plačana ▼ foiofUU.
Leto LXVII., št. 1
Ljubljana, torek 2. januarja 1934
m 29013
Cena Din L—
SLOVENSKI
i_z£aja vsaK dan popoldne, izvzemži nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit wnt a Din 2.-, do 100 vrst a Din 2.50. od 100 do 300 vrst a Din 8.-. večji tnserati petit vrsta Din 4.-. Popust po dogovoru, Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.-, za inozemstvo Din 25.-. Rokopisi se ne vračajo.
UREDNIŠTVO IN UPRAVNlftTVO LJUBLJANA, Rnafljeva ulica št. 6 Telefon št. 3122, 3123, 8124, 3125 in 3126
Podružnice: MARIBOR, Grajski trg št. 8. — NOVO MESTO, Ljubljanska cesta, telefon s t. 26. — CELJE: celjsko uredništvo: Strossmayerjeva ulica L telefon št 66. podružnica uprave: Kocenova ulica 2, telefon S t. 190. — JESENICE. Ob kolodvoru 101,
Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani flt. 10.351.
FRANCOSKI ODGOVOR NEMČIJI
Včeraj je francoski poslanik v Berlinu izročil Hitlerju spomenico francoske vlade — Komentarji francoskega tiska
Pariz, 2. januarja. AA. Včeraj je francoski poslanik v Berlinu Francois Poncet izročil kancelarju Hitlerju spomenico nemške vlade glede nemških zahtev. Listi p rio l>£ujejo obširne komentarje o od. govoru, ki ga le francoska vlada včeraj izročila nemški vladi v Berlinu o splošnem razoroži t ve ne m vprašanju.
>Petit Parisien- pravi o francoskem odgovoru med drugim tole: Ne gre pri tem odgovoru za o*:)mijena poganja med Francijo in Nemčijo. Zdaj pozna svetovno mnenje obe stališči in bo o tem razsodilo. Dni^e države pa se bodo morale zdaj odločiti in prevzeti odgovornost. Nemčija se zdaj ne nahaja pred strnjeno fronto drugih držav, ki bi ji hotele vsiliti svoje mnenje. Pač pa se te države poga ajo med seboj o načelnih vprašanjih in o povratiku k Macdonaldovem razorožitvenem načrtu. Hitlerjevska vlada mora zdaj zavzeti svoje stališče glede načel, kakor tudi glede povratka k Macdonaldovem načrtu. Dokazati bo morala, če so njena stremljenja miroljubna in če želi sodelovati pri evropskem vojaškem statutu znižanih in pogodbeno določenih vojaških sil. Če bo to odklonila, bo sama odgovorna za povratek k oboroženemu  miru  in  k Ponovni oborožit-
vi, kar v*e druge države odločno odklanjajo.
,.Excelsior< smatra, da bo moral Berlin zdaj uvideti, kako utemeljeni so obnovljeni predlogi francoske vlade z dne 14. oktobra 1933, ki jih zdaj izpopolnjuje francoska spomenica, ki je bila včeraj izročena Hitlerju in nemškemu zunanjemu ministru Neurat.hu. Francoski predlogi so taki, da bodo omogoči!! nova koristna pogajanja v Ženevi. Na Nemčiji bo zdaj. da ne bo izvajala nedostopne obstrukcije. Leto 1934. bi moglo olajšati napetost med Francijo in Nemčijo. V tem primeru pa bi se voditelji sedanje Nemčije morali zavedati, da ne morejo vsiliti Evropi novega diktata o ponovni oborožitvi Nemčije. Na vsak način pa bo francoski odgovor v Berlinu, ki ga zdaj poznajo tudi v Londonu in Rimu, tvoril koristno podlago za predsto;eče razgovore med Mu s so linije m in   angleškim   zunanjim ministrom.
V Rimu grade na Simona
Rim, 2. januarja. AA. Agencija Štefani poroča: Odgovorni uradni krogi, kakor tudi v inozemstvu kažejo živo zanimanje za   obisk   ansleškeea   zunanjega ministra
Politika Rumttnlje
ostane nespremenjena
Vse vesti o izpremembi rumunske zunanje politike so neresnične — Francoski tisk o protektorjih „Železne garde44 — Pogreb dr« Duce bo danes popoldne
Bukarešta, 2. januarja, r. Danes popoldne se bo vršil pogreb pogojnega ministrskega predsednika dr. Jona Duce. Včeraj so se poklonili ob mrtvaškem odru člani diplomatskega zbora Krsta dr. Duce je zatrpana z neštetimi venci. Posebno krasna sta venca Nj. Vel. kralja Karola, Nj. Vel. kra^a Aleksandra in predsednika Ma-earvka, kakor nudi venci m gos loven sike vlade in jugosloveuskega Narodnega, predstavništva. Pogrebne svečanosti se bodo pričele popoldne ob 14. Kralj Karol se je danes dopoldne pripeljal iz Sinaje v Bukarešto, da se udeleži pogTeba. Dr. Duca bo pokopan na državne stroške. Začasno ga bodo pokopali v Bukarešti, pozneje pa bo krsta prepeljana po želji pokojnika v samostan Rustenl.
Izjava Angelesca
V zvezi z raznimi vestmi, ki so razširjene v inozemstvu glede lzpremembe političnega kmrza, je ministrski predsednik Angelescm včeraj izjavil novinarjem, da so vse te vesti brez podlage. Rumninski narod bo sicer hudo pogrešal pokojnega, državnika dr. Duco, toda niti v notranji, niti v zunanji politiki Rumunije zaradi tega ne bodo nastale nikake lzpremembe. Vlada je trdno odločena za vsako ceno ohranfti red in mir ter bo energično obračunala z vsemi teroristi.
Neresnične vesti o ostavki Titulesca
Pariz, 2. januarja. AA- Ha vas poroča: O govoricah, da je rt imun s ki zunanji minister Titulescu demisijoniral, pravi >Le Journal«, da je ta ostavka popolnoma nemogoča. O njej mora govoriti samo oni. ki ne pozna političnega položaja in diplomatskih običajev. List navaja dalje, da je telefonsko povprašal okolico Titulesca, ki mu je takoj odgovorila, da so te govorice brez podlage.
Izpovedi atentatorja
Bukarešta, 2. januarja. Aretacije članov >Železne garde« nadaljujejo. Vlada ie pre-oovedala tudi celo vreto listov, ki m podpi" rali teroristični pokret >Železne garde«. Zasliševanja atentatoria   in  ostalih sokrivcev
nepretrgoma nadaljuje. Na dan so prišle razne podrobnosti, ki kažejo, da se je atentat že deli Časa pripravi jal t?r da so bili streli v Sinaji samo signal za velikopotezno teroristično akcijo, ki naj bi strmoglavila padanji režim. Atentator Consta nt mescu ie med drugim izpovedal, da so v vodstvu >2elezne garde« kockali o tem, kdo naj izvrši at?ntat. 2reb ie padel na troiico, ki je zopet med seboj kockala, kdo naj prvi poizkuša izvršiti atentat. Žreb je določil Constantinssca. Dogovorili eo aj, da bosta ostala dva streliala še le. če se njemu ne posreči ubiti dr. Duc\
Zadnja dni so razni predstavniki režima dobili grozilna pisma, podpisana od >Zelezn? srarde«, v katerih iim groze s smrtio. Oblasti so zaradi tega izdale najobsežnejše ukro^ne t *r h? obsedno stanje izvaja potom vojaških o1     ,: 7 vso strogostio.
Politični manevri fašističnega tiska
Parit. 2. januarja, r. Francoski listi opozarjajo na poizkus fašističnega tiska, ki bi rad  izkoristil  umor dr- Duce za  manevre j pnoti saveznikom Romunije. Italijanski listi
napadajo liberalno vlado v Bukarešti in vlačijo v to svojo polemiko celo romuns.Uogp kralji, češ da sta sedanji r^žim in krali Ka rol podredila romunsko politiko čisto slovanski politiki, ki predstavlja čisto navadno orodje francoske hegemonija V tem duhu piše zlasti >Corriere d?lla Serra«. V pariških krogih izražajo največje začudenje za radi takega pisanja fašističnega tiska. Fran roški politični krogi naglašnio, da Rom um in Romunija sami dovolj dobro vedo. kje so njihovi pravi interesi. Na drugi strani pa opozarja francoski tisk, da i3 bil atentator v neposrednih stikih s hitierjevskimi agenti, ki so ga zalagali tudi z denarjem. : Zeiezna garda: je bila v stalni zvezi s šeđi hitlen*v-skega pokreta v Nemčiji- Vse to se je po mnenju francoskih političnih krogih godilo tudi z vednostjo rimskih krogov, čijih cilj ie bil, oddvojiti Ronunijo od Mala antante in s tam tudi od Francija ter jo vpreči v voz ; imsko-berliuske politike na Balkanu.
Finančni položaj Madžarske
Budimpešta. 2. januarja. AA. Delegat Društva narodov za Madžarsko Royal Taylor je objavil včeraj svojo deveto poročilo o finančnem poožaju Madžarske. Po tem poročilu znaša proračunski primanjkljaj Madžarske 91 milijonov pengov. Ta primanjkljaj bi se kril deloma ;z posojila jz denarja, ki je deponiran v fondu za odplačilo državnih dolgov, ostanek bi se pa moral pokriti iz kredita, ki b: se najel v državi sami. Delegat naglasa, da so madžarski izdatki znatno več:, kakor jih more država zmagovati. Ce naj višina izdatkov ostane na dosedanjem nivoju, grozi madžarskemu gospodarstvu zelo velika nevarnosL Znatni prihranki bi se pa dali. doseči samo z obsežno reorganizacijo in z varčevanjem pri samoupravnih telesih. To bi pomenilo znatno razbremenitev davčnih obvezancev, ki jim je ta razbremenitev krvavo potrebna.
Trgovinska bilanca ni dala tega, kar se je od nje pričakovalo, zlasti ne glede svobodni deviz pri Narodni bank:. Višina teh deviz še zmerom stalno pada. Glede državnih dolgov ugotavlja poročilo samo to, da je 'bilo od vsote, položene pri madžarski Narodni banki na račun vračanja posojila, jamčenega po DN, ponovno izposojenih 5300 milijonov pengov. in sicer na ta način, da so se izposodli v isti višini pri macftarski Narodni banki deponirani državni boni.
Nov ameriški minister
Pariz, 2. janauraja. AA. Iz \Vashingto-na poročajo, da je predsednik Zedinjenih držav Roosevelt prejel ostavko finančnega ministra \Voodina Za njegovega naslednika je imenoval Henrvja Morgenthaua mlajšega, ki je dozdaj samo zastopal finančnega ministra.
Nov Italijanski minister
Rim, 2. januarja, r. General Udo Rusatti je imenovan za ministra brez portfelja.
Simona v Rimu. Čeprav ta ol isk ne bo uradneera značaja, je vendar jasno, da se bosta Simon in Mussolini raz^ovarjala o dveh najbolj perečih vprašan ih sedanjosti, o reviziji oboroževanja in o reformi Dnisiva narodov. Mogoče je, da bo italijanska vlada pri tej priliki pojasnila svoje stališče o o!->eh teh vprašanjih, da bi mogla na ta način vnesti več jasnosti v vse te problema :n doW\ti posamezna stališča. Tako 11 a' j a kaKor Velika Britanija sta od vsesa začetka ženevske konference, to e od februarja 1932 pa do današnjega dne. skušali približati razna stališča in doseči vsaj tako sodelovanje med državami, ki je potrebno za obnovo gospodarskega  in  političnega življenja.
Angleški protest v Berlinu
Pariz, L' januarja AA. Iz Londona poročajo, la je angleška vlada pozvala svo-je :a berlinskega poslanika, naj ponovi protest z ''ne 23. decembra lanskega leta proti stališču, ki ga je zavzela nemška narodna sanica proti angleškim upnikom. Angleški uradni Krogi so mnen:a, da bo morala Velika Britanija izvajati pritisk in odrediti  represalije  proti Nemčiji.
Za ofensvitsv CMD
v Foijč;
Poljčane, 29. decembra.
Skoro bo 10 let, odkar je pol:čanska podružnica CMD takore-koč zaspala. Pred dnevi smo že poročali, da se je tu ustavil glavni tain^k CMD g. F^anc Skulj iz Ljubljane, da oživi delovanje družbe, ki je tu že pred prevratom prav pridno delovala. Leta 1925, ko je bila obnovljena, je takratni centralni predsednik dejal med drugim nekako takole:
»CMD. ki je že od nekdaj vršila najvažnejše delo, je ena tistih, ki je rešila že tisoče in tisoče otrok izpod tujega jarma ■n to delo še vedno nadaljuje.« Tukajšnji rodoljubb; so se zato takrat družbe z vso silo zopet oprijeli.
Žal pa ;e delovanje kmalu — že kar po emein letu prenehalo. Morda radi k»pice društe\, ki so po prevratu tu zrasla in delovanje drug drugega ubjala. Saj so v vseh novih in starih društvih delovali eni in isti ljudje n tako se je zgodilo, da je bila bolj skromna CMD potisnjena ob stran ;n je polagoma zaspala.
To pa seveda ni prav, in prav je bilo. da je g. Skulj s svojim prihodom v tukajšnjih zavednih ljudeh vzbudil spoznanie. da je bila storjena napaka, ko se je pustila ta obrambna družba v nemar. CMD ;e Še vedno eno najpotrebnejšh društev. Njen namen, vse za narodno obrambno šolstvo, je tako plemenit, da se ne sme kar tako mimo te organizacije. Gremansko orijentacijo na severni meji treba odstraniti. CMD podpira zlasti šolstvo in našo mladino na naši severni in zapadu- meji — to sta dve naši najobčutljivejši rani.
G. Skulj se je vrnil iz Poljčan v Ljubljano z obljubo, da se ta podružnica z rajonom Poljčane - Studenice - Makole obnovi in obljubo je treba izpolnt:. Po novem letu bo zadevni občn zbor na kar opozarjamo vse tukajšnje zavedne narodnjake. Polnoštevilna udeležba na tem zboru naj bo jamstvo, da gre stvar vsem k srcu. 100 podružnic šteje danes ta humanitarna organizacija, in upajmo, da r.omo z obnovitvijo po'jčanske v novem letu pozdravili 10]. Y tem znamenju vsem srečno novo leto. I. K.
Novoletna amnestija na Bolgarskem
Sofija, 2. januarja. A A. Za novo leto je kralj Boris podpisal ukaz o amnestiji 169 kaznjencev, ki so jih že izpustili na prosto. Drugi amnestijski ukaz bo razglašen pravoslavnem božiču. Rodbina bivšega sofijskega načelnika Prutkina. ki je bil obsojen na smrt, nato pa pomiloščen. je vložila prošnjo na pravosodno ministrstvo, naj bi se mu kazen odpustila in ga izpustili iz zapora.
LJUBLJANSKA BORZA
Devize.    Amsterdam 2302.90_2314.25, Berlin  1365.14—1375 94,  Bruselj   795.79 do 799.73,     Curih     110S.35_1113.85, Lmd-on 185.87__1S7.46.  New  York  3586 05—3S14 3 V Pariz   224.32—225.44.  Praga 170.23-171^ Trst  299.90_302.30   (premija   28.5%). Avstrijski šiling v privatnem kHcineu 1.12. INOZEMSKE BORZE Oirih:   Paria 20.24   London 16 80. New York 326.—, Bruselj 71.8250  N^ilan 2712. Madrid 42.4750   Amsterdam T.07.55. Berlin 123.30. Praga 15 3450, Varšava 58.—. Bukarešta 3.05.
Trgovinska pogajanja z Bolgarsko
Pričela se bodo že v kratkem — Zbližan]e Jugoslavije in Bolgarske je jamstvo za mir na Balkanu
Sofija, 2. januarja. AA. Zunanje ministrstvo je ob\vi>tilo glavno direkcijo bolcjar skih državnih železnic in gospodarska ministrstva, da bodo v kratkem prireki poggaia-n{a ia sklenitev trgovinske pogodbe nu-d Jugoslavijo in Bolgarsko. 0 vseh vprašanjih, ki pridejo v postav, bo naipr^i razpravljala mešana komisija, ki bo imenovana v kratkem- Pri potajan jih za sklenitev tr-jovinskv-p..»jodbe z Jugoslavijo se bo Doluarnka 1* legarija  ravnala po nienih navodilih.
«Mir< pi§3 v Mankn o mednarodnih do godkih v letošnjem letu glede bolgarske zunanje politike:
Bolgan-^a ie popolnoma balkanska drŽava. Da si sajamči njen razvoj, mora pred-
vsem voditi balkansko |>olitiko. N)*i amr s'l j^. da Bolgarska ne razdruzuje balkanskega polotoka, mar\>v ^odehiie pri uedi-njenj »• Mod drugimi sporazumi in pakti i# zbližani? med Bolgarsko in Jugoslavijo samostojno in koristno dejan p za ohranita miru in n odvisnega Balkana. Mednarodna veljava tega zbližnnja je na dlani in k> v\ai prizmi vajo. Etaeg pretiravanja je mogoče rafi, <Ia sta I*olgarska in Jugoslavija Mini državi, ki zaključuj *ta letošnje leto z resnično ■rednim dejanjem, to ie ^ prvim korakom k zbližan ju, ki j^? najbolj dragocen« iamstvo za mir in dobro so^tetvo Tia Balkanu.
Velike poplave v Kaliforniji
Južno in severno Kalifornijo je zadela huda poplavna katastrofa — Mnogo mrtvih in ranjenih — Promet
ukinjen
Las Angeles, 2. januarja, r. Južno in severno Kalifornijo je zadela strahovita poplava. Po dosedanjih ugotovitvah je katastrofa zahtevala že nad SO mrtvih in okrog 100 ranjenih. Škoda sega v milijone. V okolici La Cre-scenda pogrešajo 30 ljudi, o katerih mislijo ,da so našli smrt v vodi. Tam ie tud; 35 liiidi bilo hudo ranjenih. Voda ie naraščala tako naglo, da Je za-
jela v okolici Los Angelesa več avtomobilov. Neki avtomobil s šestimi potniki je voda odnesla. Vsi potniki so utonili. Okrog Hollywooda se podirajo hiše. Mnogo hiš je voda odplavila. Na mnogih krajih ie porušen tudi železniški nasip, tako da je železniški promet no večini ustavljen. Vode še vedno naraščajo.
iisija za Društvo narodov
Stalin o japonski vojni nevarnosti in Društvu narodov kot sredstvu miru
Newyork. 2. januarja, d. >N*ew York Times< je objavil daljšo izjavo Stalina njegovemu ■1-opisniku Stalin se bavi v njej podrobneje z i^lnošaji med Rusijo in Japonsko ter pravi, da predstavlja politika japonskih vojaških krogov resno nevarnost za Sovjetsko unijo, ki je ne more prezreti in proti kateri se mora zaščititi. Po mnenju Stalina bi za Japonsko ne bilo pametno ce bi napadla Sovjetsko unijo, ker njen gospodarski položaj ni ugoden in ker ima slabotne postojanke v Koreji, Mandžuriji m na Kitajskem Rusija bi rada vzdrževala prijateljske odnošaje z Japonsko, toda vse to žal ni odvisno samo od nas.
V nadaljnji izjavi je Stalin opozori na vznemirljiv svetovni politični položaj t©r se je tudi iz-javii o stališču Sovjetske unije napram Društvu narodov. Stalin smatra Društvo narodov kot sredstvo, ki more za-vleči razširjenje vojnega razpoložen ja. Glede na to ni izključeno. da ne bi v danem primeru Sovjetska Rusija podpirala Društvo narodov kljub njegovim pomanjkljivostim.
Končno je Izjavil Stalin, da je mska zunanja trgovina odvisna od zaključitve ugodnih kreditnih dogovorov in »ia Sovjetska unija ni več tako odvisna nd nen^k« industrije kakor prej.
iiclfiski uslužbenci
za svoje pravice
Seja odbora Saveza uslužbencev mestnih in podeželskih občin — Vprašanje izenačenja plač z državnimi
uradniki
Zagreb, 1. januarja.
V petek je imel Savez organizacij uslužbencev mestnih in podeželskih občin kraljevine Jug osla lje v Zagrebu sejo, ki so ji prisostvovali delegati skoraj vseh v zvezi včlanjenih organizacij. Iz Ljubljane je prisostvoval sej: magistratni direktor gosp. Fran Jančigaj, :z Maribora g. Anton Brad-ner. iz Celja pa g. I. šubic. Po uvodnih formalnostih se je pričela razprava o stanovskih vprašanjih.
V prvi vrsti so delegati obravnavali okrožnico finančnega ministrstva glede na- odil za sestavljanje proračuna za leto 1934. Šlo je za člen 263 odstavek 1. zakona o uradnikih z dne 31. ELI. 1931, ki govori o povišanju plače po napredovanju. Odbor zveze se je postavil na stališče, da se ta aoločba ne more nanašati na samoupravne uslužbence, ker imajo mesta kot samoupravna telesa pravico, s posebnim statutom normirati status in plače svojih uslužbencev in ta pravica jim še z nobenim zakonom ni bila odvzeta. Po daljši debati je bil soglasno sprejet sklep, da se izroči Zvezi mest in finančnemu ministru spomenica s prošnjo, naj se ta uredba ukine, odnosno pri sprejetju proračuna ne upošteva
Zelo živahna je bila debata o uredbi finar<"-.neza ministrstva glede znižanja p!a* v skladu s plačami državnih uradnikov Tudi tu se je postavil odbor na stališče, da se tako izenačen e ne more z-vTbžti, dokler veljajo dosedanji statue: :n ora^mat:ke Izpreminjati statute sedaj, ko stojimo nred novim zakonom o mestih, bi pa ne imelo praktičnega pomena Soglasno ;e bi' sprejet sklep izročiti finančnemu ministrstvu temeliito obrazloženo spomenico s nrošn;o. naj ministrstvo svojo uredbo glede znižanja plač mestnim uslužbencem 'n izpremembe statuta umakne.
Potom so delegati razpravljali o osnut-
kih in rredlogih glede socijalne«;* zavarovanja mestnih in občinskih uslužSenoev. Ob« «iem s-o bile končno rellsirane vse resolucije, pre>dlo£i in praviia. sprejeta na red^i glavni skupščini IV iVfOtttH v Za^i\ l>u. Sklenjeno je bilo izdati v*e te-^olu< '*«», predloge in opombe v posebni Lrošuri, ki jo pošlje odbor na vsa merorjjj. na mesta, da bo \7rasanjf' končnega zakona o mestih temeljito pojas-n eno turti 01 te strani.
S'pdilo je poročilo o kretanju članstva. Kakor občinski tako tudi mes'ri1 lilvft* benci so organizirani doslej popol.nrna v dravski, savsk., primorski. vardarski in dunavski banovini, deloma v ženski in drinski, v drugih se pa oraanizirajo. tako da bo v dveh mesecih organizacij:, vseh olčinskih in mestnih uradnikov v naši državi zaključena. Med slučajnostmi je bilo urejeno tudi vprašanje saveznega tajnika, za katerega ,e bi! izvoljen g. Franjo I»n-čar. V prometnem ministrstvu se baje dela na to, da bi dobili mestni in občinski u.-!užbenci pravico do polovične voznine na železnicah in pamikih. Odbor je sklenil obrniti se ponovno na prometno ministrstvo s prošnjo, naj to vprašanje čimprej reši, če ne drugače vsaj tako, da dobe mestni in občinski uslužbenci pravico do tri, odnosno petkratne polovične voznine na leto.
Smrt avstrijskega pesnfka
Dunaj, 2. januarja. AA Korbiro poro ča: Včeraj je v Altheimu umrl pesnik Was sermann. Zadela ga je srčna kap.
Ženski letalski rekord
Miami, 2. januarja AA. AmeriSki leta I k; mrs. Marsalis in miss Richejr sta za v»fl ko 24 ur prekosili dosedanji ženski rekord vztrajanja v zraku z dovajanjem goriva. Ostali sta v zraku ctovet dni
ttV 1
ALFRED PICCAVER
prvi tenor dunajske drž. opere zapoje ▼ vtlefilmu:
ŽIVLJENJE JE LEPO
Sodelujejo: Nora Gregor, Szoke Szakall, vValter Killa — Glasba: rtinci v&llo, Kaper-Jurmann — Film lepote, lepih žen in duhovite zabave!
Predstave ob 4., T*% in 9.U uri zvečer Kot dopolnilo; Nov Paramountov tednik.  Predprodaja vstopnic od 11. do 1413.
Elitni kino Matica Telefon 2124
Želodec Ljubljane
se je skrčil
Konzutn nekaterih živil je znatno nazadoval, konzum
vina pa poskočil
Ljubljana, 2. decembra.
kuii smo o priliki statistike, koliko je Ljubljana konzumirala pijač in jedi v letu 1932. poročali, da je kljub težkim časom konzum življenjskih potrebščin razmeroma zelo narasel. Baš nasproten pojav pa dokazuje letošnja statistika, ki nam jo je tako. kakor druga leta, radevolje dal na razpolago šef dohoda rs t ven ega urada ravnatelj g. Zupan. Težka gospodarska kriza je pritisnila na vse sloje in skoraj sleherni Ljubljančan je bil prisiljen varčevati na vseh koncih ki krajih ter se omejiti v izdatkih. To se je poznalo zlasti pri nabavi raznih življenjskih potrebščin, predvsem obleke in obutve, deloma pa rudi pri živilih, želodec Ljubljane se je znatno skr-čiL na drugi strani pa ne smemo prezreti dejstva, ki bode v oči, da je pa konzum vina zopet močno narasel in da Ljubljenca ni kljub težkim časom od leta do leta popijejo več. Podoba je, da hočejo ljudje vse bridkosti tn tegobe vsakdanjega življenja zaliti rn potopiti v vinu.
Nazadovanje konzuma ae zlasti pozna pri mleku, moki sladkorju in sadju, ki so gotovo najvažnejše življenske potrebščine in tudi najbolj potrebna vsakdanja hrana.
Lani smo porabili 7,275.710 kg moke (predlanskim 7.M2.529 kg. torej približno pol milijona kilogramov manj). V tem šteta tudi poraba pšena, zdroba, ječmenove in ovsene kase, kruha in stičnega peciva ter vseh vrst testenin, deloma tudi moke iz krompirja in sočivja.
Sadje, marmelada itd.
* V Ljubljano je bilo lani uvoženo 2,306.829 kg vseh vrst presnega in domačega sadja- gozdnih sadežev, kakor tudi gob in vložene tuzemske zelenjave. Poleg tega smo konzumirali tudi 207.648 kg suhega sadja, limon, rožičev, rožičeve moke itd. in 162.355 kg marmelade in kompo-tov vseh vrst, vložene zelenjave in povrt-nkie, pomaranč, domačega južnega sadja in gorčice, dalje 8938S kg južnega sadja, presnega in suhega in 30.800 kg suhih gob weh vrst
Meso m mesni Izdelki
V mestno klavnico je bilo pripeljanih 0366 volov, torej celo 5 več nego predlanskim, naravnost presenetljivo je pa nazadoval uvoz teletine. V mesto so prignali 7415, a predlanskim 20.0S2 telet. Prijateljev konjskega mesa je vedno manj. Do-cim smo predlanskim zaklali 140 konj, jih je lani bilo zaklanih samo 97. Zaklanih je bilo tudi 768 ovnov, koz, koštrunov, jagnjet in kozličkov nad 12 kg žive teže ter 266 kozličkov in jagnjet pod 12 kg. Odojkov in mladih prašičkov so Ljubljančani spekli in pojedli 446, mladih prašičkov od 10 do 60 kg 4845, uvoženih je bilo pa tudi v mesto 18.197 prašičev nad 60 kg žrre teže Gani 34.795).
Presnega mesa vseh vrst, ki se uvaža preko trošarinske črte, divjačine, štirinož-ne kakor tudi pernate, razsekane, suhega mesa, klobas in salame so Ljubljančani pojedli 111.505 kg (157.668), poleg tega 195 kg konservi ranega mesa vseh vrst in 149.1S5 kg užitne masti, vseh vrst slanine, presne, nasoljene, prekajene, papric-irane in vampov ter 1342 kg raznega drugega mesa. Tudi v predzadnjem primeru je konzum nazadoval za 12.000 kg.
Perutnina In ribe
Ljubljančani si včasih radi privoščijo boljši prigrizek in finejšo pečenko. Zaradi tega se jo preselilo v krtovo deželo 17.000 puranov in gosi, najbolj pa cenijo meščani se vedno piščance in kokoši, ki so jih zaklali 74.483 (Uni 76.110).
Ker so se jajca zelo pocenila in so lani dosegla najnižjo ceno, saj so jih prodajali po 20 komadov za kovača, se je seveda konzum znatno povečal. Porabili smo 7,850.546 jajc (6,243.848). Predlanska potrošnja je znašala samo 4 milijone jajc.
Riba je pri nas na jedilnem listu običajno samo ob petkih in postnih dneh. Pojedli smo 50.983 kg presnih rib, iz domačih rek, jezer in morja, rakov, žab in polžev ter raznih vrst konserviranih rib in rusov, v mesto je bilo pa uvoženih tudi 12 kg raznih vrst morskih živali iz inozemstva, 234 kg nasoljenih, mariniranih in v olje vloženih rib ter 5605 kg . Lanikov in polenovke. Konzum rib je bil na isti višini, kakor predlanskim.
Sladkor
Sladkorja se porabi vedno manj, čemur je gotovo vzrok njegova previsoka cena, saj Imamo v Jugoslaviji menda najdražji sladkor na svetu. Ljubljana je konzumirala lani 1,301.423 kg sladkorja, predlanskim 1,367.501 kg. 2e predlanski konzum je nazadoval za 100.000 k£, letošnji pa za 66.000 kg.
Mleko, kava, čaj, olje
Miefco jo gotovo eden najvažnejših življenjskih produktov in značL'no je, da je kivab vsej propagandi konzum znatno nazadoval, saj so Ljubljančani popjli za več nego 2 milijona litrov mleka manj, kakor predlanskim- Konzum je znašal 4,892.913 I, predlanskim 6,946.617 I. Caja in kave je
bilo uvožene v mesto 75.661 (68.981). po leg tega pa tudi 113.351 kg cikorije. Rastlinskega in zdravilnega oija, voska, voščenih stearinovih, parafinovih sveč, glicerina i. dr. je bilo uvoženo 274.702 (273.246) kg.
Riž in sir
Tudi riža smo konzumirali manj kakor lani, in sicer samo 341.7S5 kg (368.630), sira v hlebih domačega izvora In kvargljev, etikiranega itd. 68.726 (56.952), tujega sira brez razlike pa 4045 kg (2911).
Alkoholne pijače
Ljubljančani sicer neprestano tarnajo o krizi in hudih časih, a za vino jim vseeno nikoli ne zmanjka denarja. Kdo bi se pa tudi navduševal za prohibicijo, ko so jo celo v Ameriki odpravili? Meščani so hudi vinski bratci in so si ga privoščili lani še več kakor predlanskim. V mesto je bilo uvoženega 3,648.502 1 vina, predlanskim pa 3.509.887. Povprečna cena vinu je 10 Din za liter, iz česar sledi, da so Ljubljančani pognali po gTlu 36 milijonov Din, v tej vsoti pa še niso všteti izdatki za druge pijače. Za vino v steklenicah se Ljubljana ne more ogreti ter je bilo lani uvoženih 2534, predlanskim pa 3912 steklenic vina. Sadnega mošta smo popili 9192 1 (35.751), a vina iz jagod, malinovca in drugih sadnih sokov 16.306 1 (20.040). Poraba limonove, vinske in mlečne kisline, kakor tudi vseh drugih sadnih kislin in sirupov brez alkohola, diamalta, dekstroza itd. je znašala 11.396 1 (14.885). Celo šampanjske steklenice so večkrat pokale kakor prejšnja leta, V mesto je bilo uvoženih lani 2226 del penečih se vin.
Piva se iztoči vedno manj. V primeri z vinom je predrago, na drugi strani je pa menda res, da na konzum vpliva tudi neugodno vreme. Saj smo imeli lani 180 deževnih dni, vročino pa komaj dva meseca. Razen poleti pa Ljubljančani piva skoraj ne pijejo. Ljubljana ga je konzumirala letos 613.787, lani 976.250, dočlm so ga še predlanskim popili poldrugi milijon litrov.
Silvestrovanje na Viču
Vič, 2. januarja.
Sokol na Viču se je na prav dostojen in lep način poslovil od starega leta v Sokolskom domu ob obilni udeležbi občinstva. Vsi prostori so bili zasedeni do zadnjega kotička, pač najlepši dokaz, da viško občinstvo spoštuje in ceni delo viškega Sokola. Nad vse bogat im pester spored večera je otvoril salonski sokolski orkester pod taktirko br. Kernca, ki je po uvodni koračnici prav čustveno in dobro zaigral »Jugoslovenske bisere«, nakar so člani dramskega odseka prav dobro zaigrali burko »Ljubosumnost«, ki je med občinstvom izzvala obilo smeha in zadovoljstva. Sledila je otvoritev nove radiopostaje Vič-Fržolovec z nastopom domačega opernega pevca, z oddajo najnovejših poročil med burnim pritrjevanjem in odobravanjem občinstva. Prav posrečen je bil komičen piesni nastop »Vasovalci«, kj je dosegel nepričakovano lep uspeh, kar je pnčaio navdušeno odobravanje. Sledila je najzanimivejša točka večera »Cirkus Vi-čijum«. Kaj takega Vič še ni doživel. Nastopili so težkoatleti, baletne plesalke, žonglerii. krotilci zveri in končno plesni nastop zamorca. Občinstvo, ki ni pričakovalo tako lepega nastopa cirkusa, je bilo zretfno zadovoljno in je izreklo toplo zahvalo prirediteljem.
Opolnoči je imel lep in jedrnat novo-etni nagovor starosta br. Rems, ki se je zahvaljl članstvu in občinstvu za dosedanje .delo oz. naklonjenost, obenem pa pozival na intenzivno delo v novem letu, ko bo viški Sokol praznoval svoj srebrni jubilej. Sokolski orkester je končno zaigral sokolsko koračnico, nakar se je razvila v dvorani prav prijetna družabna prireditev, ki je v moralnem in tudi gmotnem pogledu dosegla lep uspeh.
Pri ljudeh, ki so potrti, preutrujeni, za delo nezmožni, povzroči naravna »Franz Josefova« grenčica prosto kroženje krvi in poveča duševno Jsi delovno sposobnost
Iz Trebnjega
— Nov frob. Davi smo pokopali 98-leU n-^ta Janeza Ruparja, zaslužnega gasilca, ki je bil za svoje požrtvovalno d*lo v gaeilst.u tudi odlikovan. Na zadnji poti ga je spremilo, zlasti mnoco gasilcev. Bodi mu lahka zenr lia!
Ali pomeni industrijaliza cija propadanje obrti?
Tehnika ia Industrija obrtnika samo podpirata, na pa
uničujeta
L»Jnb!Jana. 2. >annarja.
V božični številki »Slovenskega Naroda* je izSel članek, katerega kratka vsebina je, da zakon cenejše produkcije vodi razvoj produkcije v industrializacijo in s tem v propadanje obrti. Kakor je ta »zakon« enostaven in razumljiv, je praksa pokazala, da je v narodnem gospodarstvu težko postavljati zakone in da narodnogospodarski zakoni z enostavno formulacijo, lahko zavedejo v popolnoma napačne sklepe, kot je zgornji sklep napačen.
Svetovna gospodarska kriza je najboljša učiteljica. Zadnje čase je šla kot še nikoli preje tehnika in gospodarstvo za tem, da z mehanizacijo, racionalizacijo in s postavitvijo strojev ogromnih kapacitet poceni produkcijo. Uspeh je bil končno ta, da si je industrija  podirala za seboj zaledje,    uničevala konzumente,    bodisi direktno z odpuščanjem    delavstva zaradi mehanizacije  obrata.    bodisi indirektno, da je  izpodrinila   šibkejšo konkurenco. Gospodarska kriza   nas je naučila,   da je slednji konzument ravno tako važen faktor v narodnem gospodarstvu, kot pa fa-brikant.    Vsaka  gospodarska  politika, ki slabi na ta ali oni način kupno moč konzumenta, je v temelju zgrešena. Eden najvažnejših faktorjev konzumne   moči prebivalstva je obrtnik.   Ali res vodi smer razvoja tehnike v propast obrtnika? Mi smo navajeni   gledati uspehe tehnike samo s stališča   rekordov,   imponira nam stroj ogromnih dimenzij, ogromne kapacitete, ogromnega učinka in brzine. Kaj radi pa prezremo   drugo   smer tehničnega razvoja, ki ga moramo forsirati, to je da tehnika ustvarja stroje z majhno kapaciteto,   ki pa kljub temu še ugodno gospodarsko delajo. Naj omenim le elektromotor kot pogonsko    sredstvo,    ki    rudi v majhnih edinicah   dela z velikim gospodarskim učinkom. In ako imamo tak pogonski    stroj,    lahko   prilagodimo temu ostale stroje poljubne produkcijske kapacitete. Ta smer razvoja tehnike daje obrtniku nove možnosti razvoja.   Seveda so obrati,   ki   so   navezani   samo na veliko proizvodnjo, toda teh saj pri nas ni tako veliko. S strani tehnike obrtniku se res ni
trebi bati. So pa obrt!, ki jih industrializacija ia tehnika direktno podpira in Jim daje nove možnoiti razmaha. Mislim tu predvsem na razne instalacijske obrti. Ne bom omenjal pri tem rajnih vrst obrti, ki jih noben razvoj tehnike v to ali ono I smer ne more un'čiti, ker so take vrste obrti skoraj izključno vezane na ročno delo.
V našem narodnem gospodarstvu nikakor ne sinemo resignirati na obrtnika, ker je in bo ostal važen faktor gospodarstva. Država ne sme iti mimo tega vprašanja, češ, da je obrtništvo itak obsojeno na propast po zakonu cenejše produkcije. Obrtniku ne grozi propast ne od strani tehnike in industrije, ki ga pri pravilnem pojmovanju funkcije industrije v narodnem gospodarstvu le podpirale, njemu grozi propast 1. od prevelikega padca kupne moči prebivalstva, ki ne povprašuje več po kvalitetnem blagu, temveč samo po cenenih izdelkih, pa 2. od napačnega razvoja in pojmovanja funkcij industrij v gospodarstvu, ko si nekatera industrijska podjetja laste čisto obrtniške posle in 3. da si naše obrtništvo v veliki večini zaradi premale strokovne izobrazbe ne prilagodi novim potrebam in novim zahtevam.
Vse premalo se stori za naše obrtništvo od strani poklicanih faktorjev. Nikdo ne misli pri zahtevi načrtnega gospodarstva, da naj ima država nadzor nad produkcijo, od načrtnega gospodarstva se zahteva pri nas minimalno, kaj hočemo imeti in kakšne poti vodijo do cilja. Ako hočemo imeti gospodarstvo na sol; 'ni bazi. moramo skrbeti predvsem za razvoj naše obrti, zakaj obrt je bila povsod pijonir napredka. Videli smo. da tehnika in industrija v bistvu ne gre za tem, da uničuje obrt, ampak je celo podpira. Ne negiram krize obrtništva, ki je posledica splošne krize in ki je poostrena radi pregrupacije v obrti sami. toda brez dvoma ima obrt ^ri nas še veliko bodočnost. Razvoj obrti bi pri nas lahko vključil ogromno ljudi v gospodarski proces, dočim industrija dela obratno. Inž. Fr. Strajnar.
Naše gledališče za novo leto
Gostovanje Mezetove, Sokove in Grbe. — Raj potepuhov. — Tičar.
VTUEMOVA BOLEZEN
— Ali veš, kakšna bolezen tare bivšega cesarja Viljema?
— Ne.
— Jaz pa vem. Muči ga defilirium trem on s.
Ljubljana, 2. januarja. Gdč. Anita Mezetova v partiji Mirni in gdč. Sokova v partiji Mussete sta priva bili   k Puccinijevi  priljubljeni »Boheme< prav vse, ki se zanimajo za domač operni naraščaj,    povrhu   pa   še mnogoštevilne osebne čestilce in prijatelje. Tako je bilo gledališče   do stropa natlačeno polno od napetega   pričakovanja   žarečega,   pa v zmago svojih ljubljenk že vnaprej trdno verujočega, občinstva.
In resnično, doživeli smo uprav triumfalen sprejem, zunanje s celo goro cvetja poudarjen uspeh. Gledališču je zmanjkalo slug, ki bi prinašali šopke in cvetne koške pevkama pred rampo. Dehteči darovi so se morali torej razdeliti kar na tri premore, in še ne vem, ali so prinesli vse. Pri tem pa viharji aplavza, brezkončni, še po zaključku predstave vedno iznova naraščajoči.
Skratka, vrtoglavica navdušenja in priznavanja... Kritik se mora le radovati tega dejstva in samo dostaviti: Anita Mezetova zna še mnogo več, kakor je mogla prvič pokazati, in ker nastopi ponovno in morda še v drugi partiji, si lahko po soglasni oceni ljudstva svojo sodbo prihranim. Mezetova je že danes pevka krasnih glasovnih kvalitet in velikega tehničnega znanja. Ali na odru je seveda še začetnica, ki pa vidno premaguje ovire treme in nevajenih scenskih situacij ter lepo raste od akta do akta. Zato je bila v poslednjih dveh dejanjih pevski in igralski, pa tudi v vokaliziranju in izgovarjanju dokaj nad prvima dvema. 2ar pristnega čustva in moč naturnega temperamenta je najlepše uveljavila v zadnjih dveh slikah. Zunanje je prav prijetna pojava, zna dajati očem močnega izraza in obrazu vrlo inteligentno mimiko. Ko si z rutine in doživljanjem pridobi še poguma in znanja za dramatsko izkoriščanje svojih partij, bo vrlo simpatična Mezetova, pevka visoke kulture in velikega glasovnega obsega, zadovoljevala najstrožje kritične zahteve tudi z ozirom na oder. kakor jih zadovoljuje že danes z ozerom na koncertni podij. Iskreno ji lahko Čestitamo.
Gdč. Sokova, konservatoristka, ki uživa s svojimi nastopi s pesmimi in v radiju ugled, se je brez zadostnega vežbanja lotila težke Mussete. Partija zahteva rairv go, a skrbno odtehtane igre in glasovne probojnosti poleg pevske rutine. Celo za zrele pevke trd oreh... Ker pa je gdč. Sokova inteligentna in muzikalna, se ji je tveganje obneslo vsaj brez nezgode in je takisto v zadnjih dveh sktih ustrezala še najbolje. Eksperiment, ki bolje izostal.
V »Traviati« je z očetom Germontom gostoval bivši simpatični naš, a zdaj zagrebški baritonist gosp. Pavel Grba. S svojim mehkim, izredno prijetnim glasom, zelo inteligentnim petjem in okusno diskretno igro, posebej Še z vzorno izgo-varjavo, je žel velik uspeh. Publika ga je opetovano pozvala na rampo in mu prirejala za njegovo v celoti jako lepo kreacijo prisrčne ovacije.
Na Silvestrovo večer pa smo bili v drami. Engelova in Horstova Šala v treh dejanjih »Raj potepuhov*, ki jo j* zopet postavil na oder naS najbolj produktivni režiser g. prof. O. Sest, ie privabila rekordno število gledalcev. Zares, kaj takega pa že davno ne! Celo prostor za orkester so preobokali in postavil! na niem tri vrste stolov, ki so stali tudi po obeh straneh parterja. Vse lože, ballcon in ga-leriia natlačeno polni. Ljudje so pač pričakovali za Silvestra prav posebnega špa-in čim več krohota. Po petnajst let trajajoči vzgoji k višjemu oknsu in k smislu za umetnost danes zadošča, da se publiki naznani burka in še poudari. «?a ga čaka smeh. pa pribiti v gledaliSce vse kar leze ino sre. In spričo kriz« se dale za natvecjo plitkost že vnaprej generalni nardon.
Tako človeka veseli, da tudi v uvidevnosti resničnega položaja in v upoštevanju krize počasi — napredujemo ...
Ideja »Raja potepuhov« bi zadoščala za daljšo humoresko, za dramo pa je šibka. Niti tehnično ni dovolj izkoriščena in nič kaj efektno dovedena do zaključka. No, v splošnem je bila igrana živahno in gladko ter je svoj namen dosegla. Nadejati se je, da ga doseže vsaj še nekajkrat.
Glavni vlogi imata g. Cesar kot ravnatelj jetnišnice in g. Sancin kot sodni predsednik nadzornik, ki sta se resno trudila, da bi bila ne le Čim bolj zabavna, nego cia ustvarita čim resničnejša človeka. Goreče zaljubljena novoporočenca sta bila ga. V. Juvanova in g Drenovec, groteskna tašča ga. Medvedova, originalna strica gg. Gregorin in Jerman; kavalirski kaznjenci, ki si sami vzamejo dopust, se pošteno vrnejo, a jo končno vendarle popihajo, pa so vsi tisti neumorni naši igralci, ki stoje na odru brez prestanka že vso sezono; g. 2e-leznik pa jim je kapo.
G. Cesar nam je za novo leto voščil sreče in zdravja. Naša dolžnost je, da vrnemo to voščilo iz vsega srca v zgledno marljivi in vztrajni drami. Naj bi se ji posrečila borba s krizo s popolno zmago! Naj ji prinaša novo leto Čim več tako nabito polnih hiš kakor »Raj potepuhov«! Naj bo usoda mila zdravju vseh naših igralcev in pevcev, ki so vredni najtoplejših simpatiji
V opero sem šel iznova poslušat > Ti carju«:. Ljubka melodika teh valčkov, kuple-tov in pesmi je krepko sveža in je žela mnogo odkritega uživanja. Predstava je res izvrstna. Le izpit s karikaturama profesorjev je dolgovezen in usmerjen preveč na galerijo. Dosti manj bi bilo dosti bolje. Tudi nekaj črt v zadnji (peti) sliki bi bilo koristnih.
Zopet naj pohvalim pevski in igralski odlično, kar elegantno vzdržno go. Ribičevo v partiji knežne, simpatično naturnega in pristnega Davida ftičarja) g. Janka, izvrstnega dvornika g. Zupana (ki naj v bodoče opušča prav vse neslanosti in idiotizme), temperamentno Kristo ge. Po-lifieve, dvormeo ge. Rogejeve^ posebej še srčkani balet z go. Moharjevo in gospodom M. Kurbosom.
Vse praznike so bile operne, operetne in dramske predstave razprodane ali vsaj prav zadovoljivo zasedene. Repertoar je bil v obeh hišah jako pester in je nudil vsem okusom mnogo 'zbere. Personal je obvladal ogromno delo sijajno in publika mu je to priznavala. Tako stopamo v novo leto polni želja in nad, da se tudi gledališču zasvita nova zora.
Prosit! Fr. G.
Iz Črnomlja
— Lepa boiifnica. Emigrantsko društvo >Krnc za Metliko in ČTnomelj, ki je 6. av-£iu«>ta Mca prir?dilo lepj aspol emigrantski tabor, ie s ©voiim delom marljivo nadalieva-lo. Zimo ni bila daleč in je bila najbolj pereča skrb za ubogo mladino naših emigrantov in druovv ki Je raztresena po vse i Beli Kraiini. Društvo se je obrnilo za pomoč tudi na bansko upravo, ki je za božičnico deci z največjim razumevanjem nakazala svoj prispevek. A izostali niso niti domači dobrotniki, ki eo znatno pripomogli, da «0 naši malčki imeli lepši božič. Med darovalci moramo omeniti predvsem ueledno strojno pletarstvo g. Franca Tajnerja, ki ie z boca-tim darom svojih volnenih izdelkov olajšalo marsikateremu otroku cimo. Božićnico ie društvo >Kmc priredilo sUcipno e eokolak'ro društvom in vodstvom osnovna sole v Črnomlju v prostrani naši sokolski dvorani. Okroe okrašeni božične smreke so bili raz vrščeni darovi za otrociče, ki rim ie bil ta božič med gostoljubni mi našimi domačini prav lep. Naj bi tudi dru^i posnemali to skrb za mladino.
— Gasilstvo na dešelt D»*cembra «0 v Radeooih ob Kolni imah ffaaJJak* abunfteino.
na katjri je bila ponovno ta*>ljana •Uro vodstvo- Vsi gasilci 90 al o vemo pn*a«h' kralju in domovini. Ustanovili to tudi aeinari-tanaki ooaa* z načelnikom Fraasr« auian nam. Na novi, ie trdnejši podlagi m g§m\-stio tudi v malih vsmcab q*u,«pie rea»tia in postaja tudi važen driiabni eiaJAsli. kar ob raznih prilikah predvsem aaai gsailc: prirejajo skvnostd in lirijo med ljudmi Iju-beaao do domovine in trwci»*tea dala.
— Obesi s bor druilva >kro< M bo vriU v Ornomiju 14. januaris ob 1. uii poooldos v fltskleni dvorani boisU Laknsr. Na spora-
du 00 poročila pretisednika, tajnika in btn-\ai člani naj ob tej priliki poravnajo &laai rino in tako podpro društveno dsiovaajs. «v Kmetijske pospeševalno delo   V ia
niem tronusečju la raketi a leta eo a? pni* kmetijsko nadaljevalni  teč*n  na  Viniei in na Sinjem vrlu in kmetako coapodinjakj na
daljevalni tečaj v Črnomlju. Pohvaliti nn-ramo predvsem vodstvo tečaja na Vinici, ki It v rokah učitelj sv CK- KavtiČa in Kraw*a Tedaj alalno obiskuje okoli 40 mia-iom« <► in gospodarjev od Iti do 50 let staroati m bo gotovo odon najbolj uspelih v B.*li Kra lini. Na Vinici ie s*dai ie tudi druci km* tijtiH tečni, ki pa ga tudi brižnje rosi Staji vrh, D racat uŠ in planina nestrpno pricaku-ieio, ker so isti med našimi ljudmi z*\o priljubljeni in imajo kadi vedno veliko št -vilo navdušenih obiskovalk. Naš? ljudstvo ie banski upravi za to delo zelo hvaležno.
KOLEDAR
Danes: Torek 2. januarja katotioini: Mi karij. Zlatan; pravoslavni 'JO. decembra. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matira: Življenje ja lepo. Kino Ideal; Gospo i je iz Maksima. Kino Dvor: Sleti v snagu. ZKD: vNatrana« ob 14.30 v kinu Mat tet. kino šjika: Planina kliTeio.
DE21RNE LEKARNE Dane*: Mr. Bahover, Kongresni Itu Hočevar. Ljubljana VIL Celovška c*f.ta 3J in Ustar, Sv. Petra re>ta 78.
jJspecl sila
Zopet je zdrknilo leto v večnost, /'r.i-novega leta smo prestopili,  ki o njem ne vemo, kaj nam prinese.   Človek se kon:.. prav zave da živi, in že čutijo pleča tci" let. Čas hiti, življenje č!ovek<.>\o je krut ko, gredoč proti koncu pogledaš nurnj m zdi se ti,   da bi z roko   dosegel   7 čctcl svoje življenjske poti. In se te kratke tre nutke lahkomiselno z upravi j urno in ubija mo. Prehod iz starega leta v novo bi na* moral napotiti, da bi pregledati napake, ^ smo jih storili v starem letu, da bi stopili v novo leto s trdnim sklepom pobolfiui se   in   doprinesti   čim   več k poboljšan]., drugih,    k zboljšanju razmer,   k olajšanj': težkega  življenja.   Začetek   MSafcaga n<nv ga leta bi nam moral utrditi voljo in mi Šice z novimi močmi, da končno preobr.i zimo s\et s preporodom človeka sanieg.i. saj vendar vidimo, da s starini svetom in starim    človekom ne moremo več nnprei Trezno, resno,  zavedajoč se težke nah<u* in velike odgovornosti pred zgodo\-ino bi morali torej baš v naših burnih ča<ih prt-stopati iz leta v leto.
A kako je v resnici? Polnoč. S$o4i*OČi so dvignili na silvestrovanjih evše, />,<\:r le so oči,   zamajala so se razgreta tclc^. zažvenketali so kozarci in alkohol jc bil naš spremljevalec, ko smo stopili raaifra ni, omamljeni v novo leto   Milijoni sit p* po svetu   tudi o polnoči   stisnili   pe<f\ m prestopili   prag    novega leta ? glodajočo skrbjo, kako bodo preživeli sebe in tvo/a otročičke . . .    Po  polnoči. . .    Juhuhu, ž'\ vio,   uuu . ..   vriskanje,  prepevanje,   kru ■ nje in razgrajanje do belega   dne  na eni struni, na drugi pa zlovešča tišina. Ali nt tega veseljačenja že mnogo preveč?
Naše gledališče
DRAMA
Začetek ob 20- uri. Torek, 2. januarja: Zapito. Sreda. 3. januarja; Praznik cveto< ih e<
Senj. Red Sreda. Četrtek. 4. januarja: Kulturna prireditev
v Crni mlaki. Red A. Petek. 5. januarja: Raj potepuhov. laven.
«
Praznik cvetočih ftaieeiJj, drama iz japonskega življenja, ki nam slika neomajno ljubezen do domovine, se ponovi v običajni zasedbi in režiji g. Debevca v sredo, dne 3. t. m. za red Sreda.
(rolieva  veseloigra  Kulturna prireditev v Cmi mlaki, ki je bila doslej vselej izvrstno obiskana in je tudi izredno ugajala, se ponovi v četrtek, dne 4. t. m. zi red A.
Prva r*»priza tr«d«'jajisk** fcalr* Km j potepuhov, kj je na Silvestrovo do vrh 1 napolnila na£o dramo, ae pono-. i prviC v petek, dne f». t. m., to je na predve/"-*"-praznika Sv. Treh kraljev kot Izven pr**d-stflva.
OPERA
Začetek ob 20. uri. Torek, 2. januarja: Zaprto. Sreda, 3. januarja: Tr^viata. r*<j Četrtek, 4. januarja: Tičar. Rrl ^etrt^k. Petek, 5- januarja: Zaprto. Sobota. 6. januarja:   Ob 15. uri Boheme. Izven.   —   Ob 20. uri Havajska roza. Gostuje Mirni Balkanska. Izven. *
Abonente reda B opozarjamo, da imajo v sredo, dne 3. t. m. za svoj abonma predstavo, in aicer Verdijevo opero Traviato  Alfreda poje g. Gostič.
Priljubljena Zellerjeva opereta Tičar se poje v četrtek, dne 4. t. m. za rei Četrtek.
Goatovaa.K) /nau« nit« bolgarske pevke Mimi Rnlkanake, ki je bilo javljeno za danes zvečer, se je moralo preložiti na soboto, dne 6. t. m. Umetnica je imela ni svojem gostovanju v Zagrebu tako veli* uspeh, da bo gostovala, mesto v štirih, v šestih predstavah. ZasrrebSke kritike so ra njo naravnost navdušene, ravno tako pa tudi publika. Predprodaia vstopnic se te vrši v operi. Cene so rvišane.
študentovska ljubezen
— Gospodična, vi niti ne veste, kako vroče vas ljubim. Verjemite mi. dn bi bil pripravljen iz ljubezni do vas Se enkrat maturirati.
Kavalirjev nI več
Gospodična, ki je padla na ledu: To je strafino, noben moški mi ne pomaga vstati. Spominjam se. da so bili »red 30 leti molki mnogo bolj galantni.
\
<tev 1
MED. UNIV.
ds\ Ernesf Hammerschmidt
Specijalist za kožne in spolne bolezni ter
kozmetiko
naznanja, da Je otvoril svojo prakso.
Ordinira od 10—1. in od 3—5,
TyrŠCVa (Dunajska) cesta 1 II (Palača Ljubljanske kreditne banke)
Vsi najmodernejši zdravilni pripomočki in električne terapevtske naprave — Uretroskopične preiskave. — Oglj. kisi. sneg. — Kozmetično zdravljenje. — Ločene
čakalnice.
Dnevne vesti
_ Velik družabni izlet r Prago. JC Liga v Crikvenici priredi v februarju velik *kjpni izl?t v Prago in sicer preko Dunaja m Urna. Izletniki se vrnejo preko Bratislave 1:1 Madžarske. Izleta se udeleži tudi en člen Saveza za por>|>e^v;inie tujskega prometa, r - bo predaval no č-škoslovaškiu mestih o naših letoviščih. Predavanja bodo opremljale skioptične slike vbBh naših jadranskih letovišč.
—   Nagradno    »muško tekmovanje. Olepševalno društvo v črni priredi dne 6. I. 1934 nagradno smuško tekmovanje alpin-skega dolgega teka po sledečem programu: Sprejem športnikov na železniški postaji v Prevaljen bo dne 5. I. 1934, od koder bo prevoz brezplačen do naše lepe kotlinske črne. kjer se bo gostom nudilo kar najceneje prenočišče   in prehrana.   Dne 6. I. 1934 se povzpnemo do 3 ure oddaljenega vrha Smrekove, od koder se nam bo nudil sijajen razgled   na vse velikane Julijskih alp, kakor tudj na lepo Savinjsko dolino. Po uživanju prirodnih krasot, katere ne zaostajajo za drugimi, pač pa jih še prekašajo, bomo čili m z radostjo nad krasoto prirode startali izpred seštanjske koče na Smrekovcu, od koder se spustimo s svojimi mladostnimi močmi po res krasnem terenu do cilja v Crno, kjer nas bodo pozdravljale zastave. Po dveumem odmoru nas bo godba na pihala iz Guštanja pozvala na zbor na sredi vasi, od koder nas popelje v okusno   urejeno toplo dvorano, kjer bo razdelitev odlikovanj združena z zanimivo zabavo. Ob povratku bo vožnja do postaje Preval je zopet brezplačna. Prijaviti se je treba do 3. I. 1934 pismeno g. Ivanu Kuharju, Šol. upravitelju v črni s 5-dinarsko prijavnino ali pa osebno pred startom na Smrekovcu z 10-dinarsko pri-javnino.    Pohitimo ta  dan  vsi ljubitelji zimskega sporta   na Smrekove in ne bo nam žal dneva, pač pa nam bo ostal v najlepšem spominu.
— Vinski sejem in razstava se vrši v četrtek, 4. t m. v Ivan>kovcih v ivanjkov-slri dvorani. Prijavljeno je okoli 90 vrst vin iz letnikov 1933 in 1932 in to sortirana in mešana, vsa pa iz ormoško-liutomerskih goric. Prilika bo torej pogledati let<^njo kvaliteto, pa tudi nakupiti, kar kdo rabi.
— Vprašanje avtorskih pravic. Izvršni odbor Saveza muzičara kraljevine Jugosia-vjje je obr»<wiaval te dni vprašanje zašfiile avtorskih pravic, ki j? bilo flproženo neslavno feudi v Narodni skupščini. Avtorski honorarji se plačujejo zdaj Centralni zadrugi jugoslovanskih avtorjev in Udruženju jugo- j slovenskih glasbenih avtorjev (UJMA). Pri- J redit?lji (lastniki javnih lokalov itd.) so že i ponovno izjavili, da je to stanje nevzdržno, Savez muzičara kraljevine Jugoslavije ugotavlja, da so s tem težko prizadeti tjdi reproduktivni godbeniki, ker so jim morali mnogi prireditelji zaradi dvojnega plačevanja avtorskih tantijem odpovedati službo ali pa ponovno znižati plača Savez muzičara kraljevine Jugoslavija apelira na iiierodajne činitelje, naj ukrenejo vse potrebno, da se poveri vsa organizacija glede zaščite avtorskih interesov Udruženju jugoslovenskih muzičkih avtora, ki je kot domače avtorsko društvo v to edino poklicano in ki je bilo v ta namen tudi ustanovijeno.
_ Vrecne.   Vremenska napoved pravi,
da bo oblačno, nestalno vreme. Včeraj je skoraj po vseh krajih naše države deževalo, največ padavin smo imeli v LJubljani, ki so znašale davi ob 7. 5-4 mm. Najvišja temperatura je znašala včeraj v Splitu 16, v Skoplju 12, v Sarajevu 10, v Zagrebu in Beogradu 5, v Ljubljani in Mariboru 4. Davi je kazal barometer v Ljubljani 766.8, temperatura je znašala 1.9.
— Mož zaklal ženo. Kmet Tomo Golub iz Bocanjevca >e v petek s kuhinjskim nožem zaklal svojo žf*no Janjo. Zakonca sta se že dolgo prepirala in končno se je žena preselila k svojemu sinu iz prvega zakona. Mož ji "S prigovarjal "a' a~ vme in ker k'a ni hotelu n bogati, jo i 3 v petek šiloma odvlekel v s^oio hišo in zaklal.
— Smrt t Miegn. Kmet Savo Grirgievič iz Gornje Motičine blizu Gjureienovca se i° napotil v pstek a «vom ženo čez hribe v bližnji Gradac- Zalotil ju je sn«m metež m mož ie zmrznil, dočim se je žena komaj resila.
— Na poti v sanatorij ga le zadela kap.
V soboto zjutraj so našli v Zagrebu uirtve-rr« 234?tneea dimnikarja Dragotina Debeljaka. Poko~jni je bil namenjen v sanatorij Rrestovac. kjer je hotel omesti dimnike. Njegov mojst-r Fabijan Krali je bil odšel v sanatorij malo pr?d ntini- Debeljaku je postalo med potjo slabo, končno se je pa zffTj-dil in izdihnil Zadela gaje kap. ,
— Deček zabodel dečka. V vasi Sišlja-vič blizu Karlovca so se otroci na novega leta dan kepalu 13letni Tomo Udbinac je vr^el kepo v Bletnega Ivico Brezovica. Fantička sta se zaradi tega sprla in stepla. Med pretepom je Brezovič potegnil nož m zabodel Udbinca, tako da mu je prizadejal
težko rano. «...        ^ *t
— Postajenačelniku zdrobilo nogo. V Slatinskero Dreuovcu se je pripetila v petek na Gutmanovi vicinalni železnici težka nesreča. Postajenačelnik Srečko Rupnik je prišel med vagone, ki so mu zdrobili nogo. Prepeljali so ga v bolnico, kjer so mu pa morali levo nogo pod kolenom odrezati, ker so bile kosti zdrobljene.
— Sin ubil očeta Kmet v vasi Leprovici hlizu Dugog sela Franjo Papa je imel lepo posestvo^pa je s pijančevanjem m kartami vse pognal. Prepiri so bili doma na dnevnem redu in v noči od 38. na 29 decembra je začel mož doma zopet razgrajati. Zagrozil je ženi in sinovoma, da odide zopet v Francijo delat Res je pobral tvoje reći in odšel, sin Josip je pa skočil za njim in mu začel prigovarjati, naj se spametuje.
Da bi očeta prestrašil, je baje ustrelil z revolverjem v zrak. Tedaj je oče navalil nanj in sin je še trikrat ustrelil. Ene krogla je zadela očeta v lice, druga mu je prebila pljuča, tretja pa jetra in čreva. Strele je slišal konjederec Ladislav Ponikvar, ki ima v bližini hišo. Težke ranjenega kmeta je pripeljal k sebi, kjer je pa Papa kmalu umrl, a sina so orožniki aretirali
Ljudje, ki trpe na otežfcočeni telesni potrebi in ki jih radi tega mučijo krvno prenapolnjen je trebuha, pritisk krvi v možgane, glavobol, močno utripanje srca, dalje, ki tppe na bolezni dančne sluznice, fišurah, hemeroidaltiem za-motku, fistulah, jemljejo za vstreblje-nje črevesa zjutraj in zvečer po četrtini o »Franz Josefove« grenčice. Vodilni zdravniki kirurgičnih zavodov izjavljajo, da se poslužujejo »Franz Josefove« grenčice po operacijah z najboljšim uspehom. »Franz Josefova« grečlca se dobi v vseh lekarnah, droge rijah in špecerijskih trgovinah.
Iz Ljubljane
—lj Tromostje ni več v nevarnosti, odkar so zbetonirali pod njim ob levem bregu poševno oporno steno in zavarovali srednji opornik še z zagatno steno počez 6tmge. Ker poševna oporna stena, ki je zbetoni-rana predvsem zato, da se bo ob nji uničevala sila deroče vode, ni bila doslej še re/opaž ena, niso še povsem odprli vode, da bi tekla skozi mesto. Zdaj so steno raz-opažiii in če bo Ljubljanica narasla, jo bodo lahko odprli, beton je že trd in stavbni ies je na varnem Te dni povsod naraščajo vode, ker sneg naglo kopni, razen tega pa še skoraj neprestano rahlo dežuje. Poplave na Barju zdaj lahko preprečijo, še mnogo lažje kot bi jih nekajkrat lani.
—lj Pred škofijo, kjer grade zdaj tramvajsko progo, bo desni tir baš nad s*arim zidanim kanalom. To pomeni, da se bo morai ustaviti tramvajski promet za del j ^*isa, ko se bo zamašil stari kanal. Kanalizacija po mestu je še marsikje pomanjkljiva in je ne bodo mogli šc dolgo izpopolniti. Betonirane zbiralne kanale lahko čistijo, ne aa bi jim bilo treba razkopavati cesto, starih zidanih pa ne. Potrebno oi bilo torej, da bi povsod kanalizirali ceste k.»er grade tramvajsko progo, preden polože tir čjl t»j pa najbrž ni denarja. Zaunje cas? so opra Vili precej kanalizacijskih del ob tramvajski krožni progi, mnogo dela so pa morali še odložiti na boljše čase Zdaj čistijo pred Škofijo stari kanal, nakar bodo fundirali temelj za progo.
—lj Te dni se meščani niso postili, teka pa tudi niso izgubili po tolikih dobrotah. Le jedilni list se je danes spremenil. Zato je bil na živilskem trgu naval na kislo zelje in repo. Trnovski zeljarii in kmetice vedo, kaj diši danes meščanom, zato je bilo danes na trgu izredno mnogo poprazničnih specialitet Zaradi tega je pa vladalo mrtvilo pri mesarjih. Mnogi meščani se danes tudi drže pravila, da je najbolje radikalno postiti se. Postili se bodo ves mesec v zavesti, da so storili svojo dolžnost — praznovali konec starega leta — kot se spodobi po tradiciji.
—lj Novoletna prošnja z Grabljevičeve ceste. Vse toži o neprihkah, ki jih je povzročil sneg posebno sedaj, ko je začel kopneti. Največ jeze pa vzbuja v vodmat-skem okraju in posebno še v Grabljevicevi ulici. 2e itak ga je mnogo zapadlo in še tega se nisma iznebdi — saj se nas nihče ne spomni — na nam za nameček še iz mesta vozijo ter odkladajo, kot da smo kje na gmajni Najlepše pa je to, da železnica odvaža ves sneg s prostranega kolodvorskega prostora v naš kraj, kjer ga vzdolž omenjene ceste odlaga. V zadnjih dneh je gotovo mnogo nad sto želez, voz snega odložila ob tej cesti. Saj je bil morda preje ta prostor, ko so bile tu le njive, primeren za to, toda sedaj, ko je nastala tu lepa na-naselbina, bi se moralo to odločno zabraniti. Le pomislite, kaj bo, ko bo začela ta množina snega kopneti! Ker kanalizacija v tem delu okraja še ni izpeljana in zemlja nc bf> ir fia vse voue t srkali bo nastale tu cela povodenj in promet po CJrabljeviče-v. ulici bo oviran. Pa tud: hladu homo užili več! In zakaj vse to? Ker se za naš del okraja nihče ne zavzame! Po dvakrat na leto pošljejo po par ubogih starčkov z Jap-ljeve ceste, da malo popraskajo cestne obronke, pa je dobro. Nič gromoza ne ze hodnike, ne za cesto. Tudi če kaka cestna bvetilka opeša, je po tedne ne obnove; prav sedaj svetilka na vogalu Moćnik*>ve in Ko-rvtkove ulice že 2 meseca slepa zre na cesto. Nikogar merodajnih ni v ta kraj — o pač, pri dajatvah, davkih in »Učno se nas spomnijo. Zato gospodje, katerih se tiče skrb tudi za ta kotiček Ljuoljaae, pridite sedaj in si oglejte našo mizerijo. Morda st vam pa le oglasi vest in ker ze sedanjega snega ne boste mogli odstraniti, vsaj vse potrebno ukrenete, da nas v bodoče ne bodo tako bogato zalagali s snegom. Tudi politično m gospodarsko društvo prosimo pomoći.
—4 j Tudi Kor grešni trg imamo, čeprav smo pozabili maj... 2e več dni je pod vodo in ljudje r rede jo brozgo, kar je sicer nekaj vse&danje?a. vendar nekateri dvomijo, da so poplave neobhodno potrebne povsod. Človek bi naslovil ponižen apelček na pristojno mest*:, toda pristojnega mesta baje ni- Le vUje sile so zakTfvile vse te
nesreče ter si lahko vaj uroijejo roke, pešci pa oplakujsjo noge v lutah. Bo ze boljše
ko bo sneg akopnel ali ko bo zopet pritisnil mraz...
—lj Začetek pouka aa trgovski nadaljevalni telt Združenje trgovcev v Ljubljani obvešča vse gg\ učne gospodarje, da sa prične pouk na tngv. nad. soli v četrtek 4. t m. — Uprava združenja.
—Ij »taaafca sekcija Jadranske straže*. mpor ea narodnemu ftanstvu, da ao ji ;e po~ areMe izposodila ai aa trad. veter ISvečie •tevilo originalnih narodnih not iz jjinili kraja* nase domovine, proti malenkostmi odškodnini. Reflektantinj* naj se pismeno javijo.
—IJ Alfred Piocaver v svojem prvem m mika ličnem filmu je dokazal, da je se vedno na vlaku pevskih sil. On je edini, ki at je ohranil staro slavo in svetost glasu. Včerajšnji prvi njegov nastop v Elitnem kinu Matici je pokazal, kako nate občinstvo ceni dobre pevce. Dvorana kina Matice je bila pri vseh predstavah dobro zasedena. Občinstvo ae je imenitno zabavalo. Szakail. ta popularni komik, je v tem delu tak, da ae mu morat od srca smejati. Kmalu pa pride v Ljubljano film, ki nas bo še bolj zabaval. Videli bomo zopet Francisko Gall, znano iz filma »Pozdravlja in poljublja te Veronikac.
—lj Nagtma. Nafte občinstvo ae zelo zanima za filme, ki nam kažejo tuje ljudi in neznane kraje. Tak film je Nagana. Do aedaj smo imeli navadno na platnu samo razne posebnosti. Ta film nam pa kate, kako nevarno je raziskovati neznane kraje. Film je po svoji vsebini močan, poučen in zabaven. Dialog je nemški. Danes je predstava ob 14.30. Oglejte ai to delo, ki je po svoji vsebini eno najboljših, kar smo jih do sedaj videli.
—lj Srajce, bele modne In športne, kravate, naramnice in žepne robce ima najceneje tvrdka Miloš Karnlčnlk, Start trg 8.
—lj 6e do 5. Januarja 1984 dajemo darila pri nakupa blaga za Din 100.—. Modna trgovina M. PIRNAT, Sv. Petra cesta 22.
Švedsko kartoteko
„AGRIPPA" in poslovne knjige
vseh vrst nudi
M. TIČAR,
LJUBLJANA
Iz Trbovelj
— Uradni dnevi sreskega sodišča v Trbovljah in Hrastniku. Srbsko sodišče v Laškem razcrlaša, da se bodo v prvih 3 mesecih leta 1934 vršili v Trbovljah v prostorih za uradne dneve v občinski hiši (pri Parašu-hu) sodni uradni d»?vi ob sledečih dneh: 13. in 27. januarja. 10- in 24. februarja in 10. in 24. marca, v Hrastnik j pa v pisarni občinske ekspozitur? ob sledečih dneh: 20. januarja, 17. februarja in 17. marca, vsakokrat od pol 9. do 12. ure in od pol 14. do 16. ure.
— Obesil se je. Nn Silvestrovo zjutraj le obupal nad življenjem 47-letni Cvetko Anton delav.ee pri podjetju Dukič na Dobrni. Obesil se je ponoči v svojem stanovanju in sj ea bos*rinov;ilci našli zjutraj mrtvecra. Vzrok samomora sicer ni poiasnjen, 'rt?jme pa biti revščina, ker je bil Cve&ko, ki se je prM meseci vrnil z družino iz Nemčije, dalj časa brezposeln in je bil ob koncu novembra sprejet pri podjetju v del\
— Smuf.ir-.ka tekma. Smučarski odsek SPD Trbovlje priredi v nedeljo, dn? 7. t- m. na Mrzlici interno s.mucnrsiko tekmo, katere se udeleže vsi verif'cirani elani ods?ika. Start bo ob 9. uri pri planinski koči na Mrzlici, ^mučarii, ki ?e bodo te tekme udeležili, nai sredo že v t»oboto p>poldnt* na Mrzlico, kjer se jim bo v planinski koči SPI) otEkazaJo brezplačno prenočišče.
— Silvestrovanje. Prehod iz starega v novo leto so ninoea tukajšnja društva prav veselo obhajala, dasiravno ne v takem ohse-£Tu, kot dmsa Ista, to še ni bilo take stiske?. Najlepša zabava je pa nedvomno bila v Sokolskim domu in pri Špancu, kjer je priredila gasilska h An Trbovlje II svojim članom in prijateljem gasilstva prijeten Silvestrov večer. Uvod sporeda je bil prav patrijotično zasnovan, s Čemer s) trboveljski gasilci ponovno dokazali da niso le človekoljubna, marveč tudi vseskozi narodna organizacija.
Iz Novega mesta
— Telesni daii so pričakovali v starih, dobrih časih vsi otroci z velikim vesel-em. Ne gle-d* na gmotne razmere so hodili okoli in peli. ter grozili 9 palico. Zadnja grižava leta j? postal ta praznik malčkov skoro izključno domena revneiših otrok, kar je pravilno. Tudi lotos so hodili okoli. Ali med večinoma slabo obl?čenimi otroci je bilo tudi več otrok s košaricami in nahrbtniki, katerih starši Živ^ v dovoli dobrih razmerah, da bi iim ne bilo treba pošilieti otrok na tako pridobivanje božičnih sladkosti in denarja. To že merji na požresnost Zakaj ne privoščijo revnim malčkom, da vsaj na ta dan. ko imajo takorekoč pravico na svui praznik, prideio do koseka potio?, ko so s? vendar v praznikih, gostili s suhim kruhom. Siromašna mladež dobro čuti to konkurenco otrok unvrvitejsih staršev, pa se tako is zda? vzgaja z mržnjo v are*j,
_ Vreme se je nenadoma spremenilo iz
prejšnjega mrzlega v južno z dežjem. Pota eo slaba, kafti sneg se globoko udira. Ceh' Dotoki sto)? po cestah, zlasti pa bo kmalu poplavljeno mesto. Pri nas namreč ne vozilo snega z ulic in trgov, temveč ga na meče jo na fcuipe in tam čaka da *kormi. Avtobus poŠte je obtičal oni dan pri St. Jerneju v ffliegu in ni mogel do mesta. Pri svoti težavni vožnji po razmehčanem snegn le avtobusu, ki vzdržife promet msd maštom in kolodvorom zlomilo os. Po cestnih hodnikih pa rudi ni varno hoditi, zlasti tam, koder le niso očiščeni, pa dež pere zamrzla tla. Iz nekaterih žlebov pa pridno prši in se zliva mrzla kop^ na mimoidoče. Menda W so lahko popra vile tiste Vuknle, da H ne imeli celih slapov.
— Prireditve ▼ januarju pe bodo vrstile druga za drugo- Poleg silvestrovanja, ki ie že običajno se bo vršilo še planinsko rajanje podružnice SPD, prireditev gasilnega društva, ter veselica športnega kluba Elana. V febrjiarju pa bodo menda sledilo zor*34 dramatske predstave v presledku do posta, kar i« znak, da se zopst povraćamo po težkem prizadevanju v easa ko se fe meščan lahko razvedril in nasmeial ob gledališki umetnosti domaČega ansambla-
S pujskom in mačkom
smo začeli
Od starega leta smo se poslovili veselo, razigrano kot
da bo zda} konee vseh kriz
Lo'ubJjana, 2. januarja.
Vse je dobro in prav. Svet smo vrgli iz tečajev, sua:emu lecu *rau blaj;o.ol.h krepko bico, novo ieio smo zaceii u*dvse tloveauo, s posebnim poudarkom, da bo zdaj konec vseh krizev tp kriz. S bimboli sreče smo se pieskrbeli in priredili smo mnogo oficijelnih — menda jih je bilo napovedanih v naši beleznici baš 13 — Silvenrovih večerov in nešteto neoficijeinih. Da. zdaj je vse prav, samo v glavi čuti marsikdo, da je izgubil ravnotežje, kar je seveda v teh časih brez pomena.
Dva težka dneva s=mo prestali, dva imenitna praznika, vsestransko blagoslovljena^ velika dneva, pomembna in seveda vesela. Dandanašnji časi 50 kot ustvarjeni za praznovanja; ljudje so neznansko navdušeni za vsak praznik in vsakega praznujejo dostojno. In vse praznike pričakujemo neznansko težko ter se pripravljamo na nje s posebno vnemo že dolgo. V soboto smo zopet naskočili trgovine, vendar ne s takšnim navdušenjem kot pred božičem, kajti na sporedu je bilo slovo od starega leta. Kdo ni delal načrtov, kako bo preživel veliki trenutek Silvestrove noči?! Izredne skrbi so imela zaradi Silvestrovih večerov zlasti nešteta društva Kaj bi bilo, če bi večera ne proslavila svečano, če bi ne storila kulturne dolžnosti?!
Zato smo preživeli nedeljo v vročici. Komaj smo čakali, da bi se nagnilo h koncu vražje staro leto, da bi bilo konec krize, cm era vos ti in vseh bolečin. Ljubljančani so pričakovaJi novo leto doma. Mogočni smučarski pokret, zalet je obtičal v brozgi. Kakor smo se hitro navdušili za belo opojnost ali pijanost, tako hitro nam je tudi odleglo, čim nam je postalo nebo tako naklonjeno, da lahko zopet mirno spimo ob nedeljah in praznikih. Vendar se niso vsi lahko sprijaznili z novim vremenskim režimom. V nedeljo so se še marsikje spuščali na moker sneg, kot da ne verjamejo, da *e res konec kratkega veselja, v splošnem so pa smučarske uniforme izginile kar čez noč. Takšna je pač usoda vseh uniform, ko potegne drug veter. Za zdravje smo vseeno skrbeli, zato je bila oba dni tako živahna promenada kot že od pomladi ne. Aklima-tizdrali smo se že povsem. Brozga nam je postala celo življenjska potreba. Sicer pa imamo letos vsi smučarske čevlje in zdravje smo si utrdili v planinskih kočah.
Na svetlo smo s* morali pokazati tudi zato, da smo lahko sprejemali novoletna voščila. Nedvomno bomo v tem letu neizmerno srečni, saj takšna in tolikšna novo-
letna voščila vendar morajo nekaj ■alael Kot da je zavladalo svetovno bratstvo si te dni stiskamo roke na vsakem koraku ter c \preprek želimo vse najboljše ustmeno in pismeno, pa tudi po časopisju. Kaže, da je tudi to nekakšna epidemija. Nikjer nisi varen pred voščile:.   V največji »nevarnosti so pa  bili včeraj meščani doma Mnogih sicer ni bilo doma, ker so nadaljevali ter podaljševali   preimenitno   Silvestrovo noč ne glede na beli dan. Toda vsi se nism^ mogli potuhniti in smo se budili iz najtrdnejšega spanja.   Najprej nam   je voščila slovesno mlekarica    Seveda   je to *lab" znamen'c in bi marsikdo raje videl prašiča kot žensko.   Komaj   je   nesrečni meščan omahnil na ležišče, že je zapel zvonec kot ob alarmu.    Kolporterka   mu je pomolela pod nos tiskano novoletno voščilo. Meščanu se je zdelo, da stoji ves svet na glav: ter da pleše Silvestrovo koračnico. Mučeni-škega obraza je koleni!. Toda muke so p šele začele. Prišla je perica. Za njo je dostojanstveno prihlačal smetar. Dimnikar prinese! koledar s pretresljivim verzific:-ranim voščilom   Vrsta voščilcev pa še n bila na koncu. Zvonec je pel permanentno Vsi so prihajali,   njega ni bilo . .. namr» zeljarja   Da. zeljarja z odrešujočo kisllc in ne trgovca z v'.o:?nimi ku—ku—kum.i ricami.   Strašno, strašno! Kdo more ras umeti takšno trpljenje meščanov?!
To je problem, to je zadeva, da bi mora: filozofirati o nji nasi filozofi,   kajti nH-notranje življenje je tako bogato, poglor ljeno.   V zdravem telesu   zdrav —. V Zdravju   smo posvetili pretekla praznin 1 Toliko kis'.e vode je steklo včeraj po grlIh meščanov,   da bi se ne smeli čuditi, če bi usahnili vrelci.   In kar je najvažnejše, ai smemo prezreti, čudovito: časopisje zopo lahko poroča,   da so prazniki minili bre/ incidentov, da so meščani praznovali dostojno.
V naprej bi se pa že morali zavaroval pred očitki moralistov. Naglasiti je trebi geslo, da mora denar -rmed ljudi«; naj zapravlja, kdor ima!    2ivela modrost! Z*-pravljajmo! Pijmo, dol z abstinenco, prohibicijo, zmernostjo, varčevanjem! Denai ja imamo itak preveč, ne vemo. kako bi ga obrnili,   vsa vprašanja smo že reSili, v* krize odpravili,    vse   kulturne ustanov ustanovili in izgradili.
Zato pa tudi stopamo v novo leto sam>< zavestno, z vedrimi čeli in polni optimizma. Nihče ni obupal niti zaradi težav Silvestrove noči in s polnim košem optimizma obračamo danes oči proti zastavljalnic:.
HARRY PIEL
v velefilmu
SLED V SNEGU
Senzacija  kakršne   še   niste videli
v ZVOČNEM KINU DVOE
Predstave ob 4., 7. in 9. uri zvečer Cene 2.—, 4.--, 6.— in 8.« Din
Iz Celja
—c Zanimivo predavanje. O bančni krizi bo predaval g. dr. Stane Lapajne iz Lpib-Ijane v četrtek 4. januarja ob 20. v predavalnici drž. trgovek? ?ole \ Celju. Predavanje priredi drjštvo absolventov drž. trgovskih sol v Celju pod okriljem Zvet&e kulturnih društev v Ljubljani. Ker ii bankarstvo zelo važen problem sodobnega aospo darstva, je pričakovati, da «e bodo udeležili predavanja vsi. ki hočejo spoznati temHie bankarstva.
_c Nesreča ne počiva. Pred dn^vj je neznan voznik na ceeti na Sp. Hudinji pri C*-lju povozil 72-letno biezposelno ženico Marijo Kozlievo iz Nove vasi. Starka ie dobila t^žke poškodbe na levi roki. Na Štefanovo i3 23-letni tovarniški delavec Fram Jakob iz Nove vasi pri Celju v Petrovčah dražil nekeea psa s svojo harmoniko. Pes se ;e zakadil v delavca in ca vuriznil v nos. Na Doljnem Breznu pri H umu ob Sotli je neki Mata Jutriša po noreči obstrelil 26-letneea 9ina kočarice Avsruština Jeaiha s samokresom. Krocla ie zadela Jesiha tik pod desno oko. V St- Juriju ob Taboru se \s neki pes zakadil v 30-letnesa. v Cerklje pristojnega brezposelnega delavca Ivana Replja in ga močno vgriznil v desno etegno. V Št Vid j pri Grob»lnem fe padel 30l3*ni krojaški pomočnik Rudolf Po vale j tako nesrečno, da t*t> je občutno poškodoval po levi strani prei.
V četrtek «d ie 24-1 *tni posestnikov sin Joaip Robek od Sv. Petra pod Sv. gorami pri padcu pr?d Smehovo gostimo v Mestinju zlomil desno nogo. Vsi ponesrečenci se zdravi jo v celjski bolnici.
_c Umrla je v nedeljo 21. decembra ob
20. v Cilju (Prešernova ulica 7) v sterosai 83 let ugl?dna Celjanka ter plemenita, srčno debra žena ga Ana Egeredorferjova, roj. Petričkjva. vdova po prokuristj tvrdk? D. Rakuscb g Avgustu Bgerpdorferi 1 in mati j trgovčeve soproge g?. Anči Honigmannove. j
V celjski bolnici ie urmla 29. decembra 85-letna ž*na tovarnikega delavca Amalija SJu-tejeva iz Smartn^a ob Paki-
— župnika so okradli. 2upnik Iva:. Sketa pn Sv. Marjeti je prijavil orožnikom pri Veliki Nedelji, da so vlomili neznani vlomilci v Slomškov dom, kjer so odnesli njegovo zbirko nad 1000 kg paznice in rži ter trpi 800 Din škode. Orožniki so ugotovili, da so vlomilci vlomili vrata s ponarejenim ključem ter so imel: prav lahko delo. Izdal pa jih je robec, k so ga orožniki našli v dvorani in so takr. vlomilcem že na sledu ter bodo v kratkem izročeni sodišču. — V zadnjem času je bilo v ptujoki okolici izvršenih vse polno tatvin in vlomov. Največ je bilo tatvin perutnine. Veliko tatvin pa je bilo izvršenih tudi v Slovenskih goricah, kjer so tatovi iz svinjaJvov kradli kar žive avi-nje od 50 do 250 kg težke. Večina tatinskih družb je že i zal edena ter ovadena sodišču. Kljub vestni službi naših orožnikov ki radi malega staleža tudi ne morejo delati čudežev, se tatvine množe. Lanak leto so imeli orožniki v tem času polno dela radi fantovskih pretepov in številnih ubojev, ki so bili skoraj na dnevnem redu. Pretepi in poboji so hvala Bogu vaaj za sedaj prenehali, česar se vesele slast; v ptujski bolnici. Da so pretepi ponehali, bo menda res posledica dejstva, da je bilo letos malo vina in je cena staremu vinu poskočila. Da pa krvi željnim mine čas brezdelja, so se spravili na tatvina perutnine in svinj.
— 10-dinar**kl faslftkati so aa pojavili v Ptuju. Policija je zaplenila pri branjev-ki Neži Poznan 10-dina.raki kovanec, katerega je prejela od neznanega odjemalca. Kovanec se spozna na prvi pogled, ker je bolj temne barve in slabšega zvoka. Policija zasleduje storilca.
LEE PARBY in LEO SI.I7.AK
v veseli opereti
„GOSPODJE
IZ MAKSIMA"
smeh in zabava
„Zvočni kino IOEAL"
Predstave ob 4., 7. in 9.M uri zvečer
Iz Ptuja
_ Dva mlada nepridiprava, posestnik
Tomaž žnidarič v Zamušanih je opazil, da Je nekdo s ponarejenim ključem vlomil v njegovo jedilno shrambo, iz katere sta tatova vzela mast ter si jo mazala na kruh, obenem sta pa vzela večji kos mesa a seboj za popotnico. Razen tega sta ukradla v stanovanju srebrno uro z verižico, nekaj obleke in par čevljev. Po mesu sta postala tatova tudi žejna, pa sta zavila še v klet, kjer sta popila tudi precej vina. Orožniki so jima prišli na sled. Gre za mladoletna fanta 20 letnega F. V. in 161etnega A. Ž. Mladeniča sta tatvino priznala in prideta pred mladoletnega sodnika,
_Mlin v Zabovcih, o katerem smo nedavno poročali, da ?e je potopil v Dravini strugi, so po napornem delu dvignili ter s tem preprečili nadaljnjo škodo. Tudi vreme je bilo ugodno, tako da so ae dela lahko pospešila. Zahvala gre bližnjim sosedom, ki so pri delu pomagali brezplač- j no.
— Prepovedan povratek. Policija je v četrtek zvečer izsledila v neki tukajšnji gostilni staro znanko Majcen Juli Jano iz Sv. Tomaža, ki se je pečala z moškimi. Kljub sodni obsodbi, s katero Je bila obsojena s triletno prepovedjo povratka v mesto, se je zopet nenadoma pojavila. Izgovarja se, da ne dobi dela ter da se mora s čim preživljati, ker živa ne more v zemljo. Odgonskim potom pa Je prispela v Ptuj že sedemkrat. Policija jo je aretirala in oddala v sodne zapore.
— Samomor. 21-letni posestnikov sin Jakob Pernek iz Rabelčje vasi, ki je nedavno prišel od vojakov, je Imel ljubico, k: je služila pri posestniku J. B. v Mestnem vrhu. Fant jo je v četrtek zvečer hotel obiskati, vendar mu ljubica ni hotela odpreti vrat ter mu zabranila vhod v hišo Ko so domači naslednjega Jutra prišli \z hiše so v svojo veliko grozo opazili, da se je nesrečni fant obesil na okno svoje ljubice Kaj ga je gnalo v smrt, ni znano Vsaka pomoč je bila zaman, ker je bdi fant že mrtev. Prepeljali so ga v mrtvašnico v Rogoznico.
PREVIDNOST
— Nežka, danes sem oddala sobo nožiralcu mečev. Od slej morate do*
bro paziti na jedilni pribor.
Strma 4.
A. U Canerv:
238
siroti
Viteza je čakalo v pristanišču veliko presenečenje.
Komaj se je bil izkrcal, je prejel markiz de Lafavette od Washingtona poročilo o drznem načrtu, ki naj bi mu ga Lafavette pomagal uresničiti ga.
Sestaviti je hotel zbor iz ameriških boys iz okolice Zelenih gora. da bi z njim od strani napadel Angleže.
Ta zbor nai bi bil sestavljen v Ver-montu in naj bi odkorakal do države Massachussets Washingtonovim četam naproti.
Šlo je za drzen korak, ki pa naj bi izdatno pripomogel k zmagi.
— Ce imate pri rokah spretnega in pogumnega častnika, — je pisal Wa-shmgton, — ki se lahko zanesete nanj, ga kar pošljite z močno četo k Veram on tu.
In tako je Lafavette sklenil poveriti to nalogo vitezu de Vaudreyru; prepustiti mu je hotel dvajset mož, kolikor jih je bilo ostalo po krvavih bojih na »Foudrovantu«.
Roger je takoj obvestil kapitana o svojem poslanstvu in se poslovil od posadke zmagovite ladje, posebno od krmarja, ki so mu solze zalile oči, ko sta si segla v roke.
In Roger je s svojo četo nemudoma krenil na po:. Vodil jih je domačin, Indijanec, ki jim ga je bil dodelil guverner pristanišča: izbral e bi! najzanesljivejšega.
Navzlic burnim doživljajem, ki jih je že imel za seboj, je Roger šele nastopal pot nevarnosti in težkih preizkušenj zavoljo ljubezni do Hjnrike.
XXIII.
Pomožni z-bor. ki je hotel Washing-ton od Lafayetta zanj hrabrega častnika, naj bi bil sestavl.cn iz prebivalcev vermomske krajane.
Prvi naseljenci te krajine so bili Francozi iz Kanade. In taku ie pošiljal markiz de Lafavette tako rekoč k rojakom viteza de Vandreja, ki je imel tako že drugič priliko dokazati svojo hrabrost, bistroumnost in požrtvovalnost.
Lafavette mai je brez pomisleka poveril težko in nevarno nalogo: zbrati v poseben vojaški zbor neodvisne čete, pokorne samo svojim noveHnt-kom.
Morda je bilo prenagljeno, da je postavil Lafayette na čelo zbora častnika, ki se je dalo o njem do d i« v misliti, da še ni dovolj izkušen m tu ni poznal dežele, dasi je bil na drugi strani zelo pogumen in nadarjen.
Toda baš zato je dal guverner na Lafayettovi> prošnjo vitezu indijanskega vodnika, ki mu je lahko v polni meri zaupal.
Bil je edinri še živeči sin slavnega poglavarja l )ela\varov. zagrizenega sovražnika Siouxoy. zvestih zaveznikov angleške armade.
Ime mu je bilo Wati-Pow. Toda kot hraber vojščak je imel že davno svoje ime, ki si ga je bil izbral sam; klicali so ga Velnki Orel.
Devet njegovih bratov je bilo padlo z orožjem v rokah v bojih proti Siouxom. On edini je bil še živ, ko je umiral stari poglavar, njegov oče; stari je rotil sina. naj nikoli ne pozabi smrti svojih bratov, naj sovraži Siou-xe in ostane zvest zaveznik Francozov proti Angležem, pa naj se zasuče kolo sreče kakorkoli.
Od smrti svojega očeta se ni Wati-Po\v niti najmanj pregrešil zoper to prisego. Zadnje očetove besede si je bil vtisnil globoko v spomin.
Bil je izredno krepak mož zelo visoke, vitke postave, prava redkost med Indijanci, čudovito pravilnih potez, najčistejši tip indijanskega plemena.
Ko ga je guverner privedel k vitezu, je dejal:
— Evo zaveznika, ki se lahko nanj mirno zanesete.
Molče je prijel \Vati-Pow viteza za
roko in si jo pritisnil najprej na čelo, potem pa še na prsa.
Sest Indijancev, ki jih je bil privede, s seboj poglavar, se je molče poklonilo.
— Samo šest mož imate? — je vprašal Roger.
— Sest Delavvarov je toliko kot sto Siouxov. — je odgovoril Indijanec mirno.
Potem je pa vprašal kratko: — Kam pojdemo?
— Wati-Po\v odvede Francoze k Zelenim goram, — je odogvoril guverner namestu viteza.
— Dobro, — je dejai Indijanec.
— VVati-Pow stori vse, — je nadaljeval guverner, — da pridejo beli vojaki na cilj zdravi.
— Dobro, — je odgovoril Indijanec.
— Končno, — je pripomnil guverner, — \Vati-Pow je pogumen in previden; on sam dobro ve, kaj je treba storiti...
In četa vajščakov je nemudoma krenila na pot.
\Vati-Pov je z nepopisnim veseljem prevzel nalogo spremljam viteza de Vaudreya.
Tako je imel končno željno pričakovano priliko spoprijeti se z obema sovražnikoma, ki je bil očetu na smrtni postelji prisegel, da se bo boril proti njima do zadnje kaplje krvi.
Na Siouxe je uipal 'naleteti že v bližini Zelenih gor, kjer so se njihove tolpe rade mudile. Seveda je šlo Indijancem pri zavezništvu z eno izmed armad v prvi vrst za to, da bi premagali svoje lastne sovražnike, ki so bili zavezniki druge armade. Toda prirojena bojevitost jih je kmalu potegnila v bojno vihro tako, da jim je postal hud sovražnik tudi nasprotna vojujoča armada. In tako je tudi \Yati-Po\v komaj čakal, da se spoprime z Angleži.
Toda pri vsem tem so ostali Indijanci v prvi vrsta Indijanci. In tako se je pogosto pripetilo, da so čete rdečih zaveznikov nenadoma zapustile na obeh straneh armadi, ki so jima služile, ter jo ubrale kam v stepo pomerit moči med seboj.
Posebno Angleži se niso mogli kdo-ve kako zanašati na Siouxe, ki so često nenadoma izginili v trenutku, ko bi lahko močno vplivali na izid bitke.
Delawari so bili nekoliko boljši zavezniki kot Siouxi, vendar pa ne tako dobri, da bi bil Wati-Pow obljubil guvernerju izogniti se vsakemu spopadu s Siouxi ali drugim sovražnim plemenom; obljubil je bil pač spremati viteza in njegove vojake do Zelenih gora in to je bilo vse, kar ga je vezalo.
Njegov nakiep je bil spoprijeti se s sovražnikom, ki bi ga spotoma srečal in o katerem je bil prepričan, da ga bo premagal in tako dokazal Francozom svoje junaštvo.
S takimi izgledi je krenil vitez de Vamdrev s svojo četico proti Zelenim goram.
Prvi del poti ni prinesel nič posebnega in francoski vojaki so lahko mirno občudovali lepe. neznane kraje.
Takoj v začetku poti ie navezal Roger tesnejše stike z mladini indijanskim poglavarjem.
Pogovor z njim ni bil lahek. Wati-Po\v je imel sicer skromno zalogo zve-riženih francoskm besed, toda govoril je zelo težko in vsak hip si je moral pomagati s kretnjami, ker ni mogel svoje misli drugače izraziti.
Drugi Indijanci so razumeli komaj najnavadnejše besede, in tako vojaki niso mogli dosti govoriti z njimi.
Nekega dne je morala francoska četa kreniti v pragozd, da bi skozenj prodirala naprej. Prodiranje je šlo zelo počasi m je bilo združeno z največjimi težavami.
Baš so se bližali težko prehodni gošči na kraju nekakšne poseke, ko se je spredaj gredoči Wati-Po\v naenkrat ustavil in zamahnil z roko svojim voj-ščakom.
Indijanci so takoj ustavili vojake in jim s kretnjami dopovedali, da se morajo skriti v goščo.
ZAHVALA
Zahvaljujeva se najiskrenije v»em, ki so spremiti najino blago po-kojnico, gospo
Karoiino Knebl
roj. Pauschin
na njeni zadnji poti. Posebno zahvalo ava dolžna vsem darovalcem Krasnih vencev, dalje sanatoriju Leonišče, zdravnikom g. dr. Volav^ku, g. dr. Blumauerju ter ge. dr. Jenko-Groverjevi, ce. duhovščini in pevcem Ljub-Imne za ganljive Salostinke.
Vsem prisrčna hvala. 14078 LJubljana, dne 90. decembra 19&&.
Adolf Knebl in hčerka Etna,
Kaj si obeta Rusija
od druge petletke
Popolna kolektivizacija kmetijstva — Povečanje proizvodnje, zboljSanje prometa
Za 17. kongres ruske komunistične stranke so pripravljena obširna poročila o drugi petletki m program« sovjetskega gospodarstva za leta 1933 do 1937. Uvod obsega pregled uspehov prve petletke. Posebno veliki uspehi so bili doseženi na polju težke industrije. Zgrajenih ie bilo na tisoče modernih tovarn. Poljedelstvo se je iz temeljev reorganiziralo in dobilo značaj kolektivnega gospodarstva. Razmere delovnega ljudstva po mestih in na kmetih so se bistveno zboljšale. Posrečilo se je popolnoma odstraniti brezposelnost, uveden je bil sedemurn: delavnik, storjen je bil konec obubožainju vasi, skratka Sovjetska Rusija se je izpremenila v deželo napredujoče kulture. Uspehi petletke so vsemu svetu pokazali možnost, da se lahko uvede v državi socijalizam. Glavna politična naloga druge petletke bo končna likvidacija kapitalističnih elementov m družbenih razredov vobče. Druga petletka naj prinese še večje blagostanje in nadaljni razvoj kolektivnega gospodarstva.
Program prvega dela petletke se nanaša na dovršitev tehnične obnove narodnega gospodarstva in na povečanje proizvodnje. Po tem načrtu naj bi se proizvodnja do konca druge petletke podevetorila proti predvojni proizvodnji in njena vrednost naj bi znašala 169 milijard rubljev proti 143 milijardam ob koncu prve petletke. Program določa, da mora produktivnost dela narasti za 33%, na drugi strani se morajo pa produkcijski stroški znižati za 26' r. V poljedelstvu naj bi se proizvodnja v primeri s prvo petletko podvojila, živilska industrija naj bi pa svojo proizvodnjo potrojila. Poleg tega naj bi se znamo zboljšale prometne razmere. V drugi petletki hočejo sovjeti zgraditi več novih železnic, tako da bi se razširilo železniško omrežje na 94.000 'km. Z ogromnimi vodnimi žilami bo zvezano Belo morje z Baltiškim in Kaspiškiin.
Drugi del programa se nanaša na nove zgradbe, za katere je določenih 133 milijard rubljem, dočim je znašala ta postavka v prvi petletki 50.5 milijard. Program obsega v prvi vrsti izpopolnitev in dopolnitev tovarniških poslopij, železniških naprav, elektrarn, kemičnih tovarn, papirnic itd. Tretji del programa govori o zboljšanju gmotnih in kulturnih razmer delavcev in kmetov. Po načrtu naj bi se zvišalo število delavcev na 30%, mezde naj bi se pa v primeri s sedanjimi podvojile. Država naj bi izdatno podprla socijalno zavarovanje, narodno zdravje in šolstvo.
Zaključno poglavje znova naglasa, da bo pomenila druga petletka popolno kolektivizacijo poljedelstva ter sodelovanje vseh obrtnikov in privatne Lastnine pri proizvodnji ter socijalizacija vsega gospodarstva. Nova petletka bo pomenila utrditev gospodarskega in političnega položaja proletarske diktature, povečala bo obrambno sposobnost države in seveda tudi poostrila razredni boj. Molotov je glede uspehov v preteklem letu ugotovil, da je težka industrija napredovala v primeri s predlanskim letom za 9%. Letina je vrgla v primeri s predlanskim letom 200 milijonov stotov več. Državni proračun je bil aktiven za 3.200,000.000 rubljev.
V letu 1934 naj bi se povečala proizvodnja v težki industriji za 21% proti lanskemu letu. Surovega železa hočejo izdelati sovjeti v tekočem letu 10.000.000 ton več, približno enako hočejo pa dvigniti proizvodnjo tudi v jekleni industriji ter v pridobivanju nafte in premoga. Posebno pozornost bo posvečena živinoreji. Državni proračun se zviša v postavki dohodkov od 39.070
na 48.610 milijonov, v postavki izdatkov pa od 35.870 na 47.210 milijonov rabljev. Investicije bodo znašale nad 25 milijard rubljev proti 18 milijardam v preteklem letu. V letu 1935 hočejo ponovno zvišati mezde in sicer tako, da bi se znižale cene industrijskih izdelkov in živil. Javna prehrana bo obsegala v tekočem letu skoraj dve tretjini prebivalstva.
Meddržavna
Gospod in gospa Hamsphire sta poročena, mlada in zaljubljena. Zato je naravno, da bi rada živela skupaj, kar je tudi njuna pravica, toda skupaj ne moreta živeti, ker so moža kot ameriškega državljana izgnali iz Kanade, žena pa ne sme v Ameriko, ker je bila rojena v Kanadi. Zakon je v tem pogledu zelo strog in ne pozna izjem. K sreči pa vozijo med Ameriko in Kanado izletniški parniki. ki pomagajo zakoncema iz zadrege. Vsak večer se vkrca mož na ameriški strani na izletniški parnik »Agimong« in se pelje v Kanado, 'kjer se vkrca še žena. Potem sedeta v kot, si gledata zaljubljeno v oči in se vozita med Kanado ki Ameriko do zadnje nočne vožnje. Končno izstopita vsak na svoji strani in se vrneta domov.
Uradniki priseljeniških oblasti, ki opazujejo to zakonsko idilo že več mesecev, mladima zakoncema ne delajo sitnosti, saj se jim smilita. Pa tudi na parniku so se ju usmilili in jima radi odstopijo kotiček ob slabem vremenu, ko je zaljubljencem nerodno sedeti na krovu.
Vojna podganam
V Londonu organizirajo veliko vojno proti podganam. Menda ni mesta na svetu, kjer bi bilo te zalege toliko, kakor v Londonu. In noben kotiček ni varen pred njimi. V sodni palači so požrle cele stote uradnih spisov, ki jih bodo menda v svojih požrešnih želodcih revidirale. S tem pa še niso bile zadovoljne, pregrizle so se do omare, kjer so oglodale sodniške lasulje. An-glešk. sodniki morajo namreč nositi med razpravami historične kroje z lasuljami. V WestmLnstru so se naselile v kuhinjah m kleteh, prodrle so tudi v ang.eški muzej in v županovo sobo v Mausion Housu. Zupanu so neusmiljeno oglodale krasno mizico, ki jo cenijo strokovnjaki na 1000 funtov.
Zdaj so napovedali nadležnim podganam vojno. Pozimi je še čas za tako vojno, poleti bi bilo že prepozno. Mačke so zdaj v Londonu zelo v modi m njih število se ie potrojilo. Poleg njih so pa poklicali Londončani na pomoč še najrazličnejša kemična sredstva. Podganam so napovedali boj na živijenje in smrt in London upa, da bo ta boi dobojevan do zmagovitega konca.
Največja zbirka
lobanj
Največjo zbirko lobanj ima antropološki oddelek bivšega dvornega pri-rodoslovno-zgodovinskega muzeja na Dunaju. Zbirka je stara okrog 80 let in njen temelj so uspehi znane avstrijske vožnje okrog sveta leta 1850 z i** djo »Novara«. Po podatkih sedanjega pokrovitelja antropološkega oddelka dr. Sebzelterja prišteva muzej k najdragocenejšim predmetom tri fosilne lobanje iz ledne dobe iz Mladce na Moravskem. Strokovnjaki cenijo starost teh lobani na 30.000 let. Ne mnogo mlajši je kos lobanje iz Mosta na Češkem, shranjen v istem muzeju. Pred vojno je bila zbirka obogatena s
serijo staroegiptskih lobanj, izvirajočih iz dobe 400 let pred Kristom in 700 let po Kristusu tako, da so tu zastopani vsi vekovi.
Po vojni ni bilo več tako lahko izpopolnjevati zbirke z inozemskim materijalom. Sele po nedavni otvoritvi XIV. muzejske dvorane je nastala nova doba razvoja antropoloških zbirk. V novi dvorani so razstavili okrog 800 lobanj vseh ras in narodov ter okrog 1250 fotografij raznih rasnih tipov, poleg bogatega predhistoričnega materijala, razstavljenega v posebnih omarah. V študijski zbirki muzeja je zdaj 12.000 okostnjakov in lobanj, dalje bogata zbirka las raznih ras in končno arhiv fotografij, obsegajoč blizu 8000 fotografij raznih tipov. Pred vojno je dobival muzej od vseh strani bogate podpore, zdaj je pa navezan na skromne podpore dobrih ljudi doma in v tujini.
Anita Mezetova v radiu
Ljufoljafia, 2. januarja. Od današnjega radio programa naj omenimo zaključno predavanje vseučili škega docenta g. dr. B. Skerlja »Moja pot po Norveški«. To zanimivo opisovanje Norveške m Norvežanov bomo slišali oŠ 19.30 do 30.
Ob   21. nastopi naša nadarjena pev^ gdć. Anita Mearetova. ki je dosegla v so boto zvečer v Puccinijevi operi »La Bohe me« zelo velik uspeh. V radiu nam prired1 vokalni koncert in sicer nam zapoje Mo zartovo    »Alehijo«,    Schubertovo ».DNvja rožica«. Regerjevo »Uspavanko« Strausso vo »Podoknica«, arijo Mirni iz opere »Bo hem«, arijo Leonore in opere »Trubadur«. Juvallen valček    iz opere »Margareta« in arijo Nede    iz opere »fiajazzo*.    Na lan skem mednarodnem pevskem tekmovanju na Dunaju je dosegla Mezetova tako ve lik uspeh,   kakor še noben   slovenski odnosni) j ugaslo venski pevec   ali pevka najmlajše  generacije.   Dobila  je  diplomo In štipendijo mesta Dunaja. V žiriji so bili najslavnejši svetovni  umetniki, prcdacdo val  je  komisiji  dirigent  Klemen«. Kraus*. a Jugoslavijo je zastopal Josip 5. Slaven ski. Pevcev in pevk je bilo več sto in if< med njih je komisija izbrala 29 najbolj* ših, ki so dobili diplome, devet pa še posebne nagrade. In nagrado   ie dobila ru<fi Mezetova.
Ta naša izredno nadarjena pevka je po rodu Tržačanka in lani je dovršila studii solo petja na državnem konservatoriju v Ljubljani. I čila se je pri gospe Fodran spergovi in ravnatelju Hubadu. študirala je pa tudi pri ge. Loh, na Dunaju se je izpopolnjevala predlanskim v ioti g«-*?? Rado-Danieli.
V VLAKU
— Oprostite gospodična, zeti se mi. da sva se že nekoč peljala v istem ku* peju skupaj v Berlin.
— Že mogoče, gospod, toda jaz se ne zmenim za brezpomembne obraze
— Jaz pa, gospodična.
MODERNA DAMA
Mož: Zenica, kako to, da se ohla* čiš že dve uri, pa si še vedno napol naga?
— S toaleto sem bila brž gotova, barvanje obraza in ustnic se je pa za* vleklo.
ZAKONSKA ZOOLOGIJA
— Moški ideal o ženah je golob z vsemi lastnostmi mravlje.
— Ženski o moških je pa lev z ovčjo potrpežljivostjo.
Življenjski cUj
vsake osebnosti in karakter analize podam iz rokopisa. 10-letna praksa, bogate izkušnje Honorar — skica analiza 30 dinarjev — specialna lajava 60 in 100 Din. KAKMAH — eksper psiho - grafolog, *al«c, dravska banovina N. B. Privatne obiske po obvestilu
Mtffc
TELEFON 2059
PEK nos
SUHA D K V A fogaenlk. Dotom itoinv 5.
TRGOVINO
z mešanim blagom, dobro vpeljano, na prometnem kraju, v centra Gorenjske — takoj oddam«
Eventuelno tudi za drugo stroko. — Prevzem inventarja je pogoj. — Ponudbe je poslati na upravo >Slov. Naroda« pod šifro »Takojšnjo gotovino«.
MESEČNO SOBO v centrumu mesta, za 1 osebo z vso postrežbo, eventualno tudi s hrano, oddam. — Naslov pri upravi »Slovenskega Naroda«. 5040
MLAD LOVSKI PSIČEK
se takoj proda. — Naslov v upravi »Slov. Naroda«. 4990
ANGORSKO ZAJKLO
(čistokrvno) ugodno prodam. — Vprašati: Pod Rožnikom, Cesta I, St. 9. 333
ŽELEZNO POSTELJO
dobro ohranjeno, takoj prodam. — Ogleda se: Pod Rožnikom, Cesta I, St. 9. 334
TRGOVSKI POMOČNIK
išče službo. — Kušar, Trojane. 335
SUHA BUKOVA DRVA prodaja Steh in Drobnič, Do-brepolje. 336
POSESTVO
pol ure od trga, naprodaj. — Zimič, Velenje. 337
Modna konfekcija
Najboljši nakup A.  PRESKE R, LJUBLJANA, Sv. Petra cesta 14. 13/T
Sveže, najfinejše norveško
RIBJE OLJE
iz lekarne DR. G. PICCOLMA V LJUBLJANI — se priporoča bledim   in  slabotnim osebam
ftVL
PRISTNA VENA CEZ ULICO mozler, cviček, viška črnina liter a Din 10.-. Domači brinje-vec, slivovka, hruševec ter razne buteljke — priporoča »VI-NARNA DELIKATESA«, Og-rič, Ljubljana, Sv. Petra c. IS.
Kdor želi imeti toplo v kuhinf i
in si prihraniti na kurjavi, naj si nabavi čimpreje najnovejšo patentirano štedilniško ploščo ali obroč z regulacijsko ventilacijo
„Sted Regulator"
Domač izum in izdelek, konstruktivno in materialno najboljši. Vsak trgovec ali obrtnik vam postreže z njim. Priprava je odlična v uporabi in brezkonkurenčna v ceni. — Naročila prevzema glavna zaloga livarna SMOLE ANTON, Ljubljana, Opekarska cesta 33. — Telefon 38-34. Sprejmejo se krajevni zastopniki, ki se jim nudi dober zaslužek.
»■■■■■■■■■■■»■■■■■■■^
UratuJe: Joalc Zupančič Za »Narodno tiskarno«: tfran J
— Za opravo In
tm dal ueta: U ton ^nrtstol - Vtft Ljubljani