Leto XXVI.
TRGOVSKI UST
Številka 52.
Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za Inozemstvo 110 lir), za '/» leta 50 Ur, za '/< leta 25 Ur, mesečno 9 Ur. Te v
Časopis za trgovino, industrijo, obrt Im dmnarniitvo
CONUKSS1 ON A K 1 O E S C LU S1 V O - per la |nil->l>licil& di provenienza italiana ed estera: ISTITUTO KCONOMICO 1TAUANO-CHIARI (Brescia).
Urednlitvo: Ljubljanu Uregorčičeva ulica 23. Tel 25-52. Oprava: Gregor ničeva ul. 27. Tel. 47-61 Rokopisov nc vračamo. — Račun pri poštni hrami utcl v Ljubljani At. 11.96:i
IZKLJUČNO ZASTOPSTVO ZA OOLASE iz Kr. Italije (razen za Ljubljansko pokrajino) in inozemstvo ima ISTITUTO ECONOM1CO 1TAL1ANO-CHIAR1 (Brescia).
fotona^
v .sak torek iu petek
Ljubljana, torek 29. junija T943-XXf
Cena 0 80
Za več ko 10 milijard podpisanih zakladnih bonov
Na seji medministrskega odbora, ki se je v petek sestal pod predsedstvom Duceja v Beneški palači, je poročal finančni minister o podpisovanju novih dveh Iranš 'zakladnih bonov. Nato je poročal guverner zavoda Banca d’flalia kot predsednik konzorcija za emisijo petletnih zakladnih bonov, ki s£ obrestujejo i>o 5%. Guverner je izjavil, da je bilo podpisanih zakladnih bonov za pre-,-ej nad 10 milijard lir. Zato je finančni minister v skladu z Duce-jevimi navodili poskrbel za izdajo nove serije bonov, da bo ustreženo vsem podpisnikom posojila. Število podpisnikov je bilo znatno večje ko pri prejšnjih posojilih, zlasti pa se je povečalo število malih varčevalcev, ki so podpisali posojilo. Tudi v krajih, ki trpe zaradi sovražnih bombnih napadov, je bilo' število podpisnikov posojila veliko. Ti uspehi, ki jih je doseglo posojilo, nimajo le finančni pomen, temveč imajo še večji moralni in politični pomen, ker kažejo nit veliko zaupanje prebivalstva v vodstvo države.
Nove cene za sladkor
Visoki komisariat za Ljubljanico pokrajino je določil sledeče "nlviSjis prodajne cene za sladkor (sladkorno sipo);
V prodaji na debelo: za 100 kg lir 000.—,	b
v prodaji na drobno: za 1 kg lir 9.40, Iranko prodajalna vključno javne dajatve.
Ceno je v smislu odredb čl. 4 naredbe z dne !). V. 1041 -XIX objaviti v prodajnem prostoru.
Prekoračenje teh naj višjih cen se kaznuje po uredbi o cenah v zvezi z na red bo z dne 26. januarja 1 !>4‘2-XX št. 8 »Sl. list« (>/42.
Napredujoča elektrifikacija italijanskih železnic
Italijanske državne železnice so. kakor je razvidno iz senatnega poročilo o proračunu prometnega ministrstva za finančno leto 1043./44., do konca 1042. elektrificirale 5415,1) km železniške proge. 11.762,2 km železniških tračnic je bilo opremljeno z električno opremo. Elektrifikacija italijanskih železnic se je začela 1. 1005. jn je zlasti zavzela velik obseg po izbruhu svetovne gospodarske krize. Italije uporablja pri železnicah večinoma istosnierni tok. Od zasebnih železnic je elektrificirala 18.18,3 km železniške progie-.
lerllika proizvodnja prodira
];> l milijonov kun za delavska stanovanja
"''valčka vlada j« kmalu ,)0 prevzemu oblasti dovolila kredit 100 milijonov kun za izgraditev delavskih stanovanj. Takrat so računali, da bi bilo treba za eno delavsko stanovanjsko hišo okoli
100.000	kun in da bi se torej z dobljenim kreditom moglo sezidati 1000 hiš. Do-sedaj je bilo sezida-|'iii 256 hiš in je bilo za te hiše •zdano 76.8 milijona kun, torej Približno 300.000 kun za vsako .hišo. Okoli 252 hiš pa je bito skoraj dogotovljenih in v ta namen se •le izdalo nadaljnjih 77 milijonov i(l|n. Namesto prvotno predvidenih 100 milijonov 'kun se je izdalo to-'l!j 154 milijonov kun za delavske s,auovanjske hiše.
Kapaciteta nemške vojne industrije je dosegla sedaj obseg, kakor si ga strokovnjaki niso mogli zamisliti še leta 1030., pa čeprav se je tudi že takrat vedelo, da bo imela druga svetovna vojna tudi strojni značaj. Tako piše predzadnji »Sudost-Echo« ter nato izvaja v glavnem naslednje. Pred vojno so s svinčnikom v roki natančno izračunali, koliko industrijskih delovnih sil je treba, da se izdela vse to, kar potrebuje le en frontni vojak. V zvezi s tem se je spraševalo, ali je v Nemčiji sploh zadosti delovnih sil, da ne bi zaradi vpoklica milijonov izučenih industrijskih delavcev zastala proizvodnja in bi bila nemška armada nezadostna oskrbljena ali pa bi kakovost orožja padla.
Razvoj pa je šel brez posebnih težav čez te račune in to iz dveh razlogov: iz političnega in teh-nično-organizacijskega. Vprašanje delovnih sil se je rešilo, ker se je zaradi zmage nemškega orožja via facti dosegla oborožitvena skupnost. polovice kontinenta in ni bila nemška oborožitvena industrija navezana le na sebe. Praktično pomeni to, da delajo vse važnejše tovarne od severne Francije in daleč tja proti vzhodu in jugu za nemško vojsko, jvoleg loga pa dela v teh tovarnah tudi na milijone i nožem cev.
Zaposlitev tujih delavcev, ki prihajajo večina iz čisto kmečkega okolja, je postavila nemške obratne inženirje pred njim prej nepoznane naloge. Morala se je najti pot, da bi se ti nelzučeni delavci mogli čimprej učinkovito zaposliti. Bila je to približno enaka naloga, pred katero so bile postavljene USA pred desetletji. Kajti nagnjenje za množestveno proizvodnjo in za veliko serijo, ki je značilno za industrijo USA, ni nastalo samo zaradi orjaških dimenzij dežele, temveč tudi zaradi pomanjkanja delavcev, zlasti pa zaradi pičlosti izučenega industrijskega delavstva. Ko se je začela ustvarjati
severno-ameriška industrija, je
bila dežela brez obrtne tradicije, predvsem pa ni bilo rokodelskih obratov, ki so v Evropi bili izhodišče za industrijo, ki je tu trajno dobivala kvalificirane delavce. Zalo so morali v ameriških tovarnah delavnost delavcev čimbolj poenostaviti, da bi bilo vse njih delo le v nekaterih prijemih ali gibih. Posledica tega je bila, da so nastali zelo komplicirani stroji, ki pa delajo kot avtomati in katere-poslužujejo tudi nekvalificirani delavci.
Skoraj enak razvoj se je izvršil v Evropi v zadnjih dveh letih in zlasti v Nemčiji. Široka reka kmečkih delovnih sil se je izlivala v Nemčijo in že samo njih navzočnost je silila nemške inženirje k enakim preudarkom ko l>red desetletji ameriške. Serijska proizvodnja — že prej največjega pomena — je dobila širok razmah, kajti že samo iz tehnično-organi-zacijskih vzrokov je morala prodreti tendenca, da se ustvarjajo velepodjetja, kar je veljalo prej kot tipično amerikansko. Ta razvoj je bil prej Nemcem tuj, pa čeprav je imela tudi že Nemčija podjetja prav velikega sloga, kakršna so bila n. pr. v Angliji neznana. Toda ta podjetja so bila v bistvu le nekaj čisto drugega ko
mamutna podjetja v USA ali v Sovjetski uniji, kjer so* sinove in hčere bivših posestnikov kratko-malo postavili k strojem, ki so se kje v Ameriki izdelali za sovjetski račun. Danes seveda ne gre več za to, če so nam ta velikanska podjetja z njih veleserijsko proizvodnjo všeč ali ne. Računati moramo s tem, da sta dve tako mogočni industrijski državi ko USA in Sovjetska unija v sovražnem taboru in da je zlasti industrijska storilnost USA velika. V praksi pomeni to, da morajo podjetja, ki so sicer dobro opremljena, a so za serijsko proizvodnjo nesposobna ali ki ne proizvajajo za vojno važnih predmetov, stopiti v ozadje in svoje delavstvo prepustiti podjetjem, ki so čisto opremljena za serijsko proizvodnjo-. Prizadete so od tega razvoja ne samo industrije manjšega in srednjega obsega, temveč še bolj obrt lin srednji sloji, pri čemer mislimo na ono prebivalstvo, ki samostojno posluje in ni od drugih zaposleno.
‘List nato opozarja, da kulturno in politično vrednost srednjih slojev ni mogoče dovolj visoko oceniti in da se mora zaradi- tega gledati na to, da se ti srednji sloji ohranijo. Ohranitev malih in srednjih podjetij je nujna tudi zaradi bodočnosti sedanjih frontnih vojakov, ki mislijo samo na to, kako bodo zopet mogli otvoriti svoja podjetja. Ce danes odločata število in velikost stružnic o bodočnosti narodov, pa se zaradi tega ne sme zgoditi, da bi mala in srednja podjetja za vedno propadla.
Ze v prvi svetovni vojni se je opazilo, kako se je razmerje sil med rokodelskimi in industrijskimi obrati spremenilo v korist
veleobratov. V sedanji vojni je nujnost mmožestvene proizvodnje še večja in zaradi tega tudi pritisk za združevanje industrij še večji. Zato vidimo, kako se ne samo v konservativni Angliji, temveč tudi že v prekapitaliziranih USA ta razvoj vedno bolj pri-ostruje. Tako so poročale »Financial News«, kako so se v Angliji združili koncerni v oborožitveni industriji in kako v tekstilni industriji 170 firm kontrolira 75 odstotkov vsega prometa. Celo v krušni proizvodnji ima 100 podjetij polovico vse proizvodnje v svojih rokah. V USA so ustanovili poseben urad, da bi se manjša industrijska podjetja vključila v oborožitvena naročila države. V resnici pa je približno 250 velepodjetij dobilo 00 odstotkov vseh državnih naročil. In čeprav gre tu za podjetja, ki imajo po 15.000 do
20.000	delavcev, se je tudi tu nadaljeval proces izbire z učinkom, da so tri mamutni koncerni dobili eno četrtino vseh državnih naročil.
Celo v Ameriki je ta razvoj povzročil zaskrbljenost in nastala je krilatica o potruatenju vojne industrije. Vendar pa se v Ameriki, po mnenju lista, ne zavedajo v polni meri posledic tega razvoja industrijske serijske proizvodnje, pač pa v Nemčiji. Zato se bo gledalo na to, in sicer takoj po vojni, da se industrijski serijski aparat uporabi najprej za proizvodnjo vseh potrebnih industrijskih izdelkov, da se pičlos-t na trgu neha, istočasno pa se lx> gledalo na to. da se prepreči izključitev srednjega stanu iz proizvodnje. V tem jie' velika razlika med Nemčijo in USA, čeprav je serijska proizvodnja obeh držav podobna.
Slovaška živilska industrija
Med najpomembnejšimi industrijami je na Slovaškem živilska, ki je po številu podjetij na prvem mestu. A se še nadalje izpopolnjuje. Večinoma predeluje že vsa živilska industrija domače surovine. V zadnjem času so se posebno izpopolnila podjetja, ki predelujejo sadje in gozdne plode. Tudi konserviranju sočivja se posveča velika pažnja. Postavile so se velike sadne stiskalnice in sušilnice, pred kratkim pa se je v ta namen ustanovilo velepodjetje »Centro-Fruct« v Trenčinu. Ta industrijska panoga predela na leto- že 700 vagonov gozdnih sadežev in približno 750 vagonov sadja. Pri tem pa še zbiranje gozdnih plodov in zdravilnih rastlin ni popolnoma organizirano. Marmelado iz sadja in sadne konserve -izdeluje danes že osem moderno opremljenih tovarn. Sočivje se konservira v 6 podjetjih. Sadne šoke, sadna vina in sirup izdeluje že 42 podjetij. Večina vseh sadnih in sočivnih komserv se potroši doma. Pri dobri organizaciji nabiranja gozdnih rastlin in sadnih nakupov pa bi se po mnenju strokovnjakov mogli doseči znatni presežki za izvoz. Organizacija in ureditev sadnega in zelenjadnega uvoza ter nakup sadja in zbiranje gozdnih plodov vodi posebna sadna komisija pri slovaškem gospodarskem ministrstvu.
Od drugih panog živilske industrije treba omeniti proizvodnjo kavinih dodatkov in cikorije, ki se je zlasti sedaj v vojni znatno razširila. Ta proizvodnja je bila do I. 1040. skoraj izključno v rokah firme Henrika Francka sinovi. V zadnjem času pa so se začele ba-viti s proizvodnjo kavinih dodatkov in cikorije tudi manjšie- tvrdke, da je danes potreba domačega trga popolnoma krita in se more tudi že misliti na izvoz teh proizvodov. Podjetja imajo doma svojo surovinsko podlago in predelujejo razen sladkorne repe in žita predvsem korenine cikorije, ki se goji na Slovaškem v večjem obsegu zadnji dvie- leti. Lani je pridelala Slovaška že 800 vagonov korenin cikorije.
Umetno mast in rastlinska olja proizvaja Tovarna za rastlinsko mast d. d. v Novem mestu. Umetno mast izdeluje tudi Prva slovaška tovarna za -droži, špirit in jedilno mast v Trenčinu ter dvoje manjših podjetij. Vrsta drugih tovarn izdeluje jedilno olje. Slovaška domača potreba na rastlinski masti je znašala 1. 1038. okoli 800 vagonov na leto. Ta industrijska panoga mora njej potriebne surovine večinoma uvažati in se mora zato boriti z nekaterimi težavami. V glavnem pa se domača potreba vendarle krije.
Kvas izdeluje dvoje velikih in
moderno opremljenih podjetij, ki dobivata vse potrebne surovine doma in moreta zato domačo potrebo popolnoma -kriti. Mesne kon-serve proizvaja 0 podjetij. Ta industrijska panoga se je zlasti sedaj v vojni zelo razvila, ker je na Slovaškem racioniranosamo meso.
Kar se tiče mlinske, čokoladne in sladkorne industrije so se v vojni izvršile nekatere omejitve. Te industrijske pano-ge so se prilagodile dejanski domači potrošnji in izkoriščajo svojo kapaciteto. Čokoladna industrija se je deloma preusmerila na predelovanje sadja, da so na ta način mogla podjetja obratovati še nadalje. Mlinska industrija pa se je morala precej omejiti.
Dočim so dosedaj navedene industrijske panoge deloma šele v razvoju, razpolagajo sladkorna, špiritna, pivovarniška in sladna proizvodnja s starimi in velikimi podjetji, ki dajejo Slovaški za izvoz važne predmete, ker proizvajajo mnogo čez domačo potrošnjo. 7 modernih sladkornih tovarn Slovaške je predelalo v sezoni 1041-1942 približno 3,6 milijona stotov sladkorne pese in so proizvedle
555.000 stotov rafinade in 9800 stotov surovega sladkorja. Domača potrošnja znaša od 450do- 480 tisoč stotov in se je mogla v celoti kriti, a ostalo ji?' še sladkorja za izvoz. Špirit se izdeluje v 284 kmetijskih in industrijskih žganjarnah, poleg teh pa je še 8 špiritnili rafinerij. Predelujejo se domače surovine in sicer krompir, sladkorna pesa in melasa. V gospodarskem letu 1041-42 se je proizvedlo 180.000 hi špirita. Domača potrošnja je narasla od I. 1030 od 127.000 na 160 tisoč hi. Pivovarn ima Slovaška 11, od katerih je- del moderno opremljen. Vse pivovarne izdelajo
450.000 hi piva in je s tem domača letna potrošnja krita. Slovaška proizvodnja slada ima tudi v inozemstvu dober sloves. Letno se izdela 2000 vagonov slada, od katerega gre 90 odstotkov v inozemstvo. Pri tem pa ni vštet alad, ki ga porabijo domače pivovarne, ker te same izdelujejo slad za svojo potrebo. Iz vojnih razlogov pa je sladna industrija nekoliko omejena zaradi večje gojitve žitaric.
Plinarno ustanove v Sofiji
Sofijski občinski svet je imenoval študijski odbor, ki naj ugotovi, če so dani pogoji za ustanovitev občinske plinarne v Sofiji. Sofijska občina bo nato poslala več strokovnjakov v Nemčijo, ki naj doženejo, če je bolgarski premog prikladen za pridobivanje plina. Hkrati si bodo ogledali nemške plinarne, da njih izkušnje uporabijo pri bodoči sofijski plinarni.
Nemški stroji za turške tobačne tovarne
Da bi se povečala turška cigaretna proizvodnja in ]>ovečal izvoz turških cigaret, je uprava turškega monopola naročila nove stroje v Nemčiji. Stroje je naročila v Nemčiji, ker so se od Nemčije prej dobavljeni stroji dobro obnesli. Pogodba za dobavo 11 ve-liikli strojev, ki ustrezajo najmodernejšim zahtevam, je bila ta mesec sklenjena z Nemčijo.
Poravnajte naročnino!
Stran 2.
»TRGOVSKI LIST«, ‘29. junija 1943-XXI.
Štev. 52.
Iz italijanskega gospodarstva
1 ta liju bo letos dobavila Madžarski na podlagi pred kratkim sklenjene pogodbe 2.4 milijona kg rajona. Iz,voz. italijanskega rajona na Madžarsko neprestano raste ter se je od Leta 1940. povečal za 20%. Madžarska je dovolila za uvoz italijanskega rajona znatne carinske olajšave.
Pred kratkim objavljeni podatki o italijanski poštni službi kažejo veliko povečanje poštnega prometa. V proračunskem 1. 1940-41 je bilo navadne korespondence • ».HfS milijarde kosov ali za 18% več ko v prejšnjem letu. V letu 1941-42 pa je število pisemskih pošiljk naraslo na 3.0 milijarde. Število paketov se je v istem času dvignilo od 17.2 na 19.09 milijona. Denarnih nakaznic je bilo poslanih v letu 1940-41 30.85 milijona za skupni znesek 4.28 milijarde lir, naslednje leto pa 81.6 milijona nakaznic za skupno vsoto 0.3 milijarde lir. V primeri s predvojno dobo se je število nakaznic povečalo za 44%, poslana denarna vsota pa za 137 odstotkov. Zasebnih brzojavk je bilo oddanih v letu 1940-41 37.7 milijona, leta 1941-42 pa 39.3 milijona. Državnih plačanih brzojavk je bilo oddanih leta 1940-41 2.6 milijona, leta 1941-42 pa 3.2 milijona.
Trgovine z enotnimi cenami se v zadnjih letih v Italiji vedno bolj širijo. Leta 1928. je bilo v Italiji takšnih trgovin 9, leta 1940. 59, leta 1941. pa že 80. V teh trgovinah je bilo nameščenih leta 1928. 100 uslužbencev, leta 1930. 400, leta 1940. pa 3000. Blaga so prodale te trgovine leta 1930. za 44 milijonov lir, leta 1940. pa za 276 milijonov lir. Sedaj se v Italiji mnogo govori o potrebi racionalizacije v trgovini in da bi se v ta namen trgovina koncentrirala, izločila pa vsa podjetja, ki niso neobhoduo potrebna.
Poseben konzorcij uvoznikov rib se je ustanovil v Rimu. Konzorcij so ustanovila podjetja, ki se ba-vijo s trgovino z ribami in s kon-serviranjem rib in ta podjetja so drla tudi potrebni kapital. Naloga konzorcija je, da skrbi za uvoz svežih rib, kolikor jih potrebuje domači trg. V upravi je devet članov, in sicer po trije iz konfederacije za trgovino, Industrijo in oiganizacije zadružnih podjetij.
V seznam blaga, čigar uvoz je praktično monopoliziran, je bil vključen tudi alkohol. Izključno pravico za uvoz alkohola ima Nacionalni konzorcij destilaterjev alkohola, ki je po nalogu industrijske konfederacije in po navodilih ministrstva za izmenjavo in valute preuredil svojo organizacijo v inozemstvu. Uvozna dovoljenja bo dobival v bodočo samo prej imenovani konzorcij. Po uvozu bo pri njem blokiran alkohol na razpolago korporacijskemu ministrstvu.
Pozavarovalna italijanska zavarovalnica »La Pace« v Milanu je zaključila poslovno leto 1942. s čistim dobičkom 0.5 (predlani 0.32) milijona lir. Cisti dobiček se bo po bogatili odpisih za rezervni fond uporabil za prenos na novi račun.
Dvig španskega gospodarstva
i POŠILJKE! {IZ ITALIJE j
i	v Ljubljansko pokrajino	:
•	Vam najhitreie In najce-	i
:	neje dostavi rnednarod-	*
:	na transportna tvrdka	S
j Marchesi Lombarda S. A. i
• Milano • Via Arnaldo da Brescia 8 S : : j Enkrat tedensko zbiralni vagon j :	Milano - Ljubljana	:
-	Strokovna carinska služba na	S
S	vsah obmejnih postajah - tud' v	*
•	Inozemstvu	*
: : :	Zastopstvo v Ljubljani*,	«
I Rajko Turk, Vilharjeva c. 33 : : •
Ozdravljenje španskega gospodarstva je v zadnjih dveh letih brez dvoma močno napredovalo. Dne 16. novembra 1939 proglašena desetletka za špansko kmetijstvo- je bila uspešna, kakor dokazujejo večji pridelki zelenjave, žita in sadja. Ni pa še popolnoma rešeno vprašanje oskrbe prebivalstva z živili, ker primanjkuje gnojil in traktorjev, da namakalna dela le počasi napredujejo. Navzlic temu pa se je zboljšala življenjska raven za široke sloje, ker se je povečala zaposlitev in so se dvignile tudi mezde. Proizvajalne številke so tako mogle narasti zla-st.: v glavni panogi gospodarskega življenja, v živilski stroki.
Novi uspehi so bili doseženi tudi v rudarstvu, ki je za Španijo tako izredno važno. V premogovni proizvodnji je bila prekoračena 10 milijonska meja. Zelo znatno je napredovala proizvodnja kroma, niklja in mangana ter živega srebra. Zaradi začasnega pomanjkanja koksa je proizvodnja surovega železa nazadovala za 9000 ton na 528.000 ton in zaradi tega je padla tudi proizvodnja jekla od
682.000	na 640.000 ton. V tekstilnem gospodarstvu se je zelo pospeševala gojitev tekstilnih rastlin 1. 1942. se je že gojil bombaž na površini 20.000 hektarjev. To pomeni podvojitev bombažne gojitve v primeri s prejšnjim letom. V I. 1943. pa naj se površina z bombažem zasejane zemlje poveča na 30.000 hektarjev. Velika pozornost se posveča tudi sviloprej-stvu. V preteklem letu se je pridobilo že 50.000kg svile, kar je zelo velik napredek, če se pomisli, da je po državljanski vojni padla proizvodnja naravne svile na 2000 kg, a je znašala 1. 1930. e 58.000 kg. Z italijansko in nem-
ško pomočjo se je razvila tudi proizvodnja umetne svile. Iz žitne slame so napravili 1. 1942. že devet tisoč ton stanične volne, a se bo ta proizvodnja še zelo stopnje vala, ker bo kapaciteta družbe »Cefesa«, po dograditvi vseh na prav narasla na 27.000 ton. Družin' ' Hsniage« proizvaja že 7000 ton umetne svile na lelo, družbi »Sniaee« in »Saipa« pa skupno 8000 ton. Umetno svilo proizvajala obe tovarni deloma iz riževe slame, deloma pa iz evkalipta. Uvoz tekstilnega blaga se je zaradi povečane španske lastne proizvodnje mogel zmanjšati. Prej se je povprečno uvozilo na leto tekstilnega blaga za 45 do 50 milijo-jnov zlatih dolarjev. Zmanjšanje tega uvoza pomeni za špansko zunanje - trgovinsko bilanco veliko olajšanje.
Tudi v prometu so se dosegli znatni uspehi. Več ko 4000 vagonov je prišlo na novo v promet. Vse škode, ki jih je povzročila v španskem železniškem prometu državljanska vojna seveda še niso popravljene, vendar pa se je že mnogo popravilo, da je boljše funkcioniranje španskega železniškega prometa že zagotovljeno. Znatni napredki so se dosegli tudi v ladjedolstvu. Postavile so se nove ladjedelnice, ustanovilo se je državno tajništvo za ladjedelstvo in ustanovil se je posebni kreditni zavod za podpiranje ladje-delstva. Skupno se letos gradi ladij za 300.000 hrt. Ko bodo te ladje gotove, se bodo španski izdatki za prevoz blaga znatno zmanjšali.
Španska desetletka kaže svoje dobre rezultate že na vseli gospodarskih poljih in Španija je dosegla v svojem prizadevanju, da se gospodarske razmere normalizirajo, že znatne uspehe.
•f________________________■	_	§	■	■	a
Spremembe in dodatki;
Ljubljanska kreditna banka v Ljubljani. Na podlagi naredbe Visokega komisarjaoodpravi moratorija Ljubljanski kreditni banki se odreja izbris zaznambe z dne 31. avgusta 1935 o odložitvi plačil za 6 let, provedbi valorizacije nepremičnin, zlnižanju obrestne mere za stare vloge, emisiji prioritetne glavnice po 20,000.000 din ter finančnih olajšavah v smislu čl. 15. in 68. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov z dne 23. novembra 1934.
Zadružna tiskarna v Ljubljani. Izbriše se zbog odstopa poslovodja Geč Karol, vpiše pa se poslovodja Košiček Joža, generalni tajnik Ljudske tiskarne in knjigarne v Ljubljani.
Hlebš Jakob, družba z o. z. v Ljubljani. Družba se je razdražila in prešla v likvidacijo. Likvida-
tor: Hlebš Jakob, pleskarski mojster v Ljubljani, Petrarcova ulica.
Izbrisi:
Ljubljanska gradbena družba z
o.	z. v likvidaciji v Ljubljani se izbriše zaradi končane likvidacije.
Iz zadružnega registra
Iz upravnega odbora Kreditne zadruge bančnih, zavarovalnih, trgovskih in industrijskih uradnikov se izbrišeta člana upravnega odbora Cesnik Ivan iu Lapajne Zoran, vpišeta pa se člana upravnega odbora Vrančič Vladimir in Golmajer Ciril, oba bančna uradnika v Ljubljani.
Iz upravnega odbora Hranilnico in posojilnice v Metliki je izbrisan zaradi smrti Tomc Franc, vpisal pa se je posestnik Rus Matija iz Dobravice.
Iz upravnega odbora Hranilnice in posojilnice na Robu se je izbrisal Lenič Anton, vpisal pa se je novi član upravnega odbora Cimperman Janez, užitkar v Krvavi peči.
najvisji
MM
Ljubljana
Gostilničarski vestnik
Pojasnilo glede pribitka k cenam vina
Visoki komisariat za Ljubljansko pokrajino daje za izvrševanje naredbe o novi razvrstitvi vin in določitvi njih cen z dne 8. junija 194;3-XX[ št. 65 (»Sl. list« 48/43) sledeča pojasnila:
1.	Gostilniški obrati in kavarne smejo pri prodaji posebnih Ivin (čl. 1. C) v odprtih posodah pribijati k cenam procenlualni pribitek iz prvega odstavka čl. 2 naredbe, pri prodaji odprtih boljših (čl. 1. B) vin, pa stalni pribitek iz istega člena.
Procentualni pribitek iz čl. 2 je računati od čiste cene za vino, torej brez trošarin in ambalaže.
Pribitek za trgovca delaj lista iz zadnjega odstavka čl. 2 je računati od nabavne cene, to je fakturne cene vštevši trošarino in ceno steklenice.
Glede na gornjo obrazložitev Visokega komisariata se sme pri prodaji navadnih in boljših odprtih vin prišteti k ceni: ' v gostinskih obratih ekstra in I. kategorije lir 5.50; v obratih II. kategorije lir 4.50; v obratih III. in IV. kategorije ir 4,— pri litru.
Pri boljših vstekleničenih vinih in pri posebnih vinih (vermut, maršala, likerska vina in šumeča vina), vstekleničenih in odprtih se sme priračunati: v obratih ekstra kategorije 70% v obratih I. kategorije . 00% v obratih II. kategorije . 50% v obratih III. in IV. kat. 40% osnovne cene (brez trošarine in pribitka za steklenico oz. polnjenje).
Gornji pribitki so v cenah, navedenih v ceniku, ki ga je zatožilo Združenje, že vračunani,
Delitev sladkorja za julij
Gostilniška nabavljal na zadruga sporoča:
Sladkor za mesec julij se bo delil v pisarni zadruge, Bleivvei-sova cesta 13 (Puharjeva ul. 1) po tem redu:
inZt
barva, plesira in
kemično b n a i i obleke, klobuke itd. Škrobi iu Hretlolik« srajce ovratnik« in manšete. Perc, suši, mouga in lika domače perilo
tovarna JOS. REICH
Poljanski nasip 4-6. Selenburgova 'i Telefou it. 23-73.
Člani s priimkom: od A do vključno	C	5.	julija
od I) do vključno	H	6.	julija	I
od 1 do vključno	K	7.	julija
od L do vključno	IVI	8.	julija	!
od N do vključno	P	9.	julija	|
od i-i do vključno	Z	10.	julija	j
Gostinske podjetnike opozarjaj juo, da se drže strogo tega reda in pri ii e so s seboj tudi nabavno! knjižico zadruge. Po i<). juliju ne-dvignjeni sladkor zapade. Istočasno z nakazilom sladkorja se bosta nakazovala tudi milo za pranje in sol za mesec julij.
Pisarna zadruge posluje od 8. do pol 12. ure.
Btiarsm
Albanska narodna banka je ime
la lani 481.000 (predlani 466.000) albanskih frankov čistega dobička: Delniška glavnica banke znaša 12.5 milijona frankov. Banka je bila ustanovljena 1. 1925. kot emisijska banka s sedežem v Rimu in generalno direkcijo v Tirani. Kreditna politika banke stremi v prvi vrsti za tem, da se stabilizira obtok bankovcev in ohrani albanska valuta! nespremenjena. Na bivšem jugoslovanskem ozemlju je ustanovila banka štiri podružnice ki so vse aktivne.
Koroška banka v Celovcu je lani zelo povečala svoje posle ter je njena bilančna vsota narasla na
71.09	milijona mark. Hranilne vloge banke so se povečale od 28.21 na 39.87 milijona mark, za 41 odstotkov.
Gospodarske vesti
Hrvatsko ministrstvo za narodno gospodarstvo je pozvalo tvrdko Bat'a, da odpre v Zagrebu in vseh drugih večjih mestih svoje popra v-ljalnice čevljev. Tvrdka Bat’a jej pozivu ustregla in odpre že prihod-’ nli teden nove popravljalnice. V Zagrebu ima tvrdka 7 popravljal-nic, ki morejo na teden popraviti 5000 parov čevljev.
Tekstilna d. d. se je ustanovila v Zagrebu z glavnico pet milijonov kun. Družba se bo bavila s proizvodnjo in prodajo tekstilnega1 blaga.
Zagrebška pivovarna je lani dosegla 5.5 milijona kun čistega dobička.. Glavnica družbe znaša 20 milijonov kun.
Ilovac, zagrebška opekarniškii dražba, je lani dosegla 537.000 kun čistega dobička, dočim je imela! predlani 108.111 kun izgube.
Izvoz zdravilnih rastlin iz Kol garske se je silno povečal L. 1934. je izvozila Bolgarska samo 8000 kg zdravilnih rastlin, l. 1941. pa že
1.8 milijona kg v vrednosti 71.8 milijona levov. Lani pa je izvozila,
6.9 milijona kg zdravilnih rastlin v vrednosti 335 milijonov levov. Več! ko tri četrtine vseh rastlin je izvo-| zila Bolgarska v Nemčijo.
OKVIRJE
izdeluje specialist Wolfova 4
KLEIN
P R I RO R;0 ČA SE:
AVTOMATIČNI BIFE
DRUŽBA Z O. Z.
LJUBLJANA, ŠELENBURG0VA UL. 4
RIO
Filatura cardata, Filati carda-ti per maglifici, tessitura cal-Izifici - Predilnica za kratko! prejo, kratka preja za p leti I n i— ce, tkalnica, tovarna nogavic
Filatura Oropa s.
A.
Via Šalita di Riva 10
Biella
Ttdttjatelj >Koiixorr.!| Trgoviketf«1 li*ta<, njegov pr«d»tavulk dr Ivau Plan, mtsduik Al«k»aiu1»r Žulezuikar, ti»ka tlikaroa >Merkur<. d d nj«u iire.1«tavuik Otmar Mihalak, v»l v Ljuliljaiil