pa naj ščiti mir in osebno svobodo, če ne se bomo pa znali braniti sami. — Ob vsaki naši prireditvi se silno razburja tudi neka gospodična Z., ki je tam pri znamenju doma. Posebno naše uniforme tako vplivajo na njo. kot nu purinana rdeč robec. Mi ji svetujemo, naj gre ob takih prilikah svoje živce hladit v sveži planinski zrak, kot so to nekateri drugi storili, ki jim je zdravje ljubo in se boje okuženja.
STRAN 3
poleti po potrebi s primernim škropljenjem z vddo vlažnega, zato nimamo časa.
In vendar je en voz gnoja primerno oskrbovanega gnoja toliko vreden kot 3 do 6 vozov :dabo oskrbovanega.
Računajte sami, kolika škoda se godi vsled opuščanja oskrbovanja hlevskega gnoja. Često-krot zapeljete na njivo 6 vozov gnoja, kateri izdajo komaj toliko, kot en voz. Kljub modernim betonskim gnojiščem! Vsled dolgoletne izkušnje sem prišel do prepričanja, da je za kmetovalca, za naše narodno gospodarstvo in za pridelovanje učinkovitejšega hlevskega gnoja važnejše pruvilno oskrbovanje gnoja na navadni ilovnati in kameniti podlagi kakor vse betonsko gnojišče skupaj.
Glejte, kmetovalci! V Nemčiji izgotavljajo že nu umeten način iz slame in apnenega dušika umeten hlevski gnoj, v Nemčiji marsikje obračajo oskrbovanju in zorenju hlevskega gnoja tuko pažnjo. du sproti merijo s toplomerom njegovo segrevanje in njegovo zorenje ter pridelujejo takoimenovani ..žlahtni gnoj", pri nas pa si zu najpreprostejše oskrbovanje gnoja ne vzamemo časa.
Gnoj mora naravno tudi dozoreti in pod 3 meseci zorenja ni dober za rabo.
Skladanje gnoja v kockah je važno tudi radi tega, da dobimo enako stare sklade skupaj. Marsikje je že na krompirju in na žitu točno znanstveno izvršeni poizkus dokazal, da je bil pridelek na njivi s svežim gnojem manjši, kakor na njivi, na kateri se sploh ni gnojilo. Sveži gnoj namreč pri nadaljnjem razkrajanju v zemlji tej po svojih bakterijah odtegne redilne snovi, ki so potrebne za razkrajanje.
G. Zupan, tajnik mlekarne v Naklem, ki je bil zadnje dni na poučnem potovanju po Avstriji in Nemčiji, se je to potovanje že izplačalo, ako bi ob tej priliki ne pridobil ničesar drugega, kakor trden sklep, da napravi namreč gnojišče podolgovato in razdeljeno v pet ali več predelov, da zumore na ta način gnoj lažje po starosti v višino, v kockah zlagati. Podobno gnojišče sem sicer videl že pred 8 leti na skrajni meji Slovenije, pri nekem ibsolventu kmetijske šole, ob Kolpi pri Metliki.
In ko sem pred iO. leti peljal kmetovalce iz Gornje Savinjske doline, kmetovalce še z nekdanjo avstrijsko, bolj gosposko socialno miselnostjo, na poučno potovanje v avstrijsko Koroško na vzorno veleposestvo Švicarja Notzlija pri Labudu, se je našim izletnikom-kmetovalcem najbolj dopadlo to, du je veleposestnik-graščak, invalid z eno roko, akademsko naobražen mož, neke nepravilnosti pri izvršeni zložitvi gnoja odpravil pred očmi nas vseh enostavno s prosto svojo roko, brez vsakega orodja.
Kmetovalci spoštujmo hlevski gnoj. postopaj-mo ž njim vnaprej kot z našim najžlahtnejšim pridelkom ne kot z nadležnim odpadkom, kot z našim sovražnikom. Wernig.
Kmetijstvo
HLEVSKI GNOJ IN NAŠE RAVNANJE Z NJIM.
Vie povsod v okraju gradimo betonska gnojišču in gnojničue jame, zboljšujemo hleve in gnojišča radi boljše shranitve hlevskega gnoja in vendar — ravnamo kljub temu z hlevskim gnojem kot z najmanj vrednim odpadkom, ne kot z najdragocenejšim pridelkom.
Du. najdragocenejši pridelek je hlevski gnoj, ne nadležen odpadek! Na žalost postopamo vsesplošno s hlevskim gnojem kot z nadležnim od-pudkom in nuni betonska, s podporo oblasti zgrajena gnojišča služijo le v to, da imamo gnoj bolj skupaj, du kokoši niunj brskajo po njem. Sicer pa, kljub betonskim gnojiščem, utrpimo letno mogoče več stomilijonsko škodo vsled opuščanju vsake nege in oskrbovanju hlevskega gnoja, kljub betonskim gnojiščem hlevski gnoj kvari iu prepihava veter, suši in prepeka sonce ali pu zuniiiku in potaplja deževnica, katera če-Btokrat nima odtoka. Vse to vsled opuščanja oskrbovanju!
Vsled izsiisenja izgubi gnoj najmanj dve tretjini svoje vrednosti, vsled potopitve v gnojnici ali v deževnici gnoj zogljeni in se njegova vrednost zmanjša mogoče na eno pclinko ali še manj.
Saj še za drugu gospodarska dela nimamo časa. kdo se bo pu še z. gnojem ukvarjal!" bo reklu marsikatera gospodinja, ki je vesela, da utegne gnoj vsuj vsak dan ali vsaj drugi dun iz svinjakov »ven vreči" in isto bo rekel tudi hlapec ali dekla, ki zjutraj v vsej naglici zvozi gnoj v kupe vsevprek v gnojišče, kjer je pač prostor.
Da bi gnoj zlagali lepo v sklade, čim ožje kocke, du bi gnoj sproti zlagali v višino do 3 ni in še više (ne vsevprek po gnojišču zmetali!), da bi gnoj sproti stlačili in ga slulno ohranjevali.
B. Rangus
ilatar in sodni cenilec V KRANJU
Vpogled
neobvezen I
Ure, zlatnina, srebrnina, očala, jedilno orodje, nalivna peresa, kristal stekla itd. Vsa v to stroko spadajoča popravila se strokovno pod jamstvom točno iz-vrše. - Kupujem staro zlato in srebro. Zahtevajte cenik!
Meščani! V nedeljo kot en mož na volišče in dokažite, da vam je za resno občinsko delo I
Razglas
Kraljevska banska uprava Dravske banovine je izdala glede prepovedi ojnic pri vprežnih vozovih sledečo odredbo:
t 1.
Uporaba ojnic pri vprežnih vozovih vsake vrste, s katerimi se prevažajo tovori s težo nad 1000 kg. je na državnih in banovinskih cestah in na dovoznih cestah k železniškim postajam prepovedana od dneva, ko dobi ta naredba obvezno moč.
Vprežni vozovi s katerimi se na navedenih cestah prevažajo tovori s težo pod 1000 kg, ne smejo imeti več ojnic počenši od dne 31. maja 1939.
8 2.
Kdor krši odredbo te naredbe se ku.uiuje po čl. 69. zakona o notranji upravi z denarno kaznijo od 10.— do 1000.— Din, ob neplačilu denarne kazni v odrejenem roku pa z zaporom od j do 20 dni.
§ 3.
Ta naredba dobi obveziio moč 15 dni po razglasitvi v Službenem listu kraljevske banske Oprave dravske banovine.
To naredbo je banska uprava izdala, ker se je ugotovilo, da je bila neka cesta kmalu po rekonstrukciji navzlic strokovnemu delu in temelj iteinu valjan ju, popolnoma razorana. Pri uporabi ojnic koraka vprežna živina točno po sledu in dolge kolone vozov v kratkem času vre/ejo v najtrdnejše vozišče globoke kolesnice.
Občina Kranj.
Konfekcija in damski salon
Justina Jakofčič
izdeluje vse po meri točno hitro in solidno
STKAN 4
Berite in širite
„Gorenjca"
Prod« 56 nova svetlohrastova nerabljena jedilna oprava po zelo nizki ceni. N^sl6v\'v uprSvi.
iiliii 0 a L H S I
Za vsako besedo v malih oglasih se plača 0-50 D.NajmanjSi znesek je 6 Din
Otomane, divane, modroce in vsa v to stroko spadajoča dela vam nudi najceneje ter sepriporo^a Viktor Tcaejc tapetni k, v hiši g. Kocbeka.
Važno! Modroce, otomane, spalne divane i. t. d. izdeluje solidno in po nizki ceni BERNARD MAKS, tapetnik, Na skali 5 (v hiši g. Šipica).
Radi selitve razprodajam različno pohištvo novo in rabljeno. Panje zu čebele Znldaršič nove in stare. Udir. Preddvor.
Na Ilujah v cerkveni hiši št. IS se odda takoj velika kuhinja in soba. Poizve se pri ključarjih.
Iščem vajenca iu pomočnika poštenih krščanskih staršev lukoj. Janko /.upali, mizar Laverjeva I. Kranj.
A gline poverjenike (zaupnike) zu Kranj, Šk. Loko in Tržič sprejmem. A. II. Klančnik. Mojstrana.
Iščem za dobro vpeljano gostilno na deželi, pošteno, zanesljivo in samostojno dekle (natakarico). Potrebno je tudi nekaj kavcije. Pismene ponudbe pod »poštena" nu upravo ..Gorenjca".
Sprejmemo zdravega močnega fanta kot vajenca P. Majdič ..Merkur", Kranj, trg. z. železnim«.
Slamniki
Din 7—, 9 -, 15—. Peresno lahki letni klobuki
iz volne, svile in konoplje po
Din 38-, 48—, 58 —
Hinko - Kranj
Za košnjo in žetev
je pctrebna krepilna pijača! KMETJE nabavite si potrebno vino samo pri Za-lrii/ni ;:alogi vina (Ovsenik Janez) v Prcdosljah pri Kranju, ki ima samo izbirna vina in po nizki ceni. Puskusite!
Klet. dr. v Ormožu.
VINO
Za težko delo je močno vino! Dobite ga najlažje v Centralni vinarni v Ljubljani — Erankopanska ul. 11
Narodne noše I
Ob priliki prosvetnega dneva v Kranju se ne pozabite fotografirat pri
fotograf J U G Kranj
(Sedaj nasproti trgovine g. Savnik.)
Naznanilo!
Naznanilo!
Vsa v tesarsko stroko spadajoča dela izvršuje solidno po konkurenčnih cenah tvrdka
Sekne Ivan
oblastno preizkušeni mestni tesarski mojster
Kranj,
Huje 25.
P. n.
Vljudno naznanjamo, da v dobi od 15. junija do 15. septembra posluje pisarna od 8. — 1230 in od 17.— 19. ure; ob sobotah in dnevih pred prazniki od 8. — 14- ure.  Z odličnim spoštovanjem
Elektrarna v Kranju Pavel Mayr & drug
Pogori
Kdor zida hišo ali preureja stanovanje!
Svetujem Vam, da se obrnete, če rabite in želite biti res dobro postrežem v pečarski stroki, na spodaj podpisano tvrdko. Štedilnike vseh vrst in velikosti. Lončene peči, visoke krušne (kmečke) v vseh velikostih in barvah. Ploščice bele in barvaste za oblaganje štedilnikov, mesarij, kuhinj, kopalnic itd. Vse to dobavlja in postavlja ter popravlja vsa v to stroko spadajoča dela najceneje in najsolidneje domača tvrdka
OselJI Vinko
pečarski mojster, Kranj, Mestni trg 18
ŠPORTNIK!.. -
IZLETNIKI!
Turisti, bicikiisti, skautl, nogometaši, udobnejše in prikiadnejše pri tem pa cenene obutve ne boste našli razen naših specijal-nih športnih čevljev.
Omogočijo Vam sigurno in lahko hojo in ■n vsakem koraku popolno sigurnost, izdelani so iz močnega rjavega platna z nerastrgljivim hrapavim gumastim pod-platom.
Moški visoki Din 35.— niski 29.—
Ženski in fantovski visoki 29.— niski 25.—
Otroški od Din 15.— do 25.— po velikosti.
NAZNANILO! NAZNANILO!
Otvoritev nove trgovine
Cenjenemu občinstvu vljudno naznanjam, da bom dne 15. julija 1937 otvorila novo trgovino
s papirjem, šolskimi in pisar, potrebščinami
na Vidovdanski cesti št. 11. poleg gimnazije v hiši g. L. Sirca. Potrudila se bom, da svoje cenj. odjemalce postrežem z najboljšim blagom, solidno in po konkurenčnih cenah. Za obilen obisk se toplo priporoča
Rlbnikar Anica, prej poslovodkinja v knjigarni „Sava"
Zahvala
vsem, ki so ne šega ljubljenega sina
Milana Rozmana
grafičnega učenca
spremili na njegovi zadnji poti, ga obsuli s prekrasnim cvetjem in z nami iskreno sočustvovali.
Posebno zahvalo smo dolžni č. g. duhovščini za tolažila, g. F. Trefaltu za poslovilni govor, gg. pevcem prosvetnega društva za pretresljive žalostinke. Zahvalo smo dolžni vsem darovalcem vencev, vsem znancem, prijateljem in sorodnikom, ki so spremili blagega pokojnika na njegovi zadnji poti.
Primskovo, dne 12. junija 1937.
Žalujoča rodbina Rozman.
Za urednika in izdajatelja odgovarja Vertovšek Milan, v Kranja.
Tiska Tiskarna Tiskovnega društva v Kranja,
9