PODAR
Izhaja vsako sredo. Cene: Letno Din 32.—, polletno Din 16.—, četrtletno Din 9.—, inozemstvo Din 64.—. Pojštno-čekovni rač. 10.603.
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 6113.
Con« linratom: cela straM Din 2000.—, pot strani Din 1006.-^. četrt strani Din 500.—, strani Din 250.—, */« strani Din 125.-!. Mah oglasi vsaka beseda Din 1.20.
Izgubljena domovina^.
Nemški Schulverein Siidmark — v nekdanji državi dve ločeni organizaciji za zatiranje slovenstva, sedaj spojeni v eno — je nedavno priredil v Gradcu razstavo »nemškega obmejnega ozemlja«. V tej razstavi je bil poseben oddelek z napisom »Izgubljena domovina«. Ta oddelek je bil namenjen »naši nepozabni Spodnji Štajerski, tisti lepi, bogati zemlji, ki je bila Nemcem ugrabljena proti vsemu pravu«. Tako so o priliki te razstave pisali nemški avstrijski listi. Na steni v razstavnem prostoru so bili razobešeni grbi izgubljenih mest in trgov ter zastave prepovedanih nemških društev. Bili so razstavljeni v modelih dragoceni spomini na ta svojsko lepi del Štajerske: viničarska hiša, klopotec itd. Kartopisno je bila predočena moč sedanjega nemštva v tej pokrajini.
»Izgubljena domovina«: to je izraz in dokaz nepoboljšljive grabežljivosti nacionalnega nemštva. Spodnja Štajerska je od pamtiveka — vsaj od 6. stoletja — slovenska zemlja, ki ni nikdar bila nemška. Slovenci so jo obljudili, jo obdelovali v naporu in znoju, ter jo branili zoper Mongole in Turke in druge sovražnike. S slovenstvom je ta zemlja vzrastla v enoto: zemlja je kakor telo, slovenstvo pa mu je duša. Nemci te zemlje niso nikdar imeli ter ji tudi nikdar niso ničesar dali, zato na njej nimajo ničesar iskati. Če je na Štajerskem kaj izgubljene domovine, je nekdaj bila slovenska, ki se je nasilno ponemčila. Prava jezikovna meja med nemštvom in slovenstvom na Štajerskem teče veliko bolj proti severu, kot teče sedaj državna meja Jugoslavije. O tem, da so Slovenci nekdaj bili naseljeni celo po Srednjem Štajerskem z Gradcem vred, ki je slovenskega izvora, in na Gornjem Štajerskem, ni treba podrobnejše govoriti, ker o tem govori zgodovina, ki jasno spričuje, da je nemšika kolonizacija na Štajerskem ugrabila bolj redko naseljenemu slovenstvu v zgornjem in srednjem delu te dežele njegovo nekdanjo domovino.
Politično geslo o »izgubljeni domovini« je, v kolikor se nanaša na Spodnje Štajersko, v nemških ustih ogromna zgodovinska laž, ki naj služi kot sredstvo za grabežljiva nemško-nacio-nalna stremljenja po tej zemlji. To pesem pojejo med avstrijskimi Nemci nemška obrambna društva, :ijim na čelu nemški Schulverein Siidmark. ¡To je tista pesem, koje besede in zvoki
izvabljajo ljudem denar iz žepa, da se z njim napolni Schulverein-Sudmarki-na blagajna. S pesmijo o »izgubljeni domovini« naj bi se med nemškim ljudstvom, in zlasti med njegovimi brambnimi sloji vzbudilo ter vzdrževalo razpoloženje, ki naj bi pospeševalo uresničenje osvajalnih in razširje-valnih teženj nemškega nacionalizma. Da bi tem svojim težnjam pred svetom dali nekako opravičbo ter hkrati v njih utrdili z duhom narodnostne zagrizenosti prepojene elemente, prirejajo Schulverein-Sudmarkini krogi »stvarno-znanstvena« predavanja o nemško-slovenskem mejnem ozemlju.
Takšno predavanje je bilo nedavno v Gradcu. Po poročilu nemških avstrijskih listov je govornik bistveno sledeče izvajal: V nemško-slovenskem mejnem ozemlju, ki ga tvorita najjuž-no-vzhodnejši marki Spodnje-Štajer-sko in Spodnje Koroško, stanujejo tri skupine ljudi: 1. Nemci, 2. vindišarji, Id. pripadajo nemškemu kulturnemu krogu, in 3. nacionalni Slovenci. Vindišarji so mešanica, ki se je razvila tekom tisočletnega skupnega bivanja z Nemci. (V resnici ni nobenih vindišar-jev, ni nobene nacionalne mešanice, marveč so to čistokrvni Slovenci, ki so postali renegati in odpadniki ter jih je naše ljudstvo samo imenovalo ter jih imenuje nemškutarje). Koroška je s plebiscitom leta 1920 rešila enotnost dežele. Spodnja Štajerska pa je bila brez vprašanja izročena jugoslovanski državi. Nova štajerska meja je zemljepisno, gospodarsko, kulturno in jezikovno neprimerna in nenaravna. Kot državna meja bi bila možna črta Vitanje, ki so jo Nemci postavili kot zahtevo na mirovni konferenci!
Nemška manjšina na Spodnjem Štajerskem stanuje večinoma po mestih in trgih, Nemci pa so tudi kot kmetovalci skozi stoletja tukaj avtohtoni = prvotno naseljeni. (Kje neki? Kvečjemu v ponemčeni Apaški kotlini.) Ta manjšina je tlačena od nacionalno- slovenskih voditeljev. Dočim je bilo leta 1910 v teh krajih uradno naštetih 106
tisoč Nemcev, so jih leta 1921 in 1931 našteli 11.000 po materinem jeziku, od-> nosno 7400 po ljudski pripadnosti* Nemške šole nekdanje države (v resnici ponemčevalnice slovenskih otrok) so uničene, zasebne nemške šole niso dovoljene, le nekaj vzporednih nemških razredov obstoja na državnih šolah. Nemška društva so prepovedana, kdor prepeva nemške pesmi, se preganja in kaznuje. Kako pa gre Slovencem na Koroškem? Slovenska manjšina na Koroškem uživa najširšo svobodo, politično svobodo, prosvetno svobodo in svobodo na področju gospodarskega združevanja. Prosvetna svoboda je tako velika, da je Slovencem bila celo ponujena kulturna avtonomija, ki pa so jo odklonili, ker so hoteli dobiti oblast nad državnimi dvojezičnimi šolami in s tem tudi nad deželi zvestimi vindišarji, ki prostovoljno pripadajo nemškemu kulturnemu krogu.
Ta izvajanja Schulverein-Sudmarki-nega »znanstvenika« v Gradcu so ne samo nestvarna, marveč tudi zavestno neresnična, to je: lažnjiva. Laž je, kar je povedano o pritisku nacionalnega slovenstva na nemško manjšino. Ta manjšina uživa več pravic, nego ji pripadajo. Šol imajo Nemci toliko, da jih s svojimi otroci niti napolniti ne morejo. Da bi pa tudi še v naši državi ponemčevali slovenske otroke, kakor so t- delali v nekdanji državi, tega jim nikdar ne bomo dovolili. Če smo se nekdaj odločno borili zoper nemškuta-rijo, jo sedaj tem bolj odklanjamo. Poskus nemškonacionalnih zagrizencev, opravičiti nemškutarijo z iznajdbo vin-diš^rstva, je neumen in obenem hudoben ter kaže iznajditelje v pravi luči. Vprav tako velika je laž o narodno-manjšinskih pravicah koroških Slovencev. Kakšne pravice uživajo ti Slovenci, dokazuje dejstvo, da nimajo niti ene slovenske šole. In kakšno neomejeno kulturno svobodo imajo, dokazuje v najnovejšem času prepoved slovenskih pevskih prireditev na Koroškem. Nemškonacionalni prenapet-neži in krivični pohlepniki torej spremljajo pesem o »izgubljeni domovini« z lažnjivo muziko. ,
V NAŠI DRŽAVI. Pruski ministrski predsednik G5-riiig je posetil dne 17, t; m. našega zu-
nanjega ministra Jevtiča v Beogradu. Iz Beograda se je odpeljal v letalu v grško prestolico v Atene in na povrat-ku se oglasi tudi v Bukarešti.
Naš zunanji minister bo obiskal Pariz. Listi poročajo, da bo jugoslovanski zunanji minister Jevtič dne 12. in 13. junija posetil francosko vlado. Za
Za spomladansko zdravljenje
čiščenje krvi in pri slabi prebavi uporabljajte znani PLANINSA
ČAJ BAHOVEC. Pristen je le, če nosi:
1. zaščitni žig, — 2. ime proizvajalca: Apoteka M. B a h o-vec, Ljubljana, — 3. paket mora biti vezan in plombiran.
Torej za spomladansko zdravljenje samo pravi:
PLANINHA-ČAJ-BAHOVEC iz Ljubljane.
svojega bivanja v Parizu bo gost francoske vlade ter bo imel pri tej priliki važne razgovore s predsednikom francoske vlade Doumergueom in s francoskim zunanjim ministrom Barthou-jem. Listi poročajo obenem, da bode francoski zunanji minister Barthou vrnil poset jugoslovanski vladi meseca septembra t. 1.
Naši poslanci ic senatorji so obiskali v minulem tednu Dalmacijo in na ladji »Prestolonaslednik Peter« otok Krf, kjer so ganljivo počastili številne junake, ki so padli med svetovno vojno za slavo in veličino Jugoslavije.
V BRUSIH DRŽAVAH.
Kriza bolgarske vlade, Mušanova vlada je odstopila, a je kralj Boris poveril nalogo za sestavo nove vlade zopet Mušanovu.
Prepoved izvoza žita iz Madžarske. Zadnjič smo poročali, da sta prepovedali radi suše izvoz žita Bolgarija ter Romunija. Omenjenima državama se je pridružila dne 17. t. m. še Madžarska, ki se sklicuje na sušo in izjavlja v izvozni prepovedi, da bo takoj ukinjena, kakor hitro se bodo zboljšale vremenske razmere. Na borzi se je podražila madžarska pšenica za 80 filir-jev za meterski stot.
Razorožiivena pogajanja zopet odej odena. Glavni odbor razorožitve ne konference v Ženevi se bo sestal dne 29. t. m. samo k ugotovitvi neuspeha dosedanjih razorožitvenih pogajanj. Predsednik razorožitvene konference Anglež Henderson bode nato bržkone predložil svetu Društva narodov poročilo, v katerem bo obrazložil vzroke tega neuspeha. V načelu so se vse vele-ile izrekle za odgoditev razorožitvene konference, podrobnosti pa še niso določene. Odgoditev razorožitvene konference smatrajo zastopniki velesil kot
Kulturni boj v Nemčiji. Baron Papen, prej član katoliškega centra, zdaj pod-kancler v Hitlerjevi vladi, se smatra za poklicanega, da v svojih govorih in spisih brani ne katolicizem pred hitleriz-mom, marveč hitlerizem pred katoliško javnostjo. Kulturnega boja v Nemčiji baje ni, vrši se samo »prilagoditev ter razmejitev« med obema silama: med državo in cerkvijo. Kako pa se vrši ta »prilagoditev in razmejitev«, dokazujejo dejstva. Od Hitlerja postavljeni voditelj delovne fronte dr. Ley je odredil, da se morajo vsa konfesionelna pomočniška in delavska društva izključiti iz
edino mogočo rešitev iz sedanjih tež-koč, ker se bo Te na ta način mogla ohraniti možnost za sklicanje nove konference. Druga razorožitvena konferenca naj bi se sklicala šele tedaj, ko bi se izboljšale okoliščine za pogajanja. Odgoditev konference bo pomenila tudi konec predsedstva Henderso-na, ker bodo sedanja razorožitvena pogajanja bržkone proglašena kot neuspela in ponesrečena. V razorožitvenem odboru sveta Društva narodov, ki mu bo prepuščeno nadaljnje obravnavanje cele zadeve, bo predsedoval zastopnik kake druge vlade. Ker Henderson ni več član angleške vlade, tudi ne bo mogel priti v poštev kot predsednik razorožitvenega odbora.
Sestava nove poljske vlade. Zadnjič smo poročali, da je sestavil novo vlado na Poljskem Lev Kozlovski. Zamenjana sta samo dva ministra, kar pa ne pomeni izpremembe v zunanji in notrajni poljski politiki. Režim in njegove osnovne smernice ostanejo za sedaj tudi pod novo vlado nedotaknjene. Listi poudarjajo, da pomeni sestava nove vlade le osebne spremembe v poljskem kabinetu.
Protikorupcijski zakon je predložila eehoslovaška vlada senatu 15. maja. Gre za predlog zakona za pobijanje podkupovanja in goljufij pri oddajanju javnih dobav in del. Zakonski načrt vsebuje ostre kazenske določbe.za vsakršne nerednosti pri javnih dobavah ter predstavlja v tem pogledu poostritev tozadevnih določb splošnega kazenskega zakona. Obenem ureja tudi civilno-pravne posledice kaznivih dejanj pri javnih dobavah.
Trgovski primanjkljaj in nezaposlenost v Italiji. -Italijanska trgovinska bilanca izikazuje za letošnje prve štiri mesece 1 milijardo lir primanjkljaja. V Italiji imajo 995.000 nezaposlenih nameščencev in delavcev.
nemške delovne fronte. To pomenja, da morajo društva katoliških pomočnikov prenehati, drugače za njih člane ni mesta v delovni fronti, torej tudi ne dela in ne zaslužka. Koliko se takšna »prilagoditev« loči od boljševiškega načina? Še hujše ko stanovskim krščanskim organizacijam se godi katoliškim mladinskim organizacijam. Tukaj se vrši »prilagoditev« na najbolj nasilen način. Katoliški mladeniči ne morejo opraviti niti skupnega sv. obhajila v cerkvi, da bi ne bili s svojimi duhovniki vred izpostavljeni zasmehu in napadu. Hitlerjevska mladina jim trga s prs krščanska znamenja, jih telesno napada, razbija šipe na njihovih domovih ter povzroča požige po prostorih, kjer se ri)ira katoliška mladina. O »razmejitvi« med državo in cerkvijo zna
dovolj povedati katoliški škof v Wtirz-burgu, ki je moral pretrpeti večkratne surove napade narodnih socialistov na svojo osebo in svoje stanovanje. Katoliško ljudstvo je gledalo brez moči, ko je surova druhal vdrla v škofovo palačo, razbila šipe, potrla vrata ter spravila škofovo življenje v največjo nevarnost. Ko je sv. Oče doznal za te napade, je po svojem tajniku za zunanje zadeve kardinalu Pacelliju sporočil \vurzbur-škemu škofu svoje obžalovanje radi napadov in sramotenj, ki jim je "bila izpostavljena njegova oseba in njegovo škofovsko dostojanstvo.
Ozdravljenje duš. O priliki velike prireditve na Dunaju v proslavo Don Bos-ka je imel govor predsednik avstrijske republike Miklas. Poudaril je, kako je božja previdnost poslala katoliški cerkvi v resnici modernega svetnika, ki je vsem zgled svetega življenja in apostolskega delovanja. Don Boskovo življenje in delovanje je prešinjala katoliška univerzalnost (vesoljnost). Ta je tudi našemu času potrebna, ker je danes bolj ko prej treba zajeti celega človeka v vseh njegovih življenjskih pogojih. Bolj ko prej gre v zasebnem in javnem življenju predvsem za kraljestvo duš, za ozdravljenje duš, kakor je rekel veliki avstrijski državnik (dr. Seipel). Poudarjam izrecno: tudi v javnem življenju. Samo če se posreči duše ozdraviti, se da zasnovati časna blaginja vsega ljudstva. Pisani zakoni, naj so še tako lepo sestavljene ustavne listine, ne zadostujejo. Vse je odvisno od duha, ki jih prešinja in ki se v njem izvršujejo. Samo znotraj pokristjanjeno ljudstvo bo tudi v državnem in družabnem življenju na svetu ustvarilo zopet boljše čase in trajno blaginjo. Naj nas ne vara zunanji videz. Bogu je za vse. Naj bi Bog našemu ljudstvu v njegovi stiski dal mnogo svetih mož in žena, ki naj bi ga vodile k večnemu cilju, pa tudi k zemeljski blaginji in zadovoljnosti.
Mučitelji duhovnikov. Boljševiška brezbožnost, ki je vodila uničevalno borbo zoper vsako vero, zlasti zoper, krščansko, si je izbrala duhovnike kot prve žrtve. Pretekli mesec je škof Slos-kan, po rodu Poljak, ki ga je samo posredovanje papeževo rešilo boljševiških zaporov in mučil, potoval preko Dunaja v Varšavo ter je povsod bil kot škof-spoznovalec sprejet z velikimi častmi. Na njegovem bledem in suhem obrazu je jasno in trajno zapisano trpljenje, ki ga je moral prestati. Ako bi ga ne bil rešil papež Pij XI., bi postal žrtev iste usode, ki je zadela druge duhovnike, ki jih preganja boljševiška sovražnost: telesna ali duševna smrt. Kar se poslednje tiče, se je pred nekaj časom v, javnosti doznalo ime ruskega duhovnika Trojgo, ki so ga tako mučili, da je naposled zblaznel. Ista usoda je sedaj zadela poljskega duhovnika Chomicza, ki je bil najbolj vnet duhovnik poljske kolonije na Ruskem. Brezbožniki niso mirovali, dokler ni prišel na Soloviezke otoke v ujetništvo, kjer je telesno in duševno trpel nepopisno. Meseca julija 1932 so ga poslali nazaj v Leningrad, kjer so ga zadržali v zaporu do 25. junija 1933. Prve 4 mesece mu ni bilo dovoljeno, da bi br 1 kakšno knjigo ali se
sprehajal na dvorišču ječe. Jesti so mu dali prav malo in še to je bilo neužitno. Docela neznosne pa so bile duševne muke, iki mu jih je povzročeval sovjetski komisar Panker, smrten sovražnik kristjanov. Cilj vsem tem mukam je bil pripraviti duhovnika ik odpadu od vere, da bi ga v javnosti navedli kot do-
Mesreče.
Tudi v mariborski okolici je začelo goreti. Preteklo nedeljo so kar trije požari nastali v mariborski okolici. Na nekdaj Golobovi sedaj Tomšičevi kmetiji v Počehovi je zgorela viničarija. Škode je okoli 20.000 Din. Isti večer je gorelo v Studencih pri posestniku Bla-žiču v Kralja Matjaža ulici. Okoli 11. ure ponoči so se splazili od zadaj v dvoriščno poslopje kurji tatovi, ki so podavili in zaklali več kokoši, in ko jih je neka stara ženica, ki stanuje v dotič-ni hiši, pregnala, je naenkrat začelo goreti in je pogorelo celo gospodarsko poslopje. Tat je iz maščevanja, da ni nugel odnesti kokoši, zažgal. Škode je okoli 5000 Din. V Vrtičah je zgorela viničarija Maksa Paskolo z večjo zalogo lepe ¡krme. Tu ni bilo nič zavarovano. Sumi se, da je zažgala hudobna roka. Viničarija je bila novo urejena. Pri Tomšiču in Blažiču je škoda približno krita z zavarovalnino.
Smrtna nesreča ob priliki šolskega izleta. Ob priliki majniškega šolskega izleta je smrtno ponesrečila v Logarski dolini Marženka Grossmann, dijakinja III. letnika učiteljišča v Mariboru. Mlado gospico je smrtno zadel pri fotografiranju v glavo hlod, katerega je nepredvidoma prinesla voda. Ob isti priliki je isto bruno zlomilo nogo dijakinji Mileni Kocuvan.
Požari na Ptujskem polju. Dne 15. t. m. proti večeru je oznanil ognjeni sij nad Ptujsko goro večji požar. Požar je zajel domačijo posestnika Šegu-le. V veliki nevarnosti sta bila cerkev in župnišče. Domačinom in gasilcem gre zasluga, da se požar ni razširil. Škoda znaša 60.000 Din, a seve ni krita z zavarovalnino. — Posestniku Juriju Fišerju v Sitežu je pogorela klet in znaša škoda 2000 Din. — V Preradu pri Sv. Lovrencu v Slov. gor. je zgorela posestniku Juriju Draksiču s slamo Ikrita ikoča. Deloma z zavarovalnino krita škoda je cenjena na 8000 Din.
Pes obgrizel fantka. V ptujsko bolnico so pripeljali lOletnega Ivana Ilab-janiča iz Leskovca v Halozah, ker ga je obgrizel nevarno po celem obrazu popadljiv pes.
Nesreča pri podiranju drevja. Ivan Lubec iz Grajene pri Ptuju je bil zaposlen pri podiranju drevja v gozdu. Po nesreči je padlo nanj drevo in mu je prizadjalo smrtno nevarne notrajne poškodbe.
Padel je po stopnicah in si zlomil tilnik. V Gaberju pri Celju je padel v noči po stopnicah in si je zlomil tilnik 381etni kleparski pomočnik Metod Tre-
kaz, kako boljševizem prodira tudi med duhovščino. Tako strašno je bilo to mučenje, da je ubogi duhovnik zblaznel. Ko so se pojavili pri njem pojavi blaznosti, so ga poslali v zbiralno taborišče, kjer je moral podirati drevesa. Še le ko je njegovo stanje postalo nevzdržno, so ga poslali v norišnico.
bičnik. Radi poškodbe je kmalu izdah-nil.
Razmesarjeno truplo na železniškem
tiru. Na železniškem tiru, ki vodi v karavanški predor za Jesenicami, so našli razmesarjeno truplo Franca Do-vžana, 201etnega delavca v tovarni na Javorniku. Lani je Francetova sestra smrtno ponesrečila z motornim kolesom.
Utonil pri kopanju. 191etni zidarski delavec Franc Povše iz Toplic pri Novem mestu je bil zaposlen pri zidanju novega doma v Radovičih. Radi izredno toplega dne se je podal fant v Kolpo kopat, kjer je -¿tonil.
Ogenj uničil pod. Dne 17. t. m. je začelo goreti v Potoku pri Šmartnem p. Šmarno goro na Kranjskem in je uničil ogenj pod posestniku Francu Ben-da. Gasilci so ogenj omejili, sicer bi bil pogorel velik del vasi.
Smrtna nesreča plezalca. Vladimir Erbežnik, 241etni radijski tehnik, se je odpeljal dne 17. t. m. na kolesu iz Ljubljane proti Šmarni gori. Kolo je pustil pri kmetu in se je spravil sam nad plezanje na strmi Turnec. Popoldne so ga že našli ljudje globoko pod Turn-cem s prebito lobanjo in z zlomljeno desno nogo. Smrtni padec je moral biti silovit, ker so se mu med padcem sezuli čevlji. Erbežniku je najbrže spodrsnilo na vsled deževja opolzki skali.
Železniška nesreča na Nemškem. Dne 16. maja opoldne se je pripetila na progi Bremen—Hannover železniška nesreča, iki je zahtevala 3 mrtve, 8 hudo in 25 lažje ranjenih. Smrtno so ponesrečili: strojevodja, kurjač in ženska snažilka. Brzovlak na omenjeni progi je vozil prenaglo preko mesta, katerega so popravljali. Lokomotiva in vsi vagoni so iztirili ter se prevrnili, 2 voza sta začela celo goreti, vendar so se rešili potniki iz njih še pravočasno.
Huda rudarska nesreča v Belgiji. Eksplozija jamskih plinov v belgijskem premogovniku v Lambrechiesu je zahtevala prvotno 50 smrtnih žrtev. Dne 17. maja se je pripetila istotam ponovna huda nesreča. Rešilno moštvo se je podalo v rov, da reši žrtve prve nesreče, a je nastala ponovna eksplozija in je bil takoj celi rov v objemu plamenov. Na mestu nesreče je bi-
Vs5, ki potujete,
ne pozabite na
novi vozni red!
Vozni red v lepi žepni izdaji stane samo 2 Din (po pošti je poslati naprej D 2.50 v znamkah). Preprodajalci dobijo primeren popust. Naročila sprejema:
TISKARNA SV. CIRILA, MARIBOR.
lo 20 oseb in so spraviM, na varno le nekaj hudo opečenih reševalcev, vendar je njihovo stanje zaradi opeklin brezupno. Samo dva člana reševalnega oddelka sta utekla z lažjimi opeklinami ter izjavila, da je ostalo v rovu zaprtih 15 do 20 mož in med temi tudi ravnatelj premogovnika in 4 inženerjL Da bi rešili v rovu zaprte še žive, ni nobenega «panja.
Eazne novice.
Čevljarji so hudi na cene izdelke tvrdke Bata. V Mariboru si je pred nedavnim spust" jezo nad podjetjem Bata brezposelni čevljar Ljuba Kukalj, rodom iz Šibenika. V izložbeno, 15.000 Din vredno šipo, je zagnal debel kamen, ki je razbil šipo. Mariborsko sodi Je je prisodilo razljutenemu napadalcu dne 16. t. m. 2 meseca strogega zapora, pogojno na 2 leti. Batina izložbena okna v Mariboru so že bila pred omenjenim slučajem predmet napada.
Čudo narave. Dostikrat narava na-pravlja čudne stvari, ki bi si jih človek ne mogel niti misliti. Tako je narava ustvarila to čudovitost, da se je neki gospodinji pri Sv. Venčeslu izvalilo pi-šče s štirimi nogami. Dasiravno ne hodi po vseh, vendar drugi rasteta in živita s piščancem, ki se veselo podi za muhami in raznim mrčesom po vrtu z drugimi vred.
Stalni zračni vlaki med Moskvo ter Krimom. V Moskvi so se vršili zadnje dni poskusi z zračnim motornim vlakom. Motorno letalo je vleklo za seboj 3—4 brezmotorna jadralna letala, ki so se odklopila nad mestom, kamor bi potovali potniki, in so pristanki uspeli. Poskusna vožnja zračnega motornega vlaka se je dobro obnesla in radi tega bodo uvedli ta promet na razdaljo Moskva—Krim.
Našega kmeta, steber gospodarstva naše države, je kriza najbolj prizadela. Cena kmečkim pridelkom je padla tako nizko, da mu ni plačan trud, ki ga je vložil v obdelavo zemlje, rejo živine in gozd. Delo kmeta je trdo. Pomagal si bo le na ta način, da racijonalizira svoje delo s tem, da se poslužuje strojev in novodobnega orodja, ki mu ob manjšem trudu in stroških omogoči večjo produkcijo. Našega kmečkega gospodarja je treba opozarjati na nove pridobitve na tem poprišču. Na letošnjem spomladanskem ljubljanskem velesejmu od 30. maja do 10. junija bodo razstavljeni najrazličnejši poljedelski stroji in orodje najnovejših konstrukcij. Stroji bodo v obratu, go-n.jeni z električno, parno, bencinsko in ročno silo. V interesu vsakega kmetskega gospodarja bo, da si ogleda to razstavo.
Sanatorij v Mariboru, Gosposka 49, tel. 23-58. zopet otvorjen. Prosta izbira zdravnikov. Cene zmerne. Vodja primarij dr. Cernič.	86?
Klobuke za birmanee in botre kupite najce nejše pri klobučarju Franc Berniku v Mari boru, Trg Svobode, med gradom in frančiš^ kansko cerkvijo.	407
Velika izbira manufakturnega blaga v ?r pinovem bazarju, Maribor, Vetrinjska ulica 15 Naši kupci dobe koledar »Slovenskega gospo darja«.
Obžalovanja vredni slučafi.
Žrtev tepeža. V Vurbergu pred krčmo je došlo med domačini do prepira ki se je razvil v splošen pretep. Jože! Fižolnik, 621etni delavec, zaposlen pri graščinski upravi, je dobil pri tej pri-
liki zabodljaj v glavo, da se je moral zateči v bolnico v Ptuju.
Prostovoljno v smrt. Iz velikega ba-jerja na Gvidi pri Trbovljah so potegnili žensko truplo, v kateri so prepoznali mladenko Milo Rehar iz Žabje vasi, ki si je izbrala prostovoljno smrt iz neznanega vzroka.
Roparski umor. Jurij Pohraški, bogat posestnik in živinski barantač iz Breznega ob Sotli, se je mudil na sejmu v Lembergu. Prodal je živine za kakih 20.000 Din in se je vračal na večer z drugimi sejmarji proti domu. Kake pol ure od doma se je ustavil v vi-notoču v Prišlinu. Tamkaj je popival z drugimi, dokler ga ni preobilna pijača premagala, da je zaspal. Po pripovedovanju lastnika vinotoča ga je ta zbudil krog druge ure popolnoči in se je Pohraški odpravil proti domu. Nedaleč od vinotoča ga je pa napadel neznanec iz zasede s sekiro. Med Pohra-skim in napadalcem se je razvil srdit boj na življenje ter smrt. Konečno je le uspelo tolovaju, da je udaril Pohra-čkega s sekiro po glavi, mu presekal lobanjo ter ranil možgane. Ko se je srnrtno ranieni ro zgrudil, mu je pri-zadjal morilec še zabodljaj z nožem, mu. .c icuparal suknjič in mu odvzel denar. Pohraški kot korenjak se je po izropanju najbrž zavedel, se zavlekel do bližnjega drevesa in obležal tamkaj nezavesten. Pri drevesu so ga našli drugo jutro, a je bil še živ kljub temu, da je imel po telesu sedem ran. Lobanja in ena roka sta bili presekani. Pod levo pazduho je imel vbod z nožem. Smrtnoranjenega ter razmesarjenega bo spravili v bližnjo Žurmanovo hišo, kjer je podlegel poškodbam. Pohraški Je bil dober gospodar ter znan kot živinski prekupec. Zapušča več otrok in med njimi dve poročeni hčerki. Preiskava o grdem in vse obsodbe vrednem eločinu je v polnem teku in bodo pravega krivca gotovo izsledili. Orožniki
so eno osebo že aretirali in jo predali v preiskovalni zapor v Pregrado na Hrvatskem.
Razpečevalci ponarejenih tisočakov pred sodiščem. Dne 16. maja se je vršila v Ljubljani obravnava radi razpeča-vanja ponarejenih tisočakov, za katero je vladalo v javnosti veliko zanimanje. Na zatožni klopi so bili: Tržačan Armido Basilisco, trgovec v Ljubljani; Albert Besednjak iz Trsta, samski trg. potnik v Ljubljani; Roman Golebiow-ski, rodom Poljak, oženjen in solastnik tvrdke »Jugoreklama« v Ljubljani; Baraga Ludvik, mehanik v Ljubljani, in Stanko Stupica, trgovec v Šmarju p. Jelšah. Obtožnica pravi, da je naročil Basilisco lani dne 20. avgusta za razširjanje od Gianuzzija v Trstu 100 komadov ponarejenih tisočakov proti zavezi, da mu plača za nje 15.000 Din in mu povrne potovalne stroške iz Trsta
v Ljubljano. Besednjak je od Basilisca prevzel 78 komadov ponarejencev ter jih izročil Golebiowskemu, iki je zanje zastavil svoj avtomobil, naikar sta oba, Besednjak in Golebiowski, v času od 1. septembra do 1L Oktobra 1933 štirikrat potovala v Zagreb, da bi jih tam spravila v promet. Golebiovvski je dalje obtoženemu Baragi izročil za pisalni stroj, vreden 3800 Din, Ht ponarejenih tisočakov. Baraga Ludvik je dne 3. oktobra v Ljubljani izročil Kreditnemu zavodu za trgovino in obrt dva taka falzifikata v plačilo neke obveznosti. Stupica pa je oddal od 8 falzifikatov, ki jih je prejel od Golebiowskega za 1000 Din in 700 lir, enega na pošti v. Šmarju pri Jelšah, drugega pri Hasel-bachu v Celju, tretjega pa pri tvrdki Kiffmann v Mariboru. Po dolgotrajnih govorih in dolgem posvetovanju je bila razglašena naslednja razsodba: Basi-
Dve angleški ladji (levo »Luimneach« in desno rušilec »Whirlwind«) trčili pri Darthmonthn in se težko poškodovali.
sta
Levo:
Iz bojev za osamosvojitev Arabije. --Čete korakajo iz glavnega mesta Je-mena. Spredaj jezdi na oslu poveljnik.
Desno:
Nemški balon »Bartsch v. Sigs-feld« je ponesrečil in sta se ubila v gondoli vodja balona in opazovalec.
Zahtevajta povsod
»Slov gospodarja«.
lisco Armido na 3 leta robije; Besednjak Albert na 3 leta robije; Golebiow-ski na 2^ leta; Baraga Ludvik na 8 mesecev strogega zapora; Stupica St. je bil oproščen. Obsojenim se je štel v kazen preiskovalni zapor.
Priprost ponarejevalec. Pred sodnim senatom v Ljubljani je dajal dne 15. t. m. odgovor radi potvorbe denarja Jan. Pirman iz Pirmanov pri Sv. Vidu nad Cerknico. Kot nadarjen in spreten risar se je lotil lani z najbolj enostavnimi pripomočki potvorbe tisočaka in stota-ka. Celo Narodna banka je izjavila o potvorbali, da jih je napravila v risanju vešča — vendar ne strokovnjaška roka. Janez je ponaredil dva tisočaka in en stotak ter se je podal lani dne 11. novembra s potvorbami v Ljubljano, da bi jih zamenjal ter predal prometu. Od nekega Bosanca je kupil malenkosti in te je plačal s ponarejenim stota-kom. Bosanec mu je dal nazaj 8 pravih lOdinarskih bankovcev. V delikatesni trgovini Javornik je hotel Janez plačati nekaj salame s potvorbo, a so jo prepoznali, poklicali stražnika in ta je Pirmana zasledoval, dokler ga ni prijel. Janezov denar sploh ni bil sposoben za promet in radi tega so ga obsodili le na 12 mesecev strogega zapora.
Obsodba nehvaležnega in surovega sina. Janez Meznarič, 291etni posestniški sin iz Bukovcev pri Ptuju, je prevzel od staršev posestvo. Stara dva sta si zgovorila skromen prevžitek, a niti tega jima ni dajal sin v redu. Starša sta se zatekla na sodišče in to je hotelo sina z rubežno prisiliti, da bi od-rajtoval staršema zgovorjeno pravico. Letos dne 7. aprila je sodna cenitev mladega Meznariča toliko razljutila, da je pograbil vojaško karabinko pomeril na mater, a jo je zgrešil. Hotel je nato ustreliti očeta, pa mu je orožje dvakrat odreklo. Nad očeta se je spravil s puškinih- kopitom ter ga je pobil na tla. Dne 18. maja je obsodilo mariborsko sodišč- nehvaležnega ter surovega sina na 3 leta in 3 mesece robije.
mim iz Prckmorlo.
Širom Slovenske Krajine. Še nobeno leto, čeprav se že suša par let ponavlja, nismo v tako zgodnji pomladi občutili takega velikega pomanjkanja dežja kakor letos. Ljudje že kar z nezaupljivimi očmi gledajo bodočnosti v obraz. Če bo še ta suša nekaj časa trajala, bodo vse naje nade uničene; kajti trava je že suha, rž in pšenica sta ostali čisto pri zemlji in poleg tega oveli. Krompir in koruza, ki sta nekoliko kasneje vsajena, ne moreta vzkliti, temveč sta ostala taka, kakršne so vsadili. Molitve vernikov glasno done proti nebu ter prosijo usmiljenja, kajti če ostanejo še nekaj časa brez dežja, bodo ostali tudi brez hrane. Da bi se jih Bog usmilil in jim dal dežja, so se na večih krajih vršile prav dolge križev-ske procesije. Tako je na primer šla v Tur-nišču procesija en dan v Renkovce, drugi dan v Gomilice in tretji dan v Lipo. Ob pogledu na ovelo žito so še njih molitve bile veliko pobožnejše.
Dolnja Lendava. Na predlog prosvetnega ministra je bilo nastavljenih več mladih uči-
teljev tudi v Prekmurje; kajti naraščaj» Ji mnogo in vsled tega je v nekaterih krajih' primanjkovalo učnih moči. Nastanjeni M»
sledeči gospodje: Bol ta Alojz v Dolnji Lend*< vi, Tetrec Franc v Petešovcih, Bezan Viljem v Radmožancih, Škrabelj Alojz v Črensovcifc^ Lipovec Franc v Srednji Bistrici, Volk Rudi v Trnju, Babič Matija v Turnišču, Križan«! Franc v Veliki Polani, Visner Ludvik v Can-i kovi, Dereani Jožef v Št. Juriju, Fatur Viljem v Bodonoih, Pajtler Franc v Tišini itd.
Nedelica. Zadnje čase prihajajo tudi k nam nepovabljeni nočni gostje ter si zažele tujeg» blaga, zlasti perutnine. Več kokoši so odnesli tudi g. Čehu. Ko je ta zapazil tatvino, je zadevo prijavil orožnikom in tudi sam šel iskat svoje kokoši. Po daljšem iskanju se mu jih je posrečilo najti v Črensovoih na avtomobilu, ki eksportira perutnino. G. Čeh je svoje kur® spoznal, zato jih je zahteval nazaj. Toda tam mu tega niso verjeli. On pa je rekel: »Dajt« mi eno mojo kokoš in videli boste, da je moja, ker mi bo šla na roko.« Po tem poskusu so mu kokoši vrnili, kajti spoznali so, da so njegove. Tat je bil kure prodal za izvoz.
Amerikanska vojna mornarica, ki je imela manevre v Atlantskem Oceanu, je preplula Panamski prekop v 48 urah.
(z zgodovine surovega masla.
Zgodovina beleži, da je surovo maslo, kakor večina drugega, le iznajdba slučaja. — Arabci so imeli navado, da so jemali s seboj v usnjatih mehih mleko na potovanje skozi puščave. Ker so bili mehi pritrjeni na hrbte kamel, so se pri premikanju živali zibali sem ter tja 5n na ta način je tudi mleko stalno klopotalo po mehih. Posledica tega slučajnega postopanja (je bila, da je nastalo iz mleka maslo, katerega so uporabljali pr-ivotno za negovanje Ikože. Ko je pa naraslo ¡povpraševanje po surovem maslu, so naložili kislo mleko v me-
20. nadaljevanje.
Januš Golees
Ljudska povest po zgodovinskih virih.
2upnik se je odločil med glasnim ihtenjem za mladoletnega Frančeka, ki naj otme kot jedva 17 letni junak ogroženi jeruzalemski tabor in celo Mursko polje. Dušni pastir se je spustil na kolena, pričel ihtečega glasu z lavretanskimi litanijami klicati na pomoč Marijino spremstvo za na pot vitezu — mladeniču. Zbrani so odgovarjali jokaje in blagrovali izvoljenca, da je naklonjena kakor na božji mig najmlajšemu borcu odlika prenosa rešilnega pisma. Za odhod rešitelja je bila določena noč, ko bodo Kruci po trudapolnem prepeljavanju in zakopavanju topov spali in drotali liki ubiti.
Župnik je okrepčal v noči neustrašenega junaka s sv. obhajilom. Mati ga je blagoslovila pred kipom žalostne Matere božje. Sobojevniki so mu stiskali kakor svetniku roke in mu želeli iz dna srca prehod in
priklic pomoči. Poveljnik je ušil lastnoročno v jopič pismo, ga objel, očetovsko poljubil in mu razkazal ter raztolmačil še enkrat skozi strelne odprtine pot, katere se naj drži, da ne bo zašel v pest pesjanom, katerim je prizanašanje — tujka! Noč po prihodu in delnem zakopu sovražnih topov se je zdela tudi poveljniku najbolj varna za posel, katerega bi naj izpeljal Franček. Oblegovalci najbrž niti stražili na bodo. Glavno važnost polagajo v artilerijsko pripravo za napad in da bi se upali priprosti kmetje na izpad s hriba v grabo, o taki drznosti ne sanja nobeden Kruc! Franček je imel nalog, da se potegne iz grabe v šumo in na vas Podgradje pri Ljutomeru. Iz Podgradja se naj skuša priplaziti do Mure. Ob njenih vijugah bo dosegel najbolj sigurno od tolovajev nenadlegovano Veržej. Vzel je s seboj na pot nabito pištolo in nož. V slučaju zajetja naj ustreli, da mu pohiti taborišče na pomoč.
Za okopom je vzela Frančeka od mesečine spremljana noč med gorečimi vzdihi k Pomoči kristjanov, ki mu naj nakloni zaščito! Mladega junaka so spremljali vsi z nestrpnimi pogledi v grabo, kjer je zatoni! očem. Vsi so pridržali sapo; ali ne bo zdaj in
Želodčne bolečine, pritisk v želodcu, gniloba v črevesa, žolčnat okus v ustih, slaba prebava, glavobol, težak jezik, bleda barva obraza izginejo često po večkratni uporabi naravne »Franz Josefove« -grenčice s tem, da jo izpi-jemo kozarec, preden ležemo spat. Specialni zdravniki za bolezni v prebavilih izjavljajo, da je »Franz Josefovo« vodo toplo priporočati kot v te namene služeče domače zdravilo. »Franz Josefova« grenčica se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in špecerijskih trgovinah.
Lipa. Smrt, ki nikomur ne prizanaša, je pobrala mlado ženo g. Škaliča, posestnika in trgovca s krompirjem. Umrla je kmalu po porodu. Porodila je namreč dvojčka, ki sta tudi umrla. Nad vse žalosten je bil prizor gledati mlado mater z otročičkoma na mrtvaškem odru. Pogreba se je udeležilo lepo število ljudi, ki so mladi ženski, kri je bila splošno priljubljena, izkazali zadnjo čast. Izražamo mlademu vdovcu g. Škaliču in vsem sorodnikom naše iskreno sožalje!
Prekmurje. Založba »Raba« bo izdala več publikacij za temeljitejše spoznanje naše zemlje. Delo bo imelo naslov »Prekmurski prijatelji« in bo vsebovalo razvoj in značaj prekmurske književnosti v 18. in 19. stoletju. Za naročnike bo stalo 25 Din. To delo toplo priporočamo!
Skrivnostna smrt v mm loči.
Uvod.
O največjem goljufu najnovejše dobe Staviskem, Iki je ogoljufal Francoze in celi svet za težke stomilijone, smo že .veliko pisali. Staviski se je sam ustrelil po razkritju, a njegovi ljudje in po-magači so naprej na delu in odstranjujejo z umori vse jim neljube osebe na skrivnostne načine in nobena oblast jim ne more prav do živega. Danes — po smrti Staviskega, skušajo kot njegovo delo pojasniti marsikateri umor iz vrst najvišjih in najvplivnejših oseb, ki so zginile, ali za javnost vsaj storile samomor in si tedaj ni znal nikdo raz-
ložiti, kaj je natiralo milijonarja v — smrt, kje in kako jc zginil. Med skrivnostno izginule spada tudi belgijski velebankir Lowenstein. V svojem letalu se je hotel prepeljati iz Belgije na Angleško in med vožnjo je padel iz letala v morje in nikdo ni zvedel kaj več o njem. Časopisje je tedaj pisalo, da je odprl med vožnjo pomotoma namesto vrata v stranišče, ona ven in je prišlo na ta način do smrtnega ponesrečanja.
Bankir v igralnici.
Bilo je leta 1926. Belgijski bankir Lowenstein se je naselil stalno v sever-nošpanski igralnici — v Biarritzu. Za njegovo vilo je bilo zasebno letališče, po katerem so se kretala noč in dan tri bankirjeva vodna letala, pripravljena na polet. Kapitalist Lowenstein je vladal tedaj v Biarritzu. Pred njim so se klanjali celo najznamenitejši angleški lordi. Ko je hotel nekoč, spremljan od belgijskega senatorja, v navadni obleki k posebno imenitnem večeru v igralnico, ga je zavrnil vratar z besedami: »Niti angleški prestolonaslednik bi ne smel v taki obleki v dvorano . . .« — »Kaj«, je zavpil Lowenstein, »kaj me briga angleški princ«, in je udaril vratarja s tako silo po glavi, da se je ta osnesvestil.
Redke nezgode.
Poletje 1. 1926 ni bilo za Lowenstei-na samo čas brezmejnega uživanja. G. bankir je napravljal na krog njegovih prijateljev vtis, kakor bi ga preganjala nevidna sila. Močni ter sicer neplašlji-vi mož je imel trenutke, ko se je bal kakor majhen otrok. Ne brez vzroka. Dne 14. septembra se mu je pripetila avtomobilska nesreča, iz katere se je čudežno izmotal živ. Ko so preiskovali vzrok nesreče, so dognali, da mu je bil nekdo nalašč pokvaril motor
Dva dni pozneje je padel koj po dvigu v zrak z letalom vred. Vzrok: škodoželjna poškodba. Krivcev ni mogel nikdo odkriti.
Sedemnajst vlomov.
Leta 1926 je bilo mesto Biarritz, kjer se shajajo samo milijonarji, pozorišče najbolj nerazumljivih dogodkov. Go-spem so zginjale v vrvežu z vratov najdragocenejše ovratnice. Ko so se vrnile na stanovanje, so našle prazne še ša-tulje za nakit. V katerikoli blagajni je bila shranjena kaka dragocenost —' zginila je. Celo cerkev sv. Martina so oropali Skrivnostni lopovi za pol milijonov funtov vrednosti. V celem so ugotovili v Biarritzu omenjenega leta 17 ropov ter vlomov. Vse poizvedbe za lo povskimi pretkanci so bile ničeve.
Obiskali so ga . . .
Dne 14. oktobra 1926 sta priredila gospod in gospa Lowenstain v svoji vili pojedino, na katero so bili povabljeni angleški lordi, francoski grofi in ame-rikanski dolarski mogočneži. Po imenitni pogostitvi se je odstranil od zabave g. Lovvenstein krog polnoči, ker je imel navado, da je bil ob 6. uri zjutraj na nogah. Po drugi uri čez polnoč so se poslovili tudi ostali gosti od so proge Lowensteinove.
Ko je zbudil drugo jutro slu,e:a Lo-wensteina, je opazil, da je bilo v predsobi spalnice vse v največjem neredu.. Gospodova obleka je bila razmetana po tleh in iz sukna iztrgana fura ali podloga. Stoli so bili prevrnjeni, omare od< prte . . .
Pri tem poročilu je bankir prebledel-V enem kotu so našli Lowensteinovo denarnico, iz katere je zginil denar in bankirjevi tajni dokumenti. L6wen-> stein ni čul nočnih obiskovalcev, nje-* govi psi se tudi niso oglasili.
Lovvenstein je hitel v sobo svoje žene in jo je zbudil. Tamkaj ni bilo niti sledi o kakem neredu. V eni omari med perilom je skrivala gospa ključ od blagajne za nakit. Ključa ni bilo. Tičal je v blagajni . . . Dragocenosti so bile izropane. Neznanec je odnesel di-> jamantov za 20 milijonov frankov.
zdaj počil strel in jih pozval? Počasi so se oddihali eden za drugim. Vse tiho... Franček je že moral biti preko obroča oblege in hiteti skozi šumo na Pod-gradje, kjer se bo odpočil in razgledal za nadaljnjo, veliko manj nevarno pot. Jarek krog zakopov se je pričel prazniti. Branilci so odhajali k počitku v trdni veri, da je premagal neustrašeni junak ovire in bodo sigurno prihodnjo noč rešeni oblege.
Jeruzalemski tabor je legal k počitku. Nedolžen mladenič je bil odposlan, da prinese izza Mure na Jeruzalem oljčno vejico rešitve in zmage nad pasjim sovražnikom!
Franček se je priplazil srečno po trebuhu s hriba v grabo, ne da bi zadel na kako stražo. V globeli je še čepe pazno gledal na vse strani, ali se bo zganilo kje kaj sumljivega, kar bi obetalo nevarnost. Spodaj vse tiho in mirno. Briti je začel po grabi mrzel zim-gki veter. Po vseh štirih je poskusil naprej. Za dobrih 30 korakov je bil gozd, ki se je vijugal po grebenu in mu nudil pri skakanju od enega drevesa do drugega
zadostno kritje. Pokrižal se je, vzdihnil k jeruzalemski Materi žalosti, se vzravnal in s par dolgimi skoki je bil v šumi. Bila je na prvi pogled prazna in ne-zastražena. Tukaj je šlo lažje. Treba je bilo iz previdnosti le na lahko stopati po zmrzlem snegu, da ne bi preveč škripal in poiskati za preskoke debelejša drevesa. Navidez lahko umikanje skozi goščo je bilo za neizkušenega mladca tolikanj naporno, da mu je zalival kljub mrazu pot čelo, ko je naletel že precej v gozdiču na pogorišča, iz katerih se je še kadilo. Od napol tlečih ognjev dalje so bili vozovi, konji, po tleh raztrošena slama, seno ... Nobene straže. Očividno je tukaj taboril krucevski pratež, ker je vladala tolika brezskrbnost. Baš je nameraval obiti liki izumrli tabor, pa se je prikotalil iz voza dolg Kruc in momljal v madžarščini: »Ištvan, ne bodi hud, če si stražil dalje. Takoj te zamenjam.« Franček je pritegnil sapo, stisnil v pest nož in prestopil naprej brez odgovora.
»Strela, se že zopet srdiš,« je nadaljeval od mraza drgetajoči dolgopetnež. »Vsaj požirek žganja mi daj,« je silil vanj dolgin od zadaj in že je bil tako blizu, da bi ga bil lahko otipal.
Mladostnega junaka je zapustila na mah zadnja
hih na brze konje, ki so morali s tem tovorom nekaj časa gakn pirati. Dolgo za tem so znašli prvi sodček za izdelovanje masla in pridelava surovega masla je takoj narasla' iu se razširila po vsem svetu.	|
Zanimiva statistika iz Londona.
V 19. stoletju je biloi v Londonu trikrat ton liko krčem ter točilnic piva nego v današnjih dneh, čeravno je pose-: dalo tedaj mesto komaj' polovico današnjega obsega. V 19. stoletju beleži kronist: 200 kr« čem, 447 jedilnic, 550 kavarn, 6000 točilnic piva, 8700 točilnic žganja = 16.000 lokalov, po katerih so popivali Angleži. Število prebii

Vsa oblastvena poizvedovanja za ta-jinstvenimi lopovi, ki so morali biti pomešani med gosti, so bila brezuspešna.
šele sedaj!
Šele sedaj, ko so odkritja Staviskije-vih sleparij, tatvin in lopovščin na dnevnem redu, so dognali, da se je baš leta 1926 naselil Staviski v Biarritzu s celotno svojo bando. Policija je sedaj dokazala, da je živel Staviski v Biarritzu od sleparij pri igri in od tatvin raznih dragocenosti.
Cela vrsta smrtnih nesreč.
Nadaljni potek Lowensteinovega življenja zgleda tako, kakor da ga je na-tirala družba Staviskega v smrt. Kakor že omenjeno, je zginil Lowenstein
leta 1929 brez vsake nadaljne sledi iz letala.
Leta 1927 je umrl Lowensteinov so-trudnik princ Leon Radziwil v hotelu igralnice v Monte Carlo. V njegovi sobi so našli brizgalno s sledovi smrtonosnega strupa. Policija ni odkrila morilca in je razložila prinčevo smrt kot morebitni samomor.
Lowensteinov zadnji pilot, ki je vodil letalo, Iz katerega je zginil bankir za vedno, je smrtno ponesrečil na zagoneten način. IstotaJko je zginil nepojasnjeno Lowensteinov sluga Baxter.
Danes je vse prepričano, da je zakrivil vse nepojasnjene zločine in umore nad Lowensteinom in njegovo ožjo okolico — Staviski s svojo bando!
Dopis iz učiteljskih krogov.
Zelo hvalevreden pojav je uvedba skupne sv. maše za šolske otroke. Skrb in delo, katero si s tem naloži g. kate-het, naj opomni v prvi vrsti starše, da pomagajo pri tem vzgojnem poslu. Je pač nelep in žalosten pojav, ako se obnašajo otroci v cerkvi kakor na sejmu: ne poslušajo pridigarja in se ne brigajo za posamezne dele sv. maše. Ako je bila v tem oziru dosedaj velika brezbrižnost, naj se sedaj popravi. Starši naj zabičijo otrokom vedenje v hiši božji in zahtevajo ponovitev glavnih misli pridige. Premalo se je dosedaj vršila skupna molitev; je pač premalo, ako desetorica otrok moli, ostala večina pa šepetaje razpravlja svoje pomen-ke in se ozira okrog. K otroškemu pevskemu zboru naj bi se pritegnili tudi dečki ter naj se gleda na lepše, umet-
niško izvajanje. Od kakšne otroške prireditve naj bi pa učiteljstvo naklonilo znesek, da se revnim otrokom omogoči nabava masnih knjižic. Na ta način se naj pripomore k lepemu delu za dušno izobrazbo naše mladine. Domača hiša naj pa koraka skupno s cerkvijo, in uspeh ne bo izostal. Delo, ki se je začelo, naj se pridno in smotreno nadaljuje tudi med našo izvenšolsko mladino, kateri poglobljena verska vzgoja ne bo škodovala, saj jo ogroža sovražnik od vseh strani. S tem, da posvetimo vse naše moči mladini, lahko brez
skrbi zremo v bodočnost!
*
Vurberg. V nedeljo dne 27. maja vprizoritev novovrstne igre »Prodane žrtve«, slika iz »Kolodvorskega misijona«. Pričetek po navadi. Vstopnina ugodna za vsakega. Zato ljubko povabljeni vsi prijatelji poštene zabave!
Sv. birma.
Knjižica, ki pouči botre in birmance, kako se je ravnali pri sv. birmi, se dobi za Din 3.— v knjigarnah TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU.
Pogled v dobo najvaz nei-še iznajdbe.
Konec.
Možje so postali brezupni, le Marconi se je smehljal. Bil je siguren, da mora poskus uspeti. Marconi je trdil, da so krive neuspeha železne vrvi, ki podpirajo ter držijo jambor. Po njegovem mnenju so sprejemale električno valovanje te vrvi in so ga požirale.
Dne 12. maja so podajšali sprejemno žico za 20 m in so postavili sprejemno napravo ob strani. Opazovalci so sedeli na dveh stopnicah pred aparatom in so čakali . . . Nekaj se je zganilo . . . Zgledalo je liki znamenje . . . Bila je prevara . . .
Proti večeru omenjenega dne je nastal silovit vihar in so prekinili poskuse.
Dne 13. maja se je lotil zace^ve Marconi. Sprejemno žico so zopet podaljšali in sprejemno napravo so odnesli na obalo. Anteno so natančno preiskali. Na ta način je bila sprejemna žica skoraj podvojena — učinek železnih vrvi malodane odstranjen.
Hud veter je pihal od morja. Pet mož je privleklo velik zaboj in se je Skrilo pod njega, da bi bili zavarovani proti viharju. Zastava na skali Lavernock Point je zaplapolala . . . skozi meglo je prišel odgovor.
Petorica se je stiskala pod zaboj in oči vseh so bile zasajene v sprejemni aparat . . . Minula je ena minuta . . . Se druga ... in nato se je prikazalo na belem papirju znamenje: tri kratke črte, dolga, tri kratke, dolga . . . Pred petorico je nastala črka V . .
Marconi je pogledal na stran, njegove oči so zabliščale in izvil se mu je vzdih: »Ecco (glej)« in nepopisno vznemirjenje se je polastilo vseh opazovalcev. Pred njimi so se kopičila znamenja, prenešena brez glasu ter nevidno z otoka Flatholme po zraku, ki tvori edino zvezo med zemljo ter zvezdami.
valstva okrog 1 milijon. Povprečno je prišla po 1 točilnica na 40 — 60 duš. V prejšnjem stoletju je bilo jedva še 5000 točilnic, dasiravno je bilo trikrat več ljudi.
Zlati meč nkradsn.
Zlati meč ruskega velikega kneza Vladi-mirja je bil zadnje dni ukraden v Njujorku od neznancev. Vse je prepričano, da je izmaknil zgodovinski meč kak Rus, ki je hotel preprečiti s tatvino, da bi ne bila dragocena zapuščina carske Rusije prodana na dražbi. Da je ta domneva pravilna, dokazuje dejstvo, da se tat drugih še dragocenejših predmetov, ki so bili v bližini sablje, ni niti dotaknil. Omenjeni meč je
plahost, ki ga je obletavala pri pojavu Kruca. Z bliskavico se je okrenil, zamahnil z desnico in Madžaru je tičal nož do ročaja v grlu. Zabodeni niti krikniti ni utegnil. S celo težo na dolgo potegnjenega telesa je telebil ritanski po vozu, iz katerega sta pogledala kar dva konjuha v glasnem prepričanju, da se je crka dolgopeta opil na straži in ne more pogoditi v svoj voz. Za po tleh zloženega in domnevanega pijanca bi se niti zmenila ne bila, da ni spodrsnil Fran-ček v naglici pri skoku po oledenelem dračju z obema nogama in zakolobaril po tleh. Konjarja sta bila uverjena, da je tudi zamena straže prepirljivec Ištvan pijan, da niti stati ne more. Planila sta iz voza v sneg v trenutku, ko se je vzravnal mladec od padca in se hotel izmuzniti naprej. Pobeg naenkrat iztrez-njenega pijanca je opozoril Madžara z debelim sumom na vohunsko presenečenje. Sklonila sta se pod voz in zasledovala vsak z okovano vozno vago v roki begunca, ki se je umikal iz gozda na desno stran proti grabi. Kruca sta robantila v svojem jeziku, napenjala
oči v temo, nikogar---Ako bi šlo za sotovariša,
bi se sigurno odzval in počakal. Nočni kolovratež je kar naenkrat zginil---Franček se je stiskal
zravnan liki sveča ob debelejši hrast in stal pripravljen na smrtonosen zamah z nožem.
Konjarja nista opustila kar zlepa zasledovanja. Klošiurila sta okrog od debla do debla. Ogleduh se je moral nekam potuhniti. Sukala ter motala sta se v vedno večjem krogu, ko je dvignil eden visoko vago v zamah za udarec, ki se pa ni ustavil na Frančekovi glavi. Predno je ohiinil trdi les mladeniča, je že zakrilil Oger z rokami, kriknil obupno iz polnega grla, se vrtel ko podsekan hrast, lopnil po tleh na obraz in
izpod njega je pordečil sneg---Mesec je posinil
izza oblaka. Franček je potegnil pištolo, da bi upihnil drugega zasledovalca, ki je pa ob smrtnem opoteku tovariša obstal in zaklical na pomoč! Naš junak je navil petelina, dvignil orožje in nameril proti Krucu. Sproženi petelin je samo šklesnil po kremenu, užgal
iskro--poka ni bilo--Smodnik se je stresel s
prašnika pri spodrsu in padcu po kupu dračja. Strel v odločilnem trenutku je odrekel. Franček je obrnil orožje, ga zagrabil za cev, zamahnil, a v tem trenutku se je zablisnilo tudi po njegovih možganih. Izza hrastovega debla je odjeknil glasen — črep! Neznanec niti zakričal ni. Madžar ga je bil lopnil s težko vozno
Dne 13. maja 1897 je prejela ob vznožju skale Lavernock krst iznajdba, ki je zajela nekaj deset let za tem celotni svet.
S tem je bil položen temelj. Sledila so nadaljnja trudapolna dela, ki so bila spremljana od uspehov ter neuspehov.
Nadaljni uspehi in neuspehi.
Junija 1897 je uspelo, da so premostili brezžičnim potom razdaljo 14.5 km od skale Lavernock Point do Brean Down. Antene so tokrat držali zmaji, katere je gnal veter vedno kvišku, Za tem je sledila cela vrsta neuspelih poskusov.
Marconi ni bil več osamljen. Nadaljevala sta poskuse tudi nemška profesorja Slaby in Braun. Leta 1898 je znašel Braun zaprti krog valovanja in s to napravo je obhajal brezžični brzo-jav svoj zmagoslavni pohod.
Leta 1900 je bila zgrajena v Borku-mu nemška oddajna postaja. Leta 1902 je poslal Marconi brezžično brzojavko pr&lco Aatlantskega Oceana. Leta 1919 bo pričeli po Marconijevem navodilu delati s kratkimi valovi in leta 1924 se je vršil prvi brezžični pogovor med Londonom in Avstralijo.
Sv. Anton na Pohorju. Po odhodu župnika Letonje k Sv. Bolienku v Slov. goricah ;e prevzel dušnopastirsko soupravo upravitelj iz Sv. Primoža na Pohorju, dokler ne nastopi Lupnijo lasten duhovnik. Shod Sv. Antona se bo tudi letos slovesno obhajal kakor običajno. Predvečer, to je v torek dne 12. junija, je sprejem seiniške procesije in pridiga in vo-černice. Drug: dan se začnejo sv. maše ob 4. uri. Ob šestih je pridiga in peta sv. maša, ob desetih druga pridiga in velika sv. maša. P. kapucin in več duhovnikov pride že v torek in se bo žp ta dan spovedovalo v noč. Na god sv. Antona pride pa še več duhovnikov Bo
Zaključek.
Preteklo je 37 let od onega pomenljivega dne, odkar je oznanil mladi Mar-coni z vzklikom: »Ecco . . .« novo iznajdbo svetu in s t "m se je spremenilo marsikaj. Brezžični brzojav je postal last vseh narodov na svetu. Zemljo ob-dr.jajo omrežja valov, ki prodirajo v najbolj oddaljene kraje, v pustinje, na vrhove gor in v pokrajine večnega ledu .. .
Leta 1909 je prejel Marconi s profesorjem Braunom Noblovo nagrado. Leta 1918 je postal senator, danes je predsednik italijanske akademije, mož, ki je preobložen s častmi in s premoženjem. Na Marconija se upirajo še danes oči celega sveta. Ko je vprašal Marconija neki Anglež, če je zadovoljen s svojim življenjem, mu je ta odgovoril brez pomisleka: »Da.« — Anglež je še bil nadaljnega mnenja: »Morate pač biti človek brez vsakih želj za bodočnost?« — »Brez želj? Mogoče ... Če bi imel eno željo, bi bila ta, da bi lahko doživljal neprestano trenutek ob vznožju skale Lavernock Point na Angleškem, ko so se prikazala prva brezžična znamenja na papirju. Ta dogodek je bil višek veselja v mojem življenju.«
torej obilo prilike za sprejem sv. zakramentov. Častilci sv. Antona Padovanskega, ki se mu v mnogih prilikah radi priporočujete, pridite tudi za njegov god na sicer strmi pa prijazni grič, da mu v lepi antonski cerkvi priporočite vse svoje dušne in telesne zadeve! Najlepša in sadonosna pa je romarska pobo-žnost, ako je združena s sv. spovedjo in s sv. obhajilom.
Limbuš pri Mariboru. Dne 2. maja t. 1. smo spremiM k zadnjemu počitku na limbuško pokopališče blago gospo Elizabeto Schigert, soprogo g. Henrka Schigert, oskrbnika posestev na Janževem vrhu pri Limbušu, ki so last g grofa dr. Merana, ki je po večletnemu hudem trpljenju, kljub obilni in vsestransk' zdravniški pomoči v starosti 76 let v Vrhovem dolu pri Limbušu za vedno zatisnila trudne oči. Pokojna gospa, ki je letos na tihem v bol-
niški postelji meseca februarja obhajala svojo z'.ato poroko, je bila daleč na okoli znana kot velika dobrotnica ubogih. Njen pogreb, katerega je oskrbel »Mestni pogrebni zavod« iz Maribora, je bil veličasten, kar spričuje, kako priljubljena in spoštovana je bila pokojnica. Ob odprtem grobu se je od rajne gospe poslovil v lepih besedah g. duhovni svetnik iz Buš. Pogreba se je poleg drugih udeležilo tudi Og-njegasno društvo iz Bistrice pri Bušah. Tem in vsem obilnim udeležencem bodi za udeležba pogreba izrečena prisrčna zahvala. Pokojnici pa želimo večni mir in pokoj in večna luč naj ji sveti! Dobrotni Bog pa naj ji milostno poplača, kar je njeno usmiljeno srce dobrega storilo ubogim ljudem!
Sv. Barbara v Slov. goricah. Dne 8. maja je nam naznanil srednji zvon, da je v pretekli noči Bog poklical k sebi blago ženo in mater štirih malih otrok Karolino Krajnc, rojeno Hintcreegger, staro 38 let. Bila je soproga bivšega župana občine Žikarce. Bolehala je več let, začetkom tega leta pa jo je jetika položila na bolniško postelj, kjer je vdana v voljo božjo trpela hude muke ter večkrat sprejela sv. popotnico. Upala in želela je, da bi še živela za otroke in za moža, a Vsegamogočni je odločil drugače. Zadnje njene besede, ki jih je rekla svojcem, so bile: »Molite! Molite! Molite!« Pred tremi tedni je povabila prijatelje z Dravskega polja na obisk na dan Kristusovega Vnebohoda; ko so prišli, so jo našli na mrtvaškem odru. Pogreb se je vršil popoldan ob ogromni množici ljudstva. Gotovo nad tisoč jo je spremljalo na zadnji poti. Ni bilo nobeno oko suho, ko so ji pevci doma in na pokopališču zapeli slovo in ko so pogrebci spustili krsto v jamo. Bajna naj počiva v miru! Možu in otrokom naše sožalje!
Nova vas pri Slov. Bistrici. Tukaj je umrla po daljšem bolehanju na lepem Jerovšekovem posestvu Hanika Jerovšek, sestra blagopokoj-nega ravnatelja Cirilove tiskarne g. dr. Antona Jerovšeka. Bila je skromna, delavna, skrbna, velika dobrotnica revežev in je bilo njeno življenje posvečeno službi Bogu in Mariji. Nekaj let sta živeli z njeno že rajno sestro skupaj v lepi hiši v Novi vasi, a po smrbi sestre se je preselila Hanika na od rajnega mon-signora zgrajeni novi dom tik prvotne Jerov-šekovine. Dobra Hanika je imela vsega dovolj,
vago s tako močjo preko glave, da ga je oropal udarec pri priči zavesti in je omahnil po tleh.
2e je bilo celo taborišče na nogah. "Konjuhi so kresali plamenice, da bi razmotali, zakaj toliko neobičajnega nočnega hrupa. Pri svitu bakelj so zadeli na prvega tovariša, ki je bil zaboden v vrat in niti hropel ni več. Drugi Kruc, ležeč stegnjen vznak kakor snop, je grebel s prsti po snegu in stresal v zadnjih utripih noge--Nož mu je tičal v prsih! Tretji
Kruc Šandor, ki je potipal z vago na smrt grizečega psa, je stal ob onesveščenem plenu in ga obračal sem ter tja. Toliko se je že bil razpukšal, da je bil siguren, da gre za čedno oblečenega vohuna ali begunca iz jeruzalemskega tabora. Svit plamenic je privabil iz grl vseh kosmato zanemarjenih hlapcev glasno začudenje. Na tleh ob hrastovem deblu je ležal z obrazom navzgor, zaprtih oči in grgrajočega dihanja ne kak orjaški mustačar — nežen mladenič, ki je sfrčal pred kratkem iz materinega naročja. Kljub uprizo '¿nemu pokolju je presunilo surovine usmiljenje do jedva godne mladosti, ki se je povzpela do tolike hrabrosti ter smelosti.
Dva sta pograbila nezavestnega, drugi so svetili
in šli so iz gozda ven, po grabi ter navkreber v drugo šumo, kjer je taboril pod gričem poveljnik s starešinami.
Je bilo precej govorjenja sem ter tja. Slednjič si je ogledal Godrnja sam z vago zajetega špijona in zapovedal, naj ga preiščejo natanko od pet do glave.
»Ali gre za oznanilca bližajoče se pomoči ali za poslanca po pomoč?« je menil Oberkruc, »nekaj bo imel gotovo pri sebi. Ce ne bo imel ničesar v žepih, naj mu razrežejo obleko na drobne kose. Pisanje bo kje ušito. Takle negodnik se ne bo klatil okrog brez pismenega povelja ali prošnje.«
Stari Godrnja je imel prav. Izrezali so iz jopiča pismo. Po prečitanju je bil postarani tolovaj vesel, da se je zavrtel na peti; tleskal je z rokami in govoril smeje: »Imam ga, pasjega sina! Sama mi ga je poslala v past, da se osvetim najprej njeni krvi in potem šele njen sami!«
»Hej, tovariši,« je vpil poveljnik, »polivajte dečka z mrzlo vodo, da se zave do jutra! Nam bo izblebetal še marsikaj zanimivega, kako in kaj se godi onim tamle na hribu!«
(Dalje sledi.)
prejel veliki knez pred 50 leti od častnikov svojega polka. Meč je povsem zlat in je zelo razkošno okrašen z di-jamanti, rubini ter sa-firi. Ob izbruhu bolj-ševiške revolucije so prenesli ruski begunci dragocenosti v Ameriko. Njegov zadnji lastnik je zašel v veliko pomanjkanje in radi tega je zastavil meč v njujorški mestni zastavljalnici. Zlate sab^ lje se drži naslednja vera: Ko so predajali oficirji meč knezu, se je pojavil med njimi naenkrat berač, ki je izrekel prerokbo, če bo prešel meč v roke tujega naroda, bo priza-* djan majki Busiji i—i 3mrtni sunek!

j zdravja se »i veselila in jo je mučila bo-lehnost, katero je prenašala vdana v božjo voljo, dolga leta. Od vzgledne Jerovšekove rodbine v Novi vasi se raduje mladeniškega življenja samo še dobri Hanikin nečak Hanzek, jki služi vojake in kateremu doma gospodari in gospodinji njegova mati vdova. Blagopokoj-no Haniko so izročili materi zemlji poleg njenega očeta, matere, dveh bratov, ene sestre in enega nečaka na domačem mirodvoru v Slov. Bistrici v soboto dne 19. t. m. ob obilni udeležbi sofaranov, sorodnikov ter znancev. Dobra Hanika, uživaj zasluženi pokoj, nečaku in njegovi materi naše sožalje!
Velika Nedelja. Smrtna nesreča triletnega otroka. V pondeljek dne 16. maja je utonil triletni otrok Ivan Pfeifer iz Šarinja. Šel je z (materjo na delo v gorice. Kmalu se jej je izgubil izpred oči. Dokaj hitro ga je mati pogrešila. Ker ga ni mogla najtri, je naprosila 'druge, da so ji pri iskanju pomagali. Našli so Iga šele popoldne po dolgotrajnem iskanju v cneki kadi, ki je bila le deloma napolnjena s ¡prav mehkim apnom, nad katerim je stala vo-jda. Otrok se je tu igral, se prevagal in padel E glavo naprej v ozko kad. Pomagati si ni ¡mogel, ker se ni mogel obrniti. Umrl je na «adušenju v tej apneni vodi. e=t Isti dan je ptopila v zakon nečakinja našega g. dekana ÍMicika Horvatova s svojim izvoljencem Iva-jnom Hanželičem, posestniškim sinom iz Har-ideka pri Ormožu. Pri tej priliki so darovali ¡veseli gostje za knjižnico prosvetnega društva b»Mir« 122.50 Din. Bog jim povrni, mladoporočencema pa želimo mnogo sreče in obilo božjega blagoslova. ¡=? Katoliško izobraževalno ¡društvo »Mir« je prejelo od veleč. g. dr. La-Btarca 50 Din za novooživotvorjeno knjižnico. ¡Bog plačaj! Druge pa prosimo posnemanja! Za ta dobljeni denar se je nabavilo nekaj novih knjig, ki so že tudi na razpolago v dvorani Društvenega doma.
Pišece. Gotovo si že mislite, g. urednik, da Smo vsi pomrli, ker ni nač glasu več od nas. ;Toda temu ni tako. »Spet kliče nas venčani maj!« In smo jo mahnili na majniške izlete. Ko pa človek utrujen pride domov, se mu ne ljubi pisati. Pa smo tudi bili razigrane volje lia teh šolskih majniških izletih. Naj se mladina le navriska in napoje, saj v starosti se menda ne bo nobenemu več ljubilo ne vriskati in peti, če bodo časi polni griže še dolgo trajali. Sicer pa moramo sporočiti veselo vest, da §e na šoli v Pišecah nastavljen za učitelja g. Tominc Milan iz znane Tominčeve hiše. Mla-Idemu gospodu, ki je bil že dalje časa med brezposelnimi učitelji, to se pravi le radi učiteljske službe, k nastavitvi iskreno častitamo. Daj Bog, da bi užil med našo mladino dokaj prijetnih dn veselih uric ter žel na polju vzgo-jje obilo uspehov! — Žalostno vest pa še moramo sporočiti vsem, ki poznajo našega dragega Friclna in se zanimajo zanj: Ta lumpek se še do danes ni vrnil iz Butal. Čeprav je njegova boljša polovica potočila že na škafe solz in mu vsak dan brzojavlja po jezičnem brzo-ijavu, da bi se ja vrnil, ga ni od nikoder. Toda po ovinkih smo zvedeli, da se mu v Butalah predobro godi, hranijo ga s samimi kolinami, da bi se bolje zredil in jim ne delal sramote. ,V Butalah živijo namreč samo žejni ljudje, da, ko glasujejo pri srenjskih sejah, ne morejo .vstajati in tako vedno obvelja predsednikova ¡beseda. Tudi dekleta so baje v Butalah v Friclna do ušes zaljubljena. Pa mu tudi to laska, ker njegova slabša, oziroma boljša polovica je že bolj stara, to se pravi: Abrahama je že vi-idela. Ali kljub vsemu se misli naš Fricl, kakor doznavamo, vrniti iz Butal, samo prej še mora skidati yes gnoj iz butalskih /V,-''*.1/*'-',
hlevov. Le pridi, dragi Fricl, kmalu domov! Zidarska sezona se je že začela, pa nimamo izkušenega palirja. Slavoloke za Tvoj sprejem že pripravljamo, kajti tako izobraženega ter izkušenega moža moramo že dostojno sprejeti, da bomo tudi mi deležni učenosti, ki si si jo v Butalah pridobil. Morda bo tudi pri nas treba kedaj gnoj kidati. Torej na veselo svidenje!
Gori?
Vsak dan gori in milijone Vašega premoženja požira ognjeni Moloh. Kdo Vam pomaga? Le smiselno zavarovanje pri naši domači Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani
Ne ure ne dneva ne veš!
Morda že jutri izgubijo Tvoji malčki skrbnega očeta, zlato mamico. Kako jih najgotoveje oskrhiš ? Le s solidnim zavarovanjem za slučaj smrti ali doživetja pri Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.
Stotisoc
pl- in več razumnih! gospodarjev, skrbnih gospodinj in uvidevnih ljudi je doslej zaupalo svojo gospodarsko varnost Vzajemni zavarovalnici v Ljubljani.
Resnično! Prav nikakega pametnega razloga nimaš, da se ji v katerikoli panogi zavarovanja ne bi zaupal tudi ti!
Poslednje vesti.
Politične novice. NENADNA UVEDBA DIKTATURE NA BOLGARSKEM.
Med političnimi vestmi poročamo o krizi Mušanove vlade. Kralj Boris je ponovno dal Mušanovu nalogo, da naj sestavi on vlado iz strank. Mušanov najbrž ni imel sreče pri sestavljanju vlade i,n povrh je hotel vodja fašistov Cankov zbrati dne 21. t. m. v Sofiji nad 50.000 svojih pristašev ter proglasiti fašistično diktaturo. Dvor ter vojska sta znala, da je Mušanov v škripcih in kaj da namerava Cankov in radi tega sta prehitela fašiste. V noči na 19. maja je razpustil kralj Boris parlament in je sestavil izvenparlamentarno vlado, ki bo vladala brez narodne skupščine in bo imela diktatorski značaj. Vladi načeljuje Kimon Georgijev, rezervni polkovnik in bivši notraj-ni minister v Cankovi vladi. Drugi ministri so zastopniki vojaških krogov in politiki izven strank. Nova vlada ima nalogo, da omili neznosne gospodarske razmere, dvigne finance in da se res spoprijatelji s sosedi na Balkanu. Nova vlada je izdala v omenjenem smislu svoj proglas na narod. Državni prevrat je bil izvršen brez posebnih težkoč s pomočjo vojske, ki je zasedla vse javne urade v pre-stolici. Beograjski politični krogi so prepričani, da bo nova vlada nadaljevala politiko zbližanja med nažo državo in Bolgarijo, kar je tudi iskrena želja vladarjev obeh držav.
Po izvršenem preobrata vladata v Bolgariji popolen red ter mir. Nova vlada bo preuredila državo na stanovski podlagi. Za novo vlado stoje trdno kmetje. Vsa predznamenja kažejo, da se bo novi režim potrudil, da zatre ter ie-trebi organizacijo makedonstvujočih.
Narodni socijalisti v Avstriji na delu proti Dollfussovem režimu. V dnevih pred binkošt< nimi prazniki so vprizorili avstrijski hitler-i jevci celo vrsto napadov na železnice, mostom ve in javne zgradbe. Uradno poročilo navaja( da je bilo največ atentatov na železniške pro-i ge v okolici Dunaja in so pognali atentatorji z dinamitom v zrak enega od mostov pri Bur-i kersdorfu. Vojaški oddelki so zasedli vso o k »h lico omenjenega kraja, a krivcev niso mogli prijeti. V predmestju Innsbrucka je zletel tf zrak železniški- most in je bil promet s Salz-i burgom prekinjen. S pomočjo 6 peklenskih strojev je bilo izvedenih še več nadaljnjih nas padov. Eksplozija dinamitne patrone v dunaj-i skem Festspielhausu je napravila ogromna škodo in vsi, ki so bili v trenutku eksplozije, v poslopju, so težje ali lažje ranjeni. Avstrij-j ski hitlerjevci so pričeli na vsej črti skrbnoi zasnovano ofenzivo proti sedanjemu načinu vladanja na Avstrijskem.
Domače novice.
Smrt našega starega pisatelja. Na binkošti no nedeljo je preminul v Mariboru znani 70« letni pisatelj Josip Kostanjevec. Rodom je bil z Vipave. Študiral je učiteljišče dn je bil s Ljubljani vadniški učitelj do upokojitve leta' 1910. Po prevratu se je naselil v Mariboru. Cela desetletja je pridno sodeloval pri vseb leposlovnih slovenskih listih, dnevnikih in pri Mohorjevi družbi. S svojimi deli je blagopo« kojni zaslužil, da ga ohrani slovenski narod v trajno hvaležnem spominu!
Birmanih je bilo letos v mariborski stolnici na binkoštno nedeljo 1189 otrok.
Utonil v Dravi. Dne 21. maja je utonil X Dravi med Mariborom in Mariborskim otokom' 231etni pekovski pomočnik Alfred Geiser.
Gospodarsko poslopje je pogorelo v Studen-i cih pri Mariboru dne 21. maja ob eni uri v; noči posestniku Senekoviču v ulici Ob obrež-i ju. Poginilo je več živine. Dve kravi so mo,-i rali doklati. Škoda 70.000 Din.
Smrtna nesreča otroka. V Zgornji Bistrici je bila mati Antonija Vidmar na delu v to« varni. Dveletno Anico je čuval doma njen' slaboumni brat. Ko je nesel stari materi na polje južino, je vzel s seboj otroka. Na po-i vratu se je dekletce igralo ob potoku ter pa« dlo v vodo, ki ga je odnesla v žleb. Nekaj ča-< sa je otrok kričal ter se držal za deske žleba, a slednjič ga je voda odnesla in so ga našli mrtvega v zbiralniku.
Ponovni številni požari na Dravskem polju. V Račah je uničil dne 18. maja ogenj gospo-; darsko poslopje posestnika Ivana Štanglerja, ki prebiva v Braunšvajgu pri Račah. Škoda 30 tisoč Din. V pozni noči sta pogorela posestni-! ku Francu Šapecu v Selovcu hlev in hiša. Re-* šili so živino. Škodo cenijo na 90.000 Din. Vi vasi Jiršovci v župniji Sv. Urbana pri Ptuju je pogorela domačija posestnika ter župana' Jožefa Zelenika. Ogenj se je razširil tudi na sosedne viničarije Alojzija Petriča ter Alojza Lovreca. Gašenje je bilo onemogočeno zaradi pomanjkanja vode. 60.000 Din znašajoča ško« da je krita le deloma z zavarovalnino.
Bogat vlomilski plen. V noči na 19. maja je bil izvršen od neznancev v Trbovljah v cemen-: tarno vlom. Vlomilci, katerim so morale biti dobro znane razmere, so -se lotili kovčeka, v, katerem je bil denar za delavske mezde, in so odnesli do 100.000 Din.
Strela zažgala gospodarsko poslopje. Na Vh ču pri Ljubljani je zanetil udar strele gospo-: darsko poslopje, last g. R. Zalokerja. Zgorela je tudi 10.000 kg sena. Škoda 35.000 Din.
Velika železniška nesreča. Dne 21. maja na večer je zavozil pri Slavonskem Brodu ylals
v skupino preko železniškega tira se vrača-jočiih kmetov ter je povozil smrtno 4 kmetice.
Veliki adresar za mesto Maribor in širšo okolico (Celje, Ptuj) izide tekom leta in bode vseboval 55.000 adres za mesta Maribor, Celje in Ptuj ter adrese in podrobnejše podatke posameznih občin bivše mariborske oblasti (občinski urad, župnija, pošta, železnica, šola, so-idišče, orožniška stanica, vojno okrožje, števi-jlo prebivalstva in hiš, trgovina, promet in obrt). Izda Tiskovna založba, o. r. z. z. o. z. Maribor, Gregorčičeva ulica 26, tel. 29—70.
Mariborski trg 19 .maja 193i. Pripeljanih je bilo 44 zaklanih svinj, cene mesu 12—13 Din, špehu 12—13; pripeljali so sena 13 vozov po 28—34 (100 kg), ržene slame 2 po 20—22, ško-pa 8 po 0.75—1, pšenice 14 vreč po 1.25, rži 8 po 1, ječmena 18 po 1, koruze 16 po 1, ovsa 14 po 9.75, prosa 13 po 1.25, ajde 6 po 1, fižola 14 po 2—3; krompirja 9 vozov s 113 vrečami po 0.75—1, čebule 20 vreč po 3—4. Cene česnu 6—8, kislemu zelju 3, smetani 10—12, mleku 1.50—1.75, maslu surovemu 20—24, kuhanemu 28, čajnemu 28—32, domačemu siru 5—8, jajcem 0.33—0.50. Kokoši 214 po 20—30, piščancev 2410 po 20—50 (par), gosi 4 po 40—60, puranov 8 po 40—80, rac 26 po 15—20, domačih zajcev 45 po 5—30, kozličkov 36 po 30—SO; suhe slive 8—12, črešnje 5—10, orehi celi 10, luščeni 34;
Dopisi in prireditve.
Sv. Barbara v Slov. goricah. V nedeljo dne 27. t. m., ob treh popoldne, priredi tukajšnji Podmladek Jadranske straže materinsko proslavo. Na sporedu je igra štiridejanka s petjem »Zgodba sirote Anice«. Prisrčno vabljeni prijatelji otrok!
Hajdin pri Ptuju. Prostovoljna gasilska četa priredi v nedeljo dne 3. junija na vrtu g. Ogrizeka tomholo. Čisti dohodek se bo uporabil za nabavo avtomobila. Lepi dobitki, dobrodelni namen in vztrajna delavnost hajdinskih požarnikov bodo gotovo privabili mnogo prijateljev k prijetni zabavi. Tablice bodo po 2 Din. Začetek ob 15. uri. V slučaju slabega vremena se prireditev vrši prihodnjo lepo nedeljo.
Čadram. Tukajšnja Marijina družba priredi ,v nedeljo dne 27. maja in v nedeljo dne 3. junija v dvorani Ljudske posojilnice v Oplot-nici prelepo ngro »Madona v gozdu«. Začetek ob tretji uri popoldne. Najvljudnejše vabljeni!
Novacerkev pri Vojniku. Še ni dolgo, ko smo slavili 901etnioo Franca Jankoviča, očeta pred meseci umrlega mariborskega zdravnika g. dr. F. Jankoviča. Obče znani ter priljubljeni stari očka Jankovič je te dni preminul v iNovicerkvi pri Vojniku v izredni starosti 91 i&t. Pravi slovenski korenini svetila večna luč!
Sv. Jurij na Pesnici. Velikega pomena je za nas dan 17. maja t. 1. Po dolgem času smo dobili svojega dušnega pastirja v osebi g. Antona Zupanič, ki je prišel iz Sv. Jurija ob južni žel. Take slovesnosti Sv. Jurij na Pesnici že dolgo ni videl. Vse je tekmovalo, da bi čim lepše in dostojnejše sprejeli svojega novega duhovnega pastirja. Novemu g. župniku naj ¡Vsemogočni da svoj blagoslov in ljubega zdra-jvja, da bi duše, izročene mu tukaj na meji države, enkrat srečno pripeljal pred božji prestol.
Velika Nedelja. Tukaj sta bila poročena dne 14. t. m. Hanželič Ivan, posestnikov sin iz Ilardeka pri Ormožu, in Horvat Marica, po-sestnikova hči iz Cvetkovec pri Sv. Lenartu pri Veliki Nedelji. Poročal je nevestin stric,
dekan Friderik Horvat, poročno mašo je pel že-;n brat, celjski profesor dr. R. Hanželič. Bog daj srečo in Kraljica Majniška!
Veržej. Kakor smo poročali že v zadnji številki, bo Marijanišče na praznik presv. Trojice dne 27. maja obhajalo svoj glavni praznik Ma-I rije Pomočnice. Kot priprava se vrši slovesna tridnevnica Na predvečer ob sedmih pridiga in slovesne večernice. Dnigo jutro ob 5. uri sv. maša z blagoslovom za sotrudništvo in pridig'. Ob pol desetih bo pred lurško votlino na prostem slavnostna pridiga dn slovesna sveta maša. Popoldne ob pol treh pridiga. Nato se i razvrsti procesija s kiporh Marije Pomočnice. : Marija vas kliče, Marijine družbe, mladeniške i,n dekliške, pridite z zastavami!
Sv. Jurij ob Ščavnici. Naši romarji so se vrnili srečno od Mdrije Bistričke in nam sprosili | tam blagodejen dež. — Minuli petek zjutraj je pretresljiv jo>k pri Kocuvanovih v Sovjaku ' naznanjal, da jemlje slovo od tega sveta mla-j da žena in mati Klara Kocuvan. Par ur po porodu je umrla in pustila moža in šest nebog-| ljenih otrok same. Pred smrtjo je še rekla: j »Nesite malo še pred binkoštmi h krstu in [Ivanka naj ji bo ime! Oh, ubogi otrok, ki niti en dan nisi imel matere! Pogreba se je udeležilo mnogo ljudi. Vse si je brisalo solze, ko je gledalo za krsto stopajočega moža in jokajoče malčke, ki ne bodo nikdar več čutili materine ljubezni. Pokojna je bila dobra mati. in pridna gospodinja ter je rada prepevala.
Sv. Rupert nad Laškim. Nič ni več slišati o Sv. Rupertu, me je zadnjič podražil sosed iz Kalobja; ali ste vsi Ruperčani umrli, ali pa ležite bolani v postelji? Skoro ¿maš prav, sem mu odgovoril. Sicer še živimo in zlasti naša mladna nič ne kaže, da bi hotela v krtovo deželo; res pa je, da so nas v javnosti izbrisali iz seznama živih: našo veliko župnijo so ob razmejitvi občin raztrgali na vse dele sveta. Drugo zapostavljanje nas je zadelo, ko je oblast iz naše trirazredne šole odvzela dva učitelja in nam pustila le eno učiteljico; ni mogoče, da bi ena sama oseba obvladala tri razrede z več kot 170 šolarji. Listi so poročali, da je bil za Sv. Rupert nastavljen neki g. učitelj s soprogo učiteljico, a sliši se, da ne pride v ta hriboviti kraj. — Dne 15. maja smo pokopali posestnika Janeza Pavlica iz Sv. Petra. Živel je v skromnih razmerah, zapustil vdovo z 9 večinoma nepreskrbljenimi otroci. Naj počiva v miru! — Dne 25. marca je umrl v celjski bolnišnici Bonaventura Zaje, mladenič iz Sv. Ruperta kot žrtev ponočne nesreče. Naj v miru počiva!
Marija Gradec pri Laškem. Dne 24. aprila je naš občinski odbor sklepal o proračunu za proračunsko leto, ki se začne 1. aprila 1934 in traja do 31. marca 1935. Stroški znašajo 147.081 Din, istotako tudi dohodki. Doklade se bodo pobirale v isti višini kakor lansko leto, namreč 140% na neposredne državne davke. 150 D od hI vna. Znižala pa se je pasja taksa od 25 na 10 Din. Med stroški zavzema največjo postavko šolstvo okrog 57.000 Din in ubožni zaklad okrog 25.000 Din. Tudi za obnovitev mostu, oziroma brvi čez Savinjo v Šrnarjeti se je postavilo v proračun 4000 Din. Za ceste je postavka 10.000 Din. Po ministrski uredbi od 9. septembra lanskega leta se je občini priklo-pila katastralna občina Sv. Peter; s tem pa je tudi občina prevzela 7 km dolgo bivšo okrajno cesto od Bezgovja proti Sv. Rupertu, tako da mora sedaj občina oskrbovati celo nekdanjo okrajno cesto, ki se odcepi v Lahomnem od banovinske ceste Jurklošter—Laško, proti Sv. Rupertu v dolžini 12 km. Cesto Lahomno—
Sv. Rupert je že leta 1922 prevzel okrajni za^ stop, a je sedaj zopet padla v breme občini« Občinskemu odboru se je posrečilo sestaviti proračun tako, da se doklade ne bodo zvišal« kakor v nekaterih sosednjih občinah. Z ozirom na težke razmere, v katerih.živi naš kmet davkoplačevalec, bo seveda treba misliti, da s« doklade znižajo. — Dne 1. maja se je v gozdu pri sekanju drv ponesrečil 291etni Gorišek Fr. iz vasi Vodiško. Na dobljenih poškodbah je v nedeljo dne 6. maja umrl. Bil je bolehen že več let in zelo priden ter miren fant. Naj počiva v miru!
ZalOgC Mi%t§fifl osebnosti.
Ruska carica Elizabeta je umrla leta 1762. Po njeni smrti so ugotovili, da je posedala 8700 najdragocenejših oblek. V francoski revoluciji obglavljena francoska kraljica Marija Antonijeta, hči cesarice Marije Terezije, je podarila gospici Bertin, ki je bila njena svetovalka glede mode, ko se je slednja poročila, 80 parov čevljev, 100 tucatov svilenih nogavic in dragocenih čipk 2a 60.000 frankov. Saksonski prvi minister grof Briihl je posedal: 5000 oblek, 47 kožuhov, 13 mufov, 75 lahkih sabelj, 102 žepni uri, 87 prstanov, 63 stekleni-čic dišečih tekočin in 1500 lasulj. — Francoski kralj Ludvik XIV. je sprejel leta 1715 v avdijenco poslanika Perzije. Ob priliki tega sprejema se mu je bleščal na klobuku dijamant v vrednosti 12 in pol milijona tolarjev. — Madžarski knez Esterhazy je imel ogrsko paradno uniformo, ki je bila vredna radi biserov 4 milijone goldinarjev. To dragoceno uniformo so morali po vsaki nošnji presnažiti, kar je stalo 8 tisoč goldinarjev.
*
@Ol|nU|a prt iMi§KifB dlrMala.
Na Poljskem v Varšavi teče velika pravda radi goljufije, ki vzbuja svetovno pozornost. Obtožen je znani posestnik dirkalnih konj, njegovi konju-hi in cela vrsta zasebnikov, ker so dalje časa zmagovali pri dirkah na prav, izredno goljufiv način. Družba sleparjev se je posluževala omamljivega strupa, ki se imenuje pantopon, katerega so vbrizgavali manjvrednim konjem. Strup je vplival na živali tako spodbudno, da so dosegle pri dirkanju zmago napram najbolj priznanim dirkačem. Lastniki konj so pobasali v žepe ogromne denarne svote. Goljufijo so odkrili živinozdravniki, ker so se od strupa omamljene živali pri dirkanju močno potile in pot je širil izreden ter, nenavaden oster duh.
Listnica uredništva.
j a r e n i n a: Zadeva z oderuštvom, vkljuh temu, da je ime skrito, tožljiva. — Gasilska č&i ta Stanetinci-Ružički vrh niste pot slali davčne takse in radi tega naznanila pri* reditve nismo objavili. — Moravč i, Mala Nedelja: Napoved o vaši prireditvi smu žalibog prejeli prepozno in sicer dne 16. maja, ko je bil »Gospodar« že razposlan.
HALA OZNANILA
Cenik malim oglasom.
Vsaka beseda v malem oglasu stane Din (Preklici, Poslano, Izjave pa Din 2.— za besedo.) Davek se zaračunava posebej do velikosti 20 cm1 Din 1.—, do velikosti 50 cma Din 2.50. Kdor inserirá tako, da ne pove svojega naslo-jva, ampak mora zbirati uprava lista prijave, ¡doplača Se Din 5.—. Mali oglasi se morajo brezizjemno plačati naprej, sicer se ne objavijo. Kdor hoče odgovor ali naslov iz malih Inseratov, mora priložiti znamk za Din 2.—, sicer se ne odgovarja.
Za mlinarje! Proda se zaradi opustitve obrti: 5 m fcransmisija z ležajem, premer 60 mm, trije mehlcilindri različne velikosti, sedaj še v rabi. Ogleda in kupi se pri Alojzu Kupec, mlinar v Sv. Pavlu pri Preboldu.	533
Prodam stabilni sadni mlin, kameni v premeru 120 cm. Rebernik Alojzij, Meljski hrib št. 50, p. Maribor.	541
Suhe gobe, kuhano maslo, jajca, zrnje se kupuje v trgovinah Senčar, Mala Nedelja, Ljutomer In Štrigova.	539
Služkinja, vajena vseh domačih, kuhinjskih, vrtnih in živinskih del, se sprejme na Ko-šakih pri Mariboru, hišna štev. 39. Samostojna in stalna služba.	536
Perfektna kuharica, vajena tudi vsega hišnega dela, plača 100 Din mesečno, nastopi takoj ali 1. junija. Naslov: Oskrbništvo »Šenek«, Polzela.	535
Posestvo se proda ali zamenja, vse skupaj 6 oralov, poslopja zidana. Naslov: Pukšič Ana, Gočova, p. Sv. Lenart v Slov. gor.	534
Za mlinarje prodam zaradi opustitve obrti 5 metrov transmisije z ležajem premer 60 mm, 3 cilindre za moko različne velikosti, sedaj Se v rabi. Ogled in nakup pri Alojzu Kupec, mlin, Sv. Pavel pri Preboldu.	533
Prodajamo na obročna odplačila švedske posnemalnike za mleko in	532
brzoparilnike za krmo. Sprejmemo potnike! »Tehna«, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
Lepe omette ^
za otroke: od Din 60'— naprej"
za moške: od Din 140-- do 790'-
klobukl
za moške Din 39'-, 48-- itd. 144 Velika izbira čevljev, perila itd. itd. pri
Jakob Lak
Maribor, 0l.lra2

„Slov. Gospodar" stane:
cek letno Din 32.— polletno Din 16.— četrtletno Din 9,—
AS*
Pred nakupom
blaga ali izgotovljenih obleke in oblek, svilen nih robcev, klobukov, nogavic, čevljev in druj gih potrebnih stvari za birmo, ne premišljujte, kje si bodete vse to nabavili, temveč pojdite ali pišite po vzorce in cenik od 213
TOMIAPEKILA'«-OBIEIC
kateri Vam nudi vse gornje predmete v veliki izbiri, po nizkih cenah in v dobri kakovosti. Obleke se izdelajo v lastni tovarni po meri v dveh do treh dneh.
Občni zbor Kmečke hranilnice in posojilnice v Žalcu, r. z. z n. z, se bo vršil dne 27. maja 1934, ob 8. uri dopoldne, v hranilniških prostorih. Dnevni red: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leto 1933. 3. Volitev enega člana načelstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob navedenem času ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu drugi občni zbor, ki veljavno sklepa ne glede na število navzočih članov. Načelnik Veternik. 537
Vabilo k rednemu občnemu zboru Hranilnice in posojilnice na Muti, r. z. z n. z., ki se bo
vršil v nedeljo dne 27. maja 1934, ob pol 9. uri dopoldne, v pisarni zadrugi na Muti, s sledečim sporedom: 1. Poročilo načelstva in nadzorstva. 2. Odobritev računskega zaključka za leta 1933. 3. Volitev članov načelstva dn nadzorstva. 4. Slučajnosti. Ako bi ta občni zbor ob določeni uri ne bil sklepčen, se vrši pol ure kasneje na istem mestu z istim dnevnim redom drugi občni zbor, ki sklepa ne glede na število navzočih članov. 538
Na drobno!	Na debelo!
Pristne in priznano najboljše
m%l znamka VULKAN
ter vso ostalo železnino kupite še vedno najceneje v najstarejši ptujski trgovini za železnino	540
Brenčič Anton
Solidna postrežba!	Konkurenčne cene!
!Za. mesec ura
vam nudimo sledeče kipe: Srce Marijino
cm 17 20 25 30 35 87
42
Din 36-— 44-— 56'— 62*-
cm	42	50
94-— 102 — 110--50	60
Din 120 — 160'— 188 — 300 — Marija Brezmadežna
cm 20 25 80 JO 80
42
60
Din 44-— 56"— 70-
Lurška Marija
coi 17 20 25
80-— 62'— 150'-
80
87
42
BO
300-
75
p in 36- 44- 66- 80- 102"- 126'- 160 -- 400'-
Marija z Jezuščkom
cm 25_40
Din 66 — 150 — Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila! Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
MAJLNNA ZAVAROVALNICA V LJUBLJANI
ZAVARUJE:
POŽAR VLOM STEKLO KASEO JAMSTVO NEZGODE ZVONOVE ŽIVLJENJE KARZTAS
Vsak slovenski gospodar zavaruje sebe, svojce in svoje imetje le pri naši zavarovalnici.	167
Cltateljem v pouk in zabavo«
Obubožani šporin! mili-tonarll.
Ko je zapustil svetovni mojster v dviganju težkih uteži Maks Rosehblom Madison Square Garden v Ameriki, je poklical avtotaikslerja. Zelo se je začudil, ko je prepoznal v šoferju svojega prednika Pavla Berlenbacha, ki je bil pred leti ravnotako svetovno znan ter priljubljen kakor boksar Jack Demp-sey.
Berlenbach je bil milijonar. Ko se je odrekel boksu, je bil tudi njegov bančni kapital že precej izčrpan. Doletel ga je denarni polom, čeravno je zaslužil kot boksar neverjetno visoke svote in je prejel enkrat za eno zmago 10 mili-3'onov Din. Kakor pridobljeno, tako zgubljeno. Berlenbach je nastopal no-bel in je posedal več raznih oblek nego angleški kralj. Preostanek njegovega ogromnega premoženja je jedva zadoščal za nakup prevoznega avtomobila ali taksija.
Berlenbach nikakor ni osamljen glede usode. Malodane vsi, ki so veliko zaslužili s športom, so tudi mnogo mnogo izmetali. Nobenemu se ni posrečilo, da bi bil neverjetno visoke in s športom pridobljene svote tudi ohranil. Seveda, tudi med športnimi milijonarji so izjeme in med te spada Gene Tunney. Ko je bil na vrhuncu svoje slave in obče priljubljenosti, se je odrekel prostovoljno športni slavi in pričel s pridobljenimi milijoni mirno ter štedljivo živeti.
Zamorskemu boksarju Jacku John-sonu so tud brzeli milijoni skozi prste. Sedaj je star 50 let in se zastonj trudi, da bi si zaslužil kot rokoborec toliko denarja, da bi imel svoj vsakdanji trdi kruh.
Georges Carpentier, veliki Francoz, tudi ni mogel obdržati bogastva. Tudi on je zaslužil ogromne svote, a danes Še komaj životari.
Hans Breitenstatter je zaslužil naj-,več z nemškim boksarskim športom, a danes se preživlja na ta način, da posoja svoje ime kot tehnični vodja boksarskih predstav.
V Čikagi šofira taksi nekdanji boksar Kurt Prenzel, mož filmske dive Fern Andre.
Med kolesarji si je pridobil Walter Rutt naslov »šestdnevni cesar«. Povsod so ga poznali, kjerkoli se je udeležil kolesarskih dirk, so mu nakazovali rekordne nagrade. Ko je ostavil šport, si ¡je zgradil kolesarsko dirkališče, ki je nosilo njegovo ime. Rtittova arena je zgorela pred par leti in njen lastnik prodaja danes kolesa v neki trgovini.
Še slabša usoda je doletela amerikan-skega kolesarskega dirkača Jurja Henley. V mladosti si je prislužil bajne svote s športom, a se mora danes zadovoljiti s službo vratarja.
Tod Sloom je bil najznamenitejši jezdec. Prislužil si je neverjetno veliko r" remoženje in je bil dober znanec najbogatejših plemenitašev, ki so se pečali z jahalnim športom. Umrl je kot revež v neznatni bolnici. Njegove zadnje besede so bile: »Ni mi bilo žal.«
Nobeden od športnih milijonarjev se ni kesal, da. je zgubil premoženje. Sanjarijo radi o preteklosti, ki je njihova življenska vsebina, in o onih blaženih časih, ko so bili v športu na višku in so
razmetavali z — milijoni . . .
*
MreSenlk mmmm v letam.
»Odrešenik v letalu«, to je amerikan-ski črnec in njegovo kraljestvo je povsod, kjer prebivajo po Združenih državah zamorci Njegov sedež je v zamorski prestolici v Harlemu, v njujorškem zamorskem okraju. Njegovo meščansko ime se glasi Jurij Baker. Njegovi verniki ga nazivajo »nebeškega očeta« in se ner spotikajo na dejstvu, da je visok jedva 1.37 m. Njegov pribočnik in stalni spremljevalec je goljatski zamorski letalec polkovnik Herbert Julian.
Ko je pričel Jurij Baker pridigarski posel, je bil ubog, kakor vsi povprečni zamorci v Harlemu. Danes je bogataš. Iz cele Amerike se steka ik njemu denar, katerga si pritrgajo njegovi verniki od ust in mu ga pošiljajo. Črni odrešenik razume dušo svojih rojakov. Znano mu je, da ljubi črnec zunanji lesk ter tam-tam in vse to mu nudi v obilni meri. Zamorci so ponosni, da izvrši njih rešitelj vsa misijonska potovanja v rdečem letalu, bahajo se z njegovimi razkošnimi avtomobili, z v krasne uniforme oblečeno telesno stražo in s stenografi, katerih kar mrgoli krog učenika, da beležijo vsako besedo, ki pride iz njegovih ust.
Njegova obča priljubljenost temelji na naravnost razsipni darežljivosti. Za letošnjo veliko noč je pogostil v Harlemu 5000 črncev. Vsak gost je prejel veliko porcijo purana. Pred omenjeno pojedino so priredili zamorci po celem Harlemu ogromni obhod kot odgovor na običajno velikonočno parado belo-kožcev v Njujorku.
Jurij Baker se upira v Združenih državah na 1 milijon udanih mu vernikov, na celem svetu pa na 10 milijonov. Po Ameriki je organiziral posamezne verske občine v obliki majhnih kraljestev, ki so pod strogim nadzorstvom. Mali črni Mesija se ukvarja z načrtom, da bi ponesel svojo blagovest s pomočjo letala tudi še drugim narodom na širnem svetu.
*
¥asl Holtfcga zivltenla.
Splošno je znana trditev, da je Perzija ona pokrajina, v kateri živijo ljudje najdalje, v Evropi je najti najstarejše ljudi na Bolgarskem. V zapadni Evropi se ne prepirajo več dežele, ampak kvečjemu kraji, na Angleškem samo posamezne vasi za čast dolgotrajnega življenja. Na sredi angleške grofije Hertfordshire leži vas, ki se imenuje Benington. Na imenovanem selu ni nič kaj posebnega, znamenito je postalo le po starih osebah. Na tucate ljudi doseže tamkaj starost nad 80 let. Ugotovili so celo družino, v kateri živi
še sedaj šest sester, ki so prekoračile 80. leto. Pri starcih nas zanima predvsem recept, katerega so se posluževali za dosego visoke starosti. Najstarejša od šestih sester je izjavila: »V nekaj dneh bom stara 90 let. Skupno s sestrami znaša naša starost 510 let. Oh, ko bi še živela sestra Betka. Umrla je zgodaj. S 83. letom. Kako smo dosegle toliko let? Vedno smo delale in neprestano smo morale delati. Pa še nekaj: zgodaj k počitku in zgodaj na noge. V mestu smo bile le redkokedaj. Če smo se vrnile iz mesta, smo bile vsikdar bolne. Tak je naš recept za dosego visoke starosti.«
*
Pri sedanjih na Španskem tolikanj razburkanih časih spominja neki list na pripovedko, ki je pomenljiva za današnjo dobo, katero preživljajo ŠpancL Storija pravi: Ko je odvzel španski kralj Ferdinand III. mohamedanskim Mavrom mesto Sevilla, je umrl. Kot svetnik je prišel takoj v nebo, kjer ga je predstavil sv. Jakob zaščitnici Španije, sv. Mariji. Mati božja mu je dala na izbiro nekaj želj za njegovo ljubo ter od mohamedanov stiskano domovino. Ferdinand je prosil nebeško mater za olje, vino in žito. Vse mu je bilo dovoljeno. Prosil je še za solnčno podnebje, za hrabre moške in lepe ženske. Zahte^ val je še smodke, svete ostanke, česen in tdke za španske bikoborbe. Tudi ti darovi so bili naklonjeni Španiji. Slednjič je še predložil prošnjj za dobro vlado, a. tedaj mu je rekla Mati božja: »Ne, dobra vlada je na Španskem nemogoča!«
*
NatdalfSl prcior.
V prvih dnevih letošnjega decembra bo predan na Japonskem prometu na celem svetu najdaljši predor, ki je dolg 21.600 m. Delo je trajalo 16 let. Z naj^ daljšim tunelom bosta naravnost zvezani važni točki Namazu in Atami. Že med svetovno vojno se je pokazala potreba te zveze radi prevoza vojaštva in raznega materijala. Z gradnjo so pričeli takoj leta 1918. Delo so morali večkrat prekiniti za dalje časa radi delavskih stavk, nesreč ter potresov, ki so obiskali v tej dobi Japonsko. Pri med Japonci običajnimi najnižjimi mezdami je stal predor 1 milijardo dinarjev, V svoto niso vračunane odškodnine 160 družinam, kojih očetje so pri gradnji smrtno ponesrečili. Predor bo blar goslovil sam japonski cesar, ki se bo kot prvi peljal z vlakom skozi tuneL
Ravnanje.
Gospa doktorjeva: »Pri nas ostanejo dekle jako dolgo. To je mogoče le radi tega, ker ravnamo z njimi, kakor bi bile družinski člani«
»Tako sem tudi jaz postopala«, pravi gospa notarjeva, »a večina mojih dekel si ni pustila dopasti družinskega članstva.«
Čebelni vosek kupuje in plača po najvišja ceni: Kemindustrija, Maribor, Aleksandrova cesta 44.	484
Ivan Kacin, tvornica harmonijev, glasovirjev in orgel, Domžale-Ljubljana, dobavlja harmonije od 2000 Din, pianine od 10.000 Din prvovrstne, uglašuje in popravlja cerkvene orgle. Cene nizke. Zahtevajte cenik. 475
Mostin, moštna esenca za izdelovanje jako dobre in zdrave domače pijače z izvrstnim okusom. Dnevna razpošiljatev. Nizke cene. Ivan Pečar, droge in kemikalije, Maribor, Gosposka ulica 11.	464
OPEKO vseh vrst najboljše kakovosti dobavlja po najnižjih cenah franko vsake postaje opekarna Ormož.	505
Za slarc zapuščene rane
na nogah (ulcus cru-ris). Po naših zdravnikih in zdravstvenih institucijah je dokazano, da
zanesljivo in sigurno zaceli tudi najstarejše, kronične
rane.
Steklenica 20 Din v lekarnah. Po poštnem povzetju 2 steklenici
50 Din. Poučno knjižico št. 18 pošlje brezplačno »Piton« dr. z o. z., Zagreb 1-78.
Refc pod Sp. br. 1281 od 28. VB. 1933.
OGLASI
v „SI. gospodarju" imajo najboljSi
uspeh!
Pletilne stroje
prodaja na obroke »TEHNA«, Ljubljana, Mestni trg 25/1.
k j
Z- birmo! Vsakovrstno oblačilno blago, sešite obleke in vse potrebščine za vsakega kupite najugodneje v trgovinah F. Senčar, Mala Nedelji in Ljutomer.	442
Zavarovanje proti požaru in življenje posreduje: Agentura Pichler, zavarovalni zastopnik, Ptuj, Panonska ulica 2.	514
vseh kvalitet in fazon Vam poceni nudi TRGOVSKI-DOM
■ PERILA'ft>QBtE!C
Celje št. 24.
Din 240.— obleke iz ševjota
Din 460,— obleke iz meltona
Din 620.— obleke iz kamgarna
Din 375.— športne obleke
Din 100.— športni jopiči
Din 170.— veterne jope
Din 80.—, 100.—, 120.— fantovske obleke.
Zahtevajte cenik in vzorce, kateri se Vam pošljejo brezplačno. Obleke po meri se izde-delajo v dveh dneh.	113
Junij
vam nudimo sledeče kipe:
Srce Jezusovo
velikost t cm 17 20 25 30_ 80
cena Din	36 —	44-	56 —	62- -	82-
velikost t	cm 35	37	40	40	42
cena Din	94-—	102--	- 120 —	140'—	115 —
velikost t	cm 50	60	60	75	80
cena Din	240'—	300--	- 375---	400'—	460 —
	velikost v	cm	100	100	
cena Din 1720-— 2160 — Srce Jezusovo z razpetimi rokami
velikost v cm	22 25	30	40
cena Din	100"— 120.— 160'— 280 —
Pri naročilu napišite velikost in ceno. Priporočamo se za naročila!
Tiskarna sv. Cirila v Mariboru.
Važno za vinogradnike in sadjarje!
v
je na podlagi dosedanjih poskusov ceneni, in izborno sredstvo za škropljenje proti plesni in škrlupu. Brozga se danes že splošno uporablja v Nemčiji in' Švici. — Dobi se pri 470
Anton Jurca naslednik
Milico Sencar
tovarna žveplenih izdelkov v Ptuju.
Ustanovljeno leta 1860.
Zaloga žvepla za vinogradnike. Izde-i lvje se tudi žvepleni zakad na juti in; na azbestu.
Mctšl javnosti!
Vse, kar dobimo gotovine iz starih posojil, izplačujemo vlagateljem s starimi vlogami v enakih zneskih'. Upamo, da se bodo te razmere kedaj zboljšale.
Vse nove vloge imamo stalno razpoložljive. Vsak vlagatelj, ki na novo vlaga, lahko dobi od nove vloge vsaki dan vso svoto nazaj. Teh vlog imamo preko 1,500.000 Din.
Ves denar, pri nas naložen, je popolnoma varen. Naše naložbe pri 15 denarnih zavodih ne bodo ntrpele nikake škode vsa naša posojila so zavarovana s hipotekami. Poleg tega imamo lastne milijonske rezerve, če bi tudi kaka izguba kje nastala, in kc-nečno jamči za varnost vlog v znesku 55,000.000 Din ¿675 članov s premoženjem okrog 500,000.000 Din.
Z našimi hranilnimi knjižicami se ne trguje, vsak zahteva za nje celotno svoto.
Ne nasedajte ljudem, ki se zastonj trudijo, da bi z lažmi omajali zaupanje javnosti napram našemu
zavodn.
5e tudi ne moremo sami v celoti kljubovati svetovni gospodarski in domači denarni krizi, s adar pa smo v moči kljubovati ji tako, da bodo naši vlagatelji obvarovrni vsake škode.
SpotinjcštajcrsKa ljudska posojilnica t Mariboru.
I $
i»
)
}
*
Obiščite tudi Vi
Xltf.liubljanshi pelesEjem
30. maja do 10. junija 1934
Železniška izkaznica za polovično vožnjo se dobi pri blagajnah vseh železniških postaj ter stane Din 5*—
Trajna sejmska legitimacija se dobi t pisarnah tujsko-prometnih uradov ter pri vseh večjih denarnih zavodih
C3
531	Sejmišče obsega 40.000 m*
:
Vsakovrstni proizvodi
Specijalne izložbe: kartografska, gospodinjska, reklamno-propagandna, ruska.
HHHBHEEHHHEH
S	□
(3 Pozorl Pozorl	[7]
Za čaščenje preavetega Reš- [•] njega Telesa je izšel nov r—i
molitvenik	L"J
„Pridite, malimoi"	H
ki obsega poleg običajnih	rji
molitev tudi šest molitvenih	LJ
ur za skupne molitvene ura	["j
Zelo priročna knjiga stane	r^i
samo Din 16'— s rdečo ob-	jc^
rezo in Din 20'— z zlato	[■]
obrezo.	g
Knjiga se naroča pri
Tiskarni sv. Cirila v	rH
ULJ Mariboru.	LiJ
H	H □0000E10000HE
Kolje m vinograde
rezano 1000 komadov Din 180.— cepano 1000 komadov Din 300.— «i
prodaja v vsaki množini »DRAVA« d. d., Maribor, Meljrka c. 91.
Botrice in botri!
Pripravita birmska darila že v naprej! Najprikladnejša in obenem najcenejša dobite v knjigarnah TISKARNE SV. CIRILA V MARIBORU.
ZA BIRMO
vence, obleke in svilo poceni v 390 Trpinovem bazarju, Maribor. Vetrinjska 15.
Otvoritev trgovine z mešanim blagom
ho v nedeljo po Binkoštih dne 27. t. m. na
Podovi v hiši št. 28
Vse blago se bo prodajalo po nizkih konkurenčnih cenah, kar se naj vsakdo sam prepriča — Za cenjeni obisk se priporoča
530	Drnovšek Mirko, trg., Podova.
Zopet volitve!
Kam gremo po spomladansko blago? Odločitev je lahka! Vsi v veletrgovino z manuiakturnim blagom
»
<Gosi>osha ulico 15.	157
tam se prodaja vedno po najugodnejših cenah fabriško platno ena širina že od Din i.— nap. iabriško platno dvoj. šir. že od Din 13,— nap. belo platno ena širina že od Din 6.— nap. oksiord za delav. srajce že od Din 8.— nap. svileni robci	že od Din 20.— nap.
oksiord srajce za delavce že od Din 20,— nap. bele srajce z bel. svil. efekt. prs. Din 24.— nap. moške gate iz molinosa že od Din 12.— naji. snkno v raznih vzorcih 140 cm šir.
že od Din 28.— nap.
Posebno velika izbira blaga za birmance!
Zakaj je ravno pri tvrdki Dobovičnik, Celje, tako poceni?
Ker se zadovolji z najmanjšim zaslužkom.
Ker nima velikih režijsikh stroškov.
Ker se trgovina nahaja v lastni hiši in ne plačuje najemnine.
Ker je trgovina v stranski Gosposki ulici, mora ceneje prodajati, da z nizko ceno stranko privabi!
Ker ima lastno tovarno za odeje »Koutre«.
Ker ima lastno tovarno za izdelovanje perila.
Ker ima velik promet in vsled tega vedno sveže blago.
Nizke cene! — Prosti ogled vseh zalogi —
Vljudna postrežba! — Vam jamči za dober nakup veletrgovina
Franc Dobovičnik, Celje
Oglašujte v ,SI.gospodarju4!
i Hranilnica I
l Centralo: mmrn
v Sastni novi palači na ogiu	nasprofi pošle, prej Južnošfa-
Oosposhe-Slevenshe lisice. .	^a	fersha Hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim avojim 4 premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
r
I
= 2
v Celju
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo
v novi lastni palači na oglu Kralja Petro ceste in Vodnikove ulice
Sprejema hranilne vloge in jih .•.	obrestnje najbolje.
Denar je pri niei naložen po-.. pol no m a varno.
Za hranilne vloge jamči poleg rezerv in hiš nad 5000 članov - posestnikov z vsem svojim pr«-.*. v	m o 2 e n j e m!	v
Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru. — Urednik: Januš Goleč, novin« I 84&rit»n>.
Izdajatelj: Tiskarna sv, Cirila, predstavnik: Franc llrastelj \ Mariboru,