JH&DNi, ..NOVA
Danes ob 10. in ob 16. uri v Bazovici počastitev spomina bazoviških junakov
PRIMORSKI DHEVKIK
1930-1950
GL.AS 1LO OSVOBOOILNE FRONTE SLOVENSKEGA NAROPA ZA TRŽAŠKO OZEMLJE
Leto VI - Štev. 202 (1593) SSSJSBJJfggi	TRST,	nedelja	10.	septembra	1950	Danes	6	strani	-	Cena	20	lir
Bidovec, Marušič, Miloš in Valenčič so podžigala ves narod ;neinn odporu in h vztrajnemu linju zoper faši
dejstva, ki so te dni id, a nami iz vrste član-knml rpl}en3“ bazoviških so stns,3red dvajsetimi leti, to tfeir in Pretresljiva.
istva pričajo, da so bili tinske Sf ^JPtn^ili žrtve zlo-od Jusistične vladavine, P°Uci^eoa odlikovanega % ZašZ Posebnega, sodišča htijf- 0 fašistične države, ter Vo}hov. Hujši zato, mudili svoje žrtve z CSr°’ Piljeno krvo-ntih ‘mni m se nasla.jali nad nato pa so sku.
"Hhov- 1 laimi oskruniti Str
ga tiska, da uživajo primorski Slovenci vse pravice in so obtoženci prevratni sovražniki javnega reda in države. V navzočnosti mučiteljev je tajil pred svetom, da bi bili obtoženci kdaj mučeni, češ da v Ita
memk
' sborain pred zgodovino. *i«č[jo!0tea’ izpričana dejstva ,etie?!in 'J1 ,mučijo in ni Mbrstično Italijo
°‘ne sence * čuditi
na vso Italijo tako da se mora-*wea drfm"’ kako ie mbgla Sijati i.^ta afco dol9° ob-fctJatičA ■ da se niso demo-le zopJI tS!ie sveta Prej zbra-6ilf <d nestvor in ga raz-
^ar so —
soiniki ^°yodali tožniki '
tistih ■prvih septem-neh leta 1930 med
S**
EBnmS	^	____
"Ute 20Per bazoviške ju-"fi >Ca 0 Orozotni notra-ty**mrjenosti
fci
zavesta
fašističnih Mii ? ?T'W- so skušali da-^žbo estnim’- lažmi svojim irilvičn&f*n °bsodbani videz tofcttLJ’ Priča o tedanjem
J“ najosnovnejše člo-
%ir^?sten°sti v Italiji, o Jfcjie,, v najpreprostejšega lt|*seinjia at<ta, o zlorabljanju ZTn°znostl za varanje
^ ftaui-„5aVnostžv 0 ■P°firre2a‘ Nfe, J.u gnilobno močvaro »f1,« ”asiija. S takimi % Tl\ sredstvi je hotela °3 imperializem ^ svoj ugled v s ve-»•ito; razlika med temi !JI gin,J, 'odnimi italijanski-F}'1 ^ tistimi jasnimi, 'th 40hn}‘,i0vi> hi so v prejš-*toihe • u*tvarjali velike l(5ttHie .tn. napredne miselne
m
blaginjo človeštva
^dojenje zatiranih na-
do inS,ci senij v fa' ‘davnii. zgrešil svetle po-
^čal inFrednikov in se pne-
y.. "*■<, 1nT	L'	c/t	se
Ju zatirarVemu uternel)eva-
5	“n» sosedni Ijud-*N'u Jnnrodovanju, izkori-J borcih a^€niu Po najslab-^ine IZ starorimske zgo-
?0** junaki so to na-5v°iih 1 in sklenili, da
6 po-
lJo h nasilja in o-i! «ov*^nc uničeval-feu j kulturnih prido-^ sain0 se narod ne bo bra-
in
^otrn») ••	—	t"	»•»«
* a)ctiL7ioJKl °dPorom, temveč i fuiiZ °rb0 ž" uP°™m-
S1 UsTe 2!očinci'- hi so si-,ttr0d n rMb ues italijanski
ksi, nn 	-
«ič;
0r,
tihim
prenašanjem
*tut<Zi ° rfSU°^° Ztriuo pot, so bor5j °^r°ža protifaši-
Iliji policija nikogar ne muči.
Vse laži so bile zaman. Kri bazoviških junakov, ki je oškropila kršna kraška tla, je posvetila njih borbo in jo dvig nila v borbo vsega naroda. Imena Bidovec, Miloš, Maru-
šič -in Valenčič so postala simbol najvišjih narodovih teženj po odrešenju in svobodi. Ta imena so podžigala ves narod k neprestanemu odporu in so vnemala nove borce k vztrajnemu boju zoper tlačitelje.
IPo bazoviški tragediji je nadaljevala fašistična Italija svo jo zločinsko pot, ki jo je pripeljala v prepad( naš narod pa je šel po svoji Poti, ki se je . zaključila z zmagovilim osvo-| bojenjem vsega njegovega o-
it? *
Wm, JI!
v-:-:-x o:F-y-;.y ,y:-:
j
v	!
I;
Os NISTE ZAMAN
BIDOVEC
MARUŠIČ
NAM
PALI
MILOŠ
zemlja. Tuji oblastniki so to svobodo na zapadu okrnili in zasadili nove mejnike po sredi čisto slovenskega ozemlja.
srcih zapadnih Slovencev so ti mejniki skeleči trni v odprti rani. V slovenskih srcih veljajo tiste meje, ki so jih začrtali bazoviški junaki s svo jo krvjo in'Za njimi tisoči in tisoči padlih borcev. Tako sodijo vsi resnični antifašisti, Slovenci in Italijani.
Po vojni so prevzele fašistično dediščino italijanske šovinistične skupine, ki jim veljajo fašistični «uspehi» v raznarodovanju Slovencev kot izhodišče za nove podvige. Vsa leta po vojni opažamo, da se protislovenski tokovi bolj in bolj krepijo, da hlepijo po vsej nekdanji Julijski krajini ali po vsej Primorski, češ da je to italijanska dežela. Njih cilj je isti kakor Mussolinijev:	raznaroditev	zapadnih
Slovencev. Iz takih krogov izhajajo izpodbude Za nove u-krepe, ki naj bi Slovencem okrnili njih človeške in narodne pravice v šolstvu, sodstvu, občinskih svetih, po uradih, glede priimkov, napisov, zastav, plakatov itd.
Odloki, ki jih o vsem tem izdajajo, dopolnjujejo, popravljajo, preklicujejo ali prelivajo v nove oblike s starim jedrom, ostanejo v naši zgodovini kot dokaz njih bednega, omejenega, klavrnega duha, ki bi še rad tlačil in raznarodoval. Novo Uvajanje v borbi razveljavljenih fašističnih zakonov potrjuje nnh fašistično mišljenje. Da bi dosegli svoj namen, zlorabljajo italijanski jezik in italijansko kulturo natanko tako, kakor so to delali fašisti.
Pr{ njihovem protifašističnem delu jih srčijo in podpihujejo ukrepi italijanskih obla stev zoper goriške, beneške, kanalske in trbiške Slovence, izganjanje slovenskih otrok iz slovenskih razredov, razbijanje šlovenskih kulturnih pri-
V ALENČIC
■ *«», 'h	■' fe
• ^5X-	|?m
rn« 'ar,le temelje njih ^oa nasilja, in so
7Tnizi
Uaneti “u' na™n, in >»)c8 bJ me *'le, da bj slo-
n<ti>a(/rCc	svetu
^Zeit n. ”e zločince, da. bi stJ} deianiem sij bor-!b>!eBo )0^°' ^redsvdnik po-
6nlko^1:lšŽa je laaal Z>red' "t tujih držav in tuje-
/	l|||
fftt
j;-®'..	'
~ - llf I
reditev, prepovedovanje slovenskih govorov in zastav, zapiranje nekdanjih borcev, obsojenih pred posebnim sodiščem za zaščito fašistične države, in tisočero dingih vsakdanjih krivic.
Prav Posebno žalostno je dejstvo, da uživajo tržaški šovinisti potuho in naklonjenost tujih zasedbenih oblastnikov, ki bi morali upravljati to o-zemlje po načelih pravičnosti in nepristranosti v imenu Organizacije združenih narodov in po nedvoumnih določbah mirovne pogodbe. To dejstvo meče na vso zapadno dem okra cijo silno neugodno luč.
Organizacija združenih narodov ne združuje teh narodov zato, da bi tlačili enega najmanjših — prav slovenskega na Tržaškem. Narobe, Organizacija združenih narodov je poslala Zavezniško vojaško u-pravo v Trst z naročilom, naj tu uveljavi, načela o človeških pravicah za oba domača naroda, v pravičnem sorazmerju s številom domačega prebivalstva, in da na pr. dve tretjini šol. uradnikov, sodnikov, gledaliških dni itd. Italijanom, eno tretjino pa Slovencem. Dokler se to stanje ne doseže, je javna uprava za Slovence krivična.
V okviru Organizacije združenih narodov se ne bi smelo uveljavljati načelo o absolutni nadvladi močnejšega, ki hoče streti šibkejšega, ker misli. da mu njegova sila to dovoljuje, kakor se na prr. to dogaja v vzhodnem bloku zoper Jugoslavijo, Samogoltna večina izvaja volčjo pravico, zoper katero so Se borili ba-žaviški junaki.
Ob spominu na Bidovca, Mi-lošd, Marušiča in Valehčiča si morajo zapadni Slovenci zno v a priseči, da ne odnehajo od borbe za svoje pravice, dokler ne bodo te popolnoma dosežene in uresničene.
Slava bazoviškim junakom!
A. BtTDAU
9
9!
Miha Marinko petdesetletnik
LJUBLJANA, 9- — Predsed-1 v Sovjetsko zvezo. V domovino nifc vlade LR Slovenije in se- se je vrnil leta 1933. Leta 1936 kretar politbiroja CK KPS in'je bil aretiran in je prišel pred izvršilnega .odbora OF tov. Mi-1 ha Marinko -je v petek prazno, val petdesetletnico svojega rojstva. Rodil se je 8. septembra 1900 v Trbovljah v siromašni rudarski družini.
Ze s 14 letom se je moral sam bpriti za košček kruha. Ob koncu prye svetovne Vojne je delal v zagorskem rudniku in se je še mlad udejstvoval v delavskih kulturno-političnih društvih. Bil -je aktiven član komunistične sindikalne organizacije in SKOJ. Sodeloval je leta 1919 v solidarnostni stavki s stavkajočimi železničarji in tako tudi v stavki leta 1920. Leta 1924 je se je izselil v Francijo In je tam nadaljeval delo v komunistični partiji, ki je osnovala posebno sekcijo za jugoslovanske delavce. Leta 1926 je odšel v Nemčijo, leta 1931 pa
Mik uspeh pri vpisovanju ljudskega posojila v FLEJ
^včeraj opoldne je bilo v vsej državi vpisanih 4 milijarde in 600 'l°nov dinarjev - Danes praznujejo v FLRJ dan vojne mornarice
. 9-	~ Zvezna miru, ki je že nekaj dni v Ju-
w J . Tislja za Hrucro IbiH« gosl&viji. Nocoj jc Boyd Orr, odpotoval iz Jugoslaviji.
Delegacija Britanskega odbora za obrambo miru je odpotovala v Sarajevo. Pozneje si bo ogledala Dubrovnik in druge kraje dalmatinske obale.
Tanj u« je pooblaščen zanikati trditve lista «Messaggero» glede sklenitve sporazuma med jugoslovanskim in anglo-ameri-škimi oblastmi na Tržaškem ozemlju za združitev obeh con Tržaškega ozemlja. Tanjug izjavlja, da so te vestj izmišljene in da spadajo v okvir protijugoslovanske kampanje.
9.	— Zvezna
-- Poso?^13 ^ drugo ljud-1° dani! POr,°da> da je bilo ?utno v	opoldne vpisanih
la ‘0 60r» vse-i. držav;	4 milijar-
5sken-,	ijonov	dinarjev
/utru P030^.
bmatlskee Pr.aznuje dan Jugo-4ek4*5ovanh?Jnf mornarice. V l^v«	tega	dneva so
Van‘c vojna Podietij in de-da dn«5 mornarice tekmo dosežejo nove delovne
A
ttiu .i-o do?df^a Y0jua morna-izii- b strnv Peiraj sto rovih letnih 0fc° in politično š°lanL J?v- ki v treh °dličnn ln. .Prakiižnega 0 obvladali učno
so S£
skihrv<ii kliuK1'5'' jugoslovanski »C	Pritisku
“«0rrn. , i-"-..*« sovjet-
v vrni]? rojevskih adml-‘T"gosiavih0mov.ino’ JC bi'
Ju
Vak\°ficirje ustanovljena
J>^rice
^4i?yd Orra<laneS spreiel
cga ’ Predsednika
siveta
Angleški konservativci
bodo glasovali za vladni oborožitveni načrt
LONDON, 9. — Vodja opozicije VVlnston Churchill je nocoj obvestil konservativce, da bodo konservativci glasovali za vladni načrt o obrambi v torek, za obrambo i ko se bo spodnja zbornica se-
stala na izredno zasedanje. Churchill je še javil, da konservativci ne bodo predložili nobenega popravka k oborožitvenemu načrtu. Krožile so govorice, da bo Churchill kritiziral vladno politiko o oboroževanju. Nocojšnja izjava pa kaže, da konservativci ne mislijo tokrat ogražati vlade.
Predsednik vlade Attlee je govoril danes na shodu laburistov v Walthamstowu v Londo. nu. Govor j,e bil posvečen angleški politiki v Aziji in liniji laburistične stranke. Med drugim je Attlee omenil angleške «napore» v Aziji za «svobodo in samoupravo tamkajšnjih narodov«. ----------
LONDON, 9.	— V mestu
Svvansea so se podrle tri hiše Pri tem je bilo 6 mrtvih, med temi je 5 otrok. 11 ranjencev pa so pripeljali v tamkajšnjo bolnišnico. 8 oseb še vedno niso našli in menijo, Ha so ubite pod ruševinami.
«
KOPENHAGEN, 9. — Danes se je začel v Kopenhagnu mednarodni kongres mater, na katerem ‘ sodelujejo delegatke 22 držav.
PADEC
Venizeiosove vlade
ATENE, 9. — Grški parlament je odklonil zaupnico vladi Sofoklesa Venizelosa. Od 230 oddanih glasov je vlada dobila komaj 106 glasov, proti pa je glasovalo 124 poslamcev. Zvečer je vlada podala ostavko. Za vlado so glasovali liberalci in socialisti.
V dobro obveščenih krogih trdijo, da je Venizelos predlagal kralju Pavlu, naj razpusti parlament vendar je kralj ta predlog odklonil, ter je Venize-losu predlagal, naj razširil vlado in s tem utrdi večino. Isti krogi trdijo, da se je Venize-loi nato sestal s Caldarisom, vodjo populistične stranke, ki je načelno sprejel sodelovanje. Toda tudi ta reiitev je pozneje padla v vodo, ker so se temu uprli člani Venizeiosove stranke.
Pandit Nehru pojde v Peking?
LONDON, 9. — V londonskih diplomatskih krogih izjavljajo, da bo Pandit Nehru verjetno odpotoval v Peking v oktobru, da sklene kitajsko - indijsko prijateljsko pogodbo. Končni sklep pa bo Pandit Nehru sprejel po zasedanju glavne skupščine OZN.
FLRJ na velesejmu v
Ob otvoritvi je bil novzoč tudi jugoslovanski minister v Rimu Ivekovič - Obnovitev trgovinskega protokola med FLRJ in Italijo
BARI, 9. — Danes so tu odprli XIV. velesejem. Otvoritvi je prisostvoval predsednik republike Emaudj in številne oblasti. Navzoč je bil tudi jugoslovanski poslanik v Rimu Mladen Ivekovič in angleški konzul Ruasel.
Ob otvoritvi so govorili žu-Dan iz Barija, predsednik velese imo in predstavnik vlade mi-nlstS Togni. Nato si je predsednik ogledal posamezne paviljone V jugoslovanskem paviljonu sta ga sprejela jugoslovanski minister v Rimu Mladen Ivekovič in trgovinski svetovalec.
Letos razstavlja na tem velesejmu tudi Velika Britanija, ki ni do sedaj nikoli razstavljala. Razstavna površina na velesejmu znaša 47.000 kv. metrov Skupno razstavlja 45 držav ' med katerimi tudi Jugoslavija in Tržaško ozemlje. Madžarska zavzern® na razstavi štiri dvorane v «Gaieriji narodov«, takoj Za njo Pa sledi Jugoslavija in nato Velika Britanija. Skupno razstavlja 935 inozemskih tvrdk in 2862 domačih. Razstavljenih je skupno o-koli 55.000 predmetov.
Jugoslavija razstavlja med drugim surov obdelan, dragocen in navaden les, razne stroje,
električne transformatorje od 5000 voltov do 400 voltov, filmske projektorje, razne konzerve. zdravilna zelišča, prejnog', tobak, cigarete, les za celulozo itd.
« » «
Z izmenjavo not v mesecu avgustu sta italijanska in jugoslovanska vlada sklenili, da obnovita za eno leto trgovinski protokol od 4. avgusta 1949, t. j. do 3. avgusta 1951. Obnov-A in B, priloženi k protokolu ljcni sta bili listi kontingentov
Plačilni sistem ostane isti, kakor je določen v trgovinskem sporazumu o trgovini in gospodarskem sodelovanju med Jugoslavijo in Italijo od' 28. novembra 1947, ki je še vedno v veljavi, tn sicer klirlng enotnim računom, ki ga vodi v Italiji ((Italijanski urad za izmenjave« in ki ima za podlago italijansko liro.
KALKUTA, 9. — Danes je prišel v Kalkuto prvi poslanik LR Kitajske v In-dljl general Juan Cung Slen.
O
SAN SEBASTIAN, 9. — Danes se Je zaključil prvi diel trgovinskih pogajanj med Francijo in Španijo. V dobro obveščenih kro. glh sodijo, da se bodo pogajanja obnovila v oktobru.
sodišče za zaščito države v Beogradu, a je bil zaradi pomanjkanja dokazov izpuščen. Na zimo je odšel v Španijo, toda partijsko vodstvo ga je iz Francije zaradi novih nalog poslalo nazaj v Slovenijo.
V aprilu 1937 je bil na ustanovnem kongresu KP Slovenije izvoljen v CK KPS. Jeseni so ga ponovno aretirali in kon-finirali.
V začetku leta 194o ie kot ilegalec odšel v Zagreb. Kot inštruktor CK KPJ je več mesecev delal v Bosni. Dalmaciji in Makedoniji. Zopet so ga aretirali v Zagrebu in ga konfini-rali v bližini Novega mesta, od koder ie pobegnil zopet v Zagreb in .ie nato do okupacije ilegalno delal v Sloveniji.
Po fašistični okupaciji je sodeloval pri ustanovitvi Osvobodilne fronte in sP udeležil tudi partizanskih akcij V decembru 1941 so ga fašisti aretirali in obsodili na 30 let ječe. Zaprt je bil v jetnišnici v Ca-stelfranco v Italiji, od koder je pobegnil leta 1943, Kot Slan CK KPJ in KPS ter Glavnega štaba Slovenije je ojšel na Primorsko in v Trst. Po osvoboditvi Beograda je bil poslan v Makedonijo, kjer je delal do maija 1945. po dokončni osvoboditvi je delal v Beogradu do polovice junija 1946 in se nato vrnil v Slovenijo ter je za Borisom Kidričem postal predsednik vlade LR Slovenije, sekretar politbiroja CK KPS in Izvršilnega odbora OF. Pri volitvah v ustavodajno Skupščino in pri zadnjih volitvah v Zvezno ljudsko skupščino so ga volivci trboveljskega okraja izbrali za svojega ljudskega poslanika-
Ob njeg°vem jubileju mu tudi primorsko ljudstvo čestita in mu želi novih uspehov pri njegovem delu za dobro socialistične Jugoslavije in vsega človeštva.
ZDA se upirajo
povabilu delegata IR Kitajske
LAKE SUCCESS, 9. — Namestnik voditelja ameriške delegacije v Varnostnem svetu Ross je izjavil, da se bodo ZDA uprle povabilu delegatov LR Kitajske na debato o Formozi in o ameriškem bombardiranju v Mandžurji.
Danes v BAZOVICI
počastitev spomina bazoviških junakov Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča
PREDPOLDNE. OB 10. URI:
na kraju ustrelitve je na sporedu:
1. F. Venturini: ((Bratom«, poje pevski zbor Prosvetnega društva ((Škamperle« iz Sv. Ivana;
2.	verski obred;
3.	govor v slovenščini (dr. Jože Dekleva);
4.	govor v italijanščini (Bortolo Petronio);
5.	F. Venturini: nPesem talcev«, poje pevski	zbor	Pro-
svetnega društva ((Škamperle« iz Sv. Ivana.
6. govor v slovenščini (Lojze Spanger);
7.	med polaganjem vencevpoje pevski zbor	Prosvetnega
društva «Skamperle» iz Sv. Ivana sledeče pesmi:
a) ((Žrtvam«,
b) aDalmatinska partizanska« in
c) »Bazovica«.
POPOLDNE, OB 16. URI:
„Pnd nrehi" v bližini Daznvice na cesti prnli Lokvi je na sporedu:
L godba na pihala, Prosv. društva »Straža« iz Plavij;
2. petje združenih pevskih zborov, ki bodo zapeli sledeče pesmi:
a) Marjan Kozina:	Partizanska,
b) Marjan Kozina:	Naša vojska,
c) Ciril Pregel:	Mlada garda,
č) Venturini Franc:	V nove zarje,
3. govor v slovenščini (Branko Babič);
4. recitacija igralcev »SNG«;
5. govor v italijanščini (Eugenio Laurenti);
6. Združeni pevski zbori zapojejo naslednje pesmi:
d) Matej Bor:	Hej	brigade,
e) Marjan Kozina:	Le	vkup uboga gmajna,
t) Karel Pahor:	Na	Juriš,
g) Venturini Franc:	Bazoviška.
7. godba na pihala, Prosvetno društvo «Straža» iz Plavij.
PREVOZNA SREDSTVA
Avtobusi bodo vozili	iz	Ulice F. Severo zjutraj	od 9
do XI in popoldne od	13.30	dalje vsakih 20 minut.
Poslužite se lahko tudi avtobusa L do Katinare In od tam se gre peš do Bazovice.
ZA NABREZINSKI OKRAJ Avtobus bo odpeljal iz Trsta ob 8. zjutraj, spotoma se bo ustavili (8.15) v Sv. Križu pri gostilni De Lorenzi; od tam bo krenil v SesUan, kjer se bo ustavil ob 8.30 na križišču. Ob 8.30 potuje v Nabrežino — ustavi se pred kinodvorano. Ob 8.40 krene iz Nabrežine v Nabrežino-postajo, od tam v Sempolaj. Ob 9.10 bo avtobus v Saležu, od tam gre naravnost v Bazovico.
POPOLDNE
1. avtobus potuje iz Stlvana ob 13.10, ustavi se v Devinu ob 13.15, ustavi se v Sesljanu ob 13.20. Iz Nabrežine potuje ob 13.30 v Sv. Križ, od koder odpotuje ob 13.40, na-varnost v Bazovico.
2. avtobus potuje iz Sesljana ob 13, iz Mavhinj ob 13.15, iz Prečnika ob 13.20, iz Sempolaja ob 13.30, iz Saleža ob 13.40, iz Zgonika ob 13.55, iz Gabrovca ob 14 naravnost v Bazovico.
PROSEKA IN Z OPČIN Danes ob 9, 13.30, 14.30 in 15.30 bo s Proseka skozi Opčine vozil poseben avtobus na proslavo bazoviških žrtev v Bazovico. Avtobus bo na Proseku odpeljal iz Križade, na Opčinah pa izpred kinodvorane.
ZA DOLINSKO - MILJSKI OKRAJ
1. Zjutraj ob 9 bo odpeljal avtobus iz Plavij preko Domja, Doline, Boljunca in Boršta v Bazovico za delegacijo z venci in za vse ostale, ki se želijo udeležiti jutranje komemoracije.
2. Dva avtobusa bosta odpeljala ob 13.30 iz Plavij godbo, pevce in ostale, ki se bodo udeležili komemoracije.
3. Ob 13.30 bo odpeljal avtobus pevce iz Doline preko Boljunca in Boršta v Bazovico in Isti avtobus se vrne ter bo ob 14.30 vozil iz Doline po isti poti v Bazovico.
POVRATEK
1. Ob 18.30 bosta odpeljala dva avtobusa iz Bazovice pevce, godbo in ostale v Plavje.
2. V Dolino bo odpeljal iz Bazovice avtobus ob 18.30 pevce; nato pa se vrne v Bazovico še po ostale.
Pritisk ZDA na Anglijo
da prekine trgui/ino s SZ
ludi na prihodnji konforenci dežel Com-monu/ealtha bo to vprašanje na dnevnem redu
LONDON, 9. — Osemnajstega septembra se bo začela v Londonu konferenca držav britanske skupnosti. Verjetno bo kot glavna točka na dnevnem redu vprašanje izvoza y Sovjetsko zvezo in njene satelite. Domnevajo, da l/odo to vprašanje proučili tudi Bevin, Schu-man in Acheson na svoji konferenci v New Yorku.
Z gotovostjo se tudi pričakuje, da bo razen razgovorov o vplivu oboroževanja na gospodarski položaj na dnevnem redu tudi vprašanje bodočega uvoza z dolarskega področja.
Glede angleškega izvoza v Sovjetsko zvezo je znano, da izvaja ameriška vlada pritisk na britansko vlado, naj bi prekinila trgovinske stike s Sovjetsko zvezo.
Ameriški tajnik za trgovino
Charles Sawyer je namreč izvil, da ZDA odslej ne bodo dovolile izvoznih dovoljenj za proizvode ali strateške surovine onim državam, ki jih nato zopet izvažajo v države Vzhodne Evrope ali pa ki pošiljajo v te države podobne proizvode ali surovine iz svoje nacionalne proizvodnje.
Pred kratkim pa Je Attlee izjavil, da angleška vlada ne misli politično postavljati vpra. šanja svojih trgovinskih izmenjav s Sovjetsko zvezo in drža-I vami ljudske demokracije. Velika Britanija pošilja v Sovjetsko zvezo razne stroje, v zameno pa dobiva žito in gradbeni les, kar bi morala dobavljali drugje, če bi odpovedala dogovor, tako n. pr. v Kanadi ali ZDA, toda po mnogo višji ceni in pro‘i plačilu v .dolarjih.
psa
TT f .r-1
10. septemfcrs 195?
SO
Zatišje
na korejskem bojišču
SEVERNOKOREJSKA VOJSKA je zjutraj izdala poročilo, v katerem pravi, da so sile ljudske vojske Po osvoboditvi Angangnija in med napredovanjem proti Kjongju vdrte V močne sovražne obrambne črte. Na vzhodnem bregu Naktonga sta doživeli velike izgube 24. in 2. ameriška divizija.
Večerno poročilo severnih go vori o sovražnih izgubah na severnovzhodni fronti od 1. do 6. septembra. Poročilo pravi da je sovražnik med brezuspešnimi protinapadi izgubi] čez 2600 mož, dva tanka 5 minometov. 6 topov in velike količine drugega orožja jn munici-je
Po poročilih nekega dopisnika agencije «AFP» so se 9. trn. izvršile le majhne spremembe na fronti. Severni so dva dni,
Zakaj odgovorne oblasfi odlašaj
s proučevanjem" vprašanja 'uslužbencev glavne bolnice
Vprašanje uslužbencev glavne bolnice se je v zadnjih dneh še bolj zaostrilo. Sicer so sindikalni predstavniki prejeli pred dnevi pismo finančnega odseka vojiaške uprave, ki naj bi začrtalo stališče vojaške u-prave glede spornega vprašanja uslužbencev glavne bolnice Toda pri vsej najboljši volji ni uspelo sindikalnim voditeljem razbrati iz pisma, kakšno je res nično stališče finančnega odseka vojaške uprave v zvezi s
,|tem vprašanjem. Tako tudi to ko je 'bilo slabo vreme, izkori-1 dolgo zaželeno pismo ni moglo
-,da SOu,ii—^ete, Prinesti uslužbencem glavne oklepne sile v bližnjem zaled-1
ju fronte Na področju Masaja |	ki	Si
so severni vrgli Američane za 3 km nazaj zahodno od Hamana
ga toliko želijo.
. Prav zaradi tega se je polotil so ponovno osvojili strate-lžaj zaostril ter so uslužbenci
ClZ A I CkAlrrt 1 F " rt/\ Tl  *. ^3 — I C t-V J' I -	m	-	■
ške točke, ki so v zadnjih dveh tednih pogosto menjale gospodarja. Po poročilih izvidmiške-ga letalstva zbira sovražnik precejšnje sile pred Jomgsanom na mostišču vzhodno od reke Naktong. Na fronti prve ko-
ininnirlr- vjiirlnii.    i m.  ______
glavne bolnice pripravljeni stopiti ponovno y odločno borbo, ki naj bi jim priborila dokončno zmago. Na zborovanju, ki so ga imeli pred dnevi, so odločno poudarili, da traja doba
njeniške divizije pred Taegu- l«proUčevanja» njih upravičenih jem je bilo zahodno podiročje I zahtev že predolgo časa ter pnrno. Severno od Taeguja so1 - • - J-reaoiš° casa- ter severni še naprej zbirali svoje sile. Ob sončnem zahodu se je
da je finančni odsek prekoračil
__________________jv tem že vse meje. Vprašanje
sovražnik včeraj približal me-1 zaracii katerega so uslužbenci stu s severne strani do razdalje I §tavne bolnice stopili že pred
11 km. Jongšon je praktično obkoljen. Po poročilih ameriškega štaba so sile Združenih narodov napravile nekaj «uspej nih» protinapadov severno'in južno od tega mesta. Na področju Pohanga ni bilo nobene sprembe. vendar ni mogoče trditi, da se je položaj izboljšal.
60 rudarjev rejenih
iz rudnika Knockshinnock
LONDON, 9.	—	Poročilo
uprave rudnika Knockshinnock Castle poroča, da so 60 rudarjev že potegnili na površje, 5 drugih' pa so že odnesli skozi nevarno področje, polno strupenih plinov in jih sedaj dvigajo proti površju. 16 rudarjev pa je sedaj v rovu, kjer je polno škodljivih plinov. Nobenega upanja pa ni, da bi od 128 zasutih rudarjev rešili 12 mož, ki so zasuti y drugem delu rudnika. Bojijo se, da so ti nesrečneži doživeli grozno smrt. V tem primeru jih je za-
časom v stavkovno gibanje, [bi moralo biti že davno rešeno. Povišanje plač, katerega so-uslužbenci zahteva.lt, so nam-[reč že odobrili člani upravnega odbora glavn« bolnice, kot tudi conski odbor, ni dal svojega pristanka finančni odsek vojaške uprave, ki si je zahte-I ve uslužbencev pridržal zaradi proučevanja. Uslužbenci glavne bolnice so mnenja. da' traja | to proučevanje že dovolj časa ter pozivajo odgovorne kroge, da čimprej rešijo to vprašanje, sicer bodo uslužbenci sami prisiljeni stopiti v stavko, ki bo povzročila precej škode bolnikom v glavni bolnici.
ta ia Min gostoljubnost
Tudi me matere III. okraja iz sektorja Magdalena, nočemo zaosta jati za drugimi ter se
dušilo blato, ki vdua v jŠodze-' ^ .pridružujemo zahvalam,
meljske rove.
Tako bo mogoče rešiti le 118 rudarjev. Te rešujejo s pomočjo posebnih aparatov, ki jim omogočajo dihanje y predoru, kjer je polno škodljivih plinov. Iz rova, kjer so bili zasuli, se morajo ponesrečenci priplaziti skozi majhno odprtino prav v rov poln plinov, ki je ze dolgo zapuščen. Prav tu je nevarnost za telesno izčrpane rudarje.
100.000 delavcev stavka I
na Finskem
HELSINKI, 9. — Danca zjutraj je začelo stavkati več kakor 100 tisoč delavcev. Pravi pred tremi tedni se je začela) prva stavka in kaže, da se gibanje ne bo tako kmalu zaključilo. Kovinarji, delavci e-| lektrične stroke in lesne stroke stavkajo, ker zahtevajo povišanje mezd in pravičnejši si- J stem plačevanja. Včeraj so se Vršila pogajanja s predstavniki različnih strok, toda uspeha ni bilo nobenega. Zato se bodo pogajania nadaljevala prihodnji teden.
ki so jih matere drugih krajev in sektorjev izrekle merodajnim krogom ob povratku naših otrok iz počitniških kolonij v SlovendjlL Naši otroči, ki so se vrnili z letovanja vsi navdušeni, veseli in polni zdravja, so nas sami silili, da čimprej napišemo to zahvalo, s katero hočejo pokazati svojo in našo hvaležnost vsemi onim, ki so pripomogli k njihovemu prijetnemu letovanju y prekrasni Sloveniji, Povedati moramo tudi to, da se naši otroci že sedaj pogovarjajo o prihodnjih počitnicah, ki bi si jih želeli preživeti y gostoljubni Sloveniji, kjer so se toliko lepega naučili ter se spoznali s slovensko mladino ter sklenili z njo tesne prijateljske stike.
Vse, kar so nam naši otiroci povedali in kar so doživeli bi zadostovalo, da ponovno razkrinkamo vse tiste obrekovalce nove Jugoslavije, ki trosijo že več kot dve leti podle laži V upanju, da bodo odvrnili jugoslovansko in sploh vse demokratično ljudstvo od poti, ki
si io je že v narodno-csvobo-dilni borbi zadalo.
Komiiinforirtistom prav gotovo ne bo uspelo spačiti resnice z lažmi, češ da je naše govorjenje samo propaganda v prid «titofošistov», danes jih resnica sama v oči bode in te resrui-Ce ne morejo s še tako umazanimi lažmi yeč prikriti.
Me matere III. okraja iz sektorja Magdalena pa se še enkrat najtopleje zahvaljujemo vsem, ki so prispevali, da so naši otroci tako lepo preživeli svoje počitnice, prav posebno pa se zahvaljujem Pod. pomemu društvu Slovenije ter vsem tukajšnjim organizacijam, ki so se tako potrudile, da so počitniške kolonij j e lepo uspele.
Sledijo podpisi
Ze pred časom je bilo objav ljeno, da bo v kratkem prvi kongres Delavske zbornice. Takoj po tej novici je nastala zopet tišina in videlo se je, da voditeljem Delavske zbornice nič ne prija razširjanje te vesti, ker so hoteli izvršiti kongres kar v «družini». No, ker se mi njihove jeze in užaljenosti ng bojimo, bomo ponovno spregovorili prav o tem kongresu, ker dobro vemo, da je potrebno, da delavci o tem kongresu čim več izvedo, prav posebno še tisti, ki so vpisani V Delavski zbornici.
Kongres, ki ga sklicuje vodstvo Delavske zbornice, naj bi v glavnem potrdil njeno dosedanjo sindikalno politiko, ki je povzročila delavskemu razredu na Tržaškem ozemlju toliko škode. Tu torej ne gre za kongres, na katerem bi delavci izrazili svoje mnenje glede vseh vprašanj, kj bi jih bilo
i!
Kot vsa prejšnja leta prejemajo te dni slovenski starši, katerih otroci obiskujejo slovensko osnovno šolo dopisnice ki jih razpošiljajo ITALIJANSKA DIDAKTIČNA RAVNATELJSTVA. S temi dopisnicami jih pozivajo, naj se javijo določenega dne na ravnateljstvu zaradi vpisa otroka v šolo. S tem ustvarjajo pri nepoučenih vtis, da OTROK KI OBISKUJE SLOVENSKO OSNOVNO SOLO NE IZPOLNJUJE PREDPISE O SOLSKI OBVEZNOSTI. Morda mislijo didaktični ravnatelji tudi na tak način ujeti kakega kalina, da bo tako italijanska _ šola, s slovenskimi otroki izpolnjevala svoje «poslanstvo», t. j. «diffesa delVitalianitas.
POZIVAMO VSE SLOVENSKE STARSE DA SE TEM VABILOM NE ODZOVEJO.
Da obstaja neki aServizio vigilanzd obbligo scolasticos je popolnoma prav. Toda šolska superintendenca naj končno organizira enotno kontrolo šolske obveznosti, da ne bodo italijanski šovinistični direktorji zlorabljali te kontrole za pritisk na slovenske učence, da se vpišejo v italijansko šolo.
Slovenski starši Pa naj ne čakajo na to da bo superintendenca to uredila. VSAKDO, KDOR PREJME TAK POZIV ITALIJANSKEGA DIDAKTIČNEGA RAVNATELJSTVA NAJ GA ODDA DIDAKTIČNEMU RAVNATELJU SLOVEN-SKR SOLE, KATERO OBISKUJE NJEGOV OTROK. DOLZ-NOST SLOVENSKIH DIDAKTIČNIH RAVNATELJEV JE DA UREDIJO POTEM TO ZADEVO S SVOJIMI ITALIJAN SKIMI KOLEGI.
Tudi od slovenskih organov šolske uprave pričakujemo, da bo z odločujočimi činitelji uredila nadzor šolske obveznosti tako, da se ne bo ponavljalo to ribarjenje v. kalnem.
treba rešiti v interesu izbolji-šanja gospodarskega položaja na našem ozemlju. Proti takšnemu kongresu bi tudi mi ne imeli ničesar reči, a kongres, ki ga pripravljajo voditelji Delavske zbornice je daleč od tega. Voditelji Delavske zbornice niso seveda vprašali za mnenje svojih članov, tem manj še, da bi jih obvestili o pripravah za kongres, ter jih s skupščinami in raznimi sestani; pripravili na ta važen dogodek, od katerega je odvisna nadaljnja smer sindikalne politike njih organizacije.
Zato ni čuda, da vlada med delavstvom, ki je še vpisano v tej psevdo-sindikalni organizaciji, veliko nezadovoljstvo in nerazpoloženje ter da se delavci prav nič ne zanimajo za ta svoj kongres. Posebno pa skrbi delavce dejstvo, da so postali pripadniki fašistične stranke v Trstu (MSI) v zadnjem času, oziroma bolje rečeno, po zmagi, ki so jo doživeli pri volitvah v Lego Nazionale, zelo aktivni in pogumni, iz nekaterih izjav raznih delavc.ev, vpisanih v Delavsko zbornico, smo lahko videli, da vlada med njimi strah, da bi se fašisti polastili V svojem bojnem navdušenju tudi Delavske zbornice. Tako bi ta organizacija stopila še bolj na pot izdajstva interesov delavskega razreda, kot je to storila že do sedaj.
Kot že rečeno, je voditeljem Delavske zbornice kaj ner/d-no slišati besede v zvezi s tem kongresom, zato naše. besede niso namenjene njim, temveč vsem poštenim delavcem, ki so še člani te organizacije in katerim bi hoteli dopovedati, da je skrajni čas, da sprejmejo vodstvo sindikalne politike v svoje roke ter vodijo to v interesu delavskega razreda. Vsaka še nadaljnja brezbrižn!ost in nezainteresiranost s strani delavcev vključenih y tej sindikalni organizaciji, bi pomenila podaljševanje sedanjega kritičnega položaja na škodo interesov delavskega razreda.
Tržaški delavci potrebujejo takšno sindikalno organizacijo, ki jih bo znala voditi v vsakdanji borbi proti razrednemu sovražniku. Izkazalo se je, da
tega nista zmožni, oziroma nočeta storiti niti Delavska zbornica, niti kominformistični sindikati. Zato morajo končno delavci odstraniti z vodstva sindikalnih organizacij ljudi, ki so do danes služili samo interesom delodajalcev ter postaviti na njihovo mesto take, katerim bo obramba interesov delavskega razreda prva skrb in naloga. Čimprej bodo pometli s starim vodstvom, tem prej bodo vzpostavili v sindikalnih organizacijah tisto raz-
Vsem dobro znanemu igralcu SNG v Trstu tov. Jožku Lukešu je nenadoma umrl njegov nadvse dobri oče Franc Lukeš - harfist, v e-mu in njegovi hudo prizadeti družini izreka naše uredništvo iskreno sožalje.
KOLEDAR
Nedelja 10. septembra
Nikolaj, Raki-ta Sonce vzide ob 5.35, zatone ob 18.28. Dolžina dneva 12.53. Luna vzide ob 3.13, zatone ob Jutri ponedeljek 11. septembra Hijacint, Milan
PROSVETNA DRUŠTVA
PEVSKI ZBOR Prosvetnega društva iz Skednja bo pričel s svojimi rednimi pevskimi vajami v ponedeljek 11. t. m. Na. prošamo vse dosedanje pevke in pevce, pa tudi nove, da pridejo v ponedeljek ob 20.30 k vaji, ki bo v društvenih prostorih. Kakor pred 30 leti, bo tudi sedaj vodil zbor tov. Venturini.
Vozni red avtobusa Trst-Fernetiči(meja)
Ob delavnikih: Odhod iz Trsta: 9.30, 15.00 (Iz Ul. Fabio Severo st. 5); Odhod od bloka: 1U.3U, 17.00. Ob nedeljah in praznikih: odbod iz Trsta: 10.00 17.30; odhod od bloka: 10.30, 18.00.
SOLSKA OBVESTILA
VPISOVANJE NA SLOVENSKIH SREDNJIH ŠOLAH IN TEČAJIH V TRSTU Na vseh srednjih šolah in tečajih v Trstu in okolici se je začelo vpisovanje dne 1. septembra in se zaključi dne 25. septembra. Učenci, ki polagajo popravne ali razredne izpite, se lahko vpisujejo do konca meseca.
Vpisati se morajo tudi vsi oni, ki so položili sprejemni izpit. Vpisovanje je vsak delavnik od 10. do 12. ure. Podrobnosti na oglasni deski vsake šole.
redno borbo, ki jih l>o lahko edina privedla do zaželene zmage.
To priložnost nudi članom Delavske zbornice prav ta kongres, na katerem morajo izraziti vse c voj e želje in zahteve ter zahtevati <*} sedanjega vodstva, da preneha s politiko v prid delodajalcev, ter da prične s tisto borbo, ki bo delavskemu razrgdu zagotovila zmago vseh njegovih upravičenih zahtev.
SLAVA PADLEMU BORCU!
To v. Edvard Sudio
Zakaj.
ZAKAJ ERP, ki deli Evropi same dobrote, katerih je vlako obilni meri deležen tudi Trst, ni izdal za velesejem niti ene propagandne tiskovine v slovenščini, ki je po mirovni pogodbi naTriaškem ozemlju poleg italijanščine uradni jezik? In zakaj je kot zasilno nadomestilo za v italijanščini izdani časopis «Trie-ste riprende» izda! le dve strani priloge iDemokraci-je», kjer ni niti tri kolone teksta, drugo pa so same evropske slike?
ZAKAJ se prodaja na tržaškem velesejmu pivo «Pil-sner Urquell»? Mar je Plzen na Nemškem in ne na Češkem, ali pa v Plznu mislijo, da je Trst na Nemškem?
Ne nasedajte provokatorjem!
Ni bilo prvič, da se pojavi v. naših vaseh tuj človek, ki ga nihče ne pozna in prihaja k, našim ljudem z «dobrohotnimi» nameni, da, bo «ure-dil» to ali drugo stvar v «koristii ljudstva.
Tako se je te dni oglasil na Proseku pri ljudeh, zlasti pri takih, ki imajo otroke predšolske dobe, neki možek srednjih let, ki je pobiral podpise za ((Otroški vrteča.
Pobiranje podpisov za otroški vrtec na Proseku je odveč, ker je ustanovitev tega v.rtca z novim šolskim letom zagotovljena in je tudi rešeno vprašanje prostorov. Tako so tudi ljudje neznancu pojasnili, vendar so kljub temu nekateri podlegli njegovemu vztrajanju, češ da je potrebno pobirati podpise še
V Franciji izdanih
404 izgonskih nalogov
PARIZ, 9. t- Danes je ministrstvo za notranje zadeve izdalo poročilo, y katerem pravi, da so policijske oblasti izvedle v četrtek veliko akcijo samo zato, da bi izgnali iz Francije najbolj kompromitira, ne tujce, ki so delovali proti francoski državni varnosti. Poročilo pravi, da je bilo izdanih 404 izgonskih nalogov, od teh jih je 288 prizadetih že dobilo v roke. Med temi je 177 Spancev, 59 Poljakov, 14 Rusov, 13 Italijanov, 6 Madžarov, 5 Ce-hoslovakov, 4 Romuni in 4 Grki. Od teh je bilo 123 izgnanih na Vzhod, drugi pa v Italijo. 150 tujcev so poslali v Alžir, več drugih pa je zaprosilo, naj jih pošljejo v Izrael.
Mcw komunistov v ZDA
MOSKVA, 9. — Poročajo, da so v Los Angelesu aretirali nekega Steinberga, člana ameriške KP, ker se ni ravnal po novih predpisih, ki odrejajo, da se mora vsak član KP prijaviti. V Pittsburgu so na zahtevo krajevnega sodnika aretirali voditelja krajevne sekcije KP Nelsona in še dve drugi osebi. Tudi ti so obtoženi, da so pozivali k odporu. V Oklahoma City so aretirali 5 komunistov med temi tajnika sekcije v Oklahomi Allena Showa. Tudi zadnjih 5 obtožujejo, prekrškov proti javni varnosti.
30 milijard dolarjev
za ameriško oborožitev
WASHINQTON, 9. — V svojem govoru po radiu je danes predsednik Truman izjavil, da bodo letni vojaški izdatki na-rasUi v juniju od 15 na 30 milijard dolarjev. Napovedal je davčne poostritve ter ustano-. zavoda za gospodarsko stabilizacijo.
Truman je tudi javil, da je odobril bistveno zvišanje y a-meriških vojaških silah, ki bodo razmeščene v Zahodni Evropi.
Danes zadnji dan velesejma
O jugoslovanskih tobačnih proizvodih ni treba izgubljati besedi, ker dobro blago se samo hvali. Kadilcem je samo žal, da niso prišli na račun kakor so prišli prijatelji dobre kranjske klobase ter te ali one pijače iz jugoslovanskega paviljona. — Bolj srečen je bil deloma ženski spol, ki si je lahko ob ugodni ceni nabavil ta ali oni galanterijski predmet iz usnja (n. pr. lepo torbico), ki si je s svojo kvaliteto usnja, izdelavo in obliko utrl pol tudi na svetovno tržišče, posebno oni usnjeni predmeti iz kože divjega vepra
enkrat. Po njegovem naj bi bil otroški vrtec v sedanjem prosvetnem domu. Popolnoma demagoško je postavljal vprašanja: «Ali hočete, da se bo v. prosvetnem domu plesalo, ali da bo tam vrtec?» Tuji «prijatelj)>	otroškega
v.rtca na Proseku je običajen lump, ki je poiskušal zlorabiti na eni strani željo naših staršev po otroškem vrtcu, na drugi strani pa pošteno naivnost nekaterih naših ljudi. P.rav gotcvo je. tu po sredi želja, ne le, da se prepreči ples v Prosvetnem domu, nego da se prepreči kulturno delovanje, kajti Prosvetni dom služi predvsem vajam prrosvetnih skupin (pevskega zbora, dramskega odseka, itd.) in prosvetnim prireditvam. Na Proseku je primernih prostorov dovolj na razpolago, da se 2 ustanovitvijo ene kulturne ustanove (vrtca) ne zatre ostalega kulturnega dela.
Našim ljudem na Proseku in po vsem ozemlju pa toplo priporočamo, da so čuječi In ne nasedajo kateremukoli tujcu, ki niti ne pove kdo je in kdo ga pc^ilja. Vse vaške zadeve, bodisi političnega, gospodarskega ali kulturnega značaja rešujte doma z vaškimi organizacijami in odbori ter s poznanimi in oipol-nomočenimi zastopniki onih osrednjih organizacij, ki so s svojo dosledno borbo v vsem svojem obstanku dokazale, da jim je resnično cilj napredek našega ljudstva in obramba naših narodnih In socialnih pravic.
V apnenico je padel
Na očesni oddelek tukajšnje glavne bolnišnice sq včeraj zjutraj -prejeli 71-letnega Justa Košuto iz Nabrežine-posta-ja št- 30, katerega je spremljala njegova hčerka, ki je povedala zdravniškemu osebju, da se je njen oče ponesrečil predvčerajšnjim okoli 16, ko je delal za podjetje Alojzij Usaj. Pri delu je nesrečni starček zaradi nenadne slabosti padel v neko apnenico ter si pri tem tako poškbdoval oči, da je nevarnost, da bo oslepel.
Nepovabljen obisk
Antonija Tamplenica iz Ul. Kandler 1. se je včeraj zglasila na glavni policijski postaji in službujočemu osebju prijavila vlom v svoje stanovanje, iz katerega sq nepovabljeni gostje ukradli okoli 50 kravat v skupini vrednosti 18.000 lir. Vlomilci so se vtihotapili v stanovanje s pomočjo ponarejenih ključev dne 7. t. m. ter svoje delo opravili tako dobro, da za seboj niso pustili nobene sledi. Policija je uvedla običajno preiskavo.
Tov. Edvard, rojen 1. marca 1926, je vstopil V. odločilnem trenutku vstaje primorskega ljudstva v partizane, sledeč zgledu naših bazoviških junakov, ki so prvi prižgali baklo upora proti fašizmu. Po hudil in krvavih borbah je kot borec II. brigade IV. korpusa daroval svoje življenje za svobodo domovine v borbi proti sovražniku 11. septembra 1944 pri Novem mestu.
Slava njegovemu spominu!
Vesel dogodek za gospodinje sardoni po 30 lir kg
Kar vesele so bile včeraj vse tiste gospodinje, ki so bile že zjutraj v glavni ribarnici; saj se ne zgodi pogosto, da bi bila kakšna stvar zelo poceni -povečini je tako, da je vsaka stvar dražja in da je zato tudi težje dosegljiva. No, tokrat je bila izjema v pravilu; gospodinje so si lahko nakupile sardonov za smešno nizko ceno 30 lir za kg. Jasno, da so si jih vse z veseljem privoščile; sicer niso sardoni ravno najboljše ribe, vendar si znajo varčne tržaške gospodinje pomagati ter pripraviti z njimi okusna jedila. Pravijo, da je bil ribji lov tako dober ter da je zaradi tega cena sardonov tako padla.
Za izredno pocenitev sardonov se imamo poleg tega zahvaliti še posebnemu ukrepu odgovornih oblasti, ki ne dopuščajo, da bi se ribe izvažale tudi v druge kraje v toliki meri, kot doslej. Odslej naprej bo namreč veljalo načelo, da bo moral biti dobro založen najprej tržaški trg in šele ostalo bo potem na razpolago izvozu.
Popravni izpiti
na slovenski nižji srednji šoli, pri Sv. Jakobu,. Ul. della Scuola Nuova št. 14 bodo v na. slednjem redu:
1. SPREJEMNI IZPITI:
Pismeni sprejemni izpiti bodo 16. IX. ob 9 slovenski jezik, 18. IX. ob 9 računstvo.
Vsi ustni izpiti bodo 19. IX. do 8 dalje.
2. POPRAVNI IZPITI CEZ
I. IN II. RAZRED
Pismeni popravni izpiti bodo v naslednjem redu; 16. IX. 1959 ob 8.30 slovenski jezik; 18. IX. 1950 ob 8.30 latinski je. zik; 19. IX. 1950 ob 8.30 matematika; 20. IX. 1950 ob 8.30 italijanski jezik.
Ustni izpiti bodo: 21. IX. ob 8 za I a, I b, I c, Ič, I d; 22. IX ob 8 za I e, I f, I g, I h. 23. IX. ob 8 za II a, II b, II c. 25. IX. ob 8 za II č, II d, II e.
3. NI2JI TEČAJNI IZPITI
Pismeni nižji tečajni izpiti bodo; 21. IX. ob 8.30 slovenski jezik; 22. IX. ob 8.30 prevod iz lat. v slov.; 23. IX. ob 8.30 prevod jz slov. v lat.; 25. IX. ob 8.30 matematika; 26.IX. ob 8.30 risanje; 27. IX. ob 8.30 italijan. ski jezik.
Ustni izpiti se bodo začeli 29.IX. ob 8 uri.
Natančnejši razpored za vse izpite visi na oglasni deski v šoli. Kdor ne bo prišel določenega. dne k izpitu, ga pozneje ne bo mogel delati.
Ravnateljstvo
STRELSKE VAJE
TRST, 8 (PIO) — Na BAZOVIŠKEM STRELISCU bodo streljali s krabinkamj od 11. do 13. septembra 1950 dnevno od
7.00 do 18.30 ure.
Na pomorskem strelišču v SESLJANU (od sesljanske oba. lo proti morju) bodo streljali s strojnicami 13., 14. in 15. septembra 1950 dnevno od 8.00 do
17.00 ure. Nevarni zračni pas za letala sega do višine 3.000 metrov.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Dne 9. septembra 1950 se je v Trstu rodilo 7 ptrck, umrlo je 6 oseb, porok pa je bilo 13.
CERKVENE POROKE:	Tr-
govec Marušič Marij in gospodinja Krasma Roza, mizar Ra-user Giovanni in gospodinja Caricati Giuseppina; uradnik Luppieri Sergio in gospodinja Dekleva Elda; nameščenec Rossi Ettore in gospodinja Bo-ciai Norma; klepar Drozina Al-do in gospodinja Bacer Bruna; inženir. Klausberger Ferruccio in učiteljica Bradda Edda; tiskar Mauri Carlo in šivilja Fi-lippi Giuliana; slikar Bralič Rudolf in gospodinja Costanzo Lidia; mehanik Capel Daniele in uradnica Fabiano Maria; mizar Vemari Giuseppe in gospodinja Lulli Bruna; uradnik Bradašchia Mario in gospodinja Rocco Giulda; železničar Babini Giulio in gospodinja Furlan Bruna.
UMRLI SO: 77-letna Fuzzi vd. Luchieri Emilia, 82-letni Rossetto Angelo, 51-letnd Ber-nardis Antonio, 57-letna Catte-land Gemma par. ArCico, 64-let-oa Cechet Maria vd. France-sconi in 76-letni Schaffer Gu-glielmo.
Glasbena šola
Vsi gojenci, lanski in noVl ki niso imeli možnosti z* Pr^ vočasen vpis, lahko si°reIT, dnevno od 11. do 12. ure v ■ Slataper L I- (Carrara). se bo začel 15. t. m.
I. utice
V ponedeljek U. bo ob 17. uri lutkovna pre^
dvorani društva
«0^
Va	u varam muo«.- ij
Zupančič«. Vabimo V9®* ... v otroke, ki so bili v koloniji Ptuju. V iorek 12. t. n* ^ predstava y PadriČah oo ^ uri v dvoranii. V sredo 13. • , bo predstava v Boljuncu o° uri. Vabljeni vsi otroci.
Km®
Rossettl. 16.00: «Rdeča Dona Exceisior. 16.30: «Hudobnež vendar te ljubimi) dean,-)r[( Fliodrammatico. 16.00: m svilene nogavičen, Morgan, J. Carson.
^	VjllDi
Alabarda.	16.00:	«Viva
VVallace Bery.	,
Armonia. 15.30: «Akcija daljuje«.	it
Garibaldi. 15.30: «Bana.w>v' na», 0’Donnell.
Ideale. 16.00:	«Ana
Vivien Leigh.	,.
Impero. 16.00: «Beživa skUPJL, Italia. 16.00: «VeIika Savona. 15.30: «Noč in o211*' Viale. 16.00: «Divja ljubeze^^ Vittorio Veneto. 16.00: pristaja žalovanje)).
Oh morju. 16.00: «Taverna v cev»,
Adua. «Frankenstein proU ^pij.
Kareni«*’1
»Otočje v
st*«
DRZ. SLOVENSKA NIŽJA INDUSTRIJSKA STROKOVNA SO" LA-TRST vpisovanje za I., 11. m HI. razred za vse (nove in dosedanje) učence traja do 25. septembra t. I. Le učenci, ki imajo popravne izpite, se lahko vpišejo do vključ no 30. septembra t. 1.
Popravni Izpiti se prično v soboto dne 16. septembra t. 1. ob 8. 30 v šolskih prostorih.
Podrobni pogoji za vpis ln razpored popravnih izpitov so razvidni na šolski oglasni deski oziroma v tajništvu (Rojan . Ulica Montorsino 8-III.).
NOČNA SLUŽBA LEKARN
Barbo - Carmci, Garibaldijev trg 5; Benussi, Ul. Cavana U; Ravasini, Trg Liberta 6; Alla Sa-lute, Ul. Giulia 1; Zanetti - Testa d’Oro, Ul. Mazzini 43; Hara-baglia v Barkovljah in Nicoli v Skednju imata stalno močno službo.
Po stopnicah je padla
Včeraj so z avtomobilom Rdečega križa pripeljali v glavno bolnišnico 61-letno Cesiro Solfrini iz Ul. del Ponte 4. Sprejeli so jo na II. kirurški oddelek, kjer se zdravniki zaradi hude poškodbe v njenem stanju niso hoteli izjasniti. Ponesrečila se je ig 4. t. m., ko je padla po stopnicah poslopja, kjer stanuje. Udarila se v glavo, vendar ni mislila, čip je poškodba tako resnega znača-jo. Ker pa so postajale bolečine vedno huiše, se je včeraj vendarle odločila, da se je dala prepeljati y bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima prebito lobanjo.
Z motorjem jo je podrl
Okoli 14.45 je bilo, ko je včeraj 78-letna Frančiška Ukmar iz Kolonje Montefiascone 170 koračila po Ul. Fabio Severo proti mestu. Ko je prišla do poslopja št. 148 se je hotela umaknit; nekemu avtobusu, pri tem pa s-Pregledala motor TS 0038, s katerim se je v zmerni hitrosti peljal 39-letni Just Simič iz Doline 33. Kljub temu da je motorist z vso silo pritisnil na zavore, ni mogel preprečiti, da bi se ne zaletel v ubogo starko ter jo podrl po tleh. Na srečo-so njene poškcd. be le lažjega značaja ter bo v 6 dneh zopet zdrava, seveda če ne bodo nastopile nepredvidene komplikacije.
« « 4»
Druga prometna nesreča pa se je primerila ob 16.10 na križišču Ul. Palestrina. Ob tej urj •je koder je vozil avtomobilom TS 0605, katerega je šofiral 49. letni Marij Pahor iz ta Coro-neo 37, za njim pa se je peljal s svojim motorjem 37-letni Rudolf Obad z Vrdelce 1554. Ker se je pred njim vozeči avtomo. bij na križišču z Ul. Palestrina nenadoma ustavil, se je Obad s svojim motorjem zaletel v avtomobil, Na srečo ni bilo pri trčenju nobenega ranjenca ter sta bili tudi obe vozili le lažje poškodovani.
Proslava 7. obletnice ustanovitve M. SAIOUB Srečka Kosovela
Pripravljalni odbor za proslavo VII. obletnice ustanovitve XIX. SNOUB «Srečka Kosovela« ponovno poziva vse borce Kosovelove brigade, da takoj javijo svoje sedanje naslove s podatki: od kdaj so bili v brigadi, kakšno funkcijo so imeli in s katerimi odlikovanji so bili odlikovani. Istočasno pozivamo vse, ki posedujejo kakršnekoli fotografije U brigade, da jih pošljejo. Fotografije bomo prefotografirali »n vrnili. Prosimo tudi spomine, katere bi objavili v časopisih. Kraj in dan proslave bosta Javljena pozneje.
Sl! RADIO lllfl
JUG0SL. CONE TRSTA
(Oddaja na srednjih valovil) 212.4 m ali 1412 kc) NEDELJA 10. 9. 1950
7.00: Jutranja glasba; 7.15: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 7.30: Napoved časa - poročila v slovenščini in objava klomia glasba: «ZiljSka svatba« 8.00: Operetna glasba; 8,30: Kmetijska ura (slov,); 9.00: Iz klasično orkestralne glasbe; 10.30: Kmetijska ura (ital.); 10.35: Folklorna glasba: «Zi]jaka svatba« - naito koroške narobne pesmi; 10.45: Oddaja za Bujščino (hrv.); 11.15: Slavni solisti; 11.45: Našim ženam.' (slov.): Zgodba z daljnega Vzhoda; 12.00: Glasba po željah (slov.);'12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00: Napoved časa . poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15: Poje mladinski zbor Slovenske filharmonije; 13.30: Pionirska ura: Pesmice za pionirje (slov.); 14.00: Glasba po željah (ital.); 15.00: Zaključek.
17.00:	OdKlaja za podeželje:
Razgovor v narečju; Stankovič: V vinogradih; Med zadružniki v Ankaranu; 18.30:	Veseli zvoki;
18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Kaj smo vam pripravili (ital.); 19.15: Poročila v italijanščini; 19.30: Napoved časa - poročila v slovenščini; 19.45: Vedri napevi; 20.00: Antonih Dvorak: Simfonija' Št, 5 v e-molu, op. 95 (Iz novega sveta); 20.45: Politični pregled (ital.); 21.00:	Iz opernega
sveta; 22.00:	Športni pregled
(ital.); 22.10: Zabavna in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v italijanščini; 23.05: Zadnja poročila v slovenščini; 23.10: Objava dnevnega sporeda za naslednji dan v ital. in slov.; 23.15: Nočne melodije; 23.30: Zaključek.
PONEDELJEK 11. 9. 1950
6.30: Jutranja glasba; 6.45: Po, ročila v italijanščini in objava sporeda; 7.00: Napoved časa - poročila v slovenščini in objava sporeda; .7,15: Jutranja glasba.
12.00:	Opoldanski koncert;
12.30: Igrajo mojstri ritma; 12.45: Poročila v italijanščini in objava sporeda; 13.00: Napoved časa -poročila v slovenščini in objava sporeda; 13.15: Na saxofon igra rečko Dražil - nato lahka glasba; 14.00: Komorna glasba; 14.30: Pregled tiska v italijanščini; 14.45: Pregled tiska v slovenščini.
17.30: Športni pregled (slov.); 17.45: Lahka solistična glasba; 18.00:	Iz znanstvenega sveta
(ital.); 18.15: Operne melodije iz slovanskega glasbenega sveta; 18.45: Poročila v hrvaščini; 19.00: Glasbena medigra; 19.15: Poročila v italijanščini; 19.30: Napoved časa - poročila v slovenščini; 19.45:	Veder glasbeni spored;
20.15: Chopin: Klavirski koncert e-molu; 20.45:	Iz Tržaškega
ozemlja: Ob zaključku tržaškega velesejma (slov.); 21.00:	Vesela
ura (ital.): 21.45: Poje Beniami-no Gigli; 22.00: Življenje jugoslovanskih narodov (hrv.);	22.15:
Lahka in plesna glasba; 23.00: Zadnja poročila v italijanščini; 23.10: Objava dnevnega sporeda; 23.15: Uspavanke; 23.30: Zaključek.
LJUBLJANA,MARIBOR in rel. postaja NOVA GORICA
(Oddaja na valih 327,1; 188.9; 212,4; 202,1 m.)
NEDELJA 10. 9. 1950
8.00: Jutranji pozdrav; 8.15: Na. poved časa, poročila, vremencka napoved in objava dnevnega sporeda; 8.30: Igra Orkester mariborske radijske postaje p. v. Draga Lorbeka (Prenos iz Maribora); 9.°°: Turistična oddaja; 9.15: Pesmi in plesi narodov Jugoslavije; 10.00: Literarne oddaja; 10.40: Želeli ste - poslušajte!; 12.30: Napoved časa in poročila; 12.40: Zabavna glasba; 13,00: Pol ure za pionirje in cicibane; 13.30: Melodije iz znanih baletov; 14.00: Oddaja za podeželje; 17.00: Glasba za oddih; 18.00: Iz sodobne književnosti; 18.15: Antoniu Dvorak: Koncert za čelo In orkester v h-molu; 19.00: Napoved časa in poročila; 19.15: Novosti iz naše diskoteke za ljubitelje lahke glasbe; 20.00: Oddaja za zamej-Iz opernega sveta; 21.00: Fizkulturna poročila; 21.10: Plesna glasba; 22.00: Prenos poročil Zvezne postaje Beograd; 22.15: Lahek nočni koncert; 23.30: Poročila; 23.35: Konec odefaje.
Azzurro. 16.00: menih«.
Belvedere. 16.30: «Crna Marconi. 16.30, na Vr0S: ,,n3Š:>’ ((Prehod na severe-2 r Spencer Tracy.	zt
Massimo. 16.00: «Pod dv& stavama«.	,
Novo Cine. 16,00: «Z!a£2r,j6sKt® Odeon. 16.00:	«V	Kar3‘
morju«.	rnko«*1'
Radio. 16.00: Lepotica
Venezia. ((Nevihta v Vittoria, 16.00: ((Zaklad 5ie“’ dre«.	p.1%
Ljudski vrt na proste®. g[e,ei' ((Pogubljeno pleme«, Granger.	j),#
Letni kino v Ul. F. Sever ■ B(tte «Glasba v oblakih«,
Mac Donald.	.,.	jF
Letni kino Rojan. 19-4a' krožni’ dirki Italije«. ^
Mesina plinar118 , Ljubljani sprejme ^ v službo 10 del8 ležakov.
v
MALI
REDKE KNJIGE:	vV?l!'	s|0'j!;
nik:	Slovensko-nemški w'of:
Wolf: Deutsch-slovemso^t-g F
terbuch Wega’s III. in IV. del, vezavi, prodam.
Trst, Via Trento 15.
•š Math*^
, vse v fV
Gostilo*
ODDAM SOBO z uP°ceafe* palnice, telefonom io „3 r’ knriavo. Telefonirajte
62'17- — Trgovskega pomočnik*' <>u|>r*vi nega, iščem. Naslov o* ^ lista, Ul. Sv. Frančisk*^^]
KROJAŠKI ŠIVALNI s|»ola •SINGER« v najboljše®, jv»*' prodam. Cena ugodna.
Brandesia 53.
Dne 27. avgusta sem j djj? Kopru listnico z razn“*deIi3«, menti in manjšo vS°.' Najditelja prosim, naji	y ».
dokumenti vrne na rTpnar Ljubljana. Rečna 8. u ko obdrži."
IZLETI
ADMA-EXPHES6
falel m uele^6 o ZAGREB
2 autopuh5
Odhod iz Trsta Tl. zjutraj, povratek iz
24 t.m. POP0'8" ,.„). Vpisovanje do
ADRSA-EXPBEsS
1. oktobra 'z*et v
Poreč Opatijo in Ajdovščino
Vpisovanje pri vseh fti nih uradih in Adr 3
ADEK-8Z1-
24. septembra 1 potovalni urad izlet
Adrl*
Pulj, Ajdov in Opalu0,
ščio°
Vpisovanje do ld- jjl Jj uradu Adria.exprfo'n ^ Severo 5. i
adex-i*^ eb
22., 23. Izlet
Zagr „
...nan o®;
septe
2 ovtopulnio-pr*
rn-.
23., 24. In 25. z vlakom.	,p	.	,
Silil
&
GotJmenom Vladimirja Stan,«.®’ z lmeni Bidovca, C({a bl a’ Miloša in Valen-iju4ske 3e leta 1941 začela Slove/, Vsta3a v Istri in taninlem Primorju. Gor-2ovici S lr3e ust|reljeni v Ba-50 WJi predhodniki
tevoiu ■	"H1	preanoaniKi
! b0C!°name in oborože-Urotj rfev.naSeBa ljudstva % aSističnemu teroristi,,'1 režimu, proti oku-
toriu
<»29. , ^aSega ozemlja. H a 3e Padel Gortan,
'C ?bra 1930 s° padu
klairušič, Miloš in
%Set 'i I'etos 3e Poteklo t® et od njihove ju-
Ob tej oblet-Vzbuia spomin na te 3unake, ljudstvo Na n Slovenskega Pri-«a< komemoracijami ^°t!a 5t-asti niihov spomin. Pa^U z Irj'e lz Bazovice SO H. m ,.deale> ki so ideali Pte^ija S° za ideale na-Stai’ Za sm°tre, ki so fastzaiuVS0m borcem Proti sWo5no Proti nasilju na
M7twm - sinni tnrhe imn iMunami intrlalizin
Gortan in štirje bazoviški junaki Bidovec9 Marušič9 Milošf in Valenčič so biti predhodniki revolucionarne in oborožene borbe našega ljudstva proti fašističnemu terorističnemu režimu9 proti okupatorju našega ozemlja
sNa pV° Trsta- Slovenjo četIlmor3a in !stre je v tor. Stolet3a pod jar-Ma,.^nlkoli se ni uklo-p0r, UD 3e' je izzivalo od-3e biia r in akcije. Akcija Se je z 2novrstna, dočim da Se . ene strani delalo, kabiiani dl3e olarani z le-Vest . Sredstvi narodna
^e‘voduPOlltl5na sila in
uiučiiii z ie-^Vest . Sredstvi narodna Ne‘v P polltl5»a sila in ta b0rb °dkrita politič.
dost, ».„f’ Prosvetna delav-Nke ^6vale 80 se gospodi UtN rganizacije od hu-U(*arcev _______________
. ‘6aiuzacije od hu-
<e 2 ‘!arcev in propasti, so uruge -r..
: z <jn 111 propasti, so S7e strani v ogorče-^rorlziranem ljud-
Do 'de težnje po osve-borbl z
biiPwkus vstaje v Istri Nh f.t a 1921, v prvih
Ni5keT?a’ k° S0 raz'
d.	divjale po
'%v0	. golor°ko prebi-
S^*Bale domove in Stfa, UstanoVe itd. V
* Hki, ustanove itd. \ Srari?arCa 1921 mani-l»euko avskl razred Istre h svoj! rildarjev v S0 2Je °Sorčenje in sto
v.^10 7	1U	s\0-
? tu« r>darjl 50 se dvie-\ , metje Proštlne.
% in uclJe Prostine. .% Z spremenil0 v ob> Sko v°r' V pravo državi
;S dein Tn° v 3ugovzhod-J»4i	Istre. osem tis :č
i Nw/azutnelo načela
®«W,6 rev°lucije m se
?>^ltnaee11 uprlo pre-
v	viVSe italijanske
tn vi in 3a blla slcer za vs!^Ju zadu?ena, > IsJ ase bo v zgo-
ie <babinsk °Stal spomln >esec dSko republikoMd
^6a-kcije ala ogromni
s'? 'i‘iu,i°re“iz,r™ih
s0,™*
fai(
>h. ti"m°rju v onih
M afaCStvo se 3e upl-
W vliah Z 0rožjem v ^ S V °spu, v Ma. 0 je to v onih
prvih letih. A po letu 1927 obstaja v Slovenskem Pri-morju in Istri na Široki osnovi ilegalna organiza- , cija, ki intenzivno dela-Vznikla iz prejšnjih legalnih mladinskih organizacij.
V Trstu je do 1927 leta obstajala Zveza mladinskih druStev, ki je povezovala na tisoče organiziranih mladincev v Trstu in pokrajini.
V teh, do 1927 leta, legalnih organizacijah se je zbirala mladina, slovenska in hrvatska, pri prosvetnem in športnem delu. Organizirale so se čitalnice in knjižni-ce. Obstajala so diletantska društva, organizirali so se planinski izleti itd, a vse je imelo prvenstveno politični namen. Delalo se je za ohranitev mladine pred raznarodovanjem, za okrepitev narodnostne zavesti in antifašizma med mladino. Ko je bilo leta 1927 legalno organiziranje prepovedano, se najboljši del mladine ni razšel- Najboljši, najzvestejši in najsmelejši mladinci Trsta in ostale Julijske krajine so se povezali v tajno organizacijo pod imenom «TIGR». Te štiri konspirativne črke, ta beseda, ki je namigovala na tigra, je bila sestavljena od štirih začetnih črk Trsta, Istre, Gorice in Reke. Jedro organizacije je bilo v Trstu in v tedanji tržaški pokrajini, ki je obsegala Kras in Notranjsko vse do Postojne. V Trstu je bil Izvršilni odbor. Spočetka so bili glavni voditelji Vekoslav Spanger, Andrej Savli in Franjo Marušič. V Gorici je obstajala posebna skupina, v kateri so imeli vodilno vlogo Albert Rejec in Zorko Jelinčič, a zveza z Istro je šla preko Slavka Zlatlča (Danes komponist v Zagrebu). Poedini člani se med seboj niso poznali. Izvršilni odbor je bil neposredno povezan z načelniki tako imenovanih «srenj», a ti dalje z načelniki trojk. V najkrajšem času po svoji ustanovitvi je imel «TIGR» okoli 1000 članov borcev v trojkah, a simpatizerjev in indirektnih sodelavcev je bilo na tisoče.
Organizacija je izdajala svoj hektografiran list, ki se je odlično širil po vsem ozemlju. Bil je v začetku list *Borba», a pozneje «Svoboda». V začetku se v tem tisku opaža nacionalistični ton, toda s časom
prodirajo vedno bolj in končno prevladujejo napredne, leve formulacije. Od 1936 leta izdaja organi-zacija list «Ljudska fron-ta», čigar že sam naslov ka-že na napredni program, a za manjšo skupino krščan-sko-socialno usmerjenega članstva se je izdajal list cStraža na Sočb.
Bolj ko je «TIGR-> razvijal svoje delovanje, bolj je fašistična policija vodila proti mladincem sistematično akcijo in mnogi člani organizacije so se morali izseliti v Jugoslavijo, kjer pa niso prenehali z aktivnostjo, pač pa so v Jugoslaviji ustanovili emigrantski izvršilni odbor in ta je pomagal tovarišem v Italiji Toda iniciativa je vedno ostala na izvršilnem odboru v Trstu. Ta center v Trstu je imel zveze z italijanskim antifašizmom v Trstu in v Parizu in preko organizacije «TIGR» je šel številen propagandni in drugi mate-
rial za borce - komuniste v Italijo. Številni člani organizacije «TIGR» so morali v italijanske zapore in kon. finacije, kjer so vzpostavili zvezo z antifašisti-Italijani in ustvarjali načrte za prihodnost.
Navedli bomo nekatere akcije te ilegalne organizacije: 29. decembra 1927 je bilo zažgano otroško zabavišče na Proseku pri Trstu- To je bila uspešna demonstracija proti ukinitvi slovenskega šolstva in proti nasilnemu raznarodovanju naših otrok pod Italijo. Aprila 1928 je bila iz istih vzrokov zažgana šola na Proseku, nato šola na Kati-nari in otroško zabavišče v Storjah in v drugič obnovljeno otroško zabavišče na Proseku. Novembra 1928 sta bili zažgani šola v Škrbini in Branici. Živahna aktivnost se je razvila v začetku leta 1929, ko se je pripravljal plebiscit za Mussolinija, in tedaj je obstajal
načrt, da se zažgejo vsi sedeži volivnih komisij, toda tega ni bilo mogoče izvesti; izvedla pa se je obširna akcija z letaki, s katerimi, je bila preplavljena vsa dežela, proti plebiscitu, za vzdr-žanje od volitev, kar je v veliki meri tudi uspelo. Ob tej priliki je Vladimir Gortan v Bermu pri Pazinu s skupino mladincev nastopil tudi z orožjem, toda ulovili so jih in sodili. Gortan je bil obsojen na smrt, ostali pa na več let ječe. V začet-ku 1930 leta je bil izvršen atentat na «Svetilnik zrna-ge» v Trstu, ki je bil postavljen kot simbol fašističnega imperializma. 10. februarja 1930 je bil izvršen atentat s peklenskim strojem na uredništvo tržaškega dnevnika «11 Popolo di Trieste* in je ob tej priliki, — kar pa ni bil namen a-tentatorjev, — umrl tudi en fašistični novinar, trije pa so bili laže ranjeni-To ni niti zdaleč vsa aktivnost organizacije «TI-
GR», pač pa so omenjene samo nekatere akcije, ki samo z ene starani karakte-rizirajo njeno delovanje. Velik pomen te organizacije je bil moralne narave: fašistični režim je stalno čutil, da v Julijski krajini obstaja neka podtalna sila, ki reagira, ki izraža misel in težnjo vsega ljudstva. Razen tega so se v tej organizaciji neprestano vzgajali, dvigali smeli mladi ljudje, novi tip borcev, ki so opustili sleherno iluzijo kompromisnih rešitev, ki so odklanjali lažne italijan-sko-jugoslovanske «sporazu-me» in «prijateljstva», v katere so beograjske vlade padale, kot v vešče postavljene Mussolinijeve pasti. Ta organizacija je širila idejo borbe na življenje in smrt. Za dejstvo, da je naša narodnoosvobodilna borba v Slovenskem Primorju in Istri od leta 1941 dalje lahko zbrala toliko hrabrih in odločnih borcev, se je
treba zahvaliti -tudi tej organizaciji-Atentat na uredništvo «11 Popolo di Trieste* je v zvezi s četvorico pred 20 leti ustreljenih v Bazovici. Ta atentat je bil izraz največjega ogorčenja proti hujskajočemu pisanju tega lista, glasila tržaške fašistične federacije, inspiratorja terorja proti Slovanom Ju-lijske krajine in brezobzirnega raznarodovanja tega ljudstva. Ta list je dan za dnem objavljal članke, polne žalitev za naš narod, ki ga je nazival s sramotilnimi nazivi barbarov, svinjar-jev in ignorantov. «TIGR» je opozarjal uredništvo tega odvratnega lista, naj preneha s temi metodami, toda zaman. Treba je bilo z delom pokazati, da je mera prepolna, da se slovensko ljudstvo ne da žaliti in poniževati. Atentat je bil nov znak življenja, odpora in borbene volje našega ljudstva.
KAKOR LANI
TAKO TUDI LETOS...
Kakor so kominlormiatičnl zločinci oskrunili spomin bazoviških junakov n? lansko obletnico, ko so podrli slavne zastave ob spomeniku v Bazovici, tako s0 se tudi letos, na dvajseto obletnico smrti štirih junakov pridružili fišističnoškvadrističnim akcijam civilne policije pri odstranjevanju zastav, ki so simbol naše slavne osvobodilne borbe
Zadeti v živo, so fašistični zločinci besno reagirali.
V Trstu in v vsem Slovenskem Primorju je bilo ob tej priliki uvedeno pravo obsedno stanje. Mussolini je osebno odredil najbolj divji protiudarec- Izvedli so veliko racijo, posebno med mladino, in uprizorili velik demonstrativni proces pred strašnim «Posebnim sodiščem*, ki je bilo v ta na-men premeščeno v Trst. Obtoženih je bilo 87 ljudi, in to ne samo zaradi atentata na «H Popolo di Trieste*, pač pa tudi za 98 drugih «deliktov». V obtomici je navedeno:	«Zarota	proti
državi, uničevanje javnih in zasebnih zgradb, iredentizem in vohunstvo*.
Pred sodišče je prišlo 52 obtožencev, ker je ostalim uspelo pravočasno skriti se in se rešiti z begom preko meje. Eden obtoženih (An-ton Gropajc iz Drage) je napravil samomor v zaporu, ko ni mogel več prenašati strahovitih muk, katerim so bili vsi aretiranci podvrženi. Proces je trajal 10 dni. Obsodba je bila izrečena 5. septembra 1930. Na smrt so bili obsojeni Ferdo Bidovec, Fran Marušič, Zvonimir Miloš in Vekoslav Valenčič. 12 obtožencev je bilo obsojenih na 147 in pol let zapora skupno. Dan pozneje 6- septembra 1930 so bile smrtne obsodbe izvršene na strelišču v Bazovici. Trupla u-morjenih so zakopali v največji tajnosti. Druga skupina tedaj aretiranih je čakala še poldrugo leto v zaporu in jih je bilo tedaj 16 obsojenih skupno na 200 let ječe-Ljudstvo Trsta in okolice se bo vedno spominjalo onih dni, ko je bil v Trstu proces proti Bidovcu in tovarišem. Vojaštvo je bilo v pripravljenosti, v pristani, šče je prišlo nekoliko vojnih ladij, na jugoslovanski meji so ojačili obmejne enote-«Silnb fašistični režim, ki je pripravljal demonstrativen umor, se je bal ogorčenja in vstaje ljudstva, Toda na proces, ki je bil po zatrjevanjih pri «odprtih vratih*, niso imeli dostopa ne sorodniki obtoženih, a kaj šele kak drugi Slovenec ali Hrvat. Sorodniki obtoženih, ki so prosili dovoljenje, da bi prisostvovali procesu, so bili aretirani, ali pa jim je bilo prepovedano pojavi-
vsej pokrajini so aretirali mnogo ljudi iz »preventivnih razlogov*. Sam proces je bil navadna burka. Predsedoval je zloglasni general fašistične milice Cristini (ki je danes na svobodi in advokat v Rimu!). Mussoli-ni je pred procesom, kakor je to bilo pravilo za »Posebno sodišče*, odredil kako bodo obtožence obsodili.
Obtoženci so se na procesu držali junaško, čeprav so bili fizično izčrpani ln hudo izmučeni. Obsodbo so sprejeli moško in niso z ničemer pokazali, da bi jim bilo Zal žrtve. In umrii 60 tudi tako. Streljali so jih v hrbet, <skot izdajalce*.-.
Njihova smrt ni prinesla fašizmu onega, kar je želel, Nasprotno. Bazovica je P$< stala spodbuda za nov od; por, za novo še uporne j ^ borbo. Čeprav je bil «TIGR» zaaet, ker so mu zmanjkali najboljši borci in voditelji, so se kmalu po Bazovici vrstila nova revolucionarna dejanja, nove demonstraci* je ljudskega ogorčenja, zagorele so nove raznarodovalne šole, padali so faši-stični spomeniki, a padali so tudi zločinci- V mladini Trsta in Julijske krajine je naglo zorel duh borbe in odločnost za končni obračun s fašizmom.
Z divjaškimi, zločinskimi instinkti so se Mussolini in mussolinijevci znašali nad našim ljudstvom. Upali so, da bodo s streljanjem v hrbet rešili problem in da bodo za večno utrdili svojo imperijsko mejo, ali pa celo šli dalje. Nič se niso naučili iz junaških podvigov Gorta-na, Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča. Niso se hoteli zamisliti niti nad njihovo stoično smrtjo in niso videli v načinu, kako so ti junaki padli — opomina! Taki ljudje,kakor so bili bazoviški junaki, so dali ne samo italijanskemu, pač pa tudi germanskemu fašizmu, nekoliko let pozneje, še večjo lekcijo.
Ob 20. obletnici ustrelitve v Bazovici bi bilo dobro, da se zamislijo vsi tisti, ki danes v starih ali novih obli-kah oživljajo fašizem, bodisi v Rimu ali v Trstu, in ki se ne morejo sprijazniti z nekaterimi dejstvi ter obnavljajo sen o imperiju. Pa tudi glede na sam Trst in njegovo usodo vzbuja ta obletnica številne misli. Štirje, ki so padli v Bazovici, so bili Slovenci Trsta- Bili so izraz najgloblje težnje in največjega ideala tržaških Slovencev. Dali so življenje za te ideale, za veliki smoter, ki ni sicer še ostvarjen, toda ne bo nikdar zavržen in pozabljen. Pozabiti ta smoter bi pomenilo odreči se plemenitim žrtvam, in ne samo žrtvam štirih bazoviških junakov, pač pa ti-sočev in stotisočev sličnih.
I. M-
JUNAŠKO SO PADLI ZA NAŠO SVOBODO
in nobenemu izmed njih ni bilo žal žrtve
MARUŠIČ
MILOŠ
VALENČIČ
10. sggteflto
mmm
1945 — Prve komemoracije po osvoboditvi se je udeležilo nad 200.900 ljudi.
1945 — Združeni slovenski pevski zbori pri prvi komemoraciji po osvoboditvi
1
4 ■
m l
nisi
950
19« = Ameriška vojaška policija razganja na Garibaldijevem trgu množico, ki Je bila
na pokopali®«
—r*	-ra	Množico,	ki	je	si	povorki
bazoviških junakov, je ameriška policija brutalno
M 'iJfo'
'■rJSSSfe
?* & |||	£	J|
t ji v m
fWW7'lJ
>	' if• ' t ? l-f' :fSrH
-•' .1 ■ •»■ 1
«*E
n
t
I
1947 — Tov. Babič govori zbrani množici na komemoraciji v Bazovici.
1948 — Počastitev spomina štirih bazoviških junakov na grobu na pokopališču pri Sv. Ani
1949 — Mati enega padlih junakov in tov. Spanger polagata veinec na spomenik
mm f "fig			P w 4					Ir'' '$					
igjppf Igr			M T*				1181				Mg-		
'4- p%	H t M tillPl ■■ ■ ■:		i žd		{			|| * i| 1' 1	|'"V j||	m * £ m ":f- § # | 111 * ^		j	■ Š^jgjk -fe
1950 — Dvajset let po fašističnem zločinu v Bazovici je naše zavedno demokratično ljudstvo dostojno počastilo spomin Bidovca, Marušiča, Miloša in Valenčiča ter na njihovem grobu znova priseglo neomajno zvestobo demokratičnim idealom, za katere so padli štirje juPal£i
J
^	   II...  lil I m   I.ll   Illllll.....................................
Podružnica uredništva in uprave Primorskega dnevnika v Gorici - Gl. Silvio Pellico 1\11. nadst. - Telefon 11-32
Odgovor oddelka za človečanske pravice pri OZN
na spomenico Zveze slovenskih prosvetnih društev v Italiji
beneški Slovenci morajo dobiti slovenske šole, ker le to njihova pravica in dolžnost italijanske vlade
vip^nf* Za Človečanske pra. nih, , ie poslal predsed-nifi j vCze s^ovenskih prosvet-piSmofu^ev v daliji naslednje
•st. SOA - 317 - 3 - 062 .(1) —
JrUfni narodi — New' York j * e8rafskj naslov: Unations "^york.
»i!!!edsedn'^u Zveze slovenskih Sorica)!11* društev V Italiji -Oragž gospod, h0 n?r°čilu ravnatelja odd el. stwa-c^0l,sčanake pravice Vam Bul°CVn p,'ejem Vašega do-Hino dne 7‘ JuniJ'a> naslov-■ 0a na UNESCO in preda-
ienih alamemu tajniku Zdru-bi b-,narodov- z namenom, da ll0m:l9. Predloženo pozornosti ciCe ‘le Za človečanske pra-
vkllu-^ Va*ead Pisrna je bil' borinCeu v se2n4m“ objav, ki Čloi ,.-^redi°šene komisiji Za banske pravice
Prihns jj'UL,lce na njem «	»* seP> Po določilih re.
le 75 (V) Ekonomskega
2i.nl Y10 n rt _ .
Prepis "osi.
75 (V) uibuiiuiKdrvciJu Jcialnega sveta, katerega Prilagamo v Vašo ved-
za človečanske
?, odličnim spoštovanjem *■ CUEVAS CANSINO Oddelek Pravice
^o®«nica, ki jo je poslala sl°venskih prosvetnih
WY Itali3i dne 10- 3uni'ja
pi«n £ Zasedanju UNESCU v Ciin a »Požarja to organiza. tln L3 Je.EFS v Italiji penov- _ la VH°Zorila italijansko vlado a •cnvice in na kratenje naj- j
Pianjš^* pravic slovenske n0 ds:n^- v resoluciji je rečejojo l°venci v Gorici nima-lt0 ‘ dvorane kjer bi lah-lienje U sVoie kulturno živ-Stedn’ d- sk)Ver|ske osnovne in ie UJ? šole v Italiji niso bile no n . Piane in da -jim še ved. Veji(acelluieta italijanski pro-l&d2°r. j0 italijanski šolski sloveni ■ Zahteva, da morajo ^lovetiS^m šolam načelovati Hi ’ da mora biti sloven-*tst , svet sestavljen iz sl°venskega učfteljstva,
• d!da^lični ravnatelji Ni ^tti slovenske nared. il>a' ^a nameščanje učitelj-iitjf ?i sodelujejo viceprove-svet in slovenski Ve»slt ravnatelji. Na slečeš? Srednje šole je treba "todn profes°rje slovenske ^feda^ k* morajo temeljito s? v L slovenščino. Poleg te-5e*Ni su naJ se vnese po-
Qb tej priliki moramo na žalost ugotoviti dejstvo, da,, je DFS v Italiji poslala že meseca aprila 1948 leta posebno spomenico OZN glede manjšinskih pravic. Poleg odgovora, da je generalni tajnik OZN prejel naše pismo, nismo več prejeli nobenih vesti o posredovanju organov OZN pri italijanski Vladi glede na naše pravične zahteve.
DFS v Italiji je že nešteto krat zahtevala od italijanskih vladnih oblasti spoštovanje določb mirovne pogodbe, ki nam zagotavljajo narodnostne pravice. Do sedaj nismo od italijanske vlade še dobili nobenega zadovoljivega odgovora, ra. zen odgovora, ki nam ga je dal goriški prefekt, češ da itak uživamo vse svoboščine. Kakšne so te svoboščine ve Že ves svet. Naša kulturno prosvetna društva ne morejo razvijati svojega kulturnega in prosvetnega delovanja v Gorici, ker jim oblasti nočejo dati na raz-pdlag0 od številnih mestnih dvoran niti ene. K0 pa smo ob Prešernovi proslavi leta 1948 dobili na razpolago dvorano Ljudskega doma, so nam proslavo z nasiljem preprečile, fašistične in šovinistične bande. To nasilje policijske sile niso preprečile kljub temu, da so v Gorici dovolj močne, da lahko branijo pravice sv( bednih državljanov. C e bi hoteli še našte-
vati vsa nasilstva, ki so se dogodila v Gorici proti Slovencem bi mogli napisati celo knjigo.
Se bolj žalosten pa je položaj V Beneški Sloveniji, kjer je prebivalstvo 100 odstotno slovensko in kjer ni niti ene slovenske šole. Beneški Slovenci če se javno izdajajo za Slovence, so podvrženi terorističnim napadom trikolorističnih band, ki so bile v Slovenski Benečiji posebno organizirane za borbo proti Slovencem. V mnogih primerih se je zgodilo, da so bile te bande podprte celo od članov javne varnosti, ki bi morali ščititi napadene Slovence. Teror je dosegel tako ostrino, da so teroristi zahrbtno ubili Slovenca Andreja Juša in pretepli neštete zavedne Slo. vence.
Vse to mora upoštevali oddelek za človečanske pravice in imel bo dovolj dokazov, da zahteva od italijanske vlade spoštovanje mirovne pogodbe in pravic Slovencev v Italiji.
zori
Pred dnevi je bil na občini Gradiški sestanek med predstavniki gradbenega podjetja Benedetti iz Palazzolo dello Stella in predsednikom konzorcija za vodovod vzhodne Fur-
lanije dr. inž. Leonom Sirtorijem Na tem sestanku je bila podpisana pogodba za gradnjo vodovodnega rezervarja. Dela se bodo pričela v ponedeljek 13. t.m.
Smrtna nesreča v Ulici Pitteri
Gotovo ni slutil podporočnik Abbini Valtellina, ki je bil dodeljen brigadi «Julia» v Čedadu, _y petek zjutraj ko se je prebudil, da se ta večer nikdar več ne bo vlegel na svojo posteljo. Imel je prost dan, ki ga je hotel prebiti s prijateljem. Sel je v Gorico po 21-letnega Predovinija Silvija iz Ulice Rabatta, da bi se skupaj zabavala. Veselo razpoložena sta krožila po mestu in dirjala z «Lambretto» na vso brzino. V Ulici Pitteri sta se nenadoma zaletela y obcestno drevo in se hudo ponesrečila. Ljudje iz bližine, ki so slišali močen sunek in nato stokanje, so prihiteli na kraj nesreče in jima nudili prvo pomoč, dokler ni prispel rešilni voz Zelenega križa, ki ju je odpeljal v bolnico Brigata Pavia. Vsaka pomoč je bila zaman; med potjo sta oba izdihnila.
Kaj je vzrok hudi nesreči ni znano. Jasno pa je, ker se te nesreče dogajajo povečini le mladim ljudem, da je temu kriva prevelika lahkomiselnost.
Izredna podpora
za fjoriskb brezposelne delavce
Goriška Delavska zbornica sporoči: Ministrstvo za delo je na podlagi člena 36. zakona z dne 29. aprila 1949 št. 264. odredilo, da se brezposelnim delavcem goriške pokrajine nakaže posebna podpora za brezposelne. Posebno podporo bodo lahko uživali ysi industrijski delavci in rokodelci, ki so bili y dveh letih, in sicer od 7. junija 1949 do 6. junija 1949 zaposleni, da so lahko v tem času plačali 5 tednov delež za brezposelne. Za uradnike, ki so plačani mesečno pa je dovolj enomesečni delež. Pravico do izredne podpore imajo vsi omenjeni delavci in uradniki, ki bodo na dan objave omenjenega zakona vpisani v seznamu brezposelnih vsaj 5 dni.
Uvoz živil iz Jugoslavije
Goriška trgovska zbornica sporoča, da je ministrstvo za trgovino z inozemstvom s posebnim odlokom pooblastilo obmejne carinarnice, da pripustijo kot naknaden uvoz iz Jugoslavije v smislu italijansko-ju-goslovanskega sporazuma od 4.8.1949. naslednje količine živeža:	50.000 stotov lizola,
15.000 stotov govejega mesa in teletine ter 15.000 stotov slanine in masti. Ali bo šovinistično časopisje v Gorici še trdilo, da mora Gorica hraniti Slovensko Primorje?
* * *
Ista zbornica sporoča da se na njenem sedežu v sobi 16, dobijo pojasnila o uvozu mesa, železnih odpadkov, jekla in železnih izdelkov, ki jih iz-
važajo iz Francije. Z izmenjavo med Italijo in Madžarsko se bo lahko uvažalo potom carine telečje meso, med tem ko se je preložilo preventivno razdeljevanje kontingenta za uvoz ječmena in slada (malto) za izdelovanje piva. Posebna ministrska okrožnica, z drugimi določbami ie ravno tako na razpolago interesentom.
Glasbena šola v Gorici
Novo šolsko leto se začne s 16. septembrom. Vpisovanje se vrši dnevno od 9. do 11. ure od 15. do 17. ure v šolski prostorih na Komu 8. dosedanjim učencem iz mesta in iz neposredne okolice priporočamo, da ne čakajo z vpisom do začetka pouka na svojih šolah, ampak naj se prijavijo in vpišejo čim prej. V Glasbeni šoli se poučujejo klavir, gosli, teorija glasbe, intonacija in zborno petje. Za sprejem v šolo je potrebno, da je učenec dovršil drugi razred osnovne šole.
STARŠI IN DIJAKI, POZOR!
Vpisovanje in izpiti
na slovenskih srednjih šolah v Gorici
Kino v Standrežu
Dne 10.,	11. septembra
bodo v kinu na prostem v Standrežu s pričetkom ob 20.15 uri, predvajali dva sovjetska dokumentarija in sicer «Sport-na parada V Moskvi* v barvah in ((Živalska pot*.
Iz Krmina
Popravljalni in zrelostni izpiti
Obveščano dijake, da se bodo popravljalni in zrelostni izpiti v jesenskem roku pričeli 18. t. m. v šoli «Scuola Tecni-ca industriale e di avviamento*.
Še ni rešeno vprašanje več tedenskih trgov v Gradiški
V četrtek zvečer, se je občinski svet x Gradiški sestal na izredni seji, da končno odloči o delovanju več tedenskih trgov in da izdela pravila za nov pokriti trg. Občinski svet je soglasno sprejel nova pravila, ki jih je predložila komisija za urejevanje krajevne trgovine. Naknadno je občinski svet na predlog župana sklenil, da se razprava o delovanju tedenskih trgov v Gradiški preloži na prihodnjo sejo občinskega sveta, najkasneje do 15. oktobra tega leta. Sklenjeno je bilo tudi, da naj župan gospod Brešan skliče sestanek vseh trgovcev, prodajalcev in obrtnikov iz Gradiške in naj jih vpraša za mnenje v zvezi z vprašanjem tedenskih trgov na drobno in vprašanjem krošnjarjev.
Kakor je znano je večina trgovcev, prodajalcev In obrtnikov že sprejela sklep in podpisala resolucijo z zahtevo, da je treba pustiti delovanje vseh dotedanjih tedenski trgov. Zato ne moremo razumeti, kako gospod župan zavlačuje to vprašanje in zakaji je bilo potrebno sklicati sestanek trgovcev, prodajalcev in obrtnikov glede omenjenega vprašanja, Če je tako gospodu županu kakor vsem občinskim očetom in občanom znano stališče ne samo navedenih trgovcev in obrtnikov, ampak tudi vsega prebivalstva, ki ne samo da zahteva obdržanje dosedanjih trgov, ampak zahteva celo pomnožitev tedenskih trgov. Glede na to smo prepričam, da se bo to vprašanje na bodoči občinski seji povoljr.o rešilo
Vpisovanje v vse razrede vseh štirih slovenskih srednjih šoi v Gorici bo trajalo do 25. septembra. Natančnejša navodila so razvidna z razglasne deske vsake šole. Svetujemo vsem, naj opravijo vpisovanje čimprej, da ne bo zadnji dan prevelikega navala in bodo morali zaradi tega izgubiti mnogo časa s čakanjem.
Pri tej priliki opozarjamo starše učencev, ki so dokončali ljudsko šolo, da vpišejo svoje otroke v čim večjem številu v nižjo srednjo šolo ali v strokovno šolo. Za strokovno šolo ni potreben noben izpit za tiste, ki so z uspehom dovršili V. razred, medtem ko morajo tisti, ki imajo samo štiri razrede ljudske šole, polagati sprejemni izpit. Za nižjo srednjo šolo pa morajo vsi delati izpit. Tudi za te izpite so vsa potrebna navodila razvidna z razglasne deske šole.
Tisti učenci, ki so izdelali sprejemni izpit za nižjo srednjo šolo ali ga bodo izdelali v jesenskem roku, se vpišejo lahko tudi v strokovno Š0I9, če se čutijo zanjo bolj poklicane. Ta strokovna šola je primerna zlasti za take, ki ne nameravajo nadaljevati študija na višjih srednjih šolah.
Izpiti jesenskega roka se bodo pričeli v ponedeljek 18. septembra ob 8.30 s pismeno nalogo iz italijanščine; samo obe maturi se bosta začeli 2. oktobra ob 8.30 isto-tako z italijansko nalogo. Za ostale predmete je vrstni red na razglasni deski. Izpiti se bodo začenjali točno in zamudniki ne bodo pripuščeni. Za tiste, ki bodo polagali izpite v jesenskem roku, bo vpisovanje do 30. septembra.
ROJSTVA, SMRTI IN POROKE
Od dne 3- do 9. septembra se je v goriški mestni občini rodilo 7 otrok, umrlo je 8 oseb, porok je bilo 3, vknjiženih po. rok Pa 10.
Rojstva:	Marjan	Strekelj,
Livia Valle, Fabio Bardi, Lucijan PaciuUi, Kvirin Pelicon, Ivana Kurčič in Jožef Picamus.
Smrti: 93-letna upokojenka; Sakelario vdova Jakobič Ana, 84-letni čevljar Celso Izidor, 48-letni zidar Di Cecco Angel,
79-letni Scaggiante J.ž.f, 59-let-ni nezaposlen Iocardi Rudolf,
80-letni upokojenec Brešan Anton, 45-letna gospodinja Bonan Castilia.
Vknjižene poroke:	direktor
zavoda Ferruecio Robba in učiteljica Dicia Costiera. Peter Mastandrea in Berta Fumagal-li, agent -javne varnost1 v STO, Arduin Zanelfato in gospodinja Lilijana Gorjan, stražnik Anton Ciulla in gospodinja Marija Brunetti, geometer Pavel Bratuž in občinska uradnica Ema Melandri, mehanik Jožef Brešan in gospodinja Fedora Ma-dric, tekstilni tehnik Giordano Terpin in zasebna uradnica Angela Valvasori. šofer Anton Aruta in gospodinja Lidija Brisco, mehanik Rinaldo Bat-tello in gospodinja Livia Milost, uradnik Anton Černigoj in učiteljica Vilma Ferrarese.
Poroke: učitelj Anton Ventu. ra in učiteljica Novella Kralj, Salvatore Nicosia in delavka Angela Marconi, kovač Marjan Grahe'j in gospodinja Elisabe-ta Pesenti.
KINO =
16.30: «Bastonje»,
Vi
VERDI,
Johnson.
VITTORIA, 17: «Sanjala sem nebesa*, G. Brooks. CENTRALE, 17: «Divja ljubek zen», R. Scott.
MODERNO, 17: «Saygor.-», Al) Laad, V. Lake.
EDEN, 17: «Beg po džungli*; G. Reeyes.
Sm *	4	ca
tiču ,^° Premeščati sloven. hatu— J* in profesorji v no-
člen
V šolski zakon, da
lej
Ust 'ca še pesebno zahte-cs0(j p?vitev slovenskih šol - t. i , r Prebivajo Sloven-‘Udi v Slovenski Be-
Cijj .	_________
0 s!WKatialski d°hni.
SCO, uf1!03 opozarja UNE-^enica „k'*3 podobna spo-v*a<ii, ^Poslana tudi italijanski Pa ni vzela v poštev l^njšin	zahtev	slovenske
deški n®u Poudarja, da v Be-«0.000 v, Veniji, kjer živi en °vencev, ni do danes le>	razreda slovenske
rovu; J“b temu, da je v mi-
Sm Slovencem, ,toVlieno
t)tk> vi,n m v Italiji svo-
vr?benem Urn° izživlJanje.
d« Pa »Požarja UNE-v<=nr a
Strelsko športno društvo „Proleter“
opozarja SP bili Beneški Slo-,, -u ,iun'ja tega leta ob ade v	italijanske
pretepeni in predsednika mert
Lsl°venskiL'Sparente * “»»tein sploh vseh
‘»etiJ.J. cedadu v>Sde, ‘ , Vpričo !'1|'°<iicr,at0 *5er So nosili 1° slovenlyinsparente
>nKlh šo1
Slovel0 prav>c-
> spreU UaUji c‘ov«. pismo oddelka za
P?avi«
so z vese-
..„oe ^	. v odgovor
. -eve i ^ravične človečanske S? za ;nUpaio' da bo komi-nr-. T*anske pravice S toL, no °?enila naš N	kjer nam r
aar(Hin0f(0vneiše pravice l  n°Stne Pravice.
niso
to
Preteklo je pet mesecev odkar so ustanovili v Kopru strelsko športno društvo, ki je imelo do sedaj dokaj dobre uspehe.
Tudi ta športna panoga ie vzbudila množično zanimanje.
Prvi nastop je imelo društvo v sredini marca r.-a strelišču pri nekdanji koprski P°stf3j> kjer so se čeprav še začetniki, vseeno izkazali. Strelci imajo vedno svoje redne vaje, tako da so si osvojili že pretežni del strelske tehnike. To jim je tudi omogočilo, da so na raznih srečanjih dosegli prva mesta. V tem pogledu je značilno, da obiskujejo strelske vaje tudi mladinke ir.- da so nekatere med prvimi strelci.
Koprsko strelsko društvo je organiziralo tudi strelske vaje po raznih vaseh našega okraja, kot v Šmarjah, pri Bandelu, v Dekanih, v Marezigah, Sečjo-Jah itd., zlasti pa ob tridnevnem partizanskem taborjenju.
Ob teh množičnih nastopih so se pokazali nekateri kot izredno dobri strelci.
Nedavno smo imeli tekmovanje med strelci iz Buj in Kopra, ki je pokazalo da imajo tudi v Bujščini izredno točne strelce, čeprav so v skupni oceni podlegli koprskim strelcem.
Ni še dolgo tega, ko je bilo v Ljubljani prijateljsko srečanje med strelskim društvom mesta Ljubljane in iz Kopra.
Čeprav ima strelska družina v Ljubljani že veliko tradicijo, so se naši strelci ves čas tekme dobro držali in so jih Ljubljančani prekosili samo za nekaj točk.
Izredno zanimanje je zbudila strelska tekma med Koprčani in Celjani. To pot so postavili strelske tarče na morju, kar je seveda otežkočilo gotovost cilja. Zmago so odnesli naši strelci, in sicer tako kot celota, kakor tudi kot posamezniki. Celjani so sicer zelo dobri strelci, toda na plavajoče tarče očivid-n<> še niso navajeni.
Končno na: omenimo, da so koprski strelci pomerili svoje sile tudi na republiškem strelskem tekmovanju v Sloveniji.
Na mesto so prišli sicer trudni -----------------
| in so morali takoj s kamionov | komaj trije tedni
še l nemirno roko in srcem zavzeti svoje strelske prostore, so v posameznih kategorijah zasedli vseeno r.-ajboljša mesta.
Umljivo je, da je naletel ta uspeh Koprčanov na velik odmev v tem smislu, da je nastalo za strelske družine zlasti na deželi še večje zanimanje. Poleg tega, da so bile pred nekaj dnevi v Marezigah ponovne množične strelske vaje vseh strelcev iz ondotr.e okolice, so se naši strelci udeležili predvsem udarniškega dela v počastitev 7. obletnice splošne vstaje istrskega ljudstva, nato pa imeli v Kopru strelske vaje domačega društva, po raznih vaseh pa so imeli zopet množične strelske vaje.
Priprave za teden
italijanske ljudske kulture
V našem okrožju so zadnje dnj pospešili svoje priprave. Prj tem je zanimivo, da so društva, ki so pravočasno premotrila vse možnosti za svoj prosvetni nastop, že sedaj dosegla uspehe. Imamo pa organizacije, ki so nekako zgubile zaupanje v svoj uspeh, zaradi česar opažamo, da v njih ne vlada razgibanost, ki bi morala obstajati. Pri tem mislimo na Izolo, Brtoniglo in tudi na Momjan in Sv. Lucijo, kjer pač niso u-poštevali glavnega činitelja, in to je pravočasno pripravo za ta velik nastop italijanskih kul turnih krožkov,
Ob teji priliki bodo poleg dramskih nastopile prvič tudi folkloristične skupine. Te skupine so v Piranu, Bujah, Novem gradu in v Kopru tako močne in sposobne, da jim je uspeh zagotovljen. Kar je pa glavno, so si v nasprotju z mnogimi drugimi ustvarile že precejšen inventar kulis, scenerij, oblek in drugih rekvizitov, ki so za dosego umetniške popolnosti predvajane točke velikokrat nujno potrebne. V tem trenutku je važno, da določijo posamezni krožki svoje programe za nastop, ker nas ločijo od «Tedna italijanske kulture*
Podružnica uredništva Primorskega dnevnika v Kopru - UL Cesare Battisti 2 - Telefon 70
Svečane
vstaje
proslave 7. istrskega
obletnice
ljudstva
V počastitev tega dne se je prebivalstvo udeležilo prostovoljnega dela
Proslavo zgodovinskega dne, ko se je pred 7. leti pričela množična vstaja istrskega ljudstva, je organizirala skoro vsaka vas in vsako mesto našega okrožja. Na vsak način pa je pri teh proslavah sodelovalo vse delovno obletnicavzavestnekdanjih borcev in njihovih svojcev v tem smislu, da niso zaman padle žrtve za dosego svobode in da se velika dela dosežejo le z velikim požrtvovanjem.
TUDI SV. PETERCANI SO SE POKAZALI
Pretekli petek zvečer so imeli v Sv. Petru množično zborovanje, kjer so proslavili razpad fašistične Italije in vstajo vsega demokratičnega ljudstva Julijske krajine. Na zborovanju je bilo^izredno živahno, predvsem med mladino, ki je pred pričetkom intonirala več pesm"
Proslave se Je udeležil tudii tov. Mahnič Valentin, ki je v kratkih besedah razložil veliko vstajo in njeno nadaljnjo borbeno pot v revoluciji za zrušitev izkoriščevalskega režima in izgon okupatorja iz naše domovine. Ko je svoja izvajanja zaključil, da so naši borci po vseh žrtvah in odporih zmagali, so vsi navzoči kot en mož klicali: ((Slava jim, slava jim!»
Za tem so se domačini razgovorili o raznih gospodarskih vprašanjih, ki zadevajo v prvi vrsti Sv. Peter m bližnjo okolico. Poleg tega so sklenili, da se bodo v počastitev obletnice vstaje istrskega ljudstva udeležili u-darniškega dela. Res so se zbrali in eni lomili kamenje, drugi
so ga prevažali na prostor, kjer bo stal zadružni dom.
Nekateri pa so pričeli planirati, tako da je bilo na gradbišču vse živo. Vsega skupaj je bilo pri prostovoljnem delu 43 delavcev, ki so napravili 258 u-darniških ur, kar pride na vsakega po 6 ur.
Posebej moramo omeniti tov. De Bernardi Jožeta, Benedikta Marinaca in Antona Umra, ki so v šestih urah nalomili 9.7 k m kamna. Do sedlaj ni dosegel še nihče takšnega uspeha, zato zaslužijo izredno priznanje.
V KORTAH PRAV TAKO
DOBRO NAPREDUJEJO
V petek zvečer je bilo izredno živahno pri proslavi pomembne obletnice naše vstaje proti fašizmu. Mladina je pred pričetkom proslave pela, da je bilo veselje. Tov. Cebron je y preprostih in lepih besedah podal pregled hudih borb za zmago in osvoboditev. Nato je prišel na uspehe našega ljudstva v povojni dobi, na osnovno in sedanjo gradnjo, ki je pri nas nujna, če hočemo dvigniti svojo življenjsko raven.
Drugi dan so Kortežani y počastitev obletnice vstaje prišli na- udarniško delo. Tako je 50 prostovoljcev napravilo nad 280 delovnih ur in sicer y korist domačega zadružnega doma.
NOVOVASCANI SO PROSLAVILI DAN VSTAJE Z UDARNIŠKIM DELOM
Na proslavi, ki se jo je udeležilo obilo ljudi, je bilo veselo razpoloženje. V tem pogledu gre zasluga mladim godbeni-
kom na pihala, ki so zaigrali več komadov. 2e naslednje jutro -je bilo v Noyi vasi vse pokonci, vas pa je bila odeta v zastave. Na prostoru, kjer gradijo zadružni dom, je bilo prayo mravljišče dela. Udeležilo se ga je nad 50 prostovoljcev, ki so napravili nekaji nad 270 delovnih ur. Tako so se Novovaščan-i, kakor vedno, tudi to pot poprijeli složno dela in s tem izpolnili prevzeto nalogo.
V KRKAVCIH ENAKO
Tudi v tej vasi 50 praznovali dan splošne vstaje in se spominjali istočasno vsega hudega, ki je prišlo na njihovo vas
po zaslugi nacifašistov. Udeležba na proslavi je bila velika in vsi navzoči so s pozornostjo sledili izvajanjem tov. Jožefa Degana, ki je podal pregled dogodkov., v kolikor so y zvezi s našo množično vstajo. V počastitev tega pomembnega dne so se vsi domačini odzvali prostovoljnemu delu, pri katerem so lomili kamenje in pripravljali ostali material za zadružni dom ter planirali prostor, kjer bo stala stavba.
TUDI PUCARJI SO DELOVNI
Kakor vedno so bili Pučarji složni tudi ob proslavi množične vstaje vseh narodov Istre
proti fašistični Italiji, saj so bili navzoči do zadnjega vaščana. Eo referatu o poteku vstaje so se pogovorili o bodočem, delu, ki ga imajo v1 načrtu in ki -ga morajo za vsako ceno o-praviti. Seveda moram pripomniti, da so Pučarji že presegli svoj plan udarniškega dela. Poleg tega pa sq sklenili, da ni dovolj proslavljati v dvorani velikih dogodkov, marveč da se jim je treba oddolžiti s čim večjim prostovoljnim delom in s tem pokazati svojo zavednost.
Vaščani iz Puč so vzeli ta sklep rgsno in so se tudi polnoštevilno udeležili prostovoljnega dela. Nekaj jih je delalo pri popravljanju poljskih cest, drugi pa sq pomagali pri gradnji novih svinjakov. Največ jih je sodelovalo pri gradnji nove ceste, ki bo vezala Puče a Koštaborto. Prispevali so več sto delovnih ur.
V OSPU JE BILA TUDI LEPA PROSLAVA
Na proslavi obletnice množične vstaje v Ospu je bila ude-
Dijaki in učenci,
pripravljajte se na novo šolske leto!
S 15. septembrom se bo začel redni pouk na vseh osnovnih šolah, medtem ko bo začetek šolskega leta na gimnazijah in drugih srednjih šolah nekaj dni kasneje. Zato je potrebno, da se šolarji in dijaki pripravijo zopet na delo in se lotijo Z vso resnostjo učenja. Zavedati se morajo, da potrebuje ljudstvo ravno v Istri, kjer primanjkuje šolanih ljudi, dobrih učiteljev, profesorjev zdravnikov, inženirjev, javnih nameščencev ter strokovnjakov iz raznih področij, in da bo morala ravno sedanja' šolska mladina P
""""»milili im,   mulim  ...............................................................  1111111...umnim.................im.........iiiiiiiimiihiimhiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii...immmmimmmmm...................imunimi..........mmmimmmmimmii..............................................1
""	~~	~	~	1	ozki	travniki-	Ako	prekora-
dovinski roman
»n 39*
vet Slm7a^v-u pa ga i6 Qtl seri !	° tem' kar
h(8trlcU in 111 tUdl ne več
N-lh. Kul veC 0 rokov-3e bilo nocoj umih dnevih vsa to
J? ^daleV? ?e lezel p0‘
L, Rbre 1. 3zza Llmbar-e’ ko reCe dekl
«j.
^ ^O^hhri^ d0rnov. mat) Obdlli! j.
ltkl0nica*’ ?°.' akaj se malo,
T C6*bOn s™' Se W
Ih sf. p°moči!»
t-%, Ka'130 le k sebi.
4th Pusti me, jaz Drugikrat
ostanem, nocoj ne, nocoj ne morem, drugikrat pa, dokier hočeš!*
«Ali nisi moja?* reče on polglasno-«Tvoja, tvoja! Pa nocoj pusti me sedaj domov; ah, moj bog!* jn zaihtela je skoro glasno.
Nande jo je strastno držal v svojih rokah in ji poljubljal obraz, a ko zaihti ona v zadnjem svojem vzkliku, jo de izpustil nalahko, objel potem Se enkrat strastno ter jo vzdignil s sedeža.
«Pa pojdiva*, reče, spremim te skozi goščo; daj ml roko!*
Sla sta molče po stezi navzdol,-
SEDEMNAJSTO
POGLAVJE
Die Verurteilten gehor-ten zu einer Bande, wel-che den Kapitan Bois-sac, Generaladjutanten, und den Herrn Vernazz, ' Secretdr und Dolmetsch des Marshalls Marmont, sowle mehrere an dere franzosische Offiziere und Militarpersonen ermordet hatte eine verdammens-werthe That, in utelcher wir aber wohl nur einen verspdteten Ausldufer der verungliickten Okto-berinsurrection zu sehen haben.
Dimitz, Geschichte Krains IV
Tako zvani Grm graben se razteza od Podpeči pod Brdom do štajerske meje; ozka dolina je to, gosto zarastle gore se dvigajo na desni in levi in poleg velike ceste, ki gre tu skozi proti Celju, teče od Trojan nazaj le majhen potok, Radomlja, in med njim in med cesto leže
čiš sedlo pri Trojanah, se ti odpre na desno Zagorska dolina, na levi pa zopet ozek graben, po katerem imas še dobro miljo do Vranskega. Ta graben se imenuje Baba!
Ves kraj ima nekaj divjega in ta vtis povečujejo dandanes še bolj one gole skale po gorah, ki molijo zdaj, ko je kmet posekal bukev in macesen, ki sta rastla tako obilo po njih, kakor* suha rebra v dol; prst in mah, njihovo nekdanjo odejo, plavili so leto za letom pogosti nalivi.
Ob cesti na desni in levi tik pod gorami se vrsti zdaj vas za vasjo in, kjer je količkaj ravnega sveta, navzdol, goni mline in žage-
Ves kraj je dandanes va re-n in miren, kajti obljuden je bolj nego pred sedemdesetimi leti. Tedaj pa tudi še ni železnica grmela tamkaj za Savo, ampak tu doji so
trobili dan na dan postiljo-ni, vozeči ljudi in mnogokrat bogato blago; kaj čuda, da so^se godili časih roparski napadi po Črnem grabnu?
In zlasti o zadnjih časih francoske vlade vedo ljudje se dandanes mnogo pripovedovati; izročilo se je to od deda do vnuka in Bog vedi, kdaj bo izumrla v grabnu pripovest, da pride še enkrat Francoz v ta kraj in da bo požgal vasi in sela, da plača in povrne vnuk vnuku, kar je žalega storil ded Kranjec dedu Francozu; kajti znano je ,da je bil pozneje, ko so se umikali Francozi iz dežele, marsikateri njihov uradnik in vojak ubit in oropan tamkaj v grabnu. Godilo se pa to ni vselej iz gole samo-pridnosti, nego so bili to mnogokrat še nasledki one črne vojske, ki so jo organizirali Avstrijci proti zmago-nosnemu Francozu, prihaja jočemu v deželo. Neuko ljud stvo pa se ni moglo tako hi-
tro vdati novi spremembi in, kakor znano, se tudi v ljudstvu vera v dolgi obstanek francoske vlade ni nikdar popolnoma udomačila. Pa to je pri vseh velikih spremem. bah naravno-
Poslopje stare pošte v St Ožboltu pod Volčjakom stoji 5e dandanes. Precej velika hiša je to in košata lipa ji senča sprednjo stran. Lastnik tega posestva in obenem poštar je bil v času nase povesti Miha Pavlič, precej premožen in v vsem kraju spoštovan gospodar- Imel jt svojo službo že pod avstrij sko vlado in, ker Francozi sploh velikih sprememb glede nižjega administrativnega osebja niso niti namera vali niti po nepotrebnem izvrševali in ker je on svoj posel redno opravljal, je ostal tudi pod francoskim vladar-stvom poštar v St. Ožbolta. Imel je tu obenem tudi gostilno.
(Nadaljevanje)
najbližji bodočnosti prevzeti vse te funkcije.
V našem okrožju je treba prelomiti s starim - naziranjem, da znanje ni potrebno kmetu oziroma delavcu. Ljudska o-blast dela v nasprotju s prejšnjimi režimi na tem, da preskrbi širšim množicam ljudstva čim popolnejšo izobrazbo, kajti le na ta način bo vsak posameznik orožje proti zaostalosti in izkoriščevanju, kakor so ga prakticirali fašisti in drugi režimi z nevednim ljudstvom.
Iz teh razlogov obstaja pri nas osemletna šolska obveznost, V manjših krajih so otroci obvezni vso to dobo obiskovati osnovno šolo. V prihodnjem šolskem letu pa bodo pričele pri nas delovati tako imenovane osemletke. Glede na to bodo odpravljeni v mestih tako imenovani «avviamenti».
Z uvedbo osemletke je napravljen velik korak za vzgojo naših kmečkih in delavskih otrok. V prvi vrsti bodo obvezani obiskovati šolo do 15. leta svoje starosti, in ne kakor nekoč, ko so se zlasti otroci na deželi izmikali obisku šole, pri čemer so jim dajali potuho njihovi lastni starši.
Vsakdo, ki bo dokončal osem letko, bo postal s tem absolvent ’nižje srednje šole, ali nižje gimnazije. To bo našim o-trokom omogočalo, da bodo lahko nadaljevali še višjo gimnazijo v večjih mestih, odnosno, da bodo prestopili na razni, strokovne šole, kjer je za vpis pogoj dovršitev nižje srednje šole.
Velika kprist bo obstajala zlasti tudi v tem, da bodo otroci obiskovali nižjo srednjo šoto v večjem kraju svoje okolice in jim ne bo treba že za obisk prvih razredov srednje
šole hoditi v mesta. S tem bodo predvsem revnejši otroci študirati doma, ne da bi bilo tre ba njihovim staršem odnosno našim oblastem trošiti zanje denar v mestih.
Umljivo je, da bo z uvedbo osemletk pereče vprašanje zadostnega učnega osebja in primernih šolskih prostorov, vendar smo prepričani, da bodo višji šolski organi za prosveto in krajevni ljudski odbori v času rešili ugodno tudi ta prob lem.
S tem v zvezi priporočamo zlasti vsem odgovornim funkcionarjem na txiseh, da spravijo v najboljše stanje svoje šolsko poslopje, da po možnosti prebelijo učne prostore in v prvi vrsti poskrbijo za zdravstvene in higienske naprave.
Pri tej priliki želimo omeniti, da je treba med starši naših otrok in tudi med dijaki samimi odpraviti nepravilno mišljenje, češ da se učenje ne izplača, ker dobijo absolventi nekaj razredov srednje šole itak ugodna mesta ter razmeroma visoke plače. Navajajo še to, da so njihovi dohodki itak tako visoki kakor učiteljev odnosno profesorjev. Pomniti je treba, da bo zahtevala ljudska oblast vedno večjo kvalifikacijo na še tako nepomembnih uradniških mestih. Okolnos‘ d-zasedajo danes ugodna uradniška mesta ljudje z nizko šolsko izobrazbo je pripisati zaenkrat samo pomanjkanju šolsko izobraženih ljudi.
Končno pozivamo starše naših otrok ponovno na to, naj vpisujejo svoje otroke tudi v strokovne šole. kakor na primer v sadjarsko — vinogradniško v Skocijanu pri Kopru, Pomorski tehnikum, enoletno gospodarsko šolo in podobno.
ležba zelo številna. Tov. Zmago Furlanič je y daljšem govoru opisal poteki vstaje, ki se je končala s popolno zmago demokratičnega ljudstva. Nadalje je opozoril navzoče, kako kominformisti blatijo in omalovažujejo naše celotno osvobodilno gibanje tor zatrjujejo, da je politična linija- Partije nepravilna, čeprav je ravno Partija končala zmagoslavno NOB, nadaljevala z obnovo in skoro izvedla socializem. Navzoči so nagradili tov. Furlani-Ča za njegova izvajanja z burnim odobravanjem.
Ob zaključku zborovanja so prisotni sprejeli sklep, da se bodo vsi člani SIAU udeležili udarniškega dela. Ta sklep so takoj izpolnili in prostovoljnemu delu se je odzvalo 36 tovarišev in tovarišic, od katerih je vsakdo žrtvoval 6 ur, kar znaša skupno 216 ur. Tako so tudi v Ospu na lep in tvoren način proslaviti dan istrske vstaje.
ŠMARČANI SO VEDNO MED PRVIMI
Prostorna dvorana zadružnega doma je bila v petek kar polna ljudi. S tem so Šmarčani pokazali, da niso pozabili na pretekle čase, ko j,e Italija razpadla in je naše ljudstvo vstalo in prijelo za orožje, kar je bilo najvažnejše, če smo hoteli izbojevati revolucijo in osvoboditi svojo domovino. Vsi vemo, da so Šmarčani najbolj občutili hude udarce nacifašistov1
— roparjev in požigalcev naših vasi, ki so jim požgali skoro do zadnje strehe v vasi. Toda prav na teh ruševinah je zrasla sedaj nova vas, ki ima v središču lep zadružni dom.
— Vse te dogodke in «e več je omenil y svojem nagovoru pri proslavi vstaje istrskega ljudstva tov. Morgan.
Za otvoritev proslave je domači mešani pevski zbor zapel himno: «Hej Slovani*. Mislimo, da so elani domačega p ros v e t-nega društva tudi drugače prijel; Za prosvetno delo in da" se prav dobro pripravljajo na Teden slovenske kulture. Želim še povedati, da so zborovalci v počastitev istrske vstaje prisostvovali udarniškemu delu. Zbrani prostovoljci so delali do 12. ure. Vseh skupaj, to je iz Šmarij in iz Grintovca, je bilo 52 udarnikov in so napravili nad 250 delovnih ur. Delali so na obnavljanju ceste, ki veže vas Grintovec s Smarja-mi. Tako vztrajno dela sam0 tisti. ki noče zaostati za drugimi.
2e iz teh poročil vidimo, da so proslave istrske vstaje potekle po vsem koprskem okraju v velikem zanosu našega ljudstva Poleg že omenjenih krajev moramo omeniti tudi vasi Gažon, Marezige, Sv- Anton, Škofije. Ankaran, Pobege, Dekane, Babiče, Vanganel, Pomjan, Sečjole, Sv. Lucijo, Strunjan itd., kakor tudi naša mesta kot Koper, Izolo in Piran. Povsod so bile prave manifestacije borbenega duha naših množic, pravtako pa se je po vseh teh krajih odzvalo prebivalstvo ne glede na starost, apol in poreklo prostovoljnemu delu in se s tem oddolžilo na najlepši način vsem tistim, ki s0 za osvoboditev svoje domovine žrtvovali življenje.
,.t;r ,, •
I
*
Predstavniki Grčije na šahovski olimpiadi, ki so pokazali dobro voljo
zadnjem mestu
— a ostaili so na
Danes prvi Pan italijanskega nogometnega prvenstva lipe A
Triestina v Comu
Včeraj zjutraj je nogometna enajstorica »Triestina« odpotovala z avtobusom v Como, kjer bo prvo srečanje za italijansko nogometno prvenstvo. Med igralci, ki so odpotovalj sta tudi Nuciari in lspiro vendar kaže, da ne bosta igrala tem več, da sta šla kot gosta. Nuciari še ni dosegal zadostne forme, medtem ko mora Ispi-ro urediti svoje finančne zadeve z upravnim odborom Triestine. lspiro, ki je že vajen prvenstvenih tekem bi bil najbolj zmožen mož v enajstorici, da v prvem dnevu vodi napad. Kaj bo ukrenil trener Gutt-tnann bomo videli. Borba proti Comu bo huda in verjetno se bo končala v korist domačinov. Toda Triestina je tudi na tujih igriščih večkrat presenetila in upamo, da bo tudi sedaj in da bo končala to prvo tekmo v svojo korist.
Ostale tekme za italijansko nogometno prvenstvo so sledeče: Bologna - Roma; Genoa -Lucchese; Lazio - Inter; Milan-Udinese; Napoli - Fiorentina; Novara - Sampdoria; Palermo-Atalanta; Pro Patria - Juven-tus in končno Torino - Padova.
A. Cslia in Solarne
danes v kolesarski dirki okoli Emilije
Danes bo velika mednarodna kolesarska dirka okoli Emilije s solelovanjem Švicarja Kubler-ja, Luksemburžana Goldschmita in ostalih najboljših italijanskih kolesarjev.
Te tekme se udeležujejo tudi trije tržaški kolesarji in to Colja, Fontanot in Sclausero. 2e visoko doneča imena raznih tekmovalcev kot so Kubler in drugi nam povedo, da bo borba za prvo mesto izključno monopol teh, medtem ko se bodo morali naši kolesarji boriti za ostala častna mesta. Kako se jim bo to posrečilo bomo pač videli.
Danes ob 9. v Nabrežini lahkoatletski troboj
Trst - Nabrežina - Piran
Šegedin ie v Stockholmu postavil nov Mslovensbi rekord v teko 3000 m i zi
Na stockholmskem olimpij. skem štadionu je bilo v sredo mednarodno lahkoatletsko tekmovanje s sodelovanjem atletov Jugoslavije, Velike Britanije, Jamajke, Islandije, Norveške Švedske in ZDA.
Jugoslovani so dosegli nekaj odličnih rezultatov. Tako je na primer Segedin pretekel 3000 m z zaprekami v času 9.010, Z doseženim časom je za tri se-ropskega prvaka Cehoslovaka kunde izboljšal rezultat evropskega prvaka Cehoslovaka Rud-teku na 1500 m poslavil nov jugoslovanski rekord v času 3:53.
Kakor smo že večkrat pisali bo danes ob 9 v Nabrežini zanimiv pregled naših lahkoatletskih moči, ki se bodo srečali v troboju med Trstom, Nabrežino in Piranom.
Piran gre že v naprej v borbo kot popolen favorit, ker je znano da ima najbolj popolno vrsto dobrih lahkoatletov. Do sedaj je v podobnih dvobojih ali trobojih zasedel vedno prvo mesto in si priboril nešteto pokalov. Danes pa se bo brez dvoma pridružil nov pokal k ostalim in verjetno tudi spominska plaketa za najbolj številčno moštvo. To je seveda naše mnenje, vendar ne vemo še natančno če bo Piran prisoten z vsemi atleti.
Za drugo in tretje mesto se bosta borila Trst in Nabrežina. Po našem mnenju bo to mesto zasedel Trst, toda le z majhnim številom točk razlike. Vsekakor bo v skoku v višino najboljši Ščuka, medtem ko bo v metih skoraj gotovo prevladoval Preselj.
Vsekakor pa bo ta troboj pokazal v pravi luči moči In zmožnosti naših lahkoatletov in prav zaradi tega vlada za tekmo veliko zanimanje.
Še dve koli v Dubrovniku in olimpiada se bo končala
JUGOSLAVIJA ALI ARGENTINA
končna zmagovalka
Veliki šahovski boj v Dubrovniku je prišel v svojo končno fazo. Mojstri lepe šahovske igre, ki se borijo za čast svojih držav na šahovnicah, so si privoščili še dan počitka pred končnim zaletom. Odigrati je treba še prekinjene partije irj še dve koli. Kdor bo še te zadnje napore bolje prestal, kdor bo še v teh dveh kolih nabral več točk, tisti se bo bolje, plasiral v končni lestvici.
Medtem ko gre moštvom skoraj vseh držav, ki se udeležujejo olimpiade, le še za to, da si pribore višje mesto, pa se bije bitka za prvo mesto prav za prav le med dvema: med Argentino in Jugoslavijo. Doslej je še Jugoslavija prva. Včerajšnje poročilo o XIII. kolu, ki je vsebovalo zgolj rezultate, lahko danes izpopolnimo s točnejšimi podatki, ki nam pokažejo, da bo tudi po odigra-nju dosedanjih prekinjenih partij Jugoslavija še vedno pred Argentino — razen če bi se zgodilo kaj zelo nepričakovanega. V borbi z Dansko so na vseh štirih deskah prišli Gli-gorič, Pirc, dr. Trifunovič in Rabar kmalu v prednost, katere s točno igro niso več dali iz rok.
V holandski -partiji je Gligo-rič še ob polni šahovnici blokiral Enevoldsenovega kralja, nakar se je seveda Enevoldserj pred grozečim matom vdal.
Kmalu nato je Pirc v Rettijevi partiji lepo 'premagal Peterse-na, Rabar pa v damsken gambitu Nielsena.
Medtem pa je Argentina vodila hudo borbo proti Švedski. Proti pričakovanju so se Švedi pokazali kot izredno trd in odporen nasprotnik, ki se ne da kar tako odpraviti, kakor so si nekateri želeli. Velemojster Najdorf je imel na prvi šahovnici mnogo opravka, preden je zmogel Skoelda, ki je tokrat sijajno zaigral. Ce bi Najdorfu ne pomagala rutina, bi verjetno ne dobil več kot pol točke. Na četrti deski bi kmalu doletel Argentince hud poraz. N. Bergkvist je v lepi kombinacijski igri popolnoma nadigral Pilnika in bi lahko partijo dobil v dveh ali treh potezah. Toda v časovni stiski je izgubil figuro in partijo. Ce bi Argentinci včeraj ne imeli sreče, bi prav zanesljivo proti Švedom rje dobili več kot dve točki, tako pa bodo verjetno po odigra-nju prekinjene partije zmagali nad Švedsko 3 in pol : pol. Ker ima Jugoslavija na tretji deski v Trifunovičevi prekinjeni partiji možnosti na zmago, bo tako še za pol točke povečala naskok pred Argentino.
Po vsej verjetnosti bomo v naši prihodnji številki že mogli sporočiti, kdo je na olimpiadi zmagal.
Dr. R. I ITN GO
ZOBOZDRAVNIK
izdeluje proteze v jeklu, zlatu, kavčuku in plastiki. ■ naj večja garancija. Sprejema od 10 do 12 in od 15 do 19
(Govori slovenski)
TRST, Ul. Torrebianca 43 - Vogal Ul. Garducci
GRADBENIK
SPREJEMA VSAKOVRSTNA GRADBENA DELA. — OBNAVLJA STANOVANJA, TRGOVINE, SPREJEMA TUDI VSAKOVRSTNA POPRAVILA IN NAČRTE CENE UGODNE!
Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20.
TITOVI ZAVODI
PLETILJA
izdeluje ženske ohieke, jopice ter otroške oblekice po ugodnih cenah. Naslov na upravi lista, Ul. sv. Frančiška 20-1.
Spalnice, kuhinje ter drugo pohiitvo
domačega proizvoda dobite v
Ulici Vasari št. 6
CENE UGODNE
Mizarji i
Deske mre-
.	. i ■ ■ snov e in trdih
Kmetovalci ! ««o», trame,
vezane plošče, furnir, parkete in drva
nudi najugodneje
IBS!
viale8onnino24 tel. 04419
in
strojne inizarslia delavnica Opčine št. 156
Krojaška
delavnica
TRST — Ul. Valdlrlvo 35 Izdeluje moške obleke in ženske plašče. Obrača in popravlja po izredno nizkih cenah.
DELOVNE
moške
obleke
izdelujem po zmernih cenah Naslov na upravi lista
IZDELUJE PO NAJ-NIŽJIH CENAH IN NAJ SOLIDNEJE MIZARSKA DELAVNICA
Pupis KntH
TRST UL. TORRICELLI, št. «. :; Tudi na obroke ::
/*
";%i '(m
v v:.
$ ‘Hif/ii %'■#!
b ‘Mm.
K 3»
mm"
iffff&JBRi
...."aA
LITOSTROJ
LJUBLJANA
■■aTf-r
jgjj septembra 1®
MEHANIČNA
DELAVNICA
trst
ULICA DELLA TESA 5
izdeluje strešne žlebove, odtočne cevi ter instalira vodo in plin
Vsa stavbena mizarska dela in splošno pohištvo izdeluje elektrotehnična mizarska delavnica
Roman Barič-Barini
TRST
Ul. R. Manna št. 21
ELETTRAUTO
DELAVNICA ZA PREDELAVO AVTOMOBILSKIH AKU MULATORJEV IN MOTORJEV Z JAMSTVOM
TVRDKA
P. VIBIER
TRST
Ul, F . Severo št. 3
TRGOVINA
Ulica Vasari 10
Oglejte si zalogo
IVAN DOLES
SEDLAR
Izdeluje konjsko opremo, aktovke, torbice sprejme tudi popravila v tej stroki.
Trst Ul. G. Gozzi Sl. 1. (vogal Ul. Pauliana)
n MSN VELESEJEM
od 23. septembra do 8. oktobra
Y
rzelemiShi popukti.
Jnfolmaeife p%i QobpodavdiL delegaciji TI! II j
Trgovinski oddelek Ul. Cicerone 8.
MLEK”
TOVARNA ZDRAVIL
Ljubljana, Celovška 135 • izdeluje in uudi:
Altropinum sulfuricum U.S.P. XIII. Bismutum subgallicum B.P. 1948.
Extractum Filicis maris D.A.B. VI. Extractum Gentiane spissum Ph. J. I. Hydrargyrum precipitatum album B.P. 1948.
PAPYROS
BB
TRST Iv m0lH M UEBEtfli
Tiskovni, ovojni, pisarili F Severo IB I R*ški in časopisni papir,
Telefon št. 94-53 lepenko navadno
Potovalni in turistični urad
TRST
Ul. F. Severo 5 B Telefon 29-243
«
SLOVENIJALES
»
Podjetje za izvoz lesa in lesnih izdelkov
LJUBLJANA
Brzojavi SLOVENIJALES, LJUBLJANA Posfni predal.- 74 Telefon: 25-63
na
Mednarodni gospodarski razsiavf
T
se bavi z eksportorn-importom, tranzitom & kompenzacijskimi posli
Tel. 27 -C3 47
tlt
izvažata svinjsko galanterijsko usnje
znamke JUV in UTOK
v vseh barvah in sorti me n tih
^TL!^JJU.CA MONTECCHI, št. 6, III. nad. — Telefon Itev. 93-10« in «4-63». — Poštni predal 502. — UPRAVA: ULICA SV. FRANČIŠKA o, ■ ueieronska gt. 73-38. OGLASI: od 8.30-12 in od 15-18 - Tel. 73-38. Cene oglasov: Za vsak mm višine v širini 1 stolpca: trgovski 60, finančno-
T
Odg.
urednik ctimic. .upravni 100, osmrtnice 90 lir. Za FLRJ: Za vsak mm širine 1 stolpca za vse vrste oglasov u e n k STANISLAV RENKO. — Tiska Tržaški tiskarski zavod. — Podruž.: Gorica, Ul. S. Pelllco l-II., Tel. i 1-
po 10 din.
1-32 - Koper, Ul. Battisti 30ia-I, Tel. 70.
NAROČNINA: Cona A: mesečna 260, četrtletna 730, polletna 1400, celoletna 2600 lir: cona B: Izvod 3, mesečno 70 din; FLRJ: izvod 4.30, meseč"0 , Poštni tekoči račun za STO-ZVU: Založnlšt»o tržaškega tiska, Trst 11.5374. — Za Jugoslavijo: Agencija demokratičnega inozemskega ^	^
Ljubljana, Tyrševa 34 . tel. 49-63, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 6-1-90603-7. — Izdaja Založništvo tržaškega tiska D.Z a‘V.