mi)!! iiiihu! GLASILO NEZAVISNE DELAVSKE STRANKE JUGOSLAVIJE vsak četrtek. — U.redidšfyo in npravnišivo: Kad Marksa (preje Turjaški) trg ši. 2, pritličje. — Naročnina za mesec 6, čefriietno 18 Din. — Dopisi se ne vračajo. Štev. 12. LJUBLJANA, četrtek, 13. marca 1924. Leto IL Pripravljajmo S8! i Češki socialdemokrati kupljeni od industrialcev špirita. Stranka je živ organizem, ki je z mi- ; iijoni niti zvezan z onim razredom, iz ; katerega izhaja. Nastanek močne pro- j letarske stranke traja leta in desetletja. \ ,če pogledamo malo nazaj, v zgodo- j vino delavskega političnega gibanja v j Sloveniji, na ustanovitev sodcialdemo- j kratske stranke pred vojno, na sociali- j stično delavsko stranko Jugoslavije 1 tkomunisiov), na kom. stranko Jugosla- J yije, na dobo popolne nezakonitosti in j končno na ustanovitev in enoletni raz- \ voj NDSj, vidimo, da je živi, dialek- \ lični razvoj proletarske stranke kom- j piiciran, dolgotrajen proces. Stranka j se poraja s težkimi napori, doživlja \ velike pregrupacije, izklj učenje, težke ? izkušnje v ognju boja, preden postane j končnoveljavno stranka revolucionar- j nega proletariata, stranka delavskega 5 razreda. In ta proces se ne ustavi nik- j dar. Najboljša proletarska stranka na svetu je brezdvomno ruska boljševiška i stranka, čije zgodovinski razvoj traja : že 45 let in ki je pred šestimi leti po- j vedla ruskega delavca in kmeta v od- \ ločilno zmago. In tudi ona se še vedno j formira in pregrupira; takoj po zmago viti revoluciji je bilo opažati velik dotok kmetov v stranko; pozneje je zo- j 'pet naraščalo v stranki število indu- j sirijskega proletariata, inteligenca je v ; skupinah vstopala v stranko, da je po- j tem zopet v gručah izstopala. Po tri- j najsii strankini konferenci se je prija- > vilo nad 100.000 delavcev za vstop v j strankino članstvo. Le, če globoko mislimo o proletar- J skem gibanju, če vzamemo stranko v \ njenem dialektičnem razvoju, če jo ; spojimo z živim bojem delovnih mno- ; žic tekom let in desetletij, moremo ; pravilno razumeti stranko in njene na- \ loge. Pred dobrim letom se je posrečilo j jugoslovanskemu proletariatu vzpostaviti svojo legalno stranko — Neodvisno Delavsko Stranko Jugoslavije. Buržuazija je skušala na vse načine preprečili njeno usianovitev in njen razvoj. V Sloveniji sta hotela Klemenčič in Fabjančič odcepiti revolucionarni proletariat Slovenije od proletariata drugih pokrajin in ga zapeljati na napačna poia. Njihov poskus se radi proletarske razredne zavesti ni obnesel in bila sta izločena iz gibanja. Proletariat je likvidiral njihovo likvidatorstvo in razširil NDSJ tudi na Slovenijo. V kratkem času se je začutila živa potreba po strankinem kongresu, ki naj določi jasno politiko in taktiko stranke v vseh vprašanjih v današnjem težkem gospodarskem in političnem položaju delavskega razreda Jugoslavije. — Policija je zabranila kongres, ali stranka je našla vseeno pota, da izdela svoje politične smernice — odločita se je, da izvede v stranki diskusijo in glasova- \ nje (referendum) vseh strankinih čla- j nov o vseh najvažnejših vprašanjih. Te j dni se je končal referendum in pokazal, ; kolika disciplina in zavednost že vlada j v mladi stranki in da je stranka z ma- j timi izjemami v Srbiji enodušna v za- j črtanih političnih in taktičnih smernicah. Krajevne organizacije in zaupništva imajo izvesti tekom 30 dni svoje občne zbore, na katerih imajo pregledati vse Praško »Rude Pravo« je objavilo faksimile z dne 28. novembra In IG. decembra 1623 oddanih pisem bivšega veleposestniškega poslanca in predsednika Bohemia-banke dr. Kubicek-a na ministrskega predsednika Švehla; v tem pismu sporoča Kubicek naslovljencu, da so v njegovih rokah potrdila o izdanih vsotah iz dispozicijskega fonda špiritovih tvornic; v tem pismu na ministrskega predsednika ugotavlja tudi, da so na podlagi teh potrdil prejeli največjo vsoto iz fonda češki socialdemokrati. (Več glej v listu pod naslovom: »Dnevni korupcijski škandali na Čeho-Slovaškem «.) Velik proces proti poljedelskim delavcem na Slovaškem. Te dni se je pričel na Slovaškem velik sodnijski proces proti 177 poljedelskim delavcem, ki so obtoženi upora proti obstoječim zakonom, češ, da so prišli v novembru 1922 k upravitelju veleposestva Neuschloss na Slovaškem in zahtevali od njega obnovitev prejšnje kolektivne pogodbe; in ko je upravitelj njihovo zahtevo odklonil, so izsilili od njega 100.000 čeških kron. Drugi dan je prišla češka žandarmerija in aretirala 177 delavcev. Ta orjaški proces kaže v vsej luči divjaške metode suženjskega tlačenja poljedelskih delavcev ne samo v »svobodni-? čehoslovaški republiki, temveč po vseh kapitalističnih državah in tudi pri nas. 0 procesu bomo se poročali. Nasilja rumunske vlade v Besarabiji. »Izveštja ? glasilo sovjetske vlade, podaja obširni zgodovinski pregled nasilne zasedbe Besarabije (71 milijonov prebivalcev) po Rumuniji, Dne 5. marca 1918 je rumunska vlada podpisala pogodbo z zastopniki ruske in ukrajinske sovjetske vlade, da ho v dveh mesecih izpraznila Besarabijo in da se potem no bo več vmešavala v njene notranje zadeve. Kljub podpisani pogodbi je rumunska vlada 26. novembra istega leta z neprimernimi švindli in nasiljem zasedla Besarabijo. »Izvestja« pravijo na to, da pri sedanjih rusko-rumunskih pogajanjih nima rumunska vlada niti malo pravice, da zahteva Besarabijo zase, ker govore proti temu vsi zgodovinski, nacionalni in gospodarski razlogi. V Harkov dohajajo dnevno vedno nove grupe beguncev iz Besarabije radi nasilstev rumunskih oblasti nad ukrajinskim prebivalstvom, ki tvori dve tretjini prebivalstva Besarabije. Misel na zopetno združenje Besarabije s sovjetsko ukrajinsko republiko zavzema najširše množice besarabskega prebivalstva brez ozira na narodnost. Grška priznala sovjetsko Rusijo. Po vesteh iz Aten je 10. marca grški poslanik v Berlinu podpisal v imenu svoje vlade z delegati ruske sovjetske vlade sporazum, s katerim priznava sovjetsko vlado in se obvezuje, da stopi z njo v redne diploma-tične odnošaje. dobre in slabe strani svojega dosedanjega delovanja in na podlagi sprejetih resolucij, na podlagi konkretnega položoja določiti in zboljšati svoje delo, da bodo postale res voditeljice revolucionarnih delavcev in kmetov v njihovem boju proti kapitalu, proti reakciji, proti vladajočemu režimu barbarske SMS buržuazije. Z izvršitvijo teh občnih zborov se bo končala prva kratka (enoletna) perioda NDSJ, z izvršitvijo občnih zborov se bo ustvarila zdrava podlaga za uspešni napredek NDSJ kljub vsem težkim okoliščinam. Poglobila se bo organizacija siranke s tem, da bo prestavljeno njeno ležišče vedno bolj v obrate in na njive, kjer delajo delavci in kmetje. Povečala se bo njena zunanja delavnost v delavskem in kmetskem gibanju, postajala bo vedno odločilnejši faktor. Mnogo pogreša delavski razred Jugoslavije! Nima političnih svoboščin, nima svobode govora in liska, nima svobode zbiranja, nima svojega zastopništva v političnih institucijah meščanske države, skratka, manjka mu vseh onih sredstev, vsega onega orožja, ki olajšuje njegov boj proti kapita- lizmu, za svoje končno osvobojenje, za socializem. Jugoslovanskemu proletariatu so vse te svoboščine tako potrebne, kakor je potreben svež zrak za zdravo dihanje iz polnih pljuč. Te pravice, — ki jih jemlje nezakoniti »Zakon o zaščiti države« — so osnovni pogoj za svoboden razvoj in uspešen boj za delno zboljšanje danega položaja in za končno osvobojenje. Ali te potrebne politične svobode ne bo dala niti ena meščanska stranka, ne bo dala nobena vlada meščanskega »opozicionalnega bloka«, ampak to svobodo sr mora proletariat sam v zvezi s kmetom priboriti. Čim dalje proti vzhodu monarhije SHS gremo, lem bolj balkonske rnelo-de uporablja buržuazija, tem večje politične in kulturne naloge stopajo pred NDSJ, pred proletarsko stranko. Proletariat Slovenije kot industrijsko najbolj razvite pokrajine mora igrati vodilno vlogo v proletarskem gibanju Jugoslavije. Ali zato pa mora imeti tudi najmočnejšo organizacijo. Za stvarno moč enega razreda in njegovih bojev-nih organizacij je odločilna njegova organizacijska, njegova akcijska sila. A naše organizacije morajo biti ne samo notranje trdne, ampak morajo znati pridobiti odločilni vpliv med proletarskimi in kmetskimi množicami. Oboje je tesno spojeno med seboj. Brez dobre, disciplinirane in centralistične organizacije je nemogč uspešen boj 'n disciplinirana, trdna organizacija je nemogoča brez pravilne politike, brez pravilnega pojmovanja in vodstva gibanja delovnih množic. Delavski razred Jugoslavije mora in bo vzel na svoje rame stvar pridobitve politične svobode. To je neizogiben, čeprav samo prvi korak za uresničenje velike zgodovinske misije proletariata: ustvarjenje družabnega reda, ki izključuje izkoriščanje človeka po človeku. Jugoslovanski proletariat mora vreči jarem zakona o zaščiti države, jarem — najhujše buržuazne in oficirske diktature ned delovnim ljudstvom, da bo nadaljeval še z večjo energijo boj proti kapitalizmu, meščanstvu in veleposestniški kasti do popolne zmage socializma. V znamenju lega, v zavesti leh bližnjih nalog in končnega našega cilja se imajo izvršili občni zbori in njihovi sklepi, da bodo odgovorili svojim nalogam. Preko vseh ovir in zagat, v najtežjih trenutkih moramo imeti stalno pred očmi svoj končni cilj; napram temu moramo urejati vse svoje delo. Strnimo svoje vrste! Stisnimo pasove! Proslavimo 18. marc! 18. marc — dan žrtev reakcije. Centralni odbor Internacionalne Rdeče Pomoči je sklenil, da se napravi letošnji 18. marc za Interraetcf.oraalnl rsžeCt pomožni čuvani dan pariške komune, dan, na katerega se spominja svetovni proletariat svojih dragih padlih sodrugov, naj se izkoristi za to, da se zbira in aabim prispevke za še žive sodruge, ki ječe za jctuiškirui zidovi. V vseh meščanskih deželah sveta je danes scotisoče političnih jetnikov. Rdeča Pomoč je storila vse, kar je v njenih močeh, aii beda je večja, kot razpoložljiva sredstva. Proletariat se doslej še ni dovolj živo udeleževal pomožnega dela za politične jetnike, begunce in njihove družine. Zato se mora povečati propagando na dan 18. marca! Delavci in delavke Slovenije! Razvijmo na dan 18. marca največjo aktivnost! Na vseh zborovanjih zbirajmo za Rdečo Pomoč! Nobeno strankino, nobeno strokovno zborovanje ne sme miniti, ne da bi se zbiralo ua ta dan za Rdečo Pomoč! Potrojimo svojo aktivnost na dan proslave prvega revolucionarnega vstajenja pariškega proletariata za osvobojenje delavskega razreda in celokupnega človeštva! Zbirajmo za Rdečo Pomoč! Pripravimo se na 18. marc! Pokrajinski odbor Rdeče Pomoči. Pripomba: Že poslane direktive poedinim organizacijam ostanejo v veljavi. Polomija „0rjuna“. Orjunaši mečejo brezposelne delavce iz dvorane. — Orjunaši proti sovjetski Rusiji. — Orjunaši za zaščito jugoslovanskih bankirjev in kapitalistov. — Orjunaši za to, da Vranglovci odjedajo kruh našemu delavcu in uradniku. — Kaj pa »socialisti«? Za soboto 8. marca je sklicaia ljubljanska Orjuna s kričečimi leiaki in lepaki .•-hod za reducirane uradnike in brezposelne delavce. Naši delavci so šli na shod, da vidijo, kako in kaj. In v dvorani nismo našli nič drugega kot same poklicne Orjunaše, nekaj štu-denterije in le par reduciranih nameščencev. Kljub temu, da je bil javni shod, niso hoteli dopustiti Orjunaši volitev predsedstva, ki si ga je lepo uzurpiral Kranjc. Takoj pri prvem govoru g. Žlajpaha je prišlo do burnih medklicev prisotnih delavcev: »Dol s kapitalisti!«, »proč 7. OrjunoU, .-živela sovjetska Rusija!«, »ven z Vranglovci!« Orjunaši so hoteli s terorjem prisiliti delavce, da naj molčijo in poslušajo čvekanje jugofašistov. Ali delavstvo je nadaljevalo z medklici in protesti proti orjunaškim govorancam, dokler ni dobil besede sodrug Vrhove, ki je bil živahno pozdravljen in aplavdiran med klici: Živela Neodvisna delavska stranka Jugoslavije!. S. Vrhove je obrazložil vzroke brezposelnosti, ki jo povzroča kapitalistično gospodarstvo. Boj proti brezposelnosti mora voditi delavstvo potom skupnih brezposelnih odborov, ki se že snujejo. Orjunaši so pa le oboroženi zaščitniki jugoslovanskega kapitala. Ko so začeli Orjunaši delati med njegovim govorom medklice o domovini, jim je dejal s. Vrhove: Proletariat danes še nima nikjer domovine, razen v sovjetski Rusiji. Temu je sledilo burno ploskanje in klicanje: Živela Sovjetska Rusija!, Ven z Vranglovci! — na kar so ergovarjali Orjunaši: Proč s Sovjetsko Rusijo! Ne maramo je!. Vranglovci so naši bratje! itd. Razburjenje se je polagoma poleglo, da je mogel dokončati s. Vrhove svoj govor med živahnim odobravanjem brezposelnih. Za njim je stopil na govorniški oder zopet Orjunaš, čigar govor se je le včasih cul radi burnega protestiranja zbranih delavcev. Predsedstvo shoda je dalo povelje, da akcijska črta Orjune napravi »red« v dvorani. Pri tej četi se je zlasti odlikoval gotovi N., ki je v Zagrebu poneveril blagajno pri strokovni organizaciji in ki je bil štrajkbrehersLi organizator pri stavki brivskih pomočnikov. Taki ljudje so v Orjuni, taki ljudje pravijo, da bodo »branili domovino!« Ali orjunaška akcij -ica četa ni napravila »reda in miru«, dokler ni dobil besede s. Kobler, živahno pozdravljen po delavstvu. Med njegovim govorom so ga provocirali poklicani Orjunaši in neka pešcica Vranglovcev, šum v dvorani je narastel, s. Koblerju niso več dovolili Orjunaši, da bi nadaljeval svoj govor. Hoteli so ga vreči iz, dvorane. Nekaj brezposelnih delavcev ga je hotelo vzeti v zaščito, nastal je pretep, pri čemer so bili Orjunaši v večini in so potegnili iz žepov revolverje. Brezposelne delavce so hoteli vreči iz dvorane. Shod se ni mogel več nadaljevati. Govoril je še sodrug Kermauner in Orjunaši, videč da jih ne mara brezposelno delavstvo poslušati, so med splošnim neredom zaključili svojo polomijado, ki so jo nazi-vali na letakih za shod »manifestacijsko skupščino«. Zanimivo je to, da na shod ni prišel niti en »socialist« tam iz Šelenburgove ulice, da ni bilo blizu nobenih Svetkovih »udarnikov«, ki bi jin menda rad imel Svetek samo za svojo lajbgardo proti delavstvu. Že večkrat smo ugotovili, da socialisti nočejo voditi nobenega boja proti fašizmu, ki išče svoje šan^e med brezposelnimi. To moramo danes ponovno ugotoviti in istočasno konStatirati, da vodi le NDSJ boj proti jugofašistom, tako s propagando, kot organizacijsko. Delavci, bodite pozorni po vseh krajih na gibanje jugofašistov in organizirajte se proti njim! Proč z Orjiino! Živela NDSJ! Snujte povsod skupne brezposelne delavske odbore! Ustvarimo enotno fronto proti kapitalizmu, reakciji in fašizmu!! Nek' Politični pregled. Radičev odposlanec v Beogradu. V Beograd je končno prišel odposlanec Radičeve flRSS in prinesel 20 poslanskih mandatov, da jih potrdi beograjski parlament Ko je prišel v Beo- grad poslanec Radičeve stranke g. Pre-davac, so ga novinarji oblegali in v klubu muslimanske organizacije jih je sprejel kakih 30 ter jim razložil svojo misijo na sledeči način: Odbor HRSS je sklenil, da bo podpiral akcijo opozi-cijonalnega bloka in bo v to svrho upo- rabil vsa sredstva, ki jih ima na razpolago. Podrobnejše podatke boste dobsli od gospodov, ki vodijo la blok, to je od Davidovšča, Korošca in Spahe, jaz samo izvršujem sklepe HRSS in sem prinesel pooblaslila za verifikacijo naših mandatov. Nedeljska seja hrvat-skega narodnega zastopstva je sklepe vodstva 11RS5 soglasno odobrila. Vesti, da se je pokazal pri sklepanju nesporazum, so neresnične. Šefi opozici-jonalnih skupin imajo sedaj določiti število poslancev, ki naj pridejo v Beograd, da se vrže vlada. — Na vprašanje, ali misli, da bodo iežave pri verifikaciji, je odgovoril: Mislim, da se bo držala parlamentarna praksa ter da se napram nam ne bo delala izjema. Če bi kdo to le holel, smo pa mi tudi na to pripravljeni. —- Glede dela in naloge bloka je izjavil: Lahko se sporazumemo, da se še v iem parlamentu rešijo nekatere nujne zadeve. Potem bi se hitro razpisale volitve in rešiiev državnega problema bi bila naloga prihodnjega parlamenta. Kako fabricira vlada vesli? V Beogradu obstoji tiskovni urad (pristno srbsko: »pressbiro«). Ta tiskovni urad je služabnik režima in hrani meščanski tisk s tako hrano, ki prija vladi. Ne samo to! Beograjski tiskovni urad ministrstva za zunanje zadeve ne daje samo uniformiranih poročil za vse beograjske liste naenkrat. On daje posamezno informacije danes enemu lislu, jutri drugemu, pojutrišnjem treljemu itd. Naravno, da ta poročila prireja minister, napram interesom svoje stranke, kateri se imo zahvaliti za svoj ministrski stolček. Beograjski meščanski listi nimajo svojih dopisnikov v Budimpešti; beograjski tiskovni urad fabricira »izvirne« brzojavke in dopise iz Budimpešte o pripravah Madjarov proti Jugoslaviji, da pripravljaio Madjari revolucijo na lir-vatskem, da je bilo aretiranih toliko in toliko madjarskih špijonov itd. Drugi listi prinašajo zopet »izvirne« vesti, kako se Todor Aleksandrov pripravlja, da spomladi vdere v »južno Srbijo« (tako imenuje srbsko meščansko časopisje Makedonijo). Tretji list zopet »izvirno« poroča, kako pripravljajo napad na »južno Srbijo« razni albanski komitaši kot Hasan beg, Ahmei beg, x-beg, Y-beg, z-beg itd. Tako laže dnevno meščansko časopisje svoje bralce, vedno v inferesu vladajočega režimo. Opozicijonalni blok stvorjen. V soboto zjutraj se je na seji šefov opozicije sklenilo, da poslanec Preda-j vac izroči predsedstvu skupščine naj-! prej 20 poslanskih poverilnic v verifikacijo. To se je po seji tudi izvršilo in s podpredsednik narodne skupščine ie potrdii prejem poverilnic. Najbrž pride. 29 Radičevih poslancev še pred verifikacijo v skupščino. Predavac je dejaL da zlasti radi tega, da se lahko sami branijo, če se ponovijo na stranko in Hrvate slični napadi kot zadnjič od. strani ministra dr. Ninčiča. Zvečer se ie poslanec Predavac odpeljal zopet v Zagreb, kjer je imel kratek sestanek z dr. Korošcem in dr. Spahom. — Davidovi je povodom posvetovanj opozicijskega bloka izjavil časnikarjem: Opozicijo-’ nalni blok je ustvarjen v interesu države in naroda. Prvi dnevi novega bloka bodo to dokazali. S konsolidacijo notranjih razmer po krizi bo država močnejša, njen mednarodni položaj bo ugodnejši. Ustava in zakc-ni bodo dobili svoje polnomočje. Naša država bo prišla v vrsio pravnih držav. Nasilje bo prenehalo. Prenehala bo korupcija, ki , je bila grdo obiležje naših dosedanjih i razmer. | Uslava in zakoni toliko časa ne bodo dobili polnomočja in Jugoslavija toliko časa ne bo prišla v vrsto pravnih držav, dokler ne bo ukinjen »Zakon o zaščiti države«, ki zabranjuje svobodno delovanje delavskih organizacij in omogočava policijski in fašisiovski teror nad delavcem in kmetom. Ali, kakor smo že večkrat poudariti, gospodje okrog opozicionalnega bloka ne mislijo ukiniti izjemnega stanja in nezakonitega režima, temveč utrditi go-spodsfvo jugoslovanske buržuazije. Delavec in kmet bosta morala z združenimi močmi vreči »Zakon o zaščiti države« in si priboriti svobodo zbiranja, govora in tiska. Konec carisličnega poslanstva v Beogradu. Vlada je izdala le dni sledeči komunike: Ker je politična misija ruskega poslaništva v Beogradu prenehala, sc g. Strandmannu, dosedanjemu ruskemu poslaniku v Beogradu, prepuščajo interesi ruskih emigrantov v naši državi kot »delegatu za emigrante«. Končno, po šestih letih padca cari-siične Rusije, se je ukinilo njeno poslaništvo v Beogradu. Ali kakor je bita zločinsko in smešno, da je držala beograjska vlada poslaništvo od carisfične Rusije, ki je nikjer ni bilo, ravno tako-zločinsko je to, da se sedaj istemu ca-ristu prepuščajo »interesi ruskih emigrantov«. Ti ljudje bi se morali vrniti v Lenin. Eden glavnih pagojsi/ uspeha boljševikoi/. Danes menda že vsakdo vidi, da se ne bi mogli boljševiki držali na oblasti dve in pol leti,* niti dva in pol meseca brez najstrožje, res železne discipline v naši stranki, brez popolne in brezmejne podpore po vsej množici delavskega razreda, t. j. po vsem, kar je v tem razredu misleče, častno, požrtvovalno, vplivno in sposobno, da potegne za seboj zaostale plasti. Demokracija proletariata (proletarska država) je najostrejša, najbolj vroča, najneusmiijenejša vojna novega razreda proti močnejšemu sovražniku, proti buržuaziji, kalere odpor se podesetori z njenim strmoglavljenjem (čeprav le v eni deželi), in kalere moč ne obstoji samo v moči internacionalnega kapitala, v jakosti in trdnosti internacionalnih odnošajev buržuazije, temveč tudi v moči navade, v moči malega obrata, kajti malega obrata je na svetu žal še mnogo, mnogo; mali obrat pa ustvarja kapitalizem in bur-žuazijo neprestano, vsak dan, vsako uro, elementarno in v množini. Iz vseh teh razlogov je proletarska država potrebna in zmaga nad buržuazijo je nemogoča brez dolgega, vztrajnega, obupnega boja na življenje in smrt — boja, ki zahteva samozatajevanja, discipline, trdnosti, neuklonljivosli in enotnosti volje. Ponavljam, izkušnja zmagovite države proletariata v Rusiji je nazorno pokazala onim, ki ne znajo misliti ali ki niso razmišljali o teh vprašanjih, da je eden glavnih pogojev za zmago nad buržuazijo brezpogojna centralizacija in stroga disciplina. O tem se često govori. Ali še daleč se dovolj ne razmišlja o tem, kaj se to pravi, pod kakimi pogoji ie to mogoče. Ali se ne bi večkrat spojilo priznanje * Lenin je to napisal v letu 1920. sovjetski oblasli in boljševikom z najresnejšo analizo vzrokov, zakaj so mogli ustvariti boljševiki za revolucionarni proletariat neobhodno potrebno disciplino? — Boljševizem kot siruja politične misli in kot politična slrartka obstoji od leta 1903. Samo zgodovina boljševizma, ki obsega vso periodo njegovega ob-sioja, more zadostno pojasniti, zakaj je mogel pod najtežjimi okoliščinami stvorili in obdržali železno disciplino, ki je bila neobhodno potrebna za zmago proletariata. In predvsem nastane tu vprašanje: s čim se zdrži disciplino revolucionarne stranke proletariata? S čim se jo kontrolira? S čim se jo krepi? Prvič z zmožnostjo spoznanja proletarske avantgarde in z njeno vdanosijo revoluciji, z njenim samozatajeva-njem, požrtvovalnostjo, heroizmom. Drugič s tem, da se zna zvezati s široko množico delovnega Ijudsiva, v prvi vrsti s proletarsko, ali tudi z neproletarsko delovno množico, in če hočemo, tudi spojiti se z njo do gotove meje. Tretjič s pravilnostjo poliiičnega vodstva, ki jo ta avantgarda udejstvuje, s pravilnostjo njene politične strategije in taktike, pod pogojem, da se široke množice prepričajo o pravilnosti po lastni izkušnji. Brez teti pogojev je nemogoče uresničiti disciplino v revolucionarni stranki, ki je dejansko sposobna, da je stranka revolucionarnega razreda, ki ima vreči buržuazijo in preobličiti vso družbo. Brez teh pogojev se izpremenijo poskusi, uposiaviti disciplino, neizogibno v nič, v frazo, v komedijo. Ti pogoji pa z druge strani ne morejo naenkrat nastati. Ustvari se jih z dolgotrajnim delom, s težko izkušnjo, njihov razvoj olajšuje le pravilna revolucionarna teorija, ki ni noben dogma, ampak ki zavzame končnoveljavno obliko le v tesni zvezi s prakso resničnega revolucionarnega gibanja. — Da je mogel boljševizem v letih 1917—1920 pod nezaslišano težkimi okoliščinami upo-staviti in uspešno udejstviti najstrožjo centralizacijo in železno disciplino, za to je enostavno vzrok v zgodovinskih posebnostih Rusije. Z ene strani je nastal boljševizem v letu 1903. na trdni podlagi marksistične teorije. Pravilnost te — in samo ie revolucionarne teorije se pa ni dokazala samo z izkušnjo vsega devetnajstega stoleija, z izkušnjami zmot in kolebanj, napak in razočaranj revolucionarne misli v Rusiji. Tekom pol stoletja, približno cd štiridesetih do develdeselih let prejšnjega sioletja je iskala željno napredna misel v Rusiji, pod1 jarmom nezaslišano surovega in reakcionarnega carizma, pravilno revolucionarno teorijo in je zasledovala s čudgovito gorečnostjo in z veliko skrbnostjo vsako »zadnjo besedo« Evrope in Amerike ns tem polju. Rusija si je res zaslužila marksizem kot edino pravilno revolucionarno teorijo s pol stoletja trajajočo zgodovino nezaslišanega revolucionarnega junaštva, neverielne energije in brezmejnosti v iskanju, študija’ praktičnega raziskavanja, prevar, preskušnje, primerjanja z izkušnjo Evrope. Radi po carizmu ustvarjene emigracije je razpolagala revolucionarna Rusija v drugi polovici devetnajstega stoletja s tako bogo-Mni mednarodnimi zvezami, tako izvrslno orientiranostjo z ozirom na svelovne oblike in teorije revolucionarnega gibanja kot nobena druga dežela na svelu. Z druge strani je predelal na tej iz granita sklesnni teoretični podlagi nastlali boljševizem petnajstletna (1903—1917) praktično zgodovino, kateri ni primera-z ozirom na njene bogate izkušnje. Kajti niti ena dežela ni predelala v teh 15 letih niti približno toliko kot Rusija v smislu revolucionarne izkušnje, hitrosti in menjanja različnih oblik gibanja: legalnega in ilegalnega, mirnega in viharnega, podzemeljskega in javnega, parlamentarnega in terorističnega, malih konventiklov in gibanja množic. V nobeni deželi se ni v tako kratkem času koncentriralo toliko bogastvo oblik, nians in melod boja vseh razredov sodobnr družbe, in pri tem boja, ki je radi zaostalosti dežele in ogromnega jarma carizma zlasti hitro dozoreval in si prilastil zlasti željno in uspešno odgovarjajočo »zadnjo besedo« ameriških in evropskih političnih izkušenj. Kmetska priloga štev. 1. Manifest kmetske konference Neodvisne Delavske Stranke Jugoslavije. Sodrugi, delavci in kmetje 1 V nedeljo, dne 9. marca t. 1. so se prvič zbrali v Delavskem doma v Ljubljani na Karla Marksovem trgu zastopniki revolucionarnih kmeiov in delavcev k prvi kmetski konferenci. Naš položaj, sodrugi kmetje, viničarji, bajtarji in poljedelski delavci, ni nič boljši kot oni fabriških delavcev. Da, v marsikaterem oziru se nam godi še slabše. Mi kmetje in delavci imamo skupnega sovražnika. Veleposestniki in fabrikanti, trgovci in banke, visoki uradniki, duhovniki in generali, vsa kapitalistična gospoda mest in vasi živi udobno življenje na naš račun. Mi garamo, oni nam pa ukazujejo. Mi živimo v nizkih bajtah in ozkih, nezdravih stanovanjih, oni pa v bogatih in prostornih palačah. Današnja kapitalistična država HČiii njihovo gospodstvo nad nami in brani njihova, na račun naših žuljev nagrabljena bogastva. Skopa nam je zemlja in poleg tega je imamo premalo. Vsled tega moramo garati od ranega jutra do potnega večera. Ker nam ne preostaja časa, se nismo dosti brigali za politiko. Skrb za njo smo prepuščali oštirjem in duhovščini, misleč, du se nas kmetov politika dosti ne tiče. Šele svetovna vojna nam je odprla oči. Na fronti in v strelskih jarkih smo spoznali, da so nas listi, ki smo jim prepustili vodstvo in skrb za politiko, pognali v medsebojno klanje za profite kapitalistične gospode. Ta je ostala doma na varnem in si tu polnila žepe na račun nase krvi in našega zdravja, na račun mrtvih, pohabljenih, vdov in sirot. Nam doma pa so propadali domovi. V vojni smo mi kmetje in delavci še bolj obubožali. Mi kmetje smo sicer plačali svoje dolgove, ali mi padamo sedaj zopet v nove in v še večje dolgove. Kapitalistična gospoda skuša sedaj še poleg vsega zvrniti vsa bremena svetovne vojne na ramena delavcev in kmetov. In da urtdi svoje gospodstvo, je ustvarila proti nam tejemne zakone, ž njimi je razgnala Komunistično stranko Jugoslavije, ker je brezobzirno zastopala koristi delavcev in kmetov. Mi kmetje zunaj na vasi spoznavamo vedno bolj, da se moramo sami brigati za politiko in da je ne smemo |*reptiščati vaški in mestni kapitalistični gospodi in njenim strankam — klerikalcem, ki so nas pognali v svetovno vojno, demokratom in samostojnežem, ki so v zvezi s klerikalci zvalili na nas vsa bremena vojne in ustvarili današnji režim srbskega imperializma in narodnega zapostavljanja. V zvezi z gospodskimi strankami mi kmetje ue bomo prišli do osvobojenja. Mi živimo na vasi, delamo •raztreseno po poljih. Središča oblasti pa so danes mesta. V njih se odločuje usoda delavca in kmeta. Naši sotrpini kmetje so se poskušali v nekaterih državah organizirati samostojno. Ali našli niso pravilne poti. Hoteli so vladati skupaj z gospodskimi strankami. Pretkani gospodski politiki so prevarili in podkupili voditelje kmetov. In tako so postale te samostojne kmetske stranke orodje vladajoče gospode proti kmetom. V Bolgariji, kjer so poskušali kmetje, da sanri osvoje državno oblast in jo drže proti delavcem, so bili premagani po gospodi in njihovih priganjačih. Kmetje so zmagali edino v Rusiji, ker tu so se znašli s svojim naravnim zaveznikom — labriškim delavcem. Dobili so zemljo in osvobojeni izpod jarma carizma, veleposestnikov, kapitalistov in narodnega zatiranja, vla- data delavec in kmet skupno v prvi delavsko-kmetski republiki na svetu. Fabriški delavec se je že pred desetletji osvobodil vodstva gospodskih strank. On živi v mestu, kjer so sre- dišča kapitalistične oblasti, bogat je na izkušnjah v boju proti kapitalistični gospodi. Ker se ona boji, da bi se mi JuaeJje priključili labriškim delavcem, zato nos hujska drugega proti drugemu. Toda mi revolucionarni kmetje vemo, da nam bodo revolucionarni delavci pokazali pravilno pot k osvobojenju. Zato moramo stvoriti mogočen delavsko-kmetski blok, ki bo stal pod vodstvom NDSJ in ki nas bo povedla k osvobojenju in k delavsko- kmetski republiki, kjer bodeta odločevala delavec in kmet. Naj živi delavsko - kmetski blok ! Naj živi delavsko - kmetska vlada ! Naj živi delavsko - kmetska republika Slovenija v zvezi federativnih republik Balkana in Podonavja ! Naj živi Neodvisna Delavska Stranka Jugoslavije in njena prva kmetska konferenca ! Ljubljana, dne 9. marca 1924. POKRAJINSKO TAJNIŠTVO NDSJ V LJUBLJANI. KMETSKI ODBOR NDSJ V LJUBLJANI. PREDSEDSTVO I. KMETSKE KONFERENCE NDSJ V LJUBLJANI. Prva kmetska konferenca NDSJ. V nedeljo se je sestalo 24 kmetskih delegatov iz različnih okrožij Slovenije, da začrtajo pot, po kateri naj hodi kmet, da pride do svoje pravice. Ta konferenca je brezdvomno najvažnejši, najpomembnejši dogodek v razvoju revolucionarnega gibanja pri nas, v razvoju NDSJ, stranke delavskega in kmetskega razreda Jugoslavije. Najboljši del kmetske armade iz Slovenije se je zbral na svojo konferenco, da skupaj a proletarsko armado napove boj kapitalizmu in izkoriščanju v imenu življenjskih interesov širokih množic malih in srednjih kmetov ter poljedelskih delavcev. Temu najboljšemu delu revolucionarne kmetske armade bodo sledile vedno širše kmetske množice. Ne v imenu kakih socialističnih besedičenj, temveč na podlagi živ- ! Ijenjskih interesov slovenskega kmeta prihajajo njegovi zastopniki do zaključka, da bo osvobodil kmeta izpod vedno neznoenejšega jarma izkoriščanja in tlačenja skupen boj z revolucionarnim delavstvom, ki je ravno tako ali pa se bolj izkoriščano. V koristi obeh — delavca in kmeta — je, da ne borita proti današnjemu režimu, da se borita proti vladajoči krivici, da se borita za uničenje nadvlade oderuhov in pijavk in za vlado tistega, ki dela, ki drži svet pokoncu, t. j. za vlado delavca in kmeta. Kmet, zlasti mali kmet ne trpi danes nič manj kot delavec v tovarni. Iz vrst malih kmetov se poraja delavstvo, vedno večje število kmetov prehaja v položaj delavcev in to z vso nazornostjo kaže, da morata hoditi delavec in kmet skupaj, če se hočeta rešiti izkoriščanja in postati gospodarja svoje usode. SLS in SKS sta toliko goljufala kmeta, da kmet ne more več zaupati svoje usode tem strankam. Kmetska konferenca se je pečala z vsemi vprašanji, ki se danes živo tičejo kmeta in je prinesla jasne tozadevne sklepe, ki jih spodaj prinašamo. Težka je pot in mnogo dela bo stalo, preden se bo prebudila vsa slo-! venska vas. Ali ona se bo prebudila. Stvorjeno je jedro, stvorjen je generalni štab revolucionarnih kmetov, ki bodo skupaj z delavci organizirali boj proti neznosnemu današnjemu režimu mestne in veleposestniške gospode. Industrijski proletariat se mora zavedati važnosti tega dogodka in olajšati ter omogočiti, da se čim prej udejstvi močan delavsko - kmetski blok, ki bo povedel vztrajen, odločen boj za osvobojecje kmetskega in delavskega razreda. Delavci in kmetje, združite se! Živela NDSJ, voditeljica revolucionarnega boja delavcev in kmetov! Potek kmetske konference. Na sklep pokrajinskega tajništva NDSJ so se drve 17. februarja t. I. razposlala vabila sodrugom kmetom na prvo kmetsko konferenco revolucionarnih kmetov in poljedelskih delavcev. Kmalu nato so pričela prihajati pisma iz raznih krajev Slovenije. Sodrugi kmetje so z navdušenjem pozdravljali misel kmetske konference in enotnega nastopanja delavcev in kmetov. V nedeljo, dne 9. t. m. pa je prišlo kljub slabemu vremenu in kljub stremljenju bur-žuazije in njenih agentov, da bi onemogočili prodiranje NDS) v slovensko vas, v Delavski dom 24 kmetskih delegatov iz naslendjih krajev: Vodic, Kandrž, Nemškega Rovta, Rateč, Tržišča, Medvod, Hotiča, Kresnic, St. Vida nad Ljubljano, Brezovice, Škofje Loke, Logatca, Cerkelj, Gro-belnega, Borovnice, Križ, Hotedršee, Dolskega, Laz, Doba pri Domžalah, Stične, Device Marije v Polju, Bohinj. Bistrice itd. Razen tega so se udeležile konference najvažnejše politične organizacije iz Ljubljane Trbovelj, Maribora, Jesenic, Vrhnike, Tržiča in škofje loke. Kot delegat centralnega izrrševalnega odbora iz Beograda se je udeležil konference s. Č o p i č iz Zagreba. Za pokrajinsko tajništvo je otvoril konferenco s. L e m e ž, izvajajoč: Sodrugi delavci in kmetje! Prvič v zgodovini delavskega pokreta v Sloveniji so se danes zbrali na skupnem posvetovanju revolucionarni delavci in kmetje, da postavijo temelje mogočni bojni zvezi med delavci in kmeti. Dokler bodeta hodila delavec in kmet vsak svojo pot, tako dolgo bodeta obq pod jarmom kapitalistov. Če pa bosia združila kladivo in srp, potem bo padlo gospodstvo izkoriščevalcev, nov svet bo vstal, osvobojena bosta uposiavila de-lavsko-kmečko zvezno republiko na celem svetu. Gospoda pravi, delavec in kmet nista zmožna, da bi vodila gospodarstvo in državo. In vendar sta pokazala ravno najbol) zaostali delavec in kmet v Rusiji, kaj premoreta. Premagala sta carizem, pognala gospodo, ki ju je izžeinaia in tlačila skozi stoletja. V brezprimerni požrtvovalnosti sta se osvobodila in postavila sta na svetu prvo delavsko-kmečko zvezo socialističnih sovjetskih republik, ki zavzema eno šestino sveta. Dokazala sta tako delavec in kmet. kaj premoreta kljub ogromni premoči sovražnega kapitalističnega sveta. Istočasno pa sta pokazala, du delavca in kmeta nihče ne bo osvobodil, če ne bosta tega storila sama. Kmetje stoje še večinoma pod vodstvom gospodskih strank, prepustili so skrb za politiko bogatim, oštirjem in vaškim oderuhom. Delavec je že davno spoznal, da se mora sam brigati za politiko, ako noče, da ga bodo goljufali na vseh koncih in krajih. V dolgoletnih bojih z buržuazijo si 4e pridobil delavec bogatih izkušenj. Zato je naravno, da kaže delavec kmetu pot, po kateri ima hoditi, da se bo uspešno boril proti kapitalistu. K|er so kmetje nastopali sami brez delavcev alt proti njim, tam so bili premagani. To kaže najbolje poraz kmetov v Bolgariji, kjer so propadli v boju proti bolgarskim kapitalistom. V Rusiji pa je trdna delavsko-kmečka vlada, ker so držali skupaj delavci in kmetje. Ko oivarjam prvo kmečko konferenco, ne smem pozabiti enega. Sodrugi, ni dovolj, da se prištevate k revolucionarni stranki. Pristaš NDSJ pomeni, biti bojevnik, ki mora biti odločen in ki se ne sme. strašiti pred grožnjami buržuazije in pred njenim nasiljem. Ker delavci in kmetje ob božiču leta 1920. niso imeli bojevnikov, ampak samo volilce, zato je prišel zakon za zaščito države, ki je razgnal Komunistično stranko Jugoslavije. Mirno so to prenesli delavci in kmetje, zato je zapel bič belega terorja, ki še poje svojo pesem nad našimi hrbti. Danes postavljamo temelje delevsko-kmečkemu bloku. Skromni so noši začetki, trda je ledina, ki jo moramo preorati. Ali ne strašimo se dela. V smislu naukov naših velikih učiteljev Karla Marksa in Lenina (delavci in kmetje prirede spominu Marksa in Lenina burno manifestacijo, vsi vzklikajo: Slava Marksu, slava Leninu!) bomo zmagali kljub vsemu. Naj živi revolucionarni delavsko-kmečki blok! Smatram konferenco za otvorjeno in želim v imenu pokrajinskega tajništva, da bodo posvetovanja plodonosna. Pred volitvijo predsedstva so pozdravili konferenco: Sodr. čopič za centralni izvrševalni odbor in v imenu srbskih in hrvatskih revolucionarnih kmetov. Poudarja, da pomeni konferenca v Sloveniji prvi korak k zbli-žanju med delavcem m kmetom. Oba morata v svojem boju izkoristiti izkušnje ruske revolucije ten izkušnje razredne borbe v Bolgariji. ( Sodr. Klopčič pozdravlja došle so-druge kmete v imenu delavske mladine iri želi, da bi v njen krog stopila tudi kmetska mladina, da bi se tako stvorila že v mladih letih trda vez med delavsko in kmečko mludino. Sodr. Hlebec pozdravlja etošle sodru-ge kmete v imenu ljubljanske krajevne organizacije. V imenu rudarjev, ki danes najhuje trpe pod jarmom kapitalizma, pozdravlja konferenco s. Fric iz Trbovelj, za kovinarje z Jesenic s. Kavčič, v imenu škofjeloške organizacije s. Kaiser. Za sodruge kmete se je odzval pozdravom s. Košir iz Križ pri Tržiču. Nato se je izvolilo predsedstvo. Kot predsednika sta bila izvoljena s. Vrhove iz Ljubljane, kot delavec, in s. Urbanija kot kmetski delegat; za zapisnikarja pa s. L e m e ž. ' Sodr. V r h o v c je nato kot brezposelni delavec prisrčno otvoril važna posvetovanja. Konferenca je odobrila dnevni red, na kar >e sledil referat s. Marcela Žorge, ki ga je buržuazija pred kratkim obsodila na šest mesecev zapora, ker zvesto služi delavsko-kmečki sKari. Burno pozdravljen govori sodr. Marcel Zorga o današnjem položaju kmeta v Jugoslaviji in njegovih nalogah. Dekavec in kmet prihajata vedno bolj do spoznanja, da morata stopiti v enotno fronto proti kapitalizmu. Vsak izmed njiju ima sicer svoje posebne interese, ali ti njuni interesi se ne križajo v boju proti skupnemu nasprotniku, t. j. proti kapitalistični gospodi. Brez skupnega dela ne bodeta prišla rakamor. To se je (»kazalo zlasti v Rusiji, kjer sta potegnila skupno in se tako rešila izkoriščevalcev. Slovenski kmet ne more živeti od svoje zemlje, on mora kupovati živež, vedno večja bremena pa ga silijo, da se zadolžuje in končno pride ob zemljo. Ni ga slovenskega kmeta, ki ga ne čaka nevarnost* da pojde danes ali jutri s trebuhom za kruhom. On mora garati od juha do večera. Vse stranke ga goljufajo in se okoriščaj Resolucija o položaju kmeta in njegovih nalogah. ob njem, vsled lega je poslal nezaupljiv. Slovenski kmet se vprašuje, kje je reštiev? Odgovor je enostaven. Rešitev pride za kmeta, če bode vz,e! usodo v svoje roke in se zvezal z delavcem. Kapitalizem izkorišča km.eta povsod. Banke mu v jeseni, ceno pokupijo žito. Ima doma prašiče, ali on jih mora prodati, da dobi denar za davke, sam pa je nezabeljeno. Militarizem pošilja njegove sinove v Albanijo in Macedonijo, od koder, se vračajo bolni malarije. Uvedli so tlako. Davkov iztiskajo več kot bi smeti. Po prevratu so obljubljali kmetom zemljo, dali pa so agrarne odbore, ki so bili le pesek v oči, da kmete potolažijo. Ko pa je poslala gospoda močna, se je pozabila agrarna reforma in ostalo je vse pri starem. SLS se smatra kot voditeljica kmetov. Pri zadnjih državnozborskih volitvah je pobrala skoro vse glasove in obljubila avtonomijo. Komaj pa so bile volitve končane, je pa sedla s Pašičem za eno mizo, da se pogaja na račun slovenskega delavca in kmeta. Sedaj ima vse Pašič in srbska gospoda. Ali naši klerikalci bi tudi radi imeli mal prgcent dobička. Podpisali so Markov protokol v Zagrebu, ki je bila navadna kravja kupčija, ki ie omogočil Pašiču, da zavlada sam, klerikalcem pa je dal procente. Ravno tako postaja tudi sedanji opozicionalni blok navadna kupčija'. Ena debela svinja se odpravlja od korita, tri nove suhe se pa rijejo k njemu. Ne bo ne avtonomije, ne rešitve iz tega neznosnega stanja. Ostal bo zakon za zaščito države, ostali bodo davki in vsa vojaška bremena. Kmet ne bo dobil zemlje, ker klerikalci se vežejo z demokrati in z muslimanskimi veleposestniki. Izhod je samo eden: delavec in kmet se morata strniti v eno vrsto in pognati vse one, ki hočejo živeti na njun račun. Naj živi delavsko-kmečki blok! Naj živi delavsko-kmečka vlada! Po referatu s. Zorge, ki so ga delegati opetovano prekinili s pritrjevanjem in ploskanjem, se je nato razvila debata. Sodr. Urbanija: Jaz upam, da 'se je sklicala ta konferenca s pravim namenom, ne z zvijačo, kakor to delajd drugi. Mislim, da morata potegniti delavec in kmet skupaj. Sodr. Hrast: Kmebe že dolgo zahtevajo, da pride do združitve med delavci in kmeti. Sodr. Nagode: Agitacija med kmeti je težka. Klerikalca in demokrati pošiljajo »Domoljuba in »Domovino«, ki sta cenejša kakor »Glas Svobode«. Oni dajo lahko ceneje, ker imajo banke. Kmet pa je še nezaveden. Pa počasi bo šlo tudi tu. Kaiser: Kmetje so spoznali, da so jih samoslojneži nafarbali. V našem listu treba vedno kaj pisati o kmetih. Gregorin: List naj posveti več pozornosti kmetskim vprašanjem. Potem ga bodo kmetje tudi čjtali. Medja: V Bohinju smo imeli shod NDSJ. Bili so na njem tudi pristaši drugih strank. Izvajanja govornika so vzbudila v ni h premišljevanja, ali sledijo pravim strankam. Košir: Kmeta je težko organizirati. Njega tlačijo povsod. Tlači ga država, pa tlači ga duhovščina. Pravi, da je moral lani dati samo za biro 765 kron. Klerikalci so obljubljali avtonomijo, prinesli je pa niso. Naša kmečka zgodovina ima tudi svoje svetnike, četudi niso posvečeni. To so Matija Gubec, Primož Trubar, Marks in Lenin. List naj prinaša kmečke stvari, včasih tudi kake smešnice. Gradiščnik: Kmet še vse preveč veruje raznim gostilničarjem, ki ga hujskajo proti delavcem, češ, kaj boš ti šel z delavcem, ki nima nič, ti pa imaš grunt in hišo. V debato so posegli tudi sodrugi iz posameznih organizacij. Nato so bile sprejete resolucije, katere prinašamo nižje. Z velikim navdušenjem je bila sprejeta resolucija: resolucija. Delavci in kmetje, zbrani na kmetski konferenci NDSJ v Ljubljani, v Delavskem domu, zahtevajo, da se ukinejo vsi izjemni zakoni proti delavcem in kmetom, zlasti zakon za zaščito države, in da se nemudoma prizna Zveza soc. sovj. republik in da se ž njo upostavijo gospodarski in politični stiki. Končno je bil izvoljen KMEČKI ODBOR, sestoječ iz sodrugov kmetov. Enoglasno so bili izvoljeni: Košir Jo*e. posestnik iz Gojzda p. Tržiču, Hrast Albert, posestnika sin iz Vira pri Stični, Ignac Kres, posestnika sin iz Loga pri Litiji, Jevšinek Franc, posestnik iz Gro-belnega. Oradišček Ivan, posestnice sin iz Senožeti. Dahe je sklenila konferenca, da se izda manifest na kmete in da se pošlje sodrugu Simi Markoviču v zapor Požarevac pozdrav. Dr. Sima Markovič Požarevac, kazneni zavod. Prva kmetska konferenca NDSJ v Ljubljani se je spominjala Tebe in vseh proletarskih bojevnikov, ki trpe v ječah meščanske družbe ter Ti pošilja topel sodružni pozdrav. Po izčrpanem dnevnem redu se jc sestal novoizvolieni kmečki odbor s pokrajinskim tajništvom, da se posvetuje o prvih korakih, ki jih je napraviti. Živela enotnost delavca hi kmetal Živela delavsko-kmečka vladal S temi vzkliki so se razšli delegati prve kmečke konference. 1. Jugoslavija je poljedelska dežela; % vsega prebivalstva živi od poljedelstva. Ali razdelitev zemlje je taka, da se nahaja večinoma v rokah veleposestnikov, samostanov, katoliške, pravoslavne in muslimanske cerkve ter države. Več kot 6C% kmetskega prebivalstva ne poseduje niti toliko zemlje, da bi zadostovala za lastno potrebo. Ta razdelitev zemlje ima za posledico, da imamo v severovzhodni Štajerski, Prekmurju, Vojvodini, na Hrvatskem in v Slavoniji ogromno število poljedelskih delavcev, ki nimajo niti koščka zemlje. V Bosni, Makedoniji, Metohiji in na Kosovem živi kmet še v tlačanstvu, v Dalmaciji pa v kolonatu (ima zemljo v najemu). Nadpolovična večina kmetskega prebivalstva živi v bedi. Poleg tega pa je to kmetsko prebivalstvo izročeno naj-brezobzirnejšemu izkoriščanju vaških oderuhov, prekupčevalcev, banic in industrijskega kapitala. V industrijskih krajih tira beda kmeta v tovarno, kjer s svojo ceno delovno silo tlači mezde in s svojo nezadovoljnostjo otežkoča boj industrijskega delavca proti izkoriščanju. Nevarnost in nezavednost kmeta ima za posledico, da stoji kljub svoji bedi pod vodstvom gospodarskih strank, ki ga izrabljajo za večanje svojih profitov in za utrditev svoje politične oblasti. 2. S svetovno vojno je profitaželjna kapitalistična gospoda pognala delavca in kmota na celem svetu v medsebojno klanje. Duhovščina brez razlike ver pa je blagoslavljala morilno orodje. Na račun mrtvih, pohabljenih, vdov in sirot pa so med tem časom kapitalisti polnili svoje žepe, delavec in kihet pa sta še bolj obubožala. Po svetovni vojni postaja življenje za delovno ljudstvo mest in vasi pod kapitalističnim jarmom vedno neznosnejše. Kapitalistično gospodarstvo stopa v vedno večje nasprotstvo z življenjskim obstojem delavcev in kmetov. Kapitalizem se je izkazal v vseh deželah, da ne more zadržati gospodarskega razpada. Današnja kriza kapitalističnega gospodarstva je trajna in ona še vedno narašča. 3. Kapitalisti skušajo premagati gospodarsko krizo na ta način, da nalagajo vsa bremena svetovne vojne na delavca in kmeta. Delavcu podaljšujejo delovni čas in tako množijo število brezposelnih in istočasno mu znižujejo mezde. Kmetu pa nalagajo vedno večje davke. Radi upadanje denarne vrednosti in s tem spojenega naraščanja cen ter ogromnih davkov se mali in srednji kmet vedno bolj zadolžuje in pada v vedno večjo odvisnost od bank in vaških oderuhov. Mali kmet brede v vedno večje obubožanje, dokler končno ne pride na boben in se pridruži milijonski armadi industrijskega in poljedelskega prole-tarijata. Ali kapitalizem tudi že izpodkopava položaj srednjega kmeta, ki ga še nekoliko vzdržuje živinoreja. Kmetje, oddaljeni od tržišč, ne morejo ugodno prodajati niti onih pridelkov, ki bi si jih lahko odtrgali. To jim onemogoča izvozna politika imperialistične srbske buržuazije, ki jeseni ceno nakupuje, spomladi pa drago prodaja, ter železniški tarifi, ki ne dovoljujejo prevoza v majhnih množinah. 4. V Sloveniji je 63% celokupnega prebivalstva zaposlenih pri poljedelstvu. Pretežna večina, t. j. 94% poljedelske zemlje je razdeljena med male in srednje kmete, pri čemer pa daleko prevladujejo oni, ki imajo manj kakor 10 ha zemlje. Spričo goste naseljenosti in take razdelitve zemlje je bil slovenski kmet že pred vojno prisiljen iskati si zaslužka v Ameriki, Nemčiji in v industrijskih krajih Avstrije. Po svetovni vojni je pot v Ameriki zaprta, v industrijski Nemčiji in Avstriji vlada brezposelnost, Trst je nehal biti svetovna luka. Na jugu države ni industrije; vsled tega je prisiljen slovenski kmet ostati doma. Življenje na vasi postaja tako vedno težje, industrija pa se le počasi razvija. Slovenski kmet se vedno bolj proletarizira, išče delo v tovarni in tam izpodriva pravega industrijskega delavca. To povzroča trenja, ki jih izkorišča kapitalist, da veča svoje profite na račun delavca in kmeta. 5. Slovenski kmet stoji že precejšnjo dobo let pod vodstvom SLS. V Avstriji je vodila ta stranka veleagramo politiko nemških, čeških in madžarskih velepo- sestnikov in je sokriva svetovne vojne. Ko se je ustanovila jugoslovanska država, je SLS sedela v prvih kontrarevolucionarnih vladah. Ker se je bala volitev, jih je zavlačevala. Skupno z demokrati je vladala v Sloveniji in pomagala srbsld buržuaziji ustvarjati centralistični režim in spravila slovenskega delavca in kmeta pod neznosni jarem političnega zatiranja in nacionalnega zapostavljanja. Ko je dobila SLS pri zadnjih volitvah s pomočjo lažnjivih demagoških gesl ogromno večino glasov, je podpisala s srbskimi radikali kravjo kupčijo v Zagrebu (Markov protokol) in tako omogočila, da so prišla nova bremena: kuluk, taksni zakon, povečanje direktnih davkov, povečanje vojaških bremen. Svoje zadruge izpreminja SLS v podružnice kapitalistične Gospodarske banke in Zadružne zveze. V vodstvu politike SLS odločuje danes peščica kapitalistov, ki sedi skupaj z demokrati, s samostojnimi kmeti v raznih drugih kapitalističnih podjetjih in si ž njimi deli profite na račun delavca in kmeta. Sedaj pa se SLS pripravlja, da gre v vlado z veleposestniško muslimansko stranko in z demokrati. Samostojna Kmetska Stranka se razlikuje v toliko od SLS, da ona odkrito zastopa koristi velikih posestnikov in vaških oderuhov ter da odkrito podpira nadvlado srbske buržuazije. Avtonomija, ki jo oznanja SLS, ne bo zboljšala položaja slovenskega delavca in kmeta, ona bi povzročila samo še povečano izkoriščanje s strani slovenske in srbske buržuazije. 6. Razvoj ruske revolucije je najnazor-nejši nauk, kako se ima boriti kmet, da se reši kapitalističnega jarma. Ruski delavec in kmet sta toliko časa ječala pod bičem carizma, dokler nista vodila skupnega boja proti skupnemu sovražniku — carizmu, veleposestniški gospodi in buržuaziji. Vsa samostojna gibanja kmetov brez sodelovanja delavstva so se končala s porazom, istotako kot so propadla revolucionarna gibanja delavcev brez podpore kmetov. Prva ruska revolucija se je končala s porazom proletariata, tudi radi tega, ker ga ni podpiral kmet in poljedelski proletariat v zadostni meri. Na drugi strani pa je iz istih vzrokov propadla kmetska Bolgarija Stambolijskega, ker se je hotela vzdržati proti delavcem. Ruska revolucija 1. 1917. pa je prinesla osvpbojeuje deiavstu in kmetom in vsem tlačenim narodom, ker sta šla oba skupno v boj proti skupnemu sovražniku in sta up islaviia delavsko-kmetsko državo, k', je dalo delavcem t »varne, kmetom pa zemljo. Zato se morata borili tudi slovenski delavec in slovenski kmet skupno z delavci in kmeti v celi Jugoslaviji, da se stvori delavsko-kmetski blok, ki se ima boriti za delavsko-kmetsko republiko Slovenijo v federativni zvezi delavsko-kmetskib republik Podonavja in Balkana. NDSJ se bo borila: 1. Za solidarnost delavca in kmeta v boju proti kapitalističnemu izkoriščanju in za osvoboditev izpod kapitilstičnega jarma; 2. Za stvoritev delavsko - kmetskega bloka v državi, oblasti srezu in občini: 3. Za upostavo delavsko - kmetske vlade; 4. Za delavsko-kmetsko republiko Slovenijo v federativni zvezi delavsko-kmet-skih republik Podonavja in Balkana; 5. Za ekspropriacijo (razdelitev) brez vsake odškodnine vseh fevdalcev in izročitev njihovih posestev siromašnim kmetom; eksploatacijo vseh veleposestev iznad 30 ha in izročitev zemlje s celokupnim inventarjem kmetom brez jemlje in z malo zemlje, brez ozira na vero in narodnost; zemljo se ima dati najprej delovnemu prebivalstvu vasi, občine, oblasti in pokrajine, v kateri se nahaja posestvo; država mora poleg tega nuditi tem kmetom materielno in finančno pomoč za racionalno obdelovanje zemlje; 6. Popolno odstranjenje vseh ostankov fevdalizma, kolonskih razmer, tlake in težaštva (v Dalmaciji); odpravo vseh plačil, bremen, zakupnin, obvez i. dr., ki so izšle iz fevdalnih odnošajev; 7. Da se vrnejo vse one vsote, katere so morali kmetje plačati veleposestnikom kot zakupnino in podobno in da se veleposestnikom odvzame vse one vsote, katere jim je država izplačala; 8. Da se veleposestniško zemljo, Id se jo je dalo kmetom v zakup za 4 leta, takoj proglasi za last kmetov. 9. Da se konfiscira vsa cerkvena, samostanska in vakufska posestva in da se odpravi vse dajatve, katere morajo dajati kmetje duhovnikom (bira, »lnk-no« itd.); 10. Da se ukine vse one zakone in odredbe, Id v nekaterih krajih dajejo predpravice v izkoriščevanju zemlje, gozdov in premožnih občin samo starim posestnikom in bogatitn kmetom in da se tudi uradniške uprave teh inštitucij izroči kmetskim odborom. 11. Da se konfiscira vse veleposestniške gozdove in da se imajo iz velikih gozdnih kompleksov preskrbovati z dr-vami ne samo okoliški kraji, temveč tudi siromašno prebivalstvo najprej cele pokrajine, a potem vse države. 12. Da se zagotovi prehrano pasivnih krajev z neposrednim davkom na bogataše in meščanstvo ter da vodijo prehrano konsumi in odbori, izvoljeni po siromašnih kmetih; 18. Da država zagotovi kmetom cenene kredite, olajša nabavo poljedelskih, strojev in orodij. Da skrbi za potrebne poprave, pomaga pri dobavi umetnih gnojil, semen itd.; 14. Da se z vso ostrosjo pobija ode-ruštvo, da se zapleni imetje oderuhov ftt da se razveljavi vknjižene vsote na posest malih kmetov, ki imajo manj kot 5 juter zemlje; 15. Da se siromašne kmete oprosti pla-čanja davkov in da se ukine kuluk. 16. Da se pomilosti vse obsojence iz agrarnih nemirov, likvidira vse giob«, s katerimi so bili kaznovani kmetje radi prestopka veleposestniškega »prava«, radi poškodb gozdov itd,; da se likvidirajo, vsi agrarni procesi, katere so veleposestniki započeli proti svojim kmetom, čiv« čijem itd.; 17. Za ustvaritev enotne strokovne organizacije poljedelskih delavcev v ceB državi; 18. Za okrepitev kmetskega zadružništva in proti spravljanju zadrug v odvisnost od bank in kapitalističnih organi« zacij. V ostalem se kmetska konferenca eno-dušno pridružuje strankini resoluciji m referendum. Organizatorica resolucija o delu NOSJ na kmetih* Da bi se moglo izvršiti vse potrebno delo na deželi in prebujenje kmetskih množic, sklene I. kmetska konferenca NDSJ sledeče: 1. Pri pokrajinskem tajništvu NDSJ se., ustanovi pokrajinski kmetski odbor NDSJ, obstoječ iz 5 članov-kmetov, ki k sestaja redno vsak mesec, izredno po potrebi in vodi delo na deželi. 2. Zastopniki glavnih organizacij in zaupništev NDSJ na kmetih tvorijo pokrajinski kmetski svet NDSJ, ki se sestaja četrtletno. 3. Po vseh vaseh ustanovljati organizacije in zaupništva NDSJ, ki vršijo delo med kmeti v svojem okolišu po danih navodilih. 4. Krajevne organizacije NDSJ v industrijskih krajih imajo upostaviti o-sk roma poglobiti tesne in redne zvesse z vasjo, s tem, da podpirajo delo vaških organizacij in zaupništev, da prirejajo sestanke in prireditve v okoliških vaseh in tako dalje. Le s tesno zvezo me* delavci in kmeti se bo dosegla močna enotna bojevna fronta delavcev in kmetov. 5. Pristaši NDSJ se imajo organizirati v obstoječih zadrugah in tam delati n». tem, da bodo te zadruge res delovale v korist malega in srednjega kmeta. Kjer teh zadrug ni, je treba napraviti vse potrebno za njihovo ustanovitev. 6. V »Glasu Svobode« naj redno izhaja kmetski vestnik in vsak mesec naf bo v njem posebna kmetska priloga, 7. Pokrajinskemu tajništvu NDSJ se nalaga, da v najkrajšem času izda po« ljudno brošuro o kmetskem vprašanju- 8. Kmetskemu odboru se nalaga, da izvede vse sklepe današnje konferenc« in pripravi prvi pokrajinski svet, da izda manifest na kmete. Širite „Glas Svobode'1! Rusijo, a Sirandmann bo skrbel za io, da se Vranglovci še nadalje redijo iz znoja in žuljev jugoslovanskega delovnega ijudsiva in da sanjajo o vojnem pohodu na delavsko-kmelsko Rusijo. Ven z Vranglovci! Živelo priznanje sovjetske Rusije! Podpis sporazuma o vojni odškodnini Nemčije Jugoslaviji. Nemška vlada je pooblastila svojega zastopnika Kunza, da podpiše sporazum o reparacijah (vojni odškodnini), Jvs jih dolguje Nemčija jugoslaviji po imperialističnih mirovnih pogodbah. Naša vlada je nato pooblastila svojega delegata Otokara Ribara, da isto izvrši v imenu naše vlade. Dne 6. t. m. popoldne sta se oba delegata zjedini-la Jer podpisala tekst sporazumno. — Kunze se je poleg ‘ega zavezal v imenu nemške vlade, da bo Nemčija prevzela transportne stroške. Beograd se je zopet oddahnil od preteče krize; zopet se bo »zaredilo« na reparacijah, nastale bodo nove afere; blago, ki nam ga bo Nemčija dobavila, bo pa ravno tako Padec franka in njegoy vpliv na zunanjo politiko Francije. O padcu francoskega franka smo že ■pisali. Zadnje dni je frank še bolj padel in popolnoma oslabil položaj Poin--carejeve vlade. Že je dvomljiv obstoj •; njegovega ministrstva. Padec franka združuje vso levo opozicijo proti Poin-cereju. On se čuti zato prisiljen, da spoji svojo usodo z usodo nacionalnega foioka in da se približa Miilerandu, predsedniku republike. V zunanji politiki je tudi prisiljen Poincare, da vedno bolj popušča. Ce bi bil v Angliji še Baldvvin na vladi bi konservativni zunanji minister rC«rzon lizgov.: Kerzn) izrabil nerodni Poiricarejev položaj za to, da bi ga ponižal. Ali Poincare se nima več bati Curzona. On ima izvojevati boj z Mac-•donaldom, ki je hotel takoj po prevzetju VŽadnih poslov dokazati svojo usmerjenost in modrost pred buržuazijo lastne dežele in je dokazal zopet, da socialist l