Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Izhaja vsako sredo in soboto. — Naročnina: mesečno din 16'—, četrtletno din 48*—, polletno din 96’—, celoletno din 192'—. Cena posamezne številke po obsegu. — Plača in toži se v Ljubljani.
Uredništvo in upravništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ul. 23. — Tel. štev. 25-52.
42.
kos.
V LJUBLJANI dne 27. maja 1939.
Letnik X.
VSEBINA:
233. Uredba o dopolnitvi' uredbe o številu in vrsti oddelkov v državnih bolnicah.
234. Popravek v uredbi o spremembah in dopolnitvah nredbe o medicinskih fakultetah.
235. Navodila za izvršitev določb finančnega zakona za 1.1939./40. o znižanju dolgov vodnih zadrug.
236. Pravilnik o pregledovanju oseb, zaščitenih z uredbo o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.
Pravilnik o spremembi in dopolnitvi pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbo za administra-tivno-pisarniško službo.
23
238. Pojasnilo o pojmu javnopravnosli službenega razmerja iz odst. 2. čl. 1. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev.
239. Pojasnilo o pravici zdravnikov do epidemijske doklade.
240. Objava o spremembi meje župnij Sp. Sv. Kungota in Št. Ilj v Slovenskih goricah.
241. Odločba občne 6eje državnega sveta k odst. 1. § 139. uradniškega zakona.
242. Odločba občne seje državnega sveta k § 84. zakona o ljudskih šolah.
Uredbe osrednje vlade.
233.
Na podstavi § 15. zakona o bolnicah predpisujem po odobritvi ministrskega sveta tole
uredbo*
o dopolnitvi uredbe o številu in vrsti oddelkov v državnih bolnicah št. 7151 z dne 3. julija 1930.*"'
Člen 1.
Na koncu člena 1. uredbe o številu in vrsti oddelkov v državnih bolnicah se dodaje: >1 za urologijo.«, za besedami: >1 za stomatologijo« pa se postavlja namesto pike podpičje.
Člen 2.
Ta uredba stopi v veljavo z dnem razglasitve v »Službenih novinah«
V Beogradu dne 25. aprila 1939.; S. št. 2562.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje Milojc M. Hajakovič s. r.
Ministrski svet se je v svoji seji z dne 11. maja 1939 podstavi § 15. zakona o bolnicah v zvezi z drugim
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1939., št. 109/XXXV/261.
** .»Službeni list« št. 138/23 iz 1.1930.
odstavkom točke 2. § 2. zakona o ukinitvi, spremembi in dopolnitvi zakonskih predpisov, ki se nanašajo na vrhovno državno upravo, izrekel soglasnega s prednjo uredbo. V Beogradu dne 11. maja 1939.; M. s. št. 474.
Predsednik ministrskega sveta in minister za notranje posle Dragiša Cvetkovič s. r. (Sledijo podpisi ostalih ministrov.^
234.
Popravek
v uredbi o spremembah in dopolnitvah uredite o medicinskih fakultetah.*
Na predlog univerze v Beogradu št. 3851 z dne
15. aprila 1939. in univerze v Zagrebu št. 458 z dne
16. januarja 1939. in na podstavi odstavka 2. § 41. zakona o univerzah
odločam,
da se uredba o spremembah in dopolnitvah v uredbi o medicinskih fakultetah na univerzah v Beogradu, Zagrebu in Ljubljani z dne 26. decembra 1936., izdana dne 20. decembra 1938. pod I. št. 50.112,** takole popravi:
I.	V členu 6. se v oddelku >11. izpitna skupina« za besedo »junijskem« dodaje beseda: »oktobrskem«, tako
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dno I 16. maja 1939., št. 109/XXXV/263.
I *♦ »Službeni list« št. 11/3 iz 1.1939.
da se opravlja II. izpitna skupina v junijskem, oktobrskem, februarskem oziroma marčnem izpitnem roku.
II.	(V prevodu že upoštevano. — Op. ur.)
V Beogradu dne 30. aprila 1939.; 1. št. 4310.
Minister za prosveto
S.	Čirič s. r.
235.
Na podstavi pooblastitve iz točke 10. § 69. finančnega zakona za 1.1939./40. izdajem sporazumno z ministrom za finance in ministrom za kmetijstvo tale
navodila
za izvršitev določb finančnega zakona za 1. 1939740. o znižbi dolgov vodnih zadrug.*
Točka 1.
Za dolg vodnih zadrug, napravljen zaradi izvrševanja investicijskih del ob zboljšavi zadružnih okolišev, ki spadajo pod znižbo, se štejejo: posojila, zadolžitve na tekoči račun, menični in vsi ostali dolgovi, napravljeni za postavitev in preureditev objektov (nasipi, kanali, mostovi, zatvornice, črpalnice, obrežne zagradbe, telefonske proge, zadružna poslopja, nabava obrambnega gradiva in orodja, razlastitve zemljišč in odškodnine kakor tudi predhodna dela, snemanja in izdelava projektov). Sem spadajo tudi posojila, najeta za konverzijo zadružnih dolgov, napravljenih za investicijska dela.
Redno vzdrževanje objektov, zavarovanje zoper poplave, nabava pogonskega materiala (premog, drva, nafta, bencin, olje in električni tok) in dopolnjevanje obrambnega gradiva in orodja ne spadajo v investicijska dela.
Točka 2.
Pod znižbo spadajo tudi tista posojila ali tiste zadolžitve na tekoči račun, ki so bili dovoljeni v času od 1. januarja 1919. do 31. decembra 1934., denar pa je bil dvignjen in porabljen tudi še po 31. decembru 1934.
Točka 3.
Višino dolga vodnih zadrug, ki spada pod znižbo, naj ugotovijo s stanjem na dan 1. aprila 1939. upniki vodnih zadrug (denarni zavodi in druge ustanove) tako, da se priračunajo znesku neplačane glavnice dolga na dan 31. marca 1939. neplačane anuitete z zamudnimi obrestmi do 31. marca 1939., računanimi po dotedanji obrestni meri.
Tako ugotovljeno stanje dolga naj dostavi s potrebnim obračunom, kako se je dognalo, upnik dolžniku, vodni zadrugi, najdalj do 15. maja 1939. Razen tega naj priobči tudi višino polletnih odplačilnih obrokov za bodoča plačila na podstavi 75% tega stanja dolga, obračunanih po obrestni meri 4% % na leto, za preostali čas, ko naj dolgoročna posojila še trajajo. Pri kratkoročnih kreditih na tekoči račun ali kjer rok za odplačilo vobče ni določen kakor tudi po meničnih posojilih mora upnik navesti, koliko je terjatev že dospela, oziroma kdaj dospe.
Zadruga preskusi pravilnost izkazanega stanja dolga in potrdi to s podpisom predsednika oziroma ministrskega komisarja-vladnega poverjenika, dalje direktorja
* »Službene novine kraljevine Jugosluvije< z dne 27. aprila 1939., št. 94jXXYIl(203.
— če ga zadruga ima — in ministrskega poverjenika pri
tej zadrugi.
Spredaj razloženi postopek je opraviti za vsak posamezni dolg posebej, tudi če ima zadruga pri istem upniku več dolgov.
Vse prejete listine, in to po vseh posameznih dolgeh, naj predloži vodna zadruga s spisom ministrstvu za gradbe najdalj do 31. maja 1939., da se izposluje odločba ministrstva za finance o znižbi dolga za 25% in o izdaji iu izročitvi 3%nih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov upnikom kot odškodnine za znesek znižanega dolga. Prepis tega spisa naj vroči zadruga istočasno tudi upnikom.
Ministrstvo za gradbe vroči upnikom in vodni zadrugi odločbo ministra za finance o znižbi dolga.
Po prejemu te odločbe mora napraviti upnik obračun o znižbi višine dolga po svojih knjigah in obvestiti zadrugo o višini novih odplačilnih obrokov, obraČuhanih po obrestni meri 4 'A % na leto oziroma po nižji meri, če je bila pogojena, povsem po določbi točke 9. in. četrtega odstavka točke 10. § 69. finančnega zakona za 1. 1939./40.
Zadolžitve na tekoči račun, menični in drugi dolgovi, ki spadajo pod znižbo, se ob tej priložnosti s sporazumom strank lahko pretvorijo v dolgoročna posojila. Zadolžnico po novih pogojih podpiše in izda v imenu zadruge lahko tudi ministrski komišar-vladni poverjenik.
Točka 4.
Če vodna zadruga misli, da je kljub znižbi za 25% višina preostalega dolga takšna obremenitev, da je glede na svoje tehnično in finančno stanje ne ztnore, dostavi ministrstvu za gradbe v roku, določenem v točki 3., obrazloženo prošnjo, v kateri zahteva znižbo tudi čez 25% in priloži prošnji prejete in potrjene listine o stanju dolga.
V prošnji se morajo navesti tile podatki:
a) površina zadružnega okoliša z navedbo površine posameznih razredov;
b) višina čistega katastrskega dohodka za celokupni zadružni okoliš z navedbo, ali je bilo zemljišče zadružnega okoliša reklasificirano in kdaj;
c) zneski povračila (restitucije) davka v poslednjih petih letih;
č) višina odmere vodnega prispevka za katastrsko jutro ali hektar za posamezne razrede v poslednjih
petih letih;
d) višina zastankov vodnih prispevkov na koncu
1.	1938., brez zamudnih obresti;
e) zneski ostalih dolgov vodne zadruge, ki ne sp®* dajo pod znižbo, in to s stanjem na dan 1. januarja 1939. in z navedbo, od kdaj so ti dolgovi, v kateri namen in v kakšnem znesku so bili napravljeni, s kakšnimi plačilnimi pogoji (rok in obresti) in kolikšna je sedanja letna anuiteta oziroma odplačilo.
Semkaj spadajo tudi predjemi oziroma posojila, ki so jih dali tej zadrugi njeni zadružniki, dalje iz zadružnih skladov vzeta posojila in posojila, napravljena pri interesentih iste vodne zadruge ali pri drugih vodnih zadrugah, kakor tudi dolgovi pri zasebnikih itd.;
f) ali in kakšna investicijska dela so še potrebna radi zboljšave in zavarovanja objektov, za zavarovanje zoper poplave, za izsuševanje ali namakanje in v kakšnem proračunskem znesku, in
g) ostali podatki, s katerimi utemeljuje zadrug® svojo z^tevp zg znižbo dolna čez	"
Prepis te prošnje naj vroči zadruga istočasno tudi upnikom, katerih terjatve spadajo pod znižbo, v vednost in za morebitne pripombe. Te pripombe se morajo predložiti ministrstvu za gradbe najdalj v 14 dneh po prejemu prepisa prošnje.
Minister za gradbe prouči in oceni upravičenost prošnje in predlaga sporazumno z ministrom za kmetijstvo ministru za finance, ali je treba prošnjo za višjo znižbo usvojiti in s katerim odstotkom.
Po potrebi sestavi minister za gradbe sporazumno z ministrom za finance in ministrom za kmetijstvo komisijo jz predstavnikov teh treh ministrstev, ki naj prošnjo zadruge prouči in odda svoje mnenje in predlog.
Minister za finance izda po soglasnem predlogu ministra za gradbe in ministra za kmetijstvo kakor tudi po mnenju in predlogu komisije odločbo o znižbi dolga, obvesti o tem ministrstvo za gradbe radi obvestila upnikov in vodne zadruge o usvojeni znižbi in ukrene, česar je treba radi izdaje in izročitve 3%nih obveznic za likvidacijo kmetskih dolgov upnikom kot odškodnine za znesek znižanega dolga.
Po prejemu te odločbe, morajo postopati upniki po določbah predposlednjega odstavka točke 3.
Točka o.
Zasebna podjetja in tvrdke, upniki vodnih zadrug, so dolžni dostaviti do 15. maja 1939. zadrugi obračun svoje terjatve, kjer morajo posebej navesti:
a) dospelo, a ne poplačano terjatev na dan 1. aprila 1939. in
b) preostalo terjatev s prej dogovorjenim odplačilnim načrtom.
Upniki morajo istočasno dostaviti zadrugi predlog za nov odplačilni načrt dolga povsem po drugem odstavku točke 10. § 69. finančnega zakona za 1. 1939./40.. t. j. z obrestmi po 4!4 % na leto, če ni pogojena nižja obrestna mera, in z odplačilnim rokom 14 let za dospele dolgove.
Zadruga skliče ne glede na določbe svojih osnovnih pravil v 5 dneh po prejemu obračuna sejo upravnega odbora, povabi nanjo upnike in določi sporazumno odplačilni načrt in rok.
Če se tak sporazum na doseže, mora upravni odbor zadruge na isti seji skleniti, da sprejema odplačilni rok 14 let za dospele dolgove, in ugotoviti višino odplačilnih obrokov po obrestni meri po 4 'A % — če ni pogojena nižja obrestna mera — kakor tudi plačilne roke.
Obenem naj ugotovi upravni odbor zadruge višino odplačilnih obrokov po isti obrestni stopnji tudi za preostali del dolga po prej pogojenih plačilnih rokih.
Ti sklepi upravnega odbora so pravnomočni in obvezni, ko jih odobri minister za gradbe.
Pri zadrugah, ki jih vodi ministrski komisar-vladni Poverjenik, stori te sklepe komisar-poverjenik na seji posvetovalnega odbora zadruge.
Če so dospele terjatve upnikov sporne in se obravnavajo pred sodiščem, urede lahko vodne zadruge plačevanje teh dolgov po pravnomočnosti sodne sodbe; rok H let za odplačevanje teh dolgov se pa računa od aprila 1939., če se ne sporazumejo stranke drugače.
Točka 6.
Ce bi upniki vodnih zadrug ne dostavili zadrugam v določenem roku stanja dolga, ugotovljenega po točki 3., oziroma obračuna svoje terjatve, sestavljenega potočkih., u8otove to stanje dolga zadruge same po svojih knjigah
oziroma sestavijo obračun najkasneje do 31. maja 1939. in ga dostavijo ministrstvu za gradbe obenem s sklepom upravnega odbora o ugotovitvi odplačilnega roka in na* črta za dospele dolgove po točki 5.
Točka 7.
Če ne dostavi vodna zadruga ministrstvu za gradbe v določenem roku prejetih listin, s katerimi se ugotavlja po točki 3. višina dolga po stanju na dan 1. aprila 1939., velja, da zadruga soglaša s tako ugotovljenim stanjem dolga in da odstopa od zahteve, da bi se zmanjšal dolg čez 25%.
V tem primeru mora upnik po preteku določenega roka dostaviti neposredno ministrstvu za gradbe duplikate teh listin za nadaljnji postopek po četrtem odstavku točke 3.
Točka 8.
Če upravni odbor zadruge sklepa glede ugotovitve odplačilnega roka za dospele dolgove po točki 5. ne stori ali če storjenega sklepa ministru za gradbe ne dostavi v odobritev najdalj do 31. maja 1939., velja, da odstopa zadruga od pravice na odplačilni rok 14 let.
Točka 9.
Dolgovi, ki so jih napravile vodne zadruge pri zasebnikih v času od 1. januarja 1919. do 31. decembra 1934. za investicijska dela, ne spadajo pod' znižbo. Nanje se skladno z določbo točke 9. § 69. finančnega zakona za
1.	1939./40. plačujejo obresti po 4%% na leto.
Točka 10.
Vse spredaj navedene določbe se nanašajo tudi na dolgove Glavnega odbora za obdelovanje Ljubljanskega
barja.
Prav tako se nanašajo prednje določbe tudi na dolg negotinske občine, ki se je zadolžila pri Državni hipotekarni banki kot najmočnejši zadružnik Negotinske vodne zadruge za izvrševanje zadružnih investicijskih del; občina plača zadrugi razliko med dosedanjimi anuitetami in anuitetami po svojem zmanjšanem dolgu radi olajšave odplačevanja zadružnega znižanega dolga pri Privilegirani agrarni banki.
Točka 11.
Da	se zagotovi	redno odplačevanje dolgov vodnih
zadrug,	znižanih in	urejenih po prednjih	določbah,	so
vodne zadruge dolžne priskrbeti v svojih letnih proračunih potrebne vsote z odmero vodnega prispevka. Vodne zadruge so dolžne pobirati te prispevke pravočasuo po davčnih	upravah ali	pa na dosedanji način,	pri čemer	se
morajo	na zahtevo	upnikov opraviti tudi	sekvestri	na
posestvih nerednih plačnikov.
Če bi vodne.zudruge z dejanjem ali opustitvijo onemogočale pravočasno pobiranje dolžnih vodnih prispevkov za odplačilo dolgov, ukine minister za gradbe po svoji pobudi ali na zahtevo upnikov zadružno avtonomijo in postavi ministrskega komisarja-vladnega poverjenika za voditev zadruge.
V Beogradu dno 24. aprila 1939.; M. g. št. 17,523/39.
Minister za gradbe dr. M. Krek s. r.
ii i m ■ m* —1— ■
236.
Na podstavi §§ 80. in 130. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah predpisujem sporazumno z ministrom za notranje posle in ministrom za vojsko in mornarico tale
pravilnik
o pregledovanju oseb, zaščitenih z uredbo o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.*
. I. Naloga in sestava invalidskih komisij.
Člen 1.
(') Po uredbi obstoje tele invalidske komisije:
1. invalidske komisije na sedežu vojaških okrožij (odst. 1. in 2. § 80. uredbe);
2. višje invalidske komisije pri komandah divizijskih oblasti (odst. 5. § 80. uredbe);
3. komisije za pregled duševno obolelih bojnikov in bojnikov v državnih bolnicah in sanatorijih (odst. 7. § 80. uredbe);
4. komisije za pregled vojnih invalidov pri glavni vojaški bolnici v Beogradu in v armijskih bolnicah (§ 118. uredbe);
5. komisije za pregled pohabljenih, bolnih, slabotnih, tuberkuloznih, slepih in gluhonemih otrok; za pregled vdov, roditeljev, bratov in sester, zaščitenih z uredbo, kakor tudi za ugotavljanje popolne nesposobnosti za duševno ali telesno delo pri otrocih, bratih in sestrah (odst. 2. § 9., odst. 5 § 15., odst. 4. § 29. in odst. 2. § 55. uredbe);
6. komisije za pregled ruskih vojnih invalidov (odstavek 2. § 125. uredbe) in
7. komisije za pregled z uredbo zaščitenih oseb, ki bivajo v inozemstvu (odst. 1. § 68. in odst. 3. § 117. uredbe).
(2) Komisije pod 1. in 2. so stalne, pod 3. do 7. pa občasne.
Člen 2.
C) Invalidskim komisijam za pregled vojnih invalidov je naloga, da pri teh:
a) ugotovijo posledico vsake rane, poškodbe, pohabe ali bolezni, za vsako od njih njen značaj, vrsto in stopnjo in v zvezi s tem njihov vpliv na nesposobnost za pridobivanje in določijo odstotek te nesposobnosti (odst. 1. § 80. uredbe) in
b) oddajo mnenje, ali sc more spraviti nesposobnost pregledane osebe v zvezo z okolnostmi, ki jih navaja § 2. uredbe.
(2) Komisijam iz točke 5. člena 1. tega pravilnika je naloga, da:
a) ugotovijo pri otrocih, vdovah, roditeljih, bratih in sestrah zdravstveno stanje, ki je pogoj za dajanje socialne pomoči, predvidene v odstavku 2. § 9., odstavku 5. § 15. in odstavku 4. § 29. uredbe;
b) ugotovijo pri otrocih, bratih in sestrah popolno nesposobnost za duševno ali telesno delo (odst. 2. § 55. uredbe).
(3) Naloga komisije za pregled ruskih vojnih invalidov po odstavku 2. § 125. uredbe je določena s posebnim pravilnikom.
(4) Komisijam iz točko 7. člena 1. tega pravilnika je naloga, da:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
10.	maja 1939., št. 104/XXXITI/244. — Uredbo gl. »Službeni listi št. 029/103 iz 1. 1938. in št. 224/40 iz 1. 1939.
a) določijo pri vojnih invalidih v inozemstvu diagnozo in oddajo mnenje, ali se morejo ugotovljene rane, poškodbe, pohabe in bolezni spraviti v zvezo z okolnostmi, ki jih navaja § 2. uredbe;
b) ugotovijo pri otrocih, vdovah, roditeljih, bratih in sestrah zdravstveno stanje, ki je pogoj za dajanje socialne pomoči, predvidene v odstavku 2. § 9., odstavku 5. § 15. in odstavku 4. § 29. uredbe, in
c) ugotovijo pri otrocih, bratih in sestrah popolno nesposobnost za duševno ali telesno delo (odst. 2. § 55. uredbe).
Člen 3.
0) Komisija odloča brez prisotnosti pregledane osebe in njenega zdravnika.
(2) Invalidske komisije ne obravnavajo in tudi ne odločajo o tem, ali ima pregledana oseba pravico do državne zaščite in podpore po uredbi o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah ali je nima (§§ 71. in 72. uredbe).
Člen 4.
C) Civilnega zdravnika za invalidske komisije pri vojaških okrožjih in divizijskih oblasteh določi minister za socialno politiko in ljudsko zdravje po predlogu bana oziroma upravnika mesta Beograda.
(s) Komisijo pri glavni vojaški bolnici v Beogradu in v armijskih bolnicah sestavljajo upravniki teh bolnic. V te kopiisije spada tudi po en civilni zdravnik, ki ga določi ban oziroma upravnik mesta Beograda ali po njegovi pooblastitvi občno upravno oblastvo prve stopnje.
(3) Komisijo iz točke 5. člena 1. tega pravilnika sestavi v posameznem primeru ban oziroma upravnik mesta Beograda ali po njegovi pooblastitvi občno upravno oblastvo prve stopnje.
(J) Sestava komisije za pregled ruskih vojnih invalidov po odstavku 2. § 125. uredbe je urejena s posebnim pravilnikom.
(-) Komisijo za pregled z uredbo zaščitenih oseb, ki bivajo v inozemstvu, sestavi naš diplomatski predstavnik oziroma po njegovi pooblastitvi naš konzul. V to komisijo spadajo najmanj dva zdravnika, po možnosti Jugoslovana, in ena oseba, ki jo določi naš diplomatski predstavnik izmed oseb v službi naše države. Za pregled vojnih invalidov in pohabljenih rodbinskih članov, roditeljev, bratov in sester se določi po možnosti kirurg.
II.	Prijava za pregled.
Člen 5.
(1) Prijava za pregled se pošlje:
a) pristojni komandi vojaškega okrožja, če spada ta pregled v nalogo komisij, omenjenih v točkah 1. in 4. člena 1. tega pravilnika;
b) upravi državne bolnice oziroma sanatorija, če spada ta pregled v nalogo komisije, omenjene V točki 3. člena 1. tega pravilnika, ali posebnim komisijam, ki so določene za te preglede;
c) banu oziroma upravniku mesta Beograda, če spada ta pregled v nalogo komisij, omenjenih v točki o* člena 1. tega pravilnika, in
č) diplomatskemu predstavniku oziroma konzulu naše države, če spada ta pregled v nalogo komisij, omenjenih v točki 7. Člena 1. tega pravilnika.
(2) Prijavo za pregled smejo vložiti:
a)	prizadeta oseba ali njen zakoniti zastopnik pooblaščenec (§ 2., odst. 2. § 9., odst. 5. § 15.» odst. 2« S 55., §§ 81., 117., 118. iu 125. uredbe);
b) invalidska sodišča (§§ 67., 70., 71., 78., 81., 117. in 118.);
c) Društvo vojnih invalidov ali posamezni njegovi odbori (točke c., č. in e. odst. 3. § 87. in točka a. § 109. uredbe) in
č) invalidska upravna oblastva (odst. 5. § 15., odst. 4. § 81., točki a. in g. § 85., §§ 117., 118. in 125. uredbe).
III.	Pozivanje na pregled.
Člen 6.
(*) Predsednik komisije poziva prijavljene osebe na pregled po vrsti dobljenih prijav.
(2) Izjema se sme napraviti samo v tistih primerih, ko zdravstveno stanje osebe to terja.
(3) Če pozvana oseba določenega dne ne pride in tega izostanka ne more opravičiti, mora počakati, dokler se. ne pregledajo vsi tisti, ki so bili pozvani do njenega prihoda.	/
Člen 7.
(') Predsednik komisije posije poziv za pregled kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku), ki ga vroči prizadeti osebi po pristojnem odboru Društva vojnih invalidov (točka c. odst. 3. § 87. uredbe).
(2) Do ustanovitve prisilnega Društva vojnih invalidov po §§ 108. in 114. uredbe se vročajo pozivi po pristojnih občinah, v katerih te osebe bivajo.
Člen 8.
(') Na pregled pozvane vojne invalide, ki so po poročilu občinskega oblastva zaradi svojega zdravstvenega stanja nesposobni za potovanje, pregledata doma dva zdravnika, katerih eden bodi po možnosti vojaški zdravnik. V to komisijo spada kot član tudi predsednik občine oziroma en občinski odbornik. Vojaškega zdravnika določi komandant mesta, civilnega pa ban oziroma upravnik mesta Beograda ali po njegovi pooblastitvi občno upravno oblastvo prve stopnje.
(2) Ta komisija mora določiti diagnozo in ugotoviti splošno stanje zdravja pri pregledani osebi in podati o tem poročilo pristojni komisiji na sedežu vojaškega okrožja, ki oceni po členih 11. in 12. tega pravilnika sposobnost, določi odstotek nesposobnosti za pridobivanje in odda mnenje, ali se more spraviti invalidnost v zvezo z okol-nostmi, ki jih navaja § 2. uredbe.
(3) Stroški zdravnikov zaradi tega pregleda obre-menjajo narodni invalidski fond (točka g. § 91. uredbe).
IV.	Stalne komisije.
Člen 9.
(‘) Oseba, ki zahteva pregled, ali njen zastopnik ali oblastvo naj po možnosti navede v svoji prijavi, ali je oseba, ki naj se pregleda, že bila na zdravniško-komisij-skem pregledu; če je bila, je treba priložiti navaden Prepis invalidskega potrdila, katero ji je izdala komisija ■li bolnica, kjer je bila oseba pregledana. Če tega prepisa nima, naj navede, katera komisija ali bolnica in kdaj jo jo pregledala, kakor tudi ostala potrdila, ki jih Morda še ima o pregledu ali zdravljenju.
(2)	Če bi predmeta pozvane osebe ne bilo pri komandi vojaškega okrožja, priskrbi invalidska komisija pravočasno spise o njenem pregledu od komisije, oblastva ali naprave, pri kateri so li spisi.
Člen 10.
Preden se lotijo zdravniki pregleda pozvane osebe, mora komisija:
1. ugotoviti njeno istovetnost;
2. prečitati spise o njenem prejšnjem pregledu;
3. zaslišati pozvano osebo, po potrebi pa tudi osebo, ki jo spremlja, kolikor bi utegnila povedati vse to, kar je komisiji potrebno za oceno;
4. zaslišati njenega zdravnika ali prečitati njegovo pismeno izjavo.
Člen 11.
(') Nato pregledajo zdravniki-člani komisije pozvano osebo, pri čemer se vestno držijo priloženega navodila za ocenjanje gospodarske nesposobnosti vojnih invalidov, ki je sestavni del tega pravilnika, in ugotovijo posledice vseh ran, poškodb, pohab in bolezni in določijo njih po-edinski odstotek in končno skupni odstotek izgubljene ali zmanjšane sposobnosti za pridobivanje.
(2) Vsi člani komisije in zdravnik pregledane osebe imajo pravico zahtevati med pregledom potrebna pojasnila.
Člen 12.
(') Če je treba poslati pozvano osebo k zdravniku-specialistu ali v bolnico na opazovanje, stori to komisija takoj in pozove, ko dobi odgovor, pregledano osebo vnovič, nato pa odloči. Prav tako je postopati v vsakem nejasnem primeru, kjer je potreben poseben bakteriološki, serološki, kemijski ali rentgenološki pregled; komisija pošlje bolnika k pristojni državni napravi radi pregleda (odst. 8. § 80. uredbe).
(-’) Za določanje diagnoze in odstotka nesposobnosti so pristojni samo zdravniki-člani komisije. Sklep zdravnikov je polnoveljaven, če je storjen soglasno.
(3) Mnenje, ali se more spraviti nesposobnost v zvezo z okolnostini, ki jih navaja § 2. uredbe, oddajo vsi člani komisije in odločajo z večino glasov.
(4) Če zdravniki glede diagnoze, odstotka nesposobnosti ali ocene vzročne zveze med izvrševanjem vojaške dolžnosti in sedanjo nesposobnostjo niso edini, se pošlje invalid z vsemi spisi k višji invalidski komisiji na pregled radi dokončne odločitve.
(5) Komisija vpiše svojo odločbo v »invalidski list« v dveh primerkih.*
Člen 13.
(>) Predsednik priobči pregledani osebi odločbo komisije in ji izda takoj »invalidskopotrdilo« ( invalidsko uverenje«) o diagnozi in odstotku nesposobnosti. V »invalidskem potrdilu« navede komisija tudi mnenje, ali se more spraviti nesposobnost v zvezo z okolnostmi, ki jih navaja § 2. uredbe.
(2) Če komisija ugotovi, da ni pogojev, da bi se izdalo »invalidsko potrdilo', bodisi zaradi diagnoze bodisi zaradi odstotka nesposobnosti pod 20% ali pa ker ni vzročne zveze med vojaško obveznostjo in nesposobnostjo, izda pregledani osebi o tem pismeno »potrdilo« (»potvrda«).
(3) Ko se izdaja »invalidsko potrdilo« oziroma »potrdilo«, priobči predsednik komisije pregledani osebi ustno, da se sme zoper »invalidsko potrdilo« oziroma »potrdilo« pritožiti na višjo invalidsko komisijo in da mora vročiti pritožbo v 30 dneh komandantu vojaškega
* Obrazci, ki se uporabljajo le v izvirniku, niso dodani v prevodu. — Op. ur,
okrožja. V istem smislu morata vsebovati pouk tudi »invalidsko potrdilo« in »potrdilo« (odst. 3. § Sl), uredbe).
(4) Če je mnenje zdravnikov deljeno, priobči predsednik pregledani osebi, da pregled še ni končan in da se pošlje njen predmet višji invalidski komisiji (odst. 4. § 80. uredbe) in ji izda »potrdilo«, da je bila na pregledu (glej obrazec št. 4).
(5) V zdravniškem izvidu še morajo popisati posledice rane, poškodbe, pohabe ali bolezni (z medicinskimi izrazi, po možnosti pa tudi z narodnim izrazom). V zdravniškem izvidu je treba navesti zaporedno številko, pod katero je navedena taka rana, poškodba, poliaba ali bolezen v navodilu za ocenjanje pridobitne nesposobnosti vojnih invalidov.
Člen 14.
(') En primerek »invalidskega lista ; obdrži komanda vojaškega okrožja za svojo rabo; drugi primerek pa dostavi pristojnemu invalidskemu sodišču prve stopnje šele tedaj, ko postane ta odločba pravnomočna, oziroma ko višja invalidska komisija odločbo nižje invalidsko komisije predrugači.
(2) Komandant vojaškega okrožja dostavi »invalidska potrdila« oziroma »potrdila« iz člena 13. tega pravilnika Društvu vojnih invalidov, ne da bi počakal njih pravnomočnosti, kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku) pa po njih pravnomočnosti.
Člen 15.
Zoper »invalidsko potrdilo« oziroma »potrdilo« nižje invalidske komisije se sme prizadeta oseba pritožiti na višjo invalidsko komisijo. Pritožbo je treba vložiti pri komandi vojaškega okrožja v 30 dneh po prejemu »invalidskega potrdila« oziroma »potrdila«.
Člen 16.
(') Komandant vojaškega okrožja pošlje pritožbo z vsemi spisi takoj komandantu divizijske oblasti za višjo invalidsko komisijo ne glede na to, ali je pritožba pravočasna ali ne.
(2)	Če ne prispe pritožba v 30 dneh, počaka komandant vojaškega okrožja še 10 dni. Po- preteku 40 dni ugotovi komandant vojaškega okrožja pravnomočnost odločbe invalidske komisije v »invalidskem listu« na obeh primerkih.
Člen 17.
(') Višja invalidska komisija presodi najprej, ali je pritožba vložena pravočasno.
(*) Če pritožba ni pravočasna, jo zavrne kot nepravočasno. Če je vložena pritožba pravočasno, pozove predsednik višje invalidske komisije pregledano osebo na najkrajši rok k zdravniško-komisijskemu pregledu.
Člen 18.
(*) Pri višji invalidski komisiji odloča o diagnozi in odstotku nesposobnosti večina zdravnikov-članov komisije. Ko se oddaja mnenje, ali se more spraviti nesposobnost v zvezo z okolnostmi, ki jih navaja § 2. uredbe, odloča večina vseh članov komisije.
(5)	Odločba višje invalidske komisije je dokončna.
Člen 19.
C) Višja invalidska komisija vpiše svojo odločbo v dva primerka »invalidskega lista«. Predsednik višje invalidske komisije vrne nato »invalidski list« z vsemi spisi komandi vojaškega okrožja, ki dostavi en primerek »invalidskega lista« pristojueuiu invalidskemu sodišču
prve stopnje, drugi primerek pa obdrži obenem s spisi za svoj razvid.
(2) Višja invalidska komisija izdela na podstavi svoje odločbe »invalidsko potrdilo« oziroma »potrdilo« (glej obrazca št. 5 in 6) v treh primerkih in vroči po komandi vojaškega okrožja enega pregledani osebi, po enega pa dostavi Društvu vojnih invalidov in kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku).
(*) Višja invalidska komisija postopa tako tudi tedaj, ko izda odločbo brez pritožbe po uradni dolžnosti.
Člen 20.
(1) Predsednik v točki 3. člena 1. tega pravilnika navedene komisije pošlje, brž ko vroči »invalidsko potrdilo« oziroma »potrdilo« pregledani osebi, »invalidski list« v dveh primerkih, invalidsko [>otrdiio« oziroma »potrdilo« v dveh primerkih in ostale spise o pregledu pristojni komandi vojaškega okrožja.
(2) Za nadaljnji postopek veljajo določbe členov 14; do 21. tega pravilnika.
Člen 21.
Stalne komisije pri vojaških okrožjih so dolžne voditi seznani vojnih invalidov (stalnih in začasnih) iz območja svojih vojaških okrožij in posebno knjigo o pregledu svojih invalidov z navedbo njihove diagnoze in odstotka nesposobnosti.
V.	Občasne komisije.
Člen 22.
(') Komandant vojaškega okrožja dostavlja prijave za pregled po odstavku 1. § 118. uredbe z vsemi spisi glavni vojaški bolnici ali pristojni armijski bolnici.
(;) Pri teh bolnicah sestavljene komisije sklepajo z večino glasov, pri čemer se drže predpisov členov 10. in 11. tega pravilnika, in vpišejo odločbo v dva primerka invalidskega lista c (glej obrazec št. 7). Odločba teh komisij je dokončna.
(3) Predsednik komisije izroči »invalidsko potrdilo« oziroma potrdilo (glej obrazca Št. 8 in 0) pregledani osebi; nato dostavi »invalidski list’ v dveh primerkih in
invalidsko potrdilo oziroma potrdilo v dveh primerkih komandi vojaškega okrožja, ki obdrži en primerek »invalidskega lista« radi razvida, drugi primerek »invalidskega lista« dostavi pristojnemu sodišču prve stopnje, po en primerek »invalidskega potrdila« oziroma »potrdila« pa Društvu vojnih invalidov in kraljevski banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku).
(4) Če dobi zavrnjena oseba pozneje nove dokaze, sme zahtevati po pristojnem invalidskem sodišču prve stopnje ponovni pregled po točki a. odstavka 1. § 81. in odstavku 3. § 81. uredbe.
Člen 23.
Ruske vojaške vojne invalide, ki jih omenja odstavek 1. $ 125. uredbe, pregledajo invalidske komisije po odstavkih 1., 2. in 3. člena 1., odstavku 1. člena 2., členu 3., odstavku 1. člena 4. in členih 5. do 21. tega pravilnika.
Člen 24.
(•) Osebe, ki se pozivajo na pregled pri komisijah iz odstavka 5. Člena 1. in odstavka 2. člena 2. tega pravilnika, oziroma njih zastopniki smejo pripeljati s seboj svojega zdravnika ali izročiti komisiji njegovo pismeno mnenje (odst. 6. S 80. uredbe),
(2)	Te komisije sklepajo z večino glasov. Njih odločbe so dokončne. Obnova postopka je dopustna po pogojili iz § 81. uredbe o vojnih invalidih in ostalih vojnih žrtvah.
(:l) Oblastva, ki so sestavila te komisije, vroče potrdilo o izidu pregleda pregledani osebi oziroma njenemu zastopniku in ga dostavijo banski upravi oziroma upravi mesta Beograda (invalidskemu odseku), Društvu vojnih invalidov in pristojnemu invalidskemu sodišču prve stopnje, če je to zahtevalo pregled.
Člen 25.
(') Po točkah b. in e. odstavka 4. člena 2. tega pravilnika sestavljene komisije postopajo po členu 24. tega pravilnika.
(2)	Po točki a. odstavka 4. člena 2. tega pravilnika sestavljene komisije dostavijo diagnozo in mnenje o vzročni zvezi med vojaško obveznostjo in nesposobnostjo po našem diplomatskem predstavniku ali našem konzulu pristojni komandi vojaškega okrožja. Komisija pri komandi vojaškega okrožja oceni po členih 11. in 12. tega pravilnika sposobnost, določi odstotek nesposobnosti za pridobivanje in odda mnenje, ali se more spraviti nesposobnost v zvezo z okolnostmi, ki jih navaja § 2. uredbe. Za nadaljnji postopek veljajo predpisi členov 13. do 21. tega pravilnika. Pritožba zoper odločbe nižje invalidske komisije pri komandi vojaškega okrožja se mora izročiti v 30 dneh našemu diplomatskemu predstavniku ali našemu konzulu. Prav tako se vročijo vse odločbe pregledani osebi oziroma njenemu zastopniku po našem diplomatskem predstavniku ali našem konzulu.
VI.	Končne določbe.
Člen 2G.
(') Stalne invalidske komisije so pristojne za pregledovanje tehle vojnih invalidov iz minulih vojn:
1. vojnih invalidov, onesposobljenih zaradi ran, poškodb ali pohab kakor tudi zaradi bolezni in komplikacij, ki so nastale kot posledica teh ran, poškodb in pohab:
2. vojnih invalidov, ki so zaradi bolezni popolnoma oslepeli (§ 117. uredbe);
3. vojnih invalidov, ki so bili priznani za take z izvršnimi odločbami pristojnih obtastev do 1. oktobra 1915. zaradi bolezni, pridobljenih v vojni;
4. vojnih invalidov, ki so bili onesposobljeni po bolezni, a invalidska sodišča še niso mogla njih predmet pravočasno rešili po določbah prejšnjih invalidskih predpisov.
(-) Invalidske komisije pri glavni vojaški bolnici in pri armijskih bolnicah so pristojne za pregledovanje:
1. vojnih invalidov, navedenih v odstavku 1. § 118. uredbe;
2. vojnih invalidov, ki so vložili prošnjo za priznanje invalidnine po § 103.a invalidskega zakona iz 1. 1929. in njegovih spremembah in dopolnitvah, a niso bili doslej pregledani po predpisih tega paragrafa.
H Ti predpisi o pristojnosti veljajo tudi, če zahteva prizadeta oseba oziroma oblastvo iznova pregled, da bi se vložila prošnja za obnovo postopka po § 81. uredbe.
Člen 27.
Ta pravilnik stopi v veljavo z dnem razglasitve v ^Službenih novinalK.
.V. Beogradu dne 12. aprila 1939.; St. št. 25.338.
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje M« Kaj&kitfiA j*. >
K '
237.
Na podstavi odstavka 3. § 14. zakopa o uradnikih predpisujem
pravilnik
o spremembi in dopolnitvi pravilnika o opravljanju državnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov z nepopolno srednješolsko izobrazbo za administrativno-pisarniško službo št. 34487/31 z dne 3. marca
1932.*
Člen 1.
Člen 4. pravilnika se spreminja in se glasi:
Izpiti so dvakrat na leto, in sicer v mesecih maju in novembru. Začetni dan izpitov določi izpraševalna komisija. Po zakonu o taksah kolkovane prijave za opravljanje izpita se morajo poslati komisiji najkasneje, in sicer za majski rok do konca meseca marca, za novembrski rok pa do konca meseca julija tistega let-a.
Člen 2.
Ta pravilnik stopi v moč z dnem objave v »Službenih novinalK.
V Beogradu dne 20. marca 1939.; št. 2206.
Minister za gozdove in rudnika Lj. Pantič 3. r.
238.
Pojasnilo
o pojmu javnopravnosti službenega razmerja iz odstavka 2. člena I. uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev M. S. št. 276 z dne 24. marca 1938.**
(»Službene novine« z dne 28. marca 1938., št. 69/XXIII.)
Na podstavi člena 18. pravilnika o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev z dne 14. julija 1938. je izdal g. minister za socialno politiko in ljudsko zdravje z odlokom S. u. p. r. št. 771 z dne 24. aprila 1939. tole pojasnilo:
a)	Od obveznosti, imeti poslovno knjižico ali legitimacijo, se morejo šteti izvzete samo tisti, katerih službeno razmerje je javnopravnega značaja, to pa so: vsi tisti, ki so v državni ali banovinski službi v svojstvu služiteljskega, zvaničniškega ali uradniškega pripravnika ali v svojstvu reguliranega služitelja, zvaničnika ali uradnika (podčastnika, častnika, vojaškega uradnika) skladno z ustreznimi določbami zakona o uradnikih z dne 31. marca 1931., zakona o državnem prometnem osebju z dne 22. junija 1931., zakona o ustroju vojske in mornarice z dne 6. septembra 1929. in zakona o banski upravi z dne 7. novembra 1929.
Potemtakem se morajo uporabljati predpisi o poslovnih knjižicah na vse ostale osebe, ki so v državni
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 25. aprila 1939., št. G8/XVIII/135. - Pravilnik glej »Službeni list« št. 272/26 iz 1.1932.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
4.	maja 1939., št. 100/XXX/218. Uredbo gl. »Službeni UiU ib 28&4Z u L lftku
ali banovinski službi, t. j. morajo le-te imeti poslovno knjižico oziroma legitimacijo.
b) Po naliki spredaj razloženega veljajo za izvzete od obveznosti, imeti poslovno knjižico ali legitimacijo, tudi tisti, ki so zaposleni pri mestnih in vaških občinah, ki so s statuti, izdanimi za vaške občine po § 90. zakona o občinah z dne 14. marca 1933., za mestne občine pa po § 103. zakona o mestnih občinah z dne 22. junija 1934., označeni za osebe, katerih službeno razmerje je javnopravnega značaja.
Potemtakem veljajo tudi za vse ostale, pri vaških in mestnih občinah zaposjene osebe povsem določbe uredbe in ostalih predpisov o poslovnih knjižicah, t. j. morajo le-te imeti poslovno knjižico oziroma legitimacijo.
c) Vse ostale kategorije javnih in poljavnih naprav veljajo glede osebja kot zasebna podjetja in obrati, t. j. njih nameščenci in pomožno osebje morajo imeti poslovno knjižico oziroma legitimacijo, če ni kateri izmed nameščencev izvzet od te obveznosti po tretjem odstavku člena 1. pravilnika* o izvrševanju uredbe z zakonsko močjo o legitimacijah (poslovnih knjižicah) delavcev in nameščencev, a to so osebe, ki imajo položaj komercialnega ali tehničnega direktorja (upravnika) ali prokurista. Nalično s spredaj omenjenimi zvanji, za katera je določena izjema od obveznosti, imeti poslovno knjižico ali legitimacijo, se izenačujejo tudi druga podobna zvanja z drugimi nazivi, kakršna so n. pr. zvanje generalnega tajnika ali zborničnega tajnika, upravnika vodne zadruge itd.
Iz pisarne osrednje uprave za posredovanje dela pri ministrstvu za socialno politiko in ljudsko zdravje v Beogradu dne 24. aprila 1939.; št. 771.
239.
Pravica
zdravnikov do epidcinijskc doklado.**
Minister za socialno politiko in ljudsko zdravje je izdal z odlokom z dne 4. maja 1939., S. št. 13.322, tole pojasnilo:
Po členu 2. predpisov S. št. 7553/31*** imajo pravico do epidemijske doklade v znesku din 1750‘— samo upravniki ali v. d. upravnikov zdravstvenih domov in oddelkovni šefi, t. j. šefi oddelkov higienskih zavodov, ne pa tudi šefi oddelkov zdravstvenih domov ali domom podrejenih naprav.
Iz ministrstva za socialno politiko in liinlsko zdravje.
* »Službeni lisk Št. 400/75 iz 1. 1938.
** »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1939., št. 109/XXXV/267.
*** »Službeni list« št. 197/35 iz 1. 1931.
Banove uredbe.
240.
II.	St. 17.437/1.
Objava.
Na podstavi odobritve kraljevske banske uprave dravske banovine po § 20. zakona z dne 7. maja 1874., avstr. drž. zak. št. 50, je lavantinski škofijski ordinariat v Mariboru z listino z dne 10. maja 1939., št. 2245/37—5, spremenil mejo župnij Sp. Sv. Kungota in Št. lij v Slovenskih goricah tako, da se izločita iz sestava župnije Šp. Sv. Kungota stavb. pare. št. 24/1 in 24/2, k. o. Cirk-nica, last Možeta Ivana in se priključita župniji Št. Ilj v Slov. goricah.
Sprememba stopi v veljavo dne 1. junija 1939. Vodstvo matičnih knjig za Možeta Ivana, posestnika v Cirk-nici 4, obč. Št. Ilj v Slov. goricah, se z dnem 1. junija 1939. prenese od župnega urada Sp. Sv. Kungota na župni urad Št. Ilj v Slov. goricah.
Kraljevska banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 17. maja 1939.
Razne občeveljavne odredbe.
211.
Odločba
občne seje državnega sveta z dne 26. novembra 1938., št. 30.579/38*
K odstavku 1. § 139. uradniškega zakona:
Ko se določa rodbinska pokojnina po § 139. uradniškega zakona za čas nad 10 let vplačevanja v uradniški pokojninski sklad, se določi odstotek poviška pokojnine po dejanskem času vplačevanja, upoštevaje tudi čas manj ko enega celega leta vplačevanja.
242.
Odločba
občne seje državnega sveta z dne 21. decembra 1938., št. 32.605/38.**
K § 84. zakona o ljudskih šolali, spremenjenemu s' $ 30. finančnega zakona za 1.1933./34.:
Učiteljica, poročena z neučiteljem, ki ne živi s svojim možem v istem kraju, ima po § 84. zakona o ljudskih šolah, spremenjenem s točko 1. § 30. finančnega zakona za 1. 1933./34., pravico do stanovanja oziroma do stanarine.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne 16. maja 1989., št. 109/XXXV/2G5.
** »Službene novine kraljevino Jugoslavije« z dne
16.	maja 1939., št. 109/XXXV/266.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine; njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani, Tiska in zalaga tiskarna Merkur d, d. v Ljubljani; njen predstavnik; Otmar Mihalek v Ljubljani,
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga k 42. kosu X. letnika z rine 27. maja 193!).
Razglasi kraljevske banske uprave
I. št. 5572/2.	1605
Preklic razpisa.
Z odločbo z dne 15. maja 1939., I. št. 5572/1, je kraljevska banska uprava razpisala mesto zdravnika združene zdravstvene občine Št. Ilj v Slov. goricah v lastnosti banovinskega uradniškega pripravnika za VIII. položajno skupino (gl. objavo v prilogi k 39. kosu »Služb, lista« z dne 17. t. m.).
Ilazpis tega mesta se s teni preklicuje. Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 23. maja 1939.
Namestnik bana, pomočnik: dr. Majcen s. r.
I. št. 5844/1.	#	1606
Razpis.
Kraljevska banska uprava dravske banovine v Ljubljani razpisuje pri banov. bolnišnici v Brežicah mesto uradniškega pripravnika.
Prosilci morajo imeti pogoje za sprejem v državno oziroma banovinsko službo v smislu § 3. zakona o uradnikih ter zdravniško pripravljalno dobo.
Prošnje naj se vlože pri kraljevski banski upravi dravske banovine v Ljubljani do 4. junija 1939.
Kralj, banska uprava dravske banovine.
V Ljubljani dne 22. maja 1939.
&
II. Št. 13548/2.	1607
Razglas.
Uprava jugoslovanskih državnih železnic namerava preurediti železniško postajališče Sv.-Lovrenc na Dravskem polju v nakladalno postajo. Projekt predvideva zgradbo skladiščnega lira, tovornega skladišča, nakladalne rampe, nakladalnega prostora za prosto nakladanje ter dovozno cesto v 2 variantah.
Na prošnjo direkcije jugoslovanskih državnih železnic v Ljubljani se razpisuje o tem po predpisih ministrske na-redbe od 25. januarja 1879., drž. zak. št. 19, in zakona od i8. februarja 1878., drž. zak. št. 30, politični obhod v zvezi z razlastitveno obravnavo za razlastitev zemljišč, potrebnih v označeni namen in ležečih v katastrski občini Župečja vas.
Obravnava sc bo vršila na mostu samem dno 2. in 3. junija 1939. s sestankom komisijo dno 2. junija 1939. ob
9.	nri 30 minut pri železniški stanici Sv. Lovrenc na Dravskem polju.
■ Seznamek prizadetih zemljišč in zadevni načrti bodo od dne, ko se objavi ta razglas v občini Sv. Lovrenc na Dravskem polju, do dne 2. junija 1939. na vpogled med uradnimi urami v občinskem uradu imenovane občine.
y tem času do dne 1. junija 1939.
lahko vloži vsak udeleženec pri sre-skem načelstvu v Ptuju usten ali pismen ugovor zoper namerjane gradbe in namerjano razlastitev.
Najkasneje pa se morejo prijaviti taki ugovori med obravnavo do konca razpravljanja vodji komisije.
Kralj, banska uprava dravsko banovine.
V Ljubljani dne 22. maja 1939.
•1»
II.	št. 14203/2.	1598-3-2
Razglas.
Jurjevec Anton iz Varpolj št. 7 namerava zgraditi na obstoječi Orušoveljski strugi, ki se odcepi od reke Savinje, novo vodno napravo za pogon obrtnega umetnega mlina. Med obstoječima vodnima napravama Rakuna Franca iz Var-polj št. L in Rakuna Franca iz Varpolj st. 9. bi se Grušoveljska struga deloma poglobila in iztrebila, deloma pa preio-žila. Mlin s turbino je projektiran na pare. št. 536 in 537 k. o. Rečica ob Savinji. Vodna naprava bi izkoriščala ob 9 mesečni vodi Q — 2'000 m3/sek bruto silo Eb =r 447 ks.
Jurjevec Anton je predložil tozadevne načrte s prošnjo za podelitev dovoljenja za izkoriščanje vodne sile za omenjeni namen.
Ker bi bile s poglobitvijo, iztrebljenjem in preložitvijo Grušoveljske struge prizadete zemljiške parcele št. 226, 551, 533, 546, 534, 545, 535, 544, 537, 538, 539, 270, 577 in 269 k. o. Rečica ob Savinji, ki niso vse last imenovanega, je v prošnji za podelitev dovoljenja obsežen tudi predlog na razlastitev za izvedbo projekta potrebnega tujega zemljišča.
Na to odreja kraljevska banska uprava na podstavi določb § 17. zakona o izkoriščanju vodnih sil, »Službeni list 333/53/1931, v smislu določb §§ 37., 38. istega zakona krajevni ogled in razpravo na mestu samem za 9. in 10. junija 1939. s sestankom komisije dne 9. junija 1939. ob 9'45 pri projektiranem mlinu.
Predmetni načrti so na vpogled med uradnimi urami pri tehničnem razdelku sreskega načelstva v Celju od dne
1.	razglasa v »Službenem listu kraljevske banske uprave dravske banovine : do vključno 8. junija 1939.
K tej razpravi se vabijo vsi mejaši in interesenti s pristavkom, da morajo svoja opozorila, predloge in pritožbe glede vprašanj, ki se obravnavajo na razpravi, uveljaviti ustno na razpravi, ker bi se sicer smatralo, da soglašajo z izvršitvijo nameravane zgradbe ter se bo dovolitev izdala, če ne bo pomislekov iz javnih ozirov, oziroma se bo odredilo po obstoječih zakonitih predpisih kar zahtevajo javne koristi. Istotako se bodo vzele v pretres pismene pripombe, predložene kraljevski banski upravi, oddelek II., v Ljubljani do 5. junija 1939. ali vodji razprave do pričetka razprave. Kralj, banska uprava dravske banovine. - V Ljubljani dne 20. maja 1939.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
S 51/39—2	1600
Razglasitev preklica.
S sklepom okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 22. IV. 1939., Ul R 143/39-2, je bila Vidic Helena star., rojena leta
1883.,	pristojna v Ovsiše, sedaj zasebnica v Stražišču št. 93, zaradi zapravljivosti omejeno preklicana.
Za pomočnico je bila postavljena Vidic Helena ml., zasebnica v Kranju, Blehveisova cesta št. 21.
Okrajno sodišče v Kranju, odd. I., dne 22. maja 1939.
»j*
I 184/89—9.	1625
Oklic.
Gospodu Jurgcu Blažit, pos. v Gru-škovcu št. 102, je vročiti v izvršilni stvari Sluga Eme, pos. iz Ptuja, proti Jurgcu Blažu in Mariji, pos. v Gruškov-cu pri Sv. Barbari v Halozah, radi
1.782'47 din s pp. sklep z dne 29. januarja 1939., opr. št. I 184/39—8, s katerim se obvešča, da se izvršilno postopanje proti njemu nadaljuje, in sicer z dražbo njegovih nepremičnin.
Ker bivališče Jurgca Blaža ni znano, se postavlja za skrbnika g. Wallner Leopold, sodni oficial v pok. v Ptuju, ki ga bo zastopal do dokončne rešitve izvršilnega postopanja na njegovo nevarnost in stroške, dokler se ne oglasi sam ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Ptuju, odd. IV., dne 11. maja 1939.
ijj
I 44/39- 7.	1073
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Ihan vi. št. 20.
Cenilna vrednost: din 112.019'—.
Vrednost priteklin: din 1.730'—.
Najmanjši ponudek: din 74.680'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benein naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljali glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II.,
dne 22. marca 1939.
I 43/39-7.	1072
Dražbeni oklic.
Dne 4. j u 1 i j a 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5
dr™! nepremičnin zemljiška knjiga k. o. Prevoje vi. št. 207.
Cenilna vrednost: din 181.737'50.
Vrednost priteklin: din L200'—.
Najmanjši ponudek: din 121.159'—.
Varščina: din 18.174'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče na Brdu, odd. II., dne 23. marca 1939.
I 603/38.	1487
Dražbeni oklic.
Dne 5. julija 1939. o poli desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Lastomerci vi. št. 10 in 42.
Cenilna vrednost: din 22.238'70.
Najmanjši ponudek: din 14.825'80.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 2. maja 1939.
•j*
I 217/38.	1488
Dražbeni oklic.
Dne 5. julija 1939. ob enajstih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 7 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Murski vrh—Zasadi vi. št. 18.
Cenilna vrednost: din 34.451’—.
Najmanjši ponudek: din 22.968'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Gornji Radgoni, odd. II.,
dne 2. maja 1939.
*
I 218/39-7.
1577
Dražbeni oklic.
Dne 5. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 3 dražba nepremičnin po skupinah:
I. skupina: zemljiška knjiga k. o. Banja loka vi. št. 43, 70, 74, 173, 174, 190 in k. o. Pirče vi. št. 141.
Cenilna vrednost: din 76.532'36.
Najmanjši ponudek: din 51.022'—.
Varščina: din 7.654'—,
II. skupina: zemljiška knjiga k. o. Kočevje vi. št. 837.
Cenilna vrednost: din 32.700'—.
Najmanjši ponudek: din 21.800'—.
Varščina: din 3.270'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Kočevju, odd. II., dne 17. maja 1939.
I 174/39-8.
*
1262
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 22 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Zagorje polovica vi. št. 122.
Cenilna vrednost: din 53.512'—.
Najmanjši ponudek: din 26.756'—.
Varščina v gotovini: din 5.351‘25.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja. ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II., dne 21. aprila 1939.
•j;
I 100/39-7.	1290
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1939. o poli e n a j -s t i h bo pri podpisanem sodišču v sobi
št. 22 dražba nepremičnin I. zemljiška knjiga Košca vi. št. 40 in II. zemljiška knjiga Polšnik vi. št. 48.
Cenilna vrednost: ad I. din 37.982'—, ad II. din 430'-.
Najmanjši ponudek: ad I. 25.322'— din, ad II. 286'— din.
Varščina v gotovini: ad I. 3.798'— din, ad II. 43'— din.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Litiji, odd. II.,
dne 21. aprila j.939.
»j.
I 98/39-13.	1552
Dražbeni oklic.
Dne 4. julija 1939. ob desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 1 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Vrhovo vi. št. 277 do polovice in vi. št. 15 do polovice.
Cenilna vrednost: din 34.540 —.
Vrednost priteklin: din 3.385'—.
Najmanjši ponudek: din 23.027'—.
Varščina: din 3.454'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča
Okrajno sodišče v Radečah dne 14. maja 1939.
1109/39-10.
1616
Dražbeni oklic.
Dne 30. junija 1939. ob desetih dopoldne bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin
k. o.
zemlj. knjiga Železniki vi. št. 117
Cenilna
vrednost:
din
NojmanjSi
ponudek:
din
Varfičina:
din
št. 114 107.812'— 107.812'— 10.781'20
1. hiša št. 70 s stavbiščem in pare,
k. o. Železniki vi. št. 46
2. pare.	št.	70	9.000'—	9.000'—	900'—
3. pare.	št.	71	35.000'—	35.000'-	3.500'—
4. pare.	št.	158 in	pare. št.	159	722'40	722'40	72'24
5. pare.	št.	475/39	in pare.	št. 475/38	1.143'60	1.143'60	114'36
6. pare.	št.	427/39,	št. 427/40, št. 427/10 in št. 319 4.773'60	4.773'60	477'36
7. pare. št. 440/1	8.8387	5	8.838'75	883'87
Priteklin ni.
Dražba se bo vršila najprej po skupinah 2 do 7, nato po obeh vložkih št. 117 in 46 k. o. 2elezniki kot enota in obvelja za vložno št. 46 oni način dražbe, ki doseže večji ponudek.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti temu sodišču najpozneje pri dražbenem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Škofji Loki, odd. I., dne 13. maja 1939.
I 120/39—7.	1522
Dražbeni oklic.
Dne 5. julija 1939. o p o 1 i desetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin vi. št. 81 in 133 k. o. Št. Janž in 217 k. o. Prel-ska.
Cenilna vrednost: din 59.991'50.	-
Najmanjši ponudek: din 39.994'33.
Varščina: din 5.999'15.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I., dne 11. maja 1939.
I 18/39-11.	1617
Dražbeni oklic.
Dne 1. julija 1939. ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 6 dražba nepremičnin zemljiška knjiga Ajdovec V vi. št. 111, y vi. št. 187, Vi vi. št. 455, % vi. št. 456 in vi. št. 782.
Cenilna vrednost: din 8.690'—.
Najmanjši ponudek: din 5.793'32.
Varščina: din 869'—.
Vrednost priteklin: din 75'—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, je priglasiti sodišču najpozneje pri draž-benem naroku pred začetkom dražbe, sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnin v škodo zdražitelja, ki je ravnal v dobri veri.
Drugače pa se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Žužemberku dne 20. maja 1939.
tVpisi v zadružni register.
Vpisale so se spremembe
in dodatki pri nastopnih zadrugah:
545.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: Pedagoški tisk, registrirana zadruga z omejeno zavezo v Mariboru.
Na skupščini dne 6. aprila 1939. je zadruga sprejela nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z due
11.	novembra 1937.
Besedilo firme odslej:
Pedagoški tisk, zadruga z omejenim jamstvom v Mariboru.
Predmet poslovanja: Zadruga ima namen pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato zalaga njihova duševna dela, jih izdaja in razpečava.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen Čas.
Poslovni delež znaša 10'— din in se vplača takoj ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim štirikratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na
razglasni deski v svoji poslovalnici, javne razglase, zlasti vabila na skupščine pa objavlja tudi v »Učiteljskem tovarišu«.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora skupno z enim v to pooblaščenim nameščencem zadruge.
Izbrišeta se člana upravnega odbora Zakrajšek Albina in Pavčič Marjan, vpišeta pa novoizvoljena člana Ledinek Miloš, učitelj na Teznem pri Mariboru in Majhen Vlado, učitelj pri Sv. Ani v Slov. goricah.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. maja 1939.
Zadr. V 113/6. — Zadr. I 50/6.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: Posojilnica v Mariboru, re-gistrovana zadruga z omejenim poroštvom.
Na skupščini dne 29. marca 1939. so se zadružna pravila spremenila in prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo firme odslej:
Posojilnica Narodni dom v Mariboru, zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. maja 1939.
Zadr. I 10/59. — Zadr. I 45/59.
*
547.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: Kreditna zadruga državnih uslužbencev, registrovana zadruga z omejeno zavezo v Ptuju.
Na skupščini dne 21. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila, ki so pri-lagodena zakonu o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo firme odslej:
»Kreditna zadruga državnih uslužbencev, zadruga z omejenim jamstvom v Ptuju.«
Predmet poslovanja:
Namen zadruge je:
1. da sprejema hranilne vloge od svojih članov in nečlanov ter da propagira in širi smisel za štednjo;
2. da daje posojila svojim članom ob najugodnejših možnih pogojih;
3. da, v kolikor ji ne bi zadostovala lastna sredstva, najema v lastne namene ugodna posojila;
4. da sprejema vplačila in izvršuje izplačila za svoje člane;
5. da posreduje pri vseh poslih zavarovanja med svojimi člani in »Zadružnim zavarovanjem« Zveze nabav-ljalnih zadrug državnih uslužbencev;
6. da zbira rezervni in druge posebne sklade, s pomočjo katerih bo sama ali pa s sodelovanjem zveze ali z drugimi zadrugami ustanavljala, vzdrževala ali podpirala razne socialne, dobrodelne, zdravstvene, gospodarske in prosvetne ustanove na korist svojih članov in njihovih rodbin ter svojih uslužbencev;
7. da svoje člane zadružno in gospodarsko vzgaja, jih izobražuje in da širi zadružno misel vobče.
Doba trajanja zadruge je neomejena.
Poslovni delež znaša 100-— din in se vplača ob pristopu na enkrat ali pa v desetih enakih zaporednih mesečnih obrokih. Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim desetkratnim zneskom.
Zadruga objavlja svoja obvestila na vidnem mestu v svoji poslovalnici.
Upravni odbor sestoji iz 5 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno firmo lastnoročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Izbriše se član upravnega odbora Škrinjar Ivan, vpiše pa se nov član upravnega odbora Podgornik Mirko, učitelj v Ptuju.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. maja 1939.
Zadr. V 53/18 — Zadr. I 49/18.
• -H
548.
Sedež: Ptuj.
Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
I.	Na skupščini dne 23. marca 1939. so se pravila spremenila in prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej:
Nabavljalna zadruga državnih uslužbencev v Ptuju, zadruga z omejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Namen zadruge je:
1. da nabavlja in odstona zadružnikom življenjske potrebščine, obleko, obuvalo, kurivo, monopolske predmete, šolske potrebščine in druge predmete za njih osebno in domačo potrebo, sme pa oddajati gotovo vrsto blaga ob pogojih čl. 82. pravil tudi nečlanom (§ 1., odst. 6., točki 3. in 6., zak.);
2. da osnuje in vodi za potrebe svojih članov radi povečanja dohodkov ali zmanjšanja njihovih stroškov razna podjetja, kakor kuhinje, menze, restavracije, pekarne, mesarije in slično, delavnice za obleko, perilo, obuvalo in druge domače potrebščine, kakor tudi druga podjetja za izdelavo in predelavo blaga in predmetov za potrebo zadružnikov;
3. da osnuje in vodi ali organizira zadružna prenočišča, letovišča in slično za svoje člane in njihove svojce, ter šolske internate za njihove otroke;
4. da priskrbuje sredstva za poslovanja z ugodnimi posojili, v kolikor ne zadostujejo lastna sredstva, in da zbira jamstvene vloge od svojih članov;
5. da posreduje v vseh poslih zavarovanja med svojimi člani in zadružnim zavarovanjem Zveze nabavljalnih zadrug državnih uslužbencev;
6. da zbira rezervni sklad in druge sklade, s katerimi ustanavlja, vzdržuje ali podpira sama ali s sodelovanjem zveze ali drugih zadrug razne socialne, dobrodelne, zdravstvene, gospodarske in kulturne ustanove v korist svojih elanov in njihovih svojcev;
7. da pospešuje zadružno gospodarsko in prosvetno izobrazbo svojih članov in vobče širi zadružno misel.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 100'— din in se vplača ob pristopu ali vsaj ena petina, ostanek pa v štirih enakih zaporednih mesečnih obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim petkratnim zneskom.
Vse razglase objavlja zadruga na vidnem mestu v svoji poslovalnici, razpis skupščine z dnevnim redom pa tudi v svojem glasilu.
Upravni odbor sestoji iz sedmih članov, ki jih izvoli skupščina za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano, tiskano ali s štampiljko odtisnjeno firmo lastnoročno podpišeta predsednik oziroma podpredsednik in en član upravnega odbora, ali če sta oba prvonavedena zadržana, dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge (§ 14/2 zgz).
II.	Izbrišejo se člani upravnega odbora:
Jerse Ladislav,
Tobijas Jakob,
Kogej Jože,
Lešnik Janko,
Lajh Franc,
Šestan Dušan, vpišejo pa novoizvoljeni člani:
Gabrijel Franc, poduradnik OUZD, Vobner Josip, pismonoša v pok., Pavletič Julij, učitelj in Fras Josip, mizar drž. žel., vsi v Ptuju.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. maja 1939.
Zadr. II 60/35. — Zadr. I 47/35.
*
519.
Sedež: Sv. Bolfenk v Slov. goricah. Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Bolfcnku v Slov. goricah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na skupščini dne 23. aprila 1939. so sc pravila spremenila in prilagodila
zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo firme odslej:
Kmečka hranilnica in posojilnica v Sv. Bolfenku v Slov. goricah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadružnikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5. posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Jamstvo je neomejeno.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje objave na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno besedilo firme podpišeta najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati tudi v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dpe 11. maja 1939.
Zadr. II 22/40 — Zadr. I 46/40.
*
550.
Sedež: Sv. Lovrenc na Pohorju.
Dan vpisa: 12. maja 1939.
Besedilo: Kmetska nabavna in prodajna zadruga pri Sv. Lovrencu na Pohorju, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na skupščini dne 25. marca 1939. so se pravila spremenila in prilagodila zakonu o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo firme odslej:
Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom pri Sv. Lovrencu na Pohorju.
Predmet poslovanja:
Zadruga ima namen pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih kmetijske pridelke (zlasti les) in izdelke ter jih vnovčuje v naravnem ali predelanem stanju;
2. gradi in vzdržuje potrebna skladišča in poslovalnico ter nabavlja inventar;
3.	širi strokovno znanje in zadružno zavest s predavanji, ogledi, razstavami itd.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša din 150'— in se vplača ob pristopu. Vsak zadružnik jamči z vpisanim deležem in še z njegovim devetkratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine pa tudi v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 7 zadružnikov in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno napisano ali natisnjeno ali s pečatilom odtisnjeno firmo podpišeta svojeročno najmanj dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni poslovodja zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 11. maja 1939.
Zadr. V 42/11 — Zadr. I 48/11.
*
551.
Sedež: Zavudna.
Dan vpisa: 14. marca 1939.
Besedilo: Vodovodna zadruga v Za-vodni (okolica Celje), registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na občnem zboru z dne 26. februarja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. septembra 1937.
Besedilo je odslej: Vodovodna zadruga v Zavodni (občina Celje), zadruga z omejenim jamstvom.
Zadruga ima namen oskrbovati svoje člane z vodo za gospodinjstvo, gospodarstvo in higieno in vzdrževati v ta namen vodovodne naprave.
Poslovni delež znaša din 50’— in se mora plačati takoj ali v obrokih najkasneje v 1 letu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanim deležem in še z njegovim štirikratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve z okrožnicami, vabila na skupščine pa tudi v »Narodnem gospodarju« v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov. Upravni odbor zastopa zadrugo.
Podpis firme: Besedilo firme podpisujeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomestovati v to pooblaščeni in registrirani nameščenec zadruge.
Člani upravnega odbora so: Matko Žagar, Zabukošek Mihael, Svetličič Leopold in Oset Alojz, vsi posestniki v Zavodni.
Izbrišeta se dosedanja člana načelstva Confidenti Fric in Grajžl Anton. Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I-> dne 14. marca 1939.
Zadr. Ul 181/21.
552.
Sedež: Zgornja Polskava.
Dan vpisa: 4. maja 1939.
Besedilo: Lesna gospodarska zadruga na Zgor. Polskavi, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Po sklepu obč. zbora z dne 25. marca 1939. se izbrišejo dosedanji člani upravnega odbora Potočnik Vinko, Fifar Matija, Hojnik Štefan in Lunežnik Anton, vpišeta pa novo izvoljena člana upravnega odbora:
Kalan Stanko, gostilničar v Oglenša-ku št. 8 in
Potočnik Maks, posestnik v Loki 24.
Okrožno kot trg. sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 4. maja 1939.
Zadr. 111 12/15.
*
558.
Sedež: Zgornja šiška.
Dan vpisa: 9. marca 1939.
Besedilo: Ledarska zadruga v Zgornji Šiški, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na obč. zboru dne 27. decembra 1938. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo odslej: Ledarska zadruga z omejenim jamstvom v Ljubljani.
Upravni odbor sestoji iz 6 zadružnikov, in se voli za dobo treh let. Vsako leto izstopi tretjina članov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje na ta način, da se pod zadružno tvrdko podpišeta po dva člana upravnega odbora ali po en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zato vnovčuje ali posreduje vnovčeva-nje ledu, ki ga pridobivajo člani na svojih posestvih.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 10 din in se mora plačati ob pristopu.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.	,	v.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, dostavlja članom pismeno na dom.
Izbriše se član načelstva Čarman Franc, vpiše pa se član upravnega odbora Černe Josip, posestnik v Zg. šiški.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. 111.,
dne 4. marca 1939.
Zadr. I 83/35.
*
554.
Sedež: Žabnica.
Dan vpisa: 24. marca 1939.
Besedilo: Kmetijska strojna zadruga v Žabnici, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Na izrednem občnem zboru dne 5. februarja 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne 11. 9. 1937.
Besedilo zadruge odslej: Kmetijska strojna zadruga z omejenim jamstvom v Žabnici.
Upravni odbor sestoji iz treh zadružnikov, ki se volijo za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina odbornikov.
Zadrugo zastopa predsednik upravnega odbora ali tisti, kogar pooblasti upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni nameščenec zadruge.
Zadruga je ustanovljena za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati gospodarske koristi svojih zadružnikov, zalo nabavlja kmetijske stroje za pogon in obdelavo ter jih posoja svojim zadružnikom ali jim s stroji opravlja dela proti primerni odškodnini.
Poslovni delež znaša din 250'—, ki se mora plačati takoj ob pristopu ali v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim enkratnim zneskom.
Zadruga razglaša svoje priobčitve na razglasni deski, nameščeni na vidnem mestu v svoji poslovalnici. Javne razglase, zlasti vabila na skupščine, mora razglašati tudi z okrožnicami. V posebno važnih primerih lahko dostavlja članom pismena obvestila.
Izbrišejo se člani načelstva Oman Janez, Cegnar Luka in Hafner Franc.
Vpiše se član upravnega odbora Šifrer Janez, posestnik v Žabnici.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 4,8. marca 1939.
Zadr. I 99/17.
*
555.
Sedež: Žiče.
Dan vpisa: 25. aprila 1939.
Besedilo: Hranilnica in posojilnica v Žičah, registrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Na občnem zboru dne 26. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	septembra 1937.
Besedilo je odslej: Hranilnica in posojilnica v Žičah, zadruga z neomejenim jamstvom.
Namen zadruge:
Zadruga ima namen zboljševati gospodarske razmere svojih zadružnikov s tem, da jim priskrbuje kredit po kar najbolj povoljnih pogojih.
Za dosego tega namena opravlja zadruga sledeče posle:
1. daje svojim zadružnikom posojila;
2. budi in širi smisel za varčnost in sprejema od vsakogar hranilne vloge na vložne knjižice in na tekoči račun;
3. si pridobiva nadaljnja potrebna denarna sredstva z izposojili;
4. nabavlja na račun svojih zadruž-
nikov potrebna sredstva za kmetijsko proizvodnjo in sprejema od svojih zadružnikov njihove proizvode v komisijsko prodajo;
5.	posreduje za svoje zadružnike v zavarovalnih poslih.
Zadruga je ustanovljena na nedoločen čas.
Poslovni delež znaša 2'50 dinarjev, ki se plača takoj ob pristopu ali najkasneje v enem letu.
Jamstvo je neomejeno.
Svoja obvestila objavlja zadruga na razglasni deski v svoji poslovalnici, vabila na skupščine mora poleg tega objavljati v listu »Narodni gospodar« v Ljubljani.
Upravni odbor je sestavljen iz 5 zadružnikov.
Za zadrugo se podpisuje tako, da se pod njeno firmo lastnoročno podpišeta po dva člana upravnega odbora, od katerih sme enega nadomeščati v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Okrožno kot trg. sodišče v Celju, odd. I., dne 25. aprila 1939.
Zadr 1 329/57.
*
556.
Sedež: Žiri.
Dan vpisa: 25. aprila 1939.
Besedilo: Mlekarska zadruga v Žireh, registrovana zadruga z omejeno zavpzo.
Na občnem zboru dne 12. marca 1939. so bila sprejeta nova pravila v smislu zakona o gospodarskih zadrugah z dne
11.	9. 1937.
Besedilo zadruge odslej: Mlekarska zadruga z omejenim jamstvom v Žireh.
Upravni odbor je sestavljen iz osmih zadružnikov in se voli za dobo treh let.
Vsako leto izstopi tretjina članov upravnega odbora.
Zadrugo zastopa upravni odbor.
Za zadrugo se podpisuje lako, da se pod besedilo firme svojeročno podpišeta dva člana upravnega odbora ali pa en član upravnega odbora in en v to pooblaščeni uslužbenec zadruge.
Zadruga je osnovana za nedoločen čas.
Zadruga ima namen, pospeševati koristi svojih zadružnikov s tem, da:
1. prevzema od njih mleko in ga predeluje; mleko sprejema po pravilniku za dobavljanje mleka in ga plačuje po kakovosti;
2. vnovčuje od zadružnikov prevzeto mleko oziroma iz tega mleka napravljene mlečne izdelke;
3. nabavlja po potrebi za svoje zadružnike gospodarske in konsumne potrebščine, zlasti krmila. Vnovčuje pridelke in proizvode svojih članov.
Od članov prevzeto mleko vnovčuje in predeluje na njih račun ter ga plačuje po izvršeni prodaji po odbitku stroškov.
Poslovni delež, znaša din 50'—. ki se mora plačati takoj ob pristopu ali pa v obrokih.
Vsak zadružnik jamči z vpisanimi deleži in še z njihovim trikratnim zneskom.
Zadruga objavlja skupščinske sklepe in druge svoje priobčitve na razglasni
deski v svoji poslovalnici, po potrebi pa jih sme objavljati še na drug način. Vabila na skupščine mora poleg tega objavljati tudi z vabili.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 22. aprila 1939.
Zadr. I 109/6.
Izbrisala se je nastopna zadruga:
557.
Sedež: Boh. Bela.
Dan izbrisa: 3. aprila 1939.
Besedilo: Gospodarska zadruga na Boh. Beli, reg. zadruga z omejeno zavezo.
Zaradi končane likvidacije.
Okrožno kot trg. sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 1. aprila 1939.
Zadr. XI 61/3.
Konkurzni razglasi
558.	1629
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Menarda Luke, trgovca v Ljubljani, Dalmatinova 10, registrovanega pod firmo Luka Menard, import čaja, v Ljubljani.
Konkurzni sodnik: Žigon Alojzij, sodnik okrožnega sodišča v Ljubljani.
Upravnik mase: dr. Žirovnik Janko, adv. v Ljubljani.
Oglasitveni rok do 10. junija 1939. Ugotovitveni narok pri podpisanem sodišču dne 21. junija 1939. ob 11. uri v sobi št. 120.
Okrožno sodišče v Ljubljani, odd. III.,
dne 22. maja 1939.
St 5/39-3.
Razglasi raznih uradov in oblastev
V. št. 26305/39.	1631
Predmet: Obnova fasade, Mestni trg št. 2 in št. 27.
Razglas.
Mestna občina ljubljanska razpisuje v skrajšanem roku II. ofertno licitacijo zidarskega dela za obnovo fasade magi-stratnega poslopja na Mestnem trgu št. 2 in št. 27.
Ponudbe je vložiti v oddelku V. mestnega poglavarstva v Ljubljani, Beethovnova ulica št. 7/1, v sobi št. 21, do dne
5.	junija t. 1. do 11. ure dopoldne.
Ponudbeni pripomočki in pojasnila se dobe v gori navedenem uradu ob običajnih uradnih urah.
Mestno poglavarstvo Ljubljana dne 23. maja 1939.
Predsednik:
Dr. J. Adlešič s. r.
No. 1116/1.	1610
Razpis.
Občina Domžale, srez kamniški, razpisuje pragmatično mesto
občinskega tajnika.
Šolska izobrazba: 8 razredov gimnazije z maturo ali njej enaka strokovna šola.
Pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v 30 dneh po objavi tega razpisa v »Službenem listu« pri tej občini.
Občina Domžale dne 23. maja 1939.
Narodna banka 1630 kraljevine Jugoslavije
Stanje 22. maja 1939.
Aktiva.	dinarjev
Podloga ... 1.917,897.245-89 (+	275.507-58)
Devize, ki niso v podlogi 478,207.418-93 +41,564 059-80) Kovani denar 309,605 594’25 (+ 7,453.074-—) Posojila . . . 1.819,171.609-78 (—52.896.050-05) Vrednostni
papirji . . . 283,298.830'95 Prejšnji predjemi
državi . 1.629,367.627-13 (+	231.91666)
Začasni pred |emi gl.
drž blaga mi 600/KX).()00-—
Vrednosti rezerva fonda 239,363.94283 Vrednosti ostalih fondov ........ 37,632.310-05
Nepremičnine ......... 191.187.336-07 (+	229.521-04)
Razna aktiva 2.095,078.057-25 +	7,009.476‘69)
9.605,809.9 3*13 Pasiva.	dinarjev
Kapital . . . 180.u00.000--Rezervni
fond . .	239,963.483-58
Ostali fondi 39.433 956-72 Bankovci v
obtoku	7.112,405.100-—(- 161,910.500-—)
Obveze na
pokaz	1.740.876 566'56( +150.891.916-77)
Obveze z rokom ....	30.000.000-—
Razna pasiva 263,130.866-27 + 14,886.088 95) 9.605.809.973-13
Obtok in obveze .... 8.853,281.666-56 Celotnokritje .... 27-83°/,
Kritje v zlatu .... 27'68 °/,
Obrestna mera:
po eskomptu.......................
po zastavah: na zlato in varante . a , , na vrednostne papirje . . ,
*
St. 22/St/39.
Razglas.
Občina Št. Vid n/Ljubljano razpisuje za oddajo nadaljevalnih del za adaptacijo občinske ubožnice v Stanežičah javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 10. junija 1939. v pisarni občine St. Vid n/Ljubljano, in sicer: za zidarska, težaška, betonska in že-lezobetonska dela za skupno proračunsko vsoto din 83.061'—.
Pojasnila in ponudbene pripomočke, kakor tudi nadrobna navodila dobe interesenti proti plačilu napravnih stroškov pri občinskem uradu med uradnimi urami, kjer je do dneva licitacije vlagati pismene zapečatene ponudbe.
Ce bi se prve licitacije ne udeležilo zadostno število ponudnikov, se bo ta vršila ponovno dne 20. junija 1939.
Skrajšan rok za oddajo del je dovolilo sresko načelstvo v Ljubljani. Ponudniki morajo položiti 10 %no
T. No. 858/1—1939.	1602—3—1
Razglas.
o prvi javni pismeni licitaciji za vzdrževalna dela in gradnje na državnih cestah št. 17 in 47, ki se bo vršila dne 12. junija 1939. ob 11. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru, in sicer za sledeča dela in dobave:
. a) na državni cesti št. 17:
Proračunska vsota Kavcija
1. Dobava hrastovega lesa za most	čez Dravo v Ptuju dln	dln
v km 23.660	72.485'-	8.000'—
2. Poplava železne konstrukcije mostu čez Dravo v Ptuju
v km 23.660	43.865'—	5.000'—
3. Poprava mostu čez Dravo v Ptuju v km 23.660, tesarska, zidarska in pleskarska dela	85.180'—	9.000'—
b) na državni cesti št. 47:
4. Poprava treh	lesenih mostov:
v	km	94.125	22.293'60
v	km	94.315	56.047'23
v	km	96.642	17.371'80
Skupaj vsi trije mostovi	95.712'63	10.000'—
5. Naprava železobetonske ograje od km 99.105 do 99.220 11.877'—	2.000'—
6. Pleskanje zapornice in znakov	1.400'—	200'—
Kavcije se polagajo do 10. ure na dan licitacije pri davčni upravi v Mariboru za okolico oziroma v gotovini pri Državni hipotekarni banki, podružnici v Ljubljani.
Pismene ponudbe je vložiti za vsako delo ali dobave 1. do 6. posebej. Načrti, proračuni in pogoji so na vpogled pri tehničnem razdelku v Mariboru. Nadrobni razglas glej na uradni deski kralj, banske uprave in tehničnih razdelkov.
Sresko načelstvo Maribor, levi breg, tehnični razdelek, dne 22. maja 1939.
. . . 5%
• § • 5% . . . 6%
1622
kavcijo na dan licitacije, najkasneje pa do 10. ure pri omenjenem uradu.
Občina Št. Vid n/Ljubljano dne 24. maja 1939.
*
Št. 377.	1623
Natečaj.
Državna šola za zaščitne sestre v Ljubljani razpisuje natečaj za sprejem gojenk v prvi letnik. Šola je triletna. V prvem letu je pripravljalni tečaj, ki traja pet mesecev. Vse gojenke stanujejo v šolskem internatu.
Pogoji za sprejem so: starost od dovršenega 18. do 24. leta; državljanstvo kraljevine Jugoslavije; znanje drž. jezika v govoru in pisavi; z uspehom dovršena nižja srednja ali meščanska šola, prednost imajo abitu-rientke gimnazije ali učiteljišča;
popolno duševno in telesno zdravje (zdravstveno stanje ugotovi zdravniška komisija v šoli za zaščitne sestre pred odločanjem o prošnjah); nravstvena neoporečnost.
Oskrbnina znaša mesečno din 500'—. Pridnim, a revnim gojenkam se po poskusni dobi oskrbnina po možnosti zniža. Ob vstopu v šolo morajo gojenke založiti din 1.200'— za nabavo unif. obleke.
Pravilno opremljeni in kolkovani prošnji za sprejem je priložiti naslednje dokumente:
1. rojstni in krstni list,
2. domovnico,
3. zadnje šolsko in maturitetno spričevalo;
4. nravstveno spričevalo,
5. potrdilo občine, s čim se je prosilka bavila, odkar je zapustila šolo,
6. kratek popis življenja.
Rok za vlaganje prošenj preteče z
10.	julijem 1939. Prošnje je vložiti na naslov: Državna šola za zaščitne sestre, Ljubljana, Tyrševa cesta 25/1 (vhod Dvoržakova 3).
Ljubljana dne 24. maja 1939.
V.	d. upravnika šole:
Češarek Marija s. r.
•j;
Br. 22.054/1939.	# #	1612
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje rudnika održače kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Nišu na dan 15. juna 1939. godine u 11 sati prvu javnu ofer-talnu lieitaeiju za izdavanjc radova za izgradnju gravitacionog vodovoda sa izvora u Knez Selu, sreza niškog do novogradnje sanatorijuma Središnjeg ureda za osiguranje radnika.
Sve potrebne upute, kao i podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti dnevno kod Tehničkog otseka Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu ili kod Okružnog ureda za osiguranje radnika u Nišu za vreme uredov-nih sati.
Zagreb, maja 1939.
Središnji ured za osiguranje radnika u Zagrebu.
•j*
Br. 19.081-1939.	1613
Oglas licitacije.
Središnji ured za osiguranje radnika održače u uredskim prostorijama, Mi-
hanovičeva ul. 3, na dan 15. juna 1939 u 11 sati prvu javnu ofertalnu lieitaeiju za izdavanje sveukupnih gradjevinskih i zanatskih radova novogradnje klaoni-ce, gnojišta i popravak župne crkve le-čilišta Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Klenovniku.
Licitiraju se i izdače se svi gradjevni i zanatlijski radovi zajedno.
Ponude se imadu predati najkasnije do tog roka u zapečačenom omotu sa oznakom: »Ponuda radova za novo-gradnju klaonice lečilišta Klenovnik«.
Zajedno sa ponudom imade se položiti kaucija prema odredbama uslova licitacije. Brzojavne, zakašnjele ili ne-propisno sastavljene ponude neče se uzeti u obzir.
Podloge za sastavljanje ponude mogu se dobiti u Tehničkom otsjeku Središnjeg ureda za osiguranje radnika u Zagrebu za vrijeme uredovnih sati, uz naplatu od Din 50'—.
U Zagrebu, dne 23. maja 1939. Središnji ured za osiguranje radnika.
St. 895/39.	1611
Objava.
Gospod dr. Jarc France, advokat v Kranju, se je dne 16. maja 1939. preselil s svojo pisarno v Ribnico.
Za prevzemnika njegove pisarne je bil imenovan g. dr. Vilfan Jože, advokat v Kranju.
V Ljubljani dne 23. maja 1939.
Za odbor Advokatske komore v Ljubljani predsednik:
Dr. Žirovnik Janko s. r.
Razne objave
1626
Vabilo na 65. redni občni zbor,
ki ga bo imela
Prekmurska banka d. d., prej Muraszombati Takarekpenztar
v Murski Soboti
dne 15. junija 1939. ob 14. uri v poslovnih prostorih zavoda.
Dnevni red:
1. Ugotovitev sklepčnosti.
2. Imenovanje zapisnikarja in dveh overovateljev zapisnika.
3. Poročila upravnega in nadzorstvenega sveta.
4. Odobritev zaključnih računov poslovnega leta 1938. ter podelitev raz-rešnice upravnemu in nadzorstvenemu svetu.
5. Sklepanje o uporabi čistega dobička.
6. Odobritev proračuna osebnih in stvarnih izdatkov po čl. 29. uredbe o zaščiti denarnih zavodov in njihovih upnikov.
7. Slučajnosti.
§ 29. družbenih pravil:
Na občnem zboru ima vsak imetnik na imetnika se glaseče delnice za vsako delnico en glas.
Glasovati pa sme le oni delničar, ki v zadnjih osmih dneh pred občnim zbo-
rom in do otvoritve tega položi svoje delnice pri družbini blagajni in se na občnem zboru izkaže s priznanico o pologu.
Priznavajo se samo pooblastila, ki so natisnjena na drugi strani priznanice in ki jih je svojeročno podpisal dotični delničar poOblastitelj.
Murska Sobota dne 25. maja 1939.
Upravni svet.
H*
St. 35 ex 1939.	1581—3—2
Objava.
Kmetijska nabavna in prodajna r. zadruga z o. j. pri Sv. Lenartu v Slov. gor. je na svoji izredni skupščini dne 26. 3. 1939. sprejela nova pravila, po katerih se bo znižal znesek deleža od 100'— na 25'— din. Zadruga bo tudi spremenila ime in se bo imenovala: Kmetijska blagovna zadruga z omejenim jamstvom pri Sv. Lenartu v Slov. gor.
Zadruga bo svojim upnikom, ki bi ne privolili v to spremembo pravil, na njihovo zahtevo izplačala ali zavarovala vse njihove terjatve, ki obstoje na dan tretjega razglasa prednje objave, če prijavijo svoj zahtevek v treh mesecih po tem dnevu. Za upnike, ki tega ne bodo storili, se bo smatralo, da privoljujejo v spremembo pravil.
Kmetijska nabavna in prodajna r. zadruga z o. j. pri Sv. Lenartu v Slovenskih goricah dne 10. aprila 1939.
•J;
1621-2-1 Poziv upnikom.
Kmetska gospodarska zadruga na Vinici, r. z. z o. z. je stopila z dnem
2.	aprila 1939. v likvidacijo. Upniki se pozivajo, da prijavijo svoje terjatve do 31. maja 1939.
Likvidatorja:
Kajin Jože s. r.	Sutej	Alojz	s.	r.
*
1555-3-3
Poziv upnikom.
Upniki Nabavljalne zadruge tekstilnih uslužbencev v Pobrežju pri Mariboru v likvidaciji se pozivajo, naj priglase po § 67. z. z. morebitne terjatve podpisanemu likvidatorju do 1. novembra
1939.,	ker se je zadruga razdružila in prešla v likvidacijo.
Pobrežje pri Mariboru dne 12. maja 1939.
Partl Andrej s. r.,
likvidator.
r	*
1620
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo (evid. št. tablice 148.478) in jo proglašam za neveljavno.
Lančaj Jurij s. r.,
Sotina 112.
*
1624
Objava.
Izgubil sem prometno knjižico za kolo št. 147562, izdano od sreskega načelstva
Murska Sobota, in jo s tem proglašam za neveljavno.
Benko Josip ml. s. r.,
Murska Sobota.
*
Objava.
1003
Izgubil sem šofersko legitimacijo št. 932-2/1-35 in jo proglašam za neveljavno.
Majerhold Anton s. r.,
Mozirje.
*
Objava.
1628
Izgubil sem prometno knjižico za bi-cikel, izdano od sreskega načelstva v Murski Soboti pod št. 148.808 ter jo proglašam za neveljavno.
Škerlak Josip s. r., Domanjšovci št. 81.
*
1604
Objava.
Izgubil sem evid. tablico št. 1606 za motorno kolo in jo proglašam za neveljavno.
Šubelj Ivan s. r.,
Črnuče 13.
1601
Kranjska industrijska družba, Ljubljana.
Bilanca premoženja dne 31. dec. 1938.
Aktiva: Posestvo, stavbe, stroji in obratovalne naprave din 165,343.081'37; rudarska posest din 464.640'—; surovine in zaloge din 60,349.62978; blagajna in efekti din 1,916.418'35; dolžniki in imovina pri bankah din 49,074.052'91; skupaj din 277,147.822'41.
Pasiva: Delniška glavnica (600.000 delnic po din 150'— nom. vrednosti) din 90,000.000'—; rezerve 25,006.00175; upniki din 148,369.94579; račun dobička in izgube: prenos iz prejšnjega leta din 282.755'12, preostanek iz tekočega leta din 13,489.11975, vsega dinarjev 13,771.874'87; skupaj din 277,147.822'41.
Račun dobička in izgube dne 31. decembra 1938.
Dati: Davki, doklade in zavarovanja din 59,843.733'63; splošna režija din 21,031.358'03; pasivne obresti .dinarjev 12,959.820'54; odpisi din 45,260.73073; izguba na računu dvomljivih terjatev din 2,260.662'45; dobiček. kot saldo din 13,771.874'87; skupaj 155,128.1S0'25 dinarjev.
1 Imeti: Prenos iz prejšnjega leta din 282.755'12; donos obratov ter gozdnega in zemljiškega posestva dinarjev 154,845.42513; skupaj 155,128.180'25 dinarjev.	______
Računski zaključek za poslovno dobo od 1. julija 1937. do 31. decembra 193S. je odobrila glavna skupščina delničarjev dne 12. maja 1939.
Po sklepu te glavne skupščine se na delniško glavnico din 90,000.000'— razdeli dividenda v izmeri 5% na leto. Na vsako delnico nom. vrednosti din 150'— se izplača za označeno poslovno dobo dividenda v znesku din 11'25. Pri izplačilu se odtegne zakoniti davek.
Dividenda se izplača na kupon 7 za poslovno leto 1937./38., ki velja po § 35. spremenjenih pravil za poslovno dobo od 1. julija 1937. do 31. decembra 1938.
Kuponi naj se predložijo v izplačilo pri blagajni Kranjske industrijske družbe na Jesenicah ali pri Kreditnem zavodu za trgovino in industrijo v Ljubljani.
Obenem s kuponom 7 naj se za delnice št. 1 do 300.000 ravno tam izroče tudi kuponi 1 do 6, za delnice št. 300.001 do 600.000 pa kupona 5 in 6.
Upravni svet.
MESTNA HRANILNICA V MARIBORU
Aktiva	Bilanca	za	leto	1938.	Pasiva
1. Upravno imetje Račun posojil: a)	hipotekarnih 	 b)	občinskih	din 45,078.987'— 1.579.777'92	din 46,658.764'92	1. Upravno imetje Račun hranilnih vlog: a)	na knjižice b)	v tekočem računu ....	din 65,028.146'32 26,277.957'—	din Sl ,306.103'32
Račun obresti: a)	zaostale hipotekarnih posojil 	 b)	zaostale občinskih posojil .	2,838.G79'— 103.032'—	2,961.711'—	Račun obresti: a)	predplačane hipotekarnih posojil	 b)	predplačane občinskih po-	106.722'22	123.321'18
Račun vrednostnih papirjev . .		5,326.369'50	sojil . . , . . . ■ >	10.598'96	
Račun tekoči (debitorji) . . , Račun naložb (debitorji) . . .		24,467.696‘51 5,272.551'98	Račun prehodni: viseča vplačila		51.390'13
Račun inventarja Račun nepremičnin: stavbe in zemljišča . . , . Račun predujmov: izplačani	» • y Račun blagajne: gotovina konec leta ....		330.820'— 3,612.410'61 22.250'— 828.240,11			
Skupaj . . .		91,480.814'63	Skupaj . . .		91,480.814'63
•					
2. Pokojninski sklad Račun naložbe: lastna vloga		din	din 380.628'83	2. Pokojninski sklad Račun glavnice: čisto imetje		din	din 380.628'83
Skupaj . . .		380.628'85	Skupaj . . .		380.628'85
Po členu 29. pravil Mestne	hranilnice v	Mariboru	V Mariboru dne 31. de	' e m b ra 1938.	
je od mestnega sveta mariborskega dne 5. maja 1939. imenovani pregledni odbor pregledal letni obračun za poslovno leto 1938. in ga našel v redu.
Maribor dne 10. maja 1939.
Jos. Loos s. r.	Drago	Roglič	s. r.
Franjo Žebot s. r.
člani preglednega odbora.
Za knjigovodstvo: Drftg0 Kocmut s
ravnatelj.
Predstoječo bilanco za poslovno leto 1938. je v plenarni seji dne 19. maja 1939. odobril in potrdil
Maribor dne 19. maja 1939.
Franjo Bureš s. r., Franc Hrastelj s. r.,
predsednik.	predsednik	ravnateljstva.
Konrad Vasic s. r.,
kontrolor.
upravni odbor.
Izdaja kraljevska banska uprava dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. f liska la zalaga Tiskarna Alerkur v Ljubljani, njen predstavnik: O, Mikalek v Ljubljani,