Edini slovenski dnevnik •s ▼ Zedinjenih državah :-m m m
Velja za vse leto . . $3.00 Za pol leta......$1.50
GLAS
RODA
The uiily Slovenian Daily in the United States.
List slovenskih delavcev v Ameriki.
Issued every day except Sundays —: and Legal Holidays, s— 50.000 Readers.
TELEFOff PISAJtWg: 4687 CORTLANDT. Entered as Second-Class Matter, September 21, 1908, at the Poet Office aft Hew York, N. Y., under the Act of Congress of March 3, 1879. NO. 50. — 6TEV. 50.
TELEFON PISARNE: 4687 CORTLANDT.
NEW YORK, SATURDAY, MARCH 11, 1916. — SOBOTA, 11. MARCA, 1916.
VOLUME XXIV. — LETNIK XXIV.
Nemci varajo javnost z
izmišljenimi poročili.
vn » i mm
FRANCOSKO URADNO POROČILO O UTRDBAH PRI VAUXU. — NEMCI POŠILJAJO NAMENOMA NAPAČNA POROČILA MED SVET. — DNEVNO POVELJE GENERALA PETAINA, POVELJNIKA VER DUNA. — VROČI ARTILERIJSKI SPOPADI V AR TOIF. — NEMCI PRAVUO, DA SO ZAVZELI NEKAJ STRELNIH JARKOV PRI BETHINCOURTU. — VELIKE FRANCOSKE IZGUBE.
» i a O i
Paril, Francija. 10. marca. — Francosko vojno mini-Htrntvo je izdalo sledeče uradno poročilo:
Nemška poročila, ki so bila izdana 9. marca, naznanjajo, da »o pozanjski polki pod poveljem generala Cor-nitza zavzeli utrdbe v okolici Yaux. To poročilo je izmišljeno in neutemeljeno. Utrdbe pri Yauxu so namreč popolnoma nepoškodovane, ] k »sad k a je polnost e vi In a in snloh še nikdar ni stopila v akcijo.
Nemška in Portugalska.
Mnenje nemških urednikov. — Nezadovoljstvo z zunanjim nemškim ministrstvom. — Nemški parniki.
»ploh še nikdar ni stopila v akcij
A* istem nemškem poročilu se zatrjuje 1. Nemške čete so prepodile Francoze < orbeauxu. Vaux.
iz gozda pri
A	. .	,	tOilKO pO®
2. Nemške čete so z naskokom zavzele vas Nemci žele. Ta dipiomat je rekeK
da je imela Portugalska pravico
Dozdaj ima sovražnik v svojih rokah samo vzhodu ji do zaplembe parnikov, ker jih zelo i	' ^ »	i- -	potrebuje ter je poleg too« tn,i
del gozda Corbeaux. dočim je vse ostalo ozemlje v tamo-sn.ii okolici naša last. Res je. da so nas Nemci večkrat napadli, pa smo jih mi vedno pognali z velikimi izguba-
mi v beg.
Kakorhitro hj >e začeli prvi nemški neuspehi pred Verdunom, so nemška poročila polna laži in zavijanj. — Tit ko so na primer poročali, da so vjeli 7. marca pri Fres-n<-- 3«K) Francozov. 8. marca je pa naraslo Število jetnikov na osemsto. Resnica je. da je bilo v Forbes samo sedemsto mož. ki so se v lepem redu umaknili.
Nemci so nadalje zatrjevali, da so vjeli pri Regne-ville .211 francoskih vojakov in 57 častnikov. Tudi to je zlagano. Posadka v Regneville je štela 600 mož in to je v^e. kar so Nemci vjeli.
Barlin, N emWja. 10. marca. — Vrhovno poveljstvo minske armade naznanja:
Pri nekem francoskem jetniku 112. francoskega in-lanterijskega polka smo našli armadno povelje generala Petah ia, poveljnika verdunske j>osadke, ki se glasi:
-- Iz cesarjevega manifesta je razvidno, da se nalia-injo Vemei v obupnem položaju. Že danes lahko rečemo. d.» Nemci ne Ijodo zavzeli Verduna. Vse. kar delajo zdaj, je samo pesek v oči nerazsodnemu vojaštvu. Mi moramo ustrajati do konca in slavno zmagati. V najkrajšem času se bo Nemec dodobra prepričal, s kom ima opravka.
London, Anglija, 10. marca. — Danes je bilo izdano tukaj sledeče uradno poročilo:
Naši zrakoplovi so včeraj napadli železniško postajo pri Carbinu in povzročili veliko škodo. Napada se je u lelezilo 31 zrakoplovov. Letala so se nepoškodovana vrnila.
London, Anglija. 10. marca. — Poročilo, ki je bilo izdano danes popoldne, se glasi:
Pri Monfauconu v Argonili je obstreljevala naša ar-tilerija so\ražne transporte. Položaj zapadno in vzhodno od reke Maas je neizpremenjen.
Berlin, Nemčija, 10. marca. — Vrhovno poveljstvo nemške armade razglaša:
Pri Bois de Corbeaux, zapadno od Maas smo pregnali Francoze iz nekaterih strelnih jarkov ter vjeli šest častnikov in 681 mož.
Po izvanredno vročem boju so osvojili Nemci gozd pri Albainu in višine vzhodno od Douaumonta,
London, Anglija. 10. marea. — Parižko časopisje odločno dementira v&e vesti, da so Nemci zavzeli Vaux. _
Francoski generalni štab pravi, da so večkrat nameravali napasti vas. pa so se takoj umaknili, ko so stopile francoske baterije v akcijo. Berlinskim poročilim ni veliko vrjet l Ker Nemci ne zmagujejo, se zdi nemškim časnikarjem potrebno, prinašati zmage v časopisju.
Včeraj so uničili Francozi pred Verdunom dva velika nemška zrakoplova.
Norveška priznala Carranzo. Washington, D. C., 10. marca Državni department je dobil da
Amsterdam, Nizozemsko, 10. marca. — Tukaišnii T* obvfstil°- da	via-
••Tele'^rJ^'lf,,	A., ^ ^	» .	'J da uradno priznala Carranzo in
vil• - Y	■ r . '"rSlh V t0V0k V KollUU "K*™ vlado - Mehiki. Norveški
veiiki nemiri. Ljudstvo se je bilo zelo razburilo vsled pre- poslanik za Mehiko, Lie, bo takoj
velikih nemških izgub pred Verdunom in je začelo de- odžtfl Da bV0-]e mesto v Mehiko. monetrirati po ulicah. Demonstrante je pregnalo voja
ŠtVO.	j	_
London, Anglija, 10. marea. — Nemci so izgubili me- -uKd<Vt T3** seca februarja 35,198 mož. Sodeč po uradnih izkazih, J^^St^i izgubth Neuici vsega skupaj 2,667.372 mož. K tem se pri-'imamo nuno iemtoj	-
fete vajo mrtvi, ranjeni, bolni in vjeti.	| Stane s poštnino vred 35 centov.
francoska vlada ne izdaja seznamo^o^Ulhl^MjeŽlI o oSSS^^jSJy^ jr. yj
London, Anglija. 10. marea. — Iz Amsterdama na Nizozemskem poroča nek dopisnik:
"Nemško časopisje se peča v mnogih člankih z nemško napovedjo vojne Portugalski. Izražajo veliko nezadovoljnost z zunanjim nemškim ministrstvom, ki bi po mnenju urednikov zamoglo pridobiti portugalski kabinet na svojo stran ter odstraniti angleški upliv, če bi ravnali bolj previdno.
"Nemški poslanik v Lizboni na Portugalskem se bo skoraj gotovo umaknil iz diplomatične službe. Danes bo odšel iz Berlina, portugalski poslanik z osobjein poslaništva/'
Nek angleški diplomat, ki dobro pozna razmere. praVi. da je Nemčija napovedala Portugalski vojno zato. ker se je bala. da druge države ne bi sledile zgledu Portugalske. Če namreč dobe zavezniki na razpolago mnogo več parni-kov. potem podmorska vojna in rušenje trgovine na morju nima toliko pomena in uspeha, ki si ga
_ _	tega tud
obljubila, da jih bo plačala.
Dalje je omenil, da je isto sto rila Italija, ki se ne nahaja v voj nem stanju z Nemčijo, vendai Nemčija, ni mnogo ugovarjala.
Berlin, Nemčija. 10. marca. — Po najnovejših poročilih, ki so do spela semkaj, bodo rabile parnike ki so jih Portugalci zaplenili, angleške parobrodne družbe, da bo do z njimi prevažale premog ir druge vojne potrebščine iz Angleške v Italijo in Solun.
Izvedelo se je, da jih bo izposo diia portugalska vlada neki velik* lizbonski tvrdki, ki bo imela vlo sro po&redovateljice in jih bo dalje izposodila tvrdkam.
Z ozirom na vojno stanje med Portugalsko in Nemčijo, pišejo časopisi, da ni nastalo nikako novo razmerje, ker se je že začetkom vojne Portugalska obnašala Nemčiji sovražno. Tudi nemško ljudstvo ni bilo prav nič razburjeno vsled tega.
Nemčija je prosila špansko via do, naj prevzame njene interest na Portugalskem. Nemške zadeve v drugih velikih državah, v Lon donu. Parizu in Petrogradu. so v rokah ameriških diplomatov.
iz Mezopotamije.
Veliko pomanjkanje vode. — Angleži so izgubili v eni sami bitki 200 mož. — Trapezunt.
London, Anglija, 10. marea. — Včeraj je bilo razglašeno, da je armada generala Avlmera. ki ima nalogo osvoboditi posadko v Kut -el-Amari. za par milj napredo vala. Po mestu je bilo zavladalo velikansko navdušenje, kateremu je pa kmalo sledilo razočaranje. Danes je namreč dospela sem dodatna brzojavka, da se je morala armada umakniti, ker ji je zmanjkalo vode.
Poročilo se glasi tako-le: Čete generala Avl mera so se morale umakniti zaradi pomanjkanja vode.
Turki so sporočili v Berlin, da je padlo pri nekem napadu 2,000 angleških vojakov. Ta vest sko-rajgotovo ni resnična.
Petrograd, Kusija. 10. marea. — Poročilo, ki ga je izdal ruski generalni štab. se glasi:
Rusi izborno napredujejo ob vsej maloazijski fronti. Z zavzetjem Erzeruina so si odprli pot v notranjost dežele. Turki so že začeli zapuščati Trapezunt. Najnovejša poročila pravijo, da je mesto že v ruskih rokah.
Švedi bodo odstranili nemške mine od svoje obale.
Štokholm, Švedska, 10. marea. Švedska vlada se je odločila, da bo odstranila nemške mine pri Falsterboro. ki so povzročile, da se je potopil parnik "Martha". Časopisje podpira vlado pri tej nameri in več časopisov izjavlja da je namen Nemcev, ki so položili te mine tja, da bi se prekinil ves pronu-t med Severnim morjem in Baltiškim morjem.
Ze koueem februarja je bilo po-ročano. da je zaposleno veliko nemško brodovje pri polaganju min pri Falsterboro. majhnem švedskem pristanišču na jugu. Baje so zatrjevali Nemci, da so položili te mine tako blizu obali zato, da bi preprečili prevažanje kontrabanda ob obali v finska pristanišča. Te mine pa so zelo ogrožale tudi švedsko trgovino in cclo švedsko vojno brodovje je bilo v nevarnosti, če bi hoteli iz Severnega morja v Baltiško morje.
Portugalska bo pomagala Angleški v Afriki.
London, Anglija, 10. marea. — Prva posledica nemške napoved yojne Portugalski bo sodelovanje portugalskih čet z angleškimi pri osvojitvi nemške vzhodnje Afrike zadnje nemške kolonije, ki se je še ustavljala zavojevauju.
Novica o nemški vojni napove li jedosegla London šele danes zjutraj v nekem uradnem poročilu iz Berlina.
Madrid, Špansko. 10. mrea. - — Po nemški vojni napovedi je zapu stil nemški poslanik na Portugalskem Portugalsko ter je dospel z drugimi nemškimi diplomati na Špansko.
Španski diplomati bodo prevzel nemške zadeve na Portugalskem ter skrbeli za njihove interese. Ko likor je znano dosedaj, bo napro sena ali Švica ali pa Združene države, da skrbe za portugalske interese na Nemškem.
Spauski kabinet je imel danes že drugo sejo, na kateri so raz pravljali o vprašanjih, ki so se po javila vsled vojnega stanja med Nemčijo in Portugalsko.
Carranzove čete ob meji.
Columbus, N. M., 10. marca. —
V Palomas, ki leži šest milj južno od ameriške meje, je dospelo 1200 Carranzovih vojakov. Te čete imajo črno-belo zastavo, da bi jih mogli Amerikanei razločevati od Vil-lovili čet. Splošno prevladuje mnenje, da je namen teh čet pomagati amerikanskim vojakom pri zasledovanju in ujetju Ville.
Navzočnost teh Carranzovih čet v severnih mehiških provincijah naznačuje, da je namen Carranzove vlade ta, da bodo pomagali zajeti Villo ter ga obkoliti.
Potop dveh angleških bojnih ladij.
London, Anglija, 10. marca. — Angleški torpedni rušilee "Coquette" in torpedni čoln štv. 11. sta zadela danes na mine ter se potopila. Tako je bilo uradno naznanjeno. Izgube znašajo 45 mož.
Poročilo se glasi:
'4 Torpedni rušilee ' * Coque tte'' pod poveljstvom poročnika Vere Seymour in torpedni čoln štv. 11. pod poveljstvom John A. T. Legh sta zadela ob mine ob vzhodnji o-bali ter se potopila. Izgube' "Coquette : en častnik in 21 mož. Torpedni čoln: trije častniki in dvajset mož/*
Nesreča v rudniku.
Wilkesbarre, Pa., 10. marca. — Sodijo, da se je zadušilo v rudniku od Lehigh and Wilkesbarre Coal" Company šest radarjev v ognju, ki je tam izbruhnil. Ranjen je bil tudi nek delovodja v rudniku. Uradniki pravijo, da je dokazala preiskava, da se ni pripetila nobena eksplozija, da pa je tam precej plinov, ki so morebiti Zakrivili nesrečo. — To je že druga nesreča v tem kraju tekom enega
Gallieni bolan.
Francoski vojni minister se ne more udeleževati konferenc. — Častniški zbor.
Pariz, Francija, 10. marca. — Danes se je sestal pod predsedstvom predsednika Poineareja Narodni obrambni svet. Vojni minister Gallieni se konference ni udeležil. Uradno poročilo naznanja. da je vojni minister bolan in da vsled tega tudi ni pozdravil članov parlamenta, ako-ravno je bil •.•iieieliii sprejemni dan. Za kako boleznijo boleha, ni znano.
Pariz, Francija, 10. marea. — Vlada je danes predložila parlamentu v odobiitev predlogo, ki zahteva, da ne sme biti v francoski armadi noben polkovnik star več kot 59 let. brigadni generali in divizijski generali pa ne smejo biti več stari kot 60 oziroma 63 let. V predlogi ni omenjeno, koliko sme biti star vrhovni poveljnik.
London, Anglija. 10. marca. — 4'Weekly Nation"' pravi, da se bo bivši prvi lord angleške adini-ralitete, polkovnik Winston S. Churchill, vrnil nazaj v parlament. Kdo bo njegov i;'.mestnik, ni znano.
Nemške februarske izgube.
London, Anglija. 10. marca. — Kakor kažejo uradni nemški seznami izgub, ki so dospeli v London. so znašale nemške izgube za mesec februar 35.198 mož.
S tem dosežejo skupne nemške 'zgube, kakor kažejo nemški seznami izgub. 2.667,372 mož.
Nemški cesar žaluje (!?)
Pariz, Francija. 10. marea. — List "Figaro" zagotavlja resničnost sledečega:
" Nemške družine, ki izgube Kakega svojca na bojiščih, dobivajo ooleg uradnega obvestila še eno karto s sledečo vsebino:
4'Prisegam, da nisem želel te vojne. Z vami delim žalost!"'
Karte nosijo podpis nemškega cesarja.'* — (Pač velika ironija!)
Pozor pošiljatelji denarja!
Tekom vojne zrno odposlali hra illnlcam, posojilnicam ter posa oeebam na KRANJSKO STAJER8KO, ISTRXJO, KORO 1KO, HRVATSKO, in drugo kra ie ▼ AVSTRO-OGRSKI blizo 7 m i i j on o ▼ kron. Vse te poiilja ve so dospelo v roke prejemnikov ie tako hitro kakor prej ▼ mirnen mo, toda zanesljivo. Od tukaj se /ojakom ne more denarja poiilja d, ker jih vedno prestavljajo, lah co pa se pošlje sorodnikom ali snancem, ki ga od tam poaljejc rojaku, ako vedo sa njegov naslov Denar nam pošljite po "Dome itio Postal Money Order" ter pri ložite Vai natančen naslov in na dor osebe, kateri se Ima izplačati Cen« :
Združene države in Mehika. 5.000 vojakov proti Villi.
■ O i * ■
KAZENSKA EKSPEDICIJA PROTI VILLI IN PRIVRŽENCEM SE JE ZAČELA. — KONJENIŠTVO IN TOPNIŠTVO. — GENERAL FUNSTON NAČELUJE. —- PODROBNOSTI NEZNANE. — PREDSEDNIK IN KONGRES ODLOČENI. — VILLO HOČEJO IMETI ŽIVEGA ALI MRTVEGA. — MORMONCI V NEVAR NOSTI. — VENUSTIANO CARRANZA. — CENZURA V MEHIKI. — CARRANZA OBŽALUJE.
K.	f 1	K.	$
5....	.85 {	120____	16.20
10....	1.50 J	130____	17.55
15____	2.20 I	140____	18.90
20....	2.85 I	150....	20.25
25t••«	3.55 j	160....	21.60
30____	4.20 |	170____	22.95
35••*•	4.90 \	180....	24.30
40____	5.55 j	190....	25.65
45....	6.25 J	200....	27.00
BO____	6.90 i	250____	33.75
55....	7.60 |	300____	40.50
00....	8.25 j	350....	47.25
65....	8.05 j	400....	54.00
70____	9.60 j	450.••*	60.75
75____	10.30 j	500....	67.50
80....	10.95 j	600....	81.00
85____	11.65 |	700....	94.50
90____	12.80 j	800____	108.00
100....	13.50 j	900....	121.50
110....	14.85 1	1000....	132.00
^ Ker se zdaj cene denarju skoraj vsak dan menjajo, smo primorani računati po najnovejših oenah in bomo tudi nakazovali po njih. — Včasih se bo zgodilo, da doU na. slovnik kaj več, včasih pa tudi kaj manj. Ust dospe aa aapad ponavadi par dni kasneje in med tam* ko dobi naslovnik Ust t roka, se


iriftii-------- i.

Washington, D. C., 30. marca. — Kazenska ekspedi-cija rednih ameriških vojakov v Mehiko se bo začela takoj. Namen te ekspedicije je ubiti ali ujeti živega roparja Franeisca Villo in njegove privržence, ki so včeraj zgodaj zjutraj napadli ameriško obmejno mesto Columbus v New Mexico ter morili ameriške vojake in prebi-valce.
Čete ekspedicije bodo sestajale iz približno 5,000 izkušenih rednih vojakov, večinoma konjenikov, ki se nahajajo zdaj na meji. Ojačeni bodo z nekaterimi baterijami poljske in gorske artilerije.
General Funston, ki je znan še iz Filipinske vojne in ki je poveljeval drugi diviziji armade pri zadnjem pohodu Amerikancev v Vera Cruzu, bo načeloval tudi tej eks-pediciji.
General. Funston ima že svoja navodila ter bo skušal ujeti Villo na ta način, da ga bo prehitel s svojimi četami ter ^ra obkolil in napadel od strani. Na izrecno Funstono-vo željo in iz vojaških ozirov ne mara vlada objaviti vseh podrobnosti in načrtov, ker se boji, da ne bi koristili Vil-l\i in njegovim vohunom.
Znano je. da je predsednik odločen za to, da se postopa kolikor mogoče živahno in strogo ter podvzame vse korake, ki bi privedli do uničenja in zajetja roparja Ville in njegovih pristašev. Tudi člani kabineta so vsi na predsednikovi strani in istega mnenja s predsednikom je tudi kongres.
Predsednik Wilson se je odločil do tega pomembnega koraka brez vednosti ali privoljenja provizoričnega mehiškega predsednika Carranze. Iz visokih uradnih krogov v Washingtonu se je izvedelo, da ameriška vlada ni obvestila o svojem namenu Carranzove vlade, kar pa je storila šele potem, ko je že bilo izdano povelje, naj odidejo ameriške čete v Mehiko. Tudi ni vprašala ameriška vlada Carranzo za sodelovanje pri tej ekspediciji. Namera Združenih držav je bila znana šele tedaj, ko se je zaupni zastopnik Carranzove vlade, Eliseo Arredondo, oglasil v državnem departmentu ter vprašal za informacije.
Kakor hitro se je sestal kabinet, so začeli takoj razpravljati o mehiškem položaju. Tudi v vojnem departmentu je bilo zelo živahno. Novi vojni tajnik Newton D. Baker, ki je šele nastopil novo službo, je takoj od kabinetne seje odšel v vojni urad in v najkrajšem času je pričakovati važnih korakov.
Namen posredovanja Združenih držav je po zatrdilu vlade edino-le ta, da ujamejo Villo in druge roparje ter tako napravijo red. nikakor pa nimajo Združene države kakih osvojevalnik namenov.
El Paso, Tex.. 10. marca. — Francisco Villa je s svojimi banditi baje na potu proti Casas Grandes v provinci-ji Chihuahua in njegovi konjeniki, kakih 500 mož močni, se nahajajo kakili 100 milj stran v Palomas. General Bertami je danes naznanil generalu Gavira v Juarezu, da je Villov namen napasti petsto Mormoncev, ki prebivajo v Casas Grandes, ter druge Amerikance, ki so tam v bližini.
Baje je Villa v zvezi s tamošnjimi prebivalci, ki so vsi sovražni Amerikancem. Ko je prodiral Villa proti severu, je pustil Mormonee pri miru, da ne bi vzbudil kake sumnje, da ima zle namene.
Mexico City, Mehika, 10. marca. — Venustiano Car-ranza je odklonil, da bi izrazil svoje mnenje o pMožaju, ki je nastal vsled posredovanja ameriške vojske v Mehiki radi napada mehiških roparjev na ameriško mesto Columbus v New Mexico. V tem mestu je časopisom prepovedano pisati kaj o tem napadu Ville in odrejena je stroga cenzura.
Douglas, Ariz., 10. marca. — Iz zanesljivega vira se je izvedelo nocoj, da je odgovoril general Venustiano Carranza na brzojavko generala P. Ellias Calles, vojaškega guvernerja v provinciji Sonori, tako-le:
— Zelo mi je žal, da so razmere take, da se zdi Združenim državam potrebno začeti take korake, o katerih ste me obvestili.
Smrt otrok v ognju.
Bed Rapid Bridge, N. B., 10.
marca. — Trije otroci gospoda Bo-	dobe vsi nail naročniki v Pennsyl-
berta Sprague so zgoreli v ognju,	vaniji knjižieo "Kova postal
ki je uničil sinoči njegov dom, ko	ponesrečene delavce t ravno ni bilo staršev doma. Vsi so | <4ji." Spisal je to hji^fl
bili le mlajši kakor pet let.	Unkmit. y^Hii
I T A QUUOJ t"
posta va za PennsjOva. iiiioo KoetQ
r^w

GLAS NARODA. 11. MARCA,, 1916.
"GLAS NARODA"
(■Imata Daily.)
OvMd ud poMkiKd by CkS
BLOVSHIO FUBLISHDVa OO (• •orpormtiaa.) rftAJTK BAJLBS&
LOITIH BENBPIK.
at Budne«* of Um corporation and add rt/mm at above officers: M Cortlaadt Street. Boroocb of Mu ha t tan New Tort City. N T
eeio tete veUa list m imeiltn in
_________- llfO
lato m uto New Tort— 4.00 Now Tort— 2.00
4-fiO
• . poi lota_______
_. ftetrtlota..........1.70
.NAiiuDA" latiaja raak daa iwcemfti nedelj ta pramlko*.
*6 L i B NARODA"
("Voice of tbo People")
daj except bumuti Holiday*. Rnberrlpdon yearly
\d»
podi*— la prtoMojeJo. •al m blagovoli Money Order, fri iniiMiwf kraje aaročnlkov pre timo, da a* ntn tudi prejinje feft-da hitreje enJ-aa ti omika
pt^tirt In pofllljatvam naredit« ta
•HLAI KAIODA"
O r«rrt*ndt Ht„	New Tori Hit*
Dopisi.
retefon M87 Oortlandt
Uporaba dela.
i
Tudi drugje so izpostavljeni ker so od vseli zapuščeni. Kdor delavci izkoriščevalcem. Ko so ima kakega znanca ujetnika na gradile nekatere tvrdke na jugu Ruskem, mu prav lahko pošlje de-nove železniško proge, so oglašale narja, ker se redno izplačuje, ee-razue delavske posredovalnice na ravno morda ne tako hitro, severu, da iščejo delavcev za one kraje, ki so sila zdravilni, zamolčale pa so v svojih oglasih o nenavadnih ležkočah. ki jih morajo delavci prestajati. Xa take blesteče oglase sede vedno dosti delavcev, ki niso navajeni težkim de- South Ncrwalk, Conn. — V ne lavskim razmeram, na limanice in deljo 27. svečana je priredilo dru-pri tem zapravijo navadno vse stvo cerkvenih pevcev slov. žup-svoje prihranke. Toda nikaka za- 11 'je sv. Križa pod vodstvom ne-scbna posredovalnica ne more ta- m ornega č. g. JI. J. Goloba prvo ko pomagati delavcem, kakor mo- predstavo v prid nove cerkve, kare to storiti kaka državna dela v- tera je ena najlepših v okolici. U-ska posredovalnica.	<peh je bil v vsakem oziru popo-
To je bilo v zadnjih časih v go- 1«?»- Občinstvo je bilo jako zado-tovi meri tudi doseženo. Izza leta voljno. Kdor je prišel, mu gotovo 1907. so začeli delovati razni vlad- "i bilo žal za pot in stroške, kajti ni uradi, ki posebno pomagajo zabave in smeha je bilo dovolj, priseljencem, da jih zločinci ne Nismo se mogli načuditi igralcem, speljcjo na led. Posebno se odli- kateri so prvič v svojem življenju kuje na tem polju Bureau of Im- nastopili, da so svoje uloge tako migration pod vodstvom in pokro- dobro rešili. Kritika je hvalepol-viteljstvom delavskega depart- »a. Jasea dokaz je bilo ogromno inenta Združenih držav. Ta urad ploskanje vsakemu posebej, ko je zbira po navodilu in pod vod- odhajal z odra. Pri prvi igri "Ne stvoui državnih oblasti potrebne zovi vraga'' moramo posebno po-iuformacijc, ki koristijo uradu pri hvalo izreči gospici Poloniei Golo-njegovem delovanju v pomoč de- bovi, katera je kot žena bogatega lavcem. Tn uspehi, ki jih je bil že posestnika Levičarja tako pristno dosegel ta urad, so veliki. Poseb- domače nastopila. Domače narečno. kadar se vrše velikanske žetve j«? in ne ust rasen ost pri nastopu je po za padu, preskrbi ta urad mno- rodilo polno smeha in odobra vagina delo, ki je ponavadi tudi do- "ja. Tudi drugi igralci so pogo bro plačano. Tudi drugje primer- dili svoje uloge dobro in se jim
no razdeljujejo delavske sile.
Po 4"Leader.
nam pise ujetnik.
Zdn
Z
vp
da dr
ki
da
nora dati popolno priznanje. Veselo smo bili izuenadeni. ko so nastopili slovenski otroci oziroma •-den deček in dve deklici v dekla-y •	»v«	i • maciji '"Vino in voda" (po M.
Kaj nam pise sloveiisKi siomsku otroci mkaj .oj ni. a
vendar govore tako pristno slovensko. «la so ponos starišem in vsem num. Cast starišem, kateri vzgajajo svoje otroke tudi v tu-lz Celjabinska v Sibiriji smo iini v l^pi materini besedi. Da bi dobili sledeče pismo nekega roja- se stariši zavedali narodne ir<'>j>odarskih izveden-'ki je bil svoje dui tudi v Ame- dolžnosti ter gojili otrokom mili proueavali razmere v .	j slovenski jezik I V znak priznanja
Dragi gospod rojak: — Enkrat za	dober nastop je obdarila
sem Vam že pisal, a ker nisem do- gospa N. X. deklici s šopki, dečka
Mali junak.
Iz spominov neznanca.

t eiove
eku preseda ko. prizn^o tarJ SDafflHEaHHHHffiHHfflDaHfflfflKEHDaHHaKgl
' i ufstvo in prazna beseda. Sicer pa Jg
I si nekateri teh pajaeev, ki si ni- »g kakor ne morejo najti dela, kate- cg
Ruski spisal F. M. Dostojevski j.
(Nadaljevanje).
rega sploh iskali niso. ravno to prizadevajo, da bi vsi mislili, da imajo namesto srca ne mast, ampak nasprotno, da govorim na
s a
Mr. Clemens Rariucha, 321 Palmer St.. Detroit. Mich.. Je rabil Sevcro-vo Zdrivilo ?:a obisti in jetra ko je ime! obistno nepriliko ter nam jc pisal: "liil sem boian več kot eno lato in pol. Potem sem izvedel o Seve-rovem Zdravilu za oblsti in jetra ier se:n bil olajfan. K^di teea lahko priterotiim to zdravilo vsiin, ki trpijo vsled obUtuih neprilik."
Najbolj 111UČUU mi jo bilo za-	uekai sil!'° globokega.
E H K S E2 EJ H
smeliovanje v prisotnosti gospe
ali kaj pravzaprav — tega bi ne
M-x. To zasmehovanje in šaljivo moKel povedati niti najazbornejši preganjanje me ie po mojem mne-	seveda iz same vljudnosti,
nju celo poniževalo. In kadar se T"J gospodi je* edini življenski je razlegal splošen smeh- na moj cllJ: izrabljati vse svoje nagone račun in se ga je včasih tudi go- za surovo norčevanje, najbolj spa M-x nehote udeleževala, tedaj kratkovidno obsojanje in brezme-sem se vedno iztrgal iz rok svojih ieu napuh. Ker splošno nimajo trinogov, ves obupan in globoko	opravka kot opazovati in
užaljen, ter zbežal v gornje pro- naštevati tuje napake in slabosti, store. Tam sem sameval ostali del ker imajo prav toliko dobrega čudne va, ne nosu v dv
i Kadar vaš hrbet boli
■3
23	iščite vzrok. Mogoče je, da ga povzroča kaka obistna gj
rg	neprilika in zato rabite	ga
H _	___________ EJ
| Severa's Kidney and Liver g Remedy
g -	~	#	g
Daqaaa Ji (Saverovo Zdravilo za obisti in jetra) ki g*
S	vas bo spravilo na pot k zdravju. Rabi gj
iS	se naj v slučajih vnetja obisti ali mehur- K«
iS	ja, zadrževanja ali puščanja goste vode, H
J3	oteklih nog in bola v hrbtu katerega povzročajo obistne nepri- g
_____ ____________ . 23	like in v zlatenice ali kislega želodca. Izkazalo se je c*
i da bi si upal pokazatti. ta- kolikor ga je dano ostrigi, jim	tudi kot zelo uspešno za odpravo močenja postelje pri otrocih. S
v orano. Sieer pa še sam Pač ni težko pri takih varnostnih jj| --
aTT JI	sc P°n;lv:itii pojavlja nicil fast.m cbistnih neprilik In da so
JLmfJ^Gf jfti.cs potrasa zdravljenju, naj no rabi tudi severa's bal3af3 tu* 23	of life [Severov Življenski Dulzam] kateri je žo vcikraS EJ*
a izkazal svojo vreunost v zvezi s Severovim Zdravilom za obisti in jetrn. H-J -----------g
Cena Severnvega Zdravila za obuti in jetra: Ouo a il.OO.	j
Cena Severove^a ŽivljenskeCH lialzuiiia: 7.",o.	j
23 VpraSajte va?eca lekarnarja za Severove Pripravke. Ako vas ne mor« založiti, na-n ročite jib «rl nas.
g	W. F. SEVERA CO., Cedar Rapids, lov/a ^
državah, se strinja v ' v normalnih časih v
<. :iih državah dovolj dela za bil odgovora, mislim, da niste pre- Pa s sladČicami. Tudi druga igra _M. ki una do dela veselje in' jeli pisma. Jaz Alojz Pangerc, do "Mutasti muzikant" je izpadla
»3 z
nisem pojmil svojega sramu in sredstvih živeti z ljudmi v precej razburjenja; ves proces se je vr- dobrih odnošajih. In s tem se pre-šil v meni. ne da bi se jaz tega ko 11R'to bahajo. Prepričani so zavedal. Z gospo 31-x nisem spre- malodane n. pr.. da imajo, rekel govoril dotlej niti besedice, j»a bi hi- ki,r VtfS svet v zakupu, da jim si tudi niti ne upal. Toda nekega slllii kot ostriga, ki si jo shranijo dne zvečer, ki je bil zame eden rezervo; da so vsi, razun njih, najneznosnejših, sem silno utru- u'I'el' je vsakdo nekaka na-jen zaostal na izprehodu za dru- nuu"a aVl =oba» ki leP° ožema-gimi in se vračal domov čez vrt. dokler potrebujejo soku: da so V samotnem drevoredu na klopici oui gospodarji vsega in da ves sem zagledal gospo M-x. Sedela t:l ^T1 1H*d na zemlji izvira ravno > je sama samcata, kakor da si je iz dejstva, kt-i- so oni taki razum- < nalašč poiskala tako samotno me- lliki zuaČajneži. V svojem brez- ^ sto, glavo .sklonjeno na prsa, in se mejnem napuhu se smatrajo za < mašinalno igrala z robcem. Bila je popolne. Podobni so tisti vrsti ze-tako zamišljena, da me uiti ni sli- celjskih norcev, rojenih Falsta-šala, ko sem dospel do nje.	|, ov in.Tartuiov, ki so se tako za-
Opazila me je naposled, naglo budili v svojo norčijo, da so na-vstala s klopi, s«? obrnila v stran 1'osled sebe same prepričali, da in zapazil sem, kako si je brisala 1ak'» mora biti. i«, je, da morajo oči ^ robcem. Jokala je. Posušivši živeti v vednih norčijah; tako če-solze, se uij ie nasmehnila in od- sto ^atrjevali vsem. da so p oš teši a skupaj z menoj proti domu. »jaki, da so naposled sami pre-Ne spominjam se več, kaj sva go- pričaui, da so poštenjaki in <la so vorila; toda neprestano me je kam'»jihove norčije tudi nekaj pošte-pošiljala pod raznimi pretvezami: "tga. Da bi pa obenem sami sebe naj ji utrgam kako cvetlico, naj presodili, da bi se popolnoma up-pogledam, kdo jezdi v sosednem pristrano ocenili, tega niso zmož-drevoredu. in komaj sem se od- »i; kaj drugega pa so prede-daljil, že je dvignila robec k očem beli- Glavna stvar jim je vedno in in otirala neposlušne solze, ki se v vseitl samo njihova zlata oseba, nikakor niso dale ustaviti, vedno njihov Moloh in Bal, njihov pre-znova vrele iz srea in vedno huje krasni jaz. Vsa narava, ves svet lile iz njenih bednih oči. Uvidel "i zanje nič drugega kot krasno sem, da sem ji silno nadležen, ker ogledalo, ki je samo zato ustvar-rne je tako pogosto odpošiljala; jeno. da bi se ta naš bogee v njem
BCSDSSSiSISiSlSiSiSDSiSSSSQISraiSraGgiaCQiSiSESESS
Al IA	»•*- ^
A
A ifs /l
A A A rt />
^fkl A
Frank Petkovšek
Javni notar (Xotary Public) 718-720 MARKET STREET
\V Al'KEGA N, ILL.
PRODAJA fina vina. izvrstne smotks,
patentirana zdravila. PKODAJA vožne ilstke vseh prekoinor-skili črt.
POŠILJA denar v stari kraj zanesljivo in pošteno.
NaKGOA" UPRAVLJA vse v notarski posel spada-
co Cortlandt Street.	dela.	_
.\e;v York, N. Y. 6102-04 ST. CLAIP. AVE., CLEVELAND,
PHONE 246
Zastopnik


vr
i ► 1 ►
i
! ►
v v
tU(
iltijo, \ druge pokrajine, kjer jih povprašujejo. t'e bi bilo v Združenih državah tako u-io in bi bila na razpolago po-ia sredstva, bi bilo brez-mo lahko vnlno več delavcev slenth, kakor pa jih je v se-ih okoliščinah.
ruiene države so rt-s ic- v »r%*i
d deželami, ki jih največji razvoj in uspeh •nosti. Združene države liile več in več dela. kakor
Veliko in pereče ma na Dolenjskem, sem bil pred izvrstno. Posebno dobro sta igrala nje v Združenih državah je paP \eti v Ameriki ter Vas osebno gospica Frančiška Pergar kot hi-l»i!o to. kako drlo razdeliti, | poznam. Bil sem naročnik Vašega «i»ja in gospod Martin Zadravec pa tudi sama je že videla, da sem j neprestano občudoval in razun pov- „1 enakomerno. Druge( nst!i ves eas ^ tutji v starem kra- kot Tone (mutast je bil toliko ča- Vse opazil, pa ni imela moči, da bi sebe nikogar ne videl. Tedaj go-kakor n. pr. Nemčija, so ju. Sedaj sem pa ruski vojni jet- sa, dokler ni pogače in pečenke|Se premagala, in to mi je še bolj tovo ni čudno, da vidi na svetu iož-:«\ da so organizirale in'nik v .Sibiriji. Tu nas živi precej- pogoltnil). Da so pa vsi povzro- žalostilo srce. Jezil sem se tedaj vse v tako grdi luči. Za vse ima
svoje delavce tako. da so šnje število Slovencev, bivših A- eili polno smeha, mi ni treba še /. posebnih 11* žii v prav lah-| merikancev in živimo pač kakor posebej poudarjati. Komičen pri-ratk« :n času pristavile iz revni vojni ujetniki. — Ko smo zor "Kmet in fotograf", katerega kraja d v, le. kjer jih več]prišli iz Amerike ter si uredili s*a uprizorila gospoda Čižmožija
svoje gospodarstvo, se jc začela Sumen, je izpadel istotako iz-vojna in, dasi neradi, smo morali vauredno dobro. Zabavo je še po-v vojno. Bojevali soi3 se celo leto sebno povzdignila domača farna po strašnih bojišč?h in -propadli so godba, katera je igrala mile domed tem časom naši domovi, pro- mače melodije. Malo se čuje o padli smo tudi mi in veliko naših Slovencih v Bridgeportu, a ven-tovarišev je pomrlo j»o strašnih <iar so napredni in popolno orga-bojiičih, drugi ]>a so prišli v ni- mziraui. V teku treh let. kar ima-sko ujetništvo ter smo bili odpc- jo m«-d seboj č. g. J. M. Goloba, mladosti. Ta dežela in !janj v Sibirijo, kjer živimo kot so jako napredovali. Prej so bili
revni vojni ujetniki. Kako se nam nepoznani in zaničevani od dru- gospo M-x. je ne spustil izpred godi, Vam zdaj- ne morem pisati, ffih narodov, sedaj pa so vzgled oči. Toda zgodilo se je, da me je
ra;
'ijale bilo
tedaj
sam nase do skrajnosti, preklinjal j pripravljeno gotovo frazo, in kar kot nerodneža in nespretneža, pa je vrhunec njegove okretnosti, vendar nisem mogel najti pretve- najbolj modno frazo. Pa saj «>ami ze. da bi jo na najlepši način pu- podpirajo to modo, ker brez ute-stil samo, ne da bi pokazal, da meljevanja propagirajo povsod
sem opazil njeno gorje; tako sera ji šel ob strani poln tuge in začudenja, da, eelo strahu, docela zmeden, in nisem mogel najti prave besede, da bi oživil pogovor, ki je umolknil.
To srečanje me je tako osupnilo, da sem s pohlepno radovednostjo opazoval skrivaj ves večer
Vsi tukaj ujeti smo se dogovorili, drugim, imajo svojega župnika, da se obrnemo na Vas za kako premorejo krasno cerkev, podpor-
s časom in teh ( malo pomoč. Vi nam lahko pišete "o društvo K. S. K. J., Marijino
edmo mogoče
v N
□biti v zdravih priseljen-
govorui krogi, ki spozna-inere. tudi razumejo. Zna-da se pri zadnji konven-emskega trgovskega sve-vr Orleans in pozneje pri ovinske zbornice Združe-iv v Washingtonu ni niti eo omenjalo v smislu, ki i. omejevanje priseljeva-i so razpravljali o iuogn-koju po vojni.
0	je, da se je pri razprav-prašanja, ee bo naraslo
1	število priseljencev, iz čina trgovcev, ki so bili pri seji trgovinske zbor-uženih držav, da prišelje-i vojni ne bo naraslo, tein-
bodo ostajali evropejski raje doma.
ogih ozirih delajo dobri kako preprečiti brezpo-n njene posledice. Neka-»djetjem se je posrečilo, nabavili stalnih delavcev tn nič ve3 ni potreba ne-> najemati novih delavcev, to podjetij ima ie svoje Isstne večerne Sole za svoje uslužbence, da jih izobražujejo in jim omogočijo, da so zmožni opravljati različna dela po tovarnah.
Mnogo posredovalni« za brezposelne se peča uspeino s preakr bavanjem dela, toda mnogo jih je le za slabše vrste dela. Kadar pa je brezposelnost zelo velika tedaj navadno računajo večje pristojbine, kakor da se je cena službam povišala. Posebno žalostne razmere so vladale v t^n pogledu na zapadu. Tam je bilo po nekaterih krajih navada, da so dobivali delovodje polovico pristojbin, ki mo jih plačevali delavci za preakrbi-tev sluibe. Tako so bili dtUv*
................. ^AriMMhin
in tudi kako malo pomoč nam družbo, godbo in cerkveni pevski lahko pošljete v denarju. Torej zbor. Cut za domačo grudo in je-mi Vas prav lepo prosimo, da bi'wk i"11 tudi tukaj ne da miru. se v listu ' Glas Naroda'' obrnili' temveč hiti tja. kjer jim jc tekla do srečnih Slovencev v Ameriki zibelka, tja. kjer je zlata mamica ter nain izsposlovali podporo, ki tako milo popevala. tja. kjer se smo je tako silno potrebni in «za katero bi Vam bili do smrti hvaležni. Vedite, dragi gospod, da smo tudi mi bili nekdaj svobodni Amerikanei, si^daj smo pa revni vojni ujetniki in si sami ne moremo pomagati in tudi drugi nam nočejo. Torej v tej stiski smo se mi tukajšnji ujetniki obrnili na
Kaki
sedaj namesto veselja in petja Čuje samo bobnenje topov in pušk, tja. kjer je jok žena in otrok po predragih izgubljenih. Vedi Bog, ako še kdaj vidimo domačo grudo, prostor, kjer je s krvjo zapisana strašna zgodovina Slovencev v dvajsetem stoletju. Vendar pa bode mladina, rojena v Ameriki. Vas Amerikanee za pomoč, ker se ostala slovenska le po orgauizaei-
za nas nihče ne briga. Mi, ki smo Vaši rojaki Slovenci, se obračamo do Vas za podporo. — Končno Vas vsi prav lepo pozdravimo in Vas še enkrat prav lepo prosimo, da nam po svoji moči priskočite na pomoč. — Spoštovanjem v imenu vseh tukajšnjih Slovencev.
Alojz Pangerc. vojennopljennij, kontora 18.
Gorod: Oeljabinsk.
Gubernija: Orenburg. Sibirija.	Russia.
To pismo sme priobčili in mislimo. da ni potrebno pridevati posebnih pripomb. Y»ak si lahko sam predstavlja, da vojnim ujetnikom ne more iti najboljše in da nimajo na razpolago sredstva, s katerimi bi si olajšali svoje žalostno stanje. Gotovo se bodo spomnili bivši prijatelji iz Amerike svojih znancev ter jim po moči pomagali.
Ko smo začeli zbirati darila za najbednej^e med bednimi, se je odzvalo dosti slovenskih rojakov in nabrala se je lepa svota, ki je bila poslana najbednejsrm v nt aro domovino. Ker so tudi naši slovenski ujetniki na Ruskem vsekakor potrebni pomoči, bi bilo umestno, da bi so jib rojaki več
jah in naprednosti kolonij, kate re naj se zavedajo svojih dolžnosti. Zavedajmo se. da smo Slovenci z dušo in telesom, delujmo za napredek naroda in gotovo je, da bode uspeh. Tn v to nam pomozi Bog! — Poročevalec iz Nonvalka.
Section 30, Minn. — Zadnji čas me je vprašalo več rojakov, kako je tukaj. Dovolite mi, da tem potom odgovorim na vsa vprašanja. Tukaj je rudnik, v katerem kopljemo železo. Plača je nekaj centov nad dva dolarja in pol. Dela se stalno, podnevi in ponoči Kompanijski šiht je osem ur. Stanovanje, posebno pa hišo je težko dobiti. Pozdrav! — Geo. Božič.
Bulgarija hoče^eodvisno Albanijo.
London, Anglija, 9. marca. Neko kodanjsko poročilo navaja "Voasiselie Zeitung", ki piše, da se bo vršil v Sofiji dne 15. marca albanski kongres, kjer se bo obravnavalo o vprašanju zopetue u-stauovitve neodvisne vl^de v Al-baniji. Bulgarija baje.podpira to gibanje, ker bo neodvisna Albani* ja ovirala Italijo pri njenih bal-4Mtt*n, kanala* načrtih. .._____
dvakrat sredi mojega opazovanja nenadoma zasačila in se mi drugič nasmehnila. To je bil njen edini nasmeh ves ta večer. Ni še o-stavila otožnost njenega obličja, ki je bilo sedaj silno bledo. Ves čas se je tiho pogovarjala s po-starno damo, hudobno in prepirljivo damo, katere so se vsi bali in bili zato primorani hote ali nehote ugajati jej na vse mogoče načine...
Ob desetih je dospel mož gospe M-x. Dotlej sem je neprestano pozorno opazoval, ne da bi spustil oči z njenega otožnega obraza: tedaj pa, ob nepričakovanem prihodu njenega moža, sem videl, kako jo vsa strepetala in njen obraz, že itak bled, je mahoma še pobledel kot platno. Zgodilo se je to tako vidno, da so tudi drugi opazili: slišal sem poleg sebe par besed, iz katerih sem posnel, da bedni gospe M-x ni popolnoma dobro. Pravili so, da je njen mož ljubosumen kot Arabec, ne iz ljubezni, ampak iz samoljubja. Bil je to predvsem Evropejec, moderen človek novih idej in bahajoč se s svojinu idejami. Bil vam je čriiolas, visok in zelo postaven gospod z evropej-skimi zalizci, samozadovoljnim, rdečim obrazom, kot sladkor belimi zobmi in neoporečeno gentle-manskim nastopom. Imenovali so ga pametnega. Tako imenujejo v nekaterih krogih tisto vrsto na tuj račun odebelega človeštva, ki čisto nič ne dela, ki prav nič noče delati in ki ima. vsled" vednega pa-senja lenobe in brezdelicc namesto srca kos masti. Sami ti. kadar si zaželiš. takoj povedo, da ne morejo delati zavoljo nekakih zapletenih in sovražnih okoliščin, ki "utrujajo njihov genij" in da so zato "vsega pomilovanja vredni". To je že njihova stalna iu bujna fraza, njihov V mot d'ordre", njihovo reklo in geslo, fraza, s katero ti taki debeluhi mečejo okoli sebe povsodi in neprestano, da se
ii
ono idejo, o kateri slutijo, da prodre. Imajo namreč tako fino razvit čut, da takoj izvohajo kako modno frazo in si jo osvoje pred drugimi tako, da te tako premotijo, da si prepričan, da se je porodila v njihovi glavi. Posebno se nabašejo s temi svojimi frazami, kadar pripovedujejo svoje neizmerne simpatije do človeštva, kadar opredeljujejo, katero je najboljše in po pameti odobreno človekoljubje, kadar hočejo neprestano v nič devati vso romantiko, to je, najčešee vse lepo in istinito, atom katerega je več vreden nego vsa njihova pasma rnehkokužcev. Xeoprostljivo je. da ne slutijo resnice v zgrešeni, prehodni in nedo-vršeni obliki in odbijajo vse. kar še ni dozorelo, se še ni ustavilo in še vre. Ta pitani človek je preživel vse svoje življenje v veselju, pri polni skledi, ne da bi kaj delal in ne da bi vedel, koliko truda stane vsako delo; zato pa ne daj Bog zadeti njegova mastna čuv-stva s čim hrapavim, ker vam tega nikoli ne odpusti, ne pohabi in se vam z naslado osveti. Sunnna sum m aru m: Naš junak ni nič več nič manj kot ogromna, do skrajnosti napihnjena vreča, polna sentence, modnih fraz, napisov vsake vrste in baze.
Sicer pa je imel gospod M-x tudi svojo posebnost : bil je znamenit vsled svoje Šaljivosti, zgovornosti in tak pripovedovalec, daje imel v salonih okoli sebe vedno poslušalce. Zlasti tisti večer je imel srečo. Zavladal je konverza-ciji, bil dobre volje, vesel, nekaj ga je radovalo, da je vse gledalo nanj. Toda gospe M-x je bilo skoraj slabo; taka otožnost je sevala z njenega obraza, da se mi je neprestano dozdevalo, da zdaj-zdaj zatrepečejo na njenih dolgih trepalnicah nedavne solze. Vse to me je, kakor že povedano, silno presenetilo in začudilo. Odšel sem z občutkom nenavadne radovednosti in vso noč se mi je sanjalo o gospodu M-x. dasi sem imel dotlej le redkokdaj grde sanje.
(Pride Se).
'KRACKERJEV' BR1NJEVEI
je najstarejše in od zdravnikov pripoznano kot najboljše sredstvo proti notranjim boleznim.
Ccliu za "EKINJEVEC je: O steklenic G.50
steklenic 13.00 V ZALOGI IMAMO tudi čisti domači TROPINJEVEC in SLIVOV-KA kuhana v naši lastni UistilerijL
Na~-.e cene so sledeče: Tropinjei-ec per jral.	$-.50, $2.7." in
Sllvovitz i»er gal.................$-.75—nO
Tropinjevcc zaboj .................... $ '.'.00
Slivovitz zaboj ...................... $l'!.o0
"00" Kye Whiskey 5 let star, zaboj .... $11.00
Rudeča Ohio vina i>er gal....."mc., G0e., Grk:.
Catawba iti Delaware i>er ^al.......7."i<\—SOv.\
Za .1 in 10 gal. posodo računamo $1.00, vn gal. $2.00, za večja naročila je sod zastonj. Naročilu naj se priloži denar ali Money < »rder in natančni naslov. Za pristnost pijače jamčimo.
The Oliio Brandy Distilling Co.
6102-04 ST. CLAIR AVE., CUVELAVI) 0.
Belgijska vlada.
Zaradi ložjega sodelovanja sklenila belgijska vlada, da preseli ▼ Pari*.
.f. se
Slovenska Društva
po vseh Zjedinjenih državah imajo za geslo, da kadar treba naročiti
DOBRE IN POCENI
društvene tiskovine, ee vselej obrnejo na slovensko unijsko tiskarno
"Clevelandska Amerika"
Mi izdelujemo vse droštrene, trgovske in privatna tiskovine. Naša tiskarna je najbolj moderno opremljena izmed vseh slovenskih tiskaren ▼ Ameriki. Pičite za cene vsake tiskovine nam, predno se obrnete kam drugam., Pri nas dobite lepše, cenejše in boljše tiskovine.
CLEVELANDSKA AMERIKA
PRVA SLOVENSKA UNLISKA TISKARNA
6119 st. clair ave, cleveland, o.
GLAS NARODA. 11. MARCA. 1 >16.
Slo
podp. društvo
svete Barbere
ZA ZEDINJENE DRŽAVE SEVERNE AMERIKE.
Sedež: FOREST CITY, PA.
iakorporirma« 4m 21, juuija 1902 v driavi Ptuurlvui«.
GLAVNI URADNIKI:
Prednednlk: JOŽEF PETERNEL. Box 05. Wlllock, Pa. L podprei 1 «ie«lnik : KAItOL 7,AT.AR. Box 647, Forest City, Pall. podpredsednik: LOUIS TAUCHAB, Box 835. Bock Springs, Wyo. l'ajnik:: JOHN TELBAN, Box 707, Forest City, Pa. II. tajnik: JOHN OSOLIN, Box 402, Forest City, Pa. Blagajnik: MAUT1N MUHlC, Box 537, Forest City, Pa. Poobla&fenrc: JOSIP ZA L AR, 1004 Kortli Chicago St, Jollet, m.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Ur. MABTEN IVEC. 800 Chicago St, Jollet ILL
NADZORNI ODBOR:
Predhodnik: IGNAC PODVASNIK, 4734 Hatfield St, Pittsburgh, Pa.
I	nadzornik: JOHN TOBNIČ, Bos 022, Forest City, Pa.
0.	nadzornik: FItANK PAVLOVČlC, Box 703, Conemaaab. Pa. tlL L^dzornlk: ANDREJ SLAK, 7713 Issler Ave., Cleveland, Ohio.
POROTNI ODBOR:
Predsednik: M Ali TIN OBREŽAN. Box 72, East Mineral, Kan s.
1.	porotnik: MARTIN STEFANČIC. Box 78, Franklin, Kana.
II	porotnik: MIHAEL KLOPCI C, 028 Da v son Ave., R. F. D. 1, Grew
field. Detroit Mich.
UPRAVNI ODBOR:
P-*ds*dnlk: ANTON HOČEVAR, B. F. D. No 2, Box 11%. Bridgeport O. L upravnik: ANTON DEMŠAR. Box 135, Broaghton, Pa. II. upravnik: PAVEL OBBEGAR, Box 402, Witt, I1L
Dopisi naj se pošiljajo L tajniku Ivan Telbao, P. O. Box 707, Forest
Penna
City
DnxStveno glasilo: "GLAS NARODA."
Pismo.
Narte Velikonja.
T
ho
Ki
(Nadaljevanje.)
1 bo! — si je dejal Ja-udno veselje pa je prešini-je vnovič dejal: — Ušel Nepremično je zrl, kdaj se pokaže na robu ali kje na jasi patrulja iz grraieev-lalu m- j.- razgrnilo grmovje daleč na robu; Janeza se je r- L -t lo neizmerno razburjenje.
— Ostati morajo, sicer zavijejo dolino, — m je mislil. Ko se je dvignil. s. je spet naglo vrgel na kolena in se splazil po grmovju navkreber.
— Sveta Marija.... Dobrih sto korakov od njega ji ležalo prihuljenih deset mož.
O tem mati in oče nista mislila: predstavljala sta si ga vse drugače. Oče je razločno videl, kako ne-s. ranjenega gospoda iz bojnega meteža, mati ga je videla ležečega /. zavezanim čelom v beli postelji, rav gotovo bo ranjen. — si a tn molila zanj. — Skoro , in Janez je zelo drzen, nu pa ni dalo miru. V levi i je trgalo, pogovarjati se 1 kaj, ves žalosten se je bal, ct-na zapazila njegovo po-
rvk
n
da bo žej trtost.
—■ Že < da bi naj ca no! — brskati p
a dni se pripravljam, »al, pa še danes ni kon-slednjič dejal in začel mizniei; našel je stari koncept, a novega ni bilo nikjer.
—	Ali veš ti zanj I — se je obrnil k ženi.
—	Kaj bi rad*
—	Tisto pismo, da bi šlo že jutri naprej.
—	Jaz ne vem, kje je; najbrž je ostalo zgoraj, — je odvrnila. — < iori bo. če ga nisi spravil ti.
—	Jaz ne. Pa pojdeiu pogledat
Noga j« bolela, ko jo je vle-
kel po stopnicah. Premetal je nekaj stare šare v kotu, a pisma ui bilo nikjer. Iskal je. mrmral sam pri sebi, a zaman.
—	Dobro, da i ni a m se staro doli. — se je potolažil in oprijemajo se lezel po stopnicah nizdol. V prvem nadstropju je naletel uj Martina.
—	Kavno prav. mi ne bo treba Holi! — je /avalil po ustih. — Gospa bi vas rad videli!
Peljal ga je v sobo, kjer je sedela gospa na zofi in ravno nekaj naročala stari vratarici s tolmačenjem hišne. Oskrbniku se je zdelo, da ima starka solze v očeh in ustne je držala stisnjene, kakor bi jok zadrževala.
—	Meni je zelo težko, da vas ne razumem, gospod Lipnik! Recite mu to! — je naročila tolma- • eu. Lipnik je kunal v znamenje, da je tudi njemu težko.
—	Zelo, zelo tudi meni I — jc potrdit
—	Kaj pravi? — se je obrnila v Martinov napihnjeni obraz.
—	Da tudi njemu!
—	No, sami uvidite — in vaaa je radi tega zelo težka, —
bi vam jo oUj
i
ga — to n«1 gre; pomislite, zdaj moram imeti povsod tolmača. Saj sami uvidite!
Martin je prevajal. Lipnik j« samo kimal, da uvideva, in zr gospe v mrzlolepi obraz: zapazi je čisto majhno bradavico na nje nem desnem licu.
—	Hog ve, kaj hoče! — sc je vprašal. — Govori, kakor bi ne kaj kupovala. Kam to meri?
Pika-bradavica na licu se mi je zdela usodepolno znamenje, k pomenja neko tiho zaroto, in t« misli se ni mogel otresti.
- In vi dobro poznate okolico'
—	Poznam, gospa, — je priki mal.
—	Da, pozna, — je prikimal tudi Martin.
—	Kako je to mučno, da se ne razumeva, — še je spet jezil Ur ban sam pri sebi. — Rekel je, kakor bi zalajal.
—	Čisto prav, — je dejala. — In posestvo tudi? Seveda, saj ste oskrbnik.
—	In sem mislila. — je hitela v nerazumljivem jeziku, — da b bilo tako dobro: poznate kraj poti in vse sosede — pa konj »tt vajeni ?
—	Seui! — je prikimal na Mar tiuovo vprašanje. Martin sc je bil čudovit človek; pregibal se je \ bokih in se pri vsaki besedi pri klonil. Urbana se je pred njin polaščal neprijeten občutek. Zdelo se mu je, da sta se ta dva za rotila proti njemu.
—	Da, je! ■
—	Vidim, da tudi šepate; ali ste si nogo pokvarili v službi t
—	Ne! — je dejal in si mislil: Pravzaprav da, zakaj reševal sem gospoda! — Nadaljeval je:
—	V vojski!
—	Tako, v vojski? — se je začudila gospa. Lipnik jc kimal. — Pa vas kaj boli?
—	Da, hoditi mi ni mogoče dolgo; peš se hitro utrudim.
—	In oskrbnik mora mnogo hoditi. kajne? Revež: gotovo ste zve čer trudni?
—	Večkrat sem.
—	Pravi, da večkrat! — t,e je zazibal Martin.
—	Kajne? — je živahno pri trdila gospa. — Zato sem sklenila nekaj izpremeniti: nekaj v zadevi oskrbništva. Oskrbništvo bo prevzel ta gospod. — in pokazala je na Martina. — Meni to bolj prija. ker zna jezike in tolmača ni treba. Vi pa boste imeli isto plačo in boste za kočijaža. Konj ste vajeni in peš Vam ne bo treba nikamor. Saj ste razumeli? Od jutri dalje. Prve dni boste Martinu pomagali, da uredita.
—	In tako premeni ti, za oskrbnika jaz.
Lipnik je poslušal, kakor bi ga bila strela zadela. Povrhutega se je po novi oskrbnik zagovoril in rekel:
—	Konjska lilapic!
—	Kako. konjski hlapec? — je preplašeno zrl Lipnik gospe v j obraz.
—	Ne.....da. pravite tudi:1
kočija, kočija, da!
—	Kočijaž? — je vprašal.
—	Da. glejte, ker ne znam. A-kurat: kočijaž! Kočijaž, da! — je ponovil in ue klanjal.
MEOtM PHOTO SERVICE.
Dr. Walter Rathenau, slavni nemški učenjak, ki je pred kratkim iz-našel neko snov, katero se zamore uspešno uporabljati namesto strelnega bombaža.
—	Lumpa 1 — jima je dejal te.* ju potrepljal po vratn. — Lumpa. ali bi rada ušla? Vidva bi rada ušla. Kam? Mh. past se. Bravo. gospodiča. o, se poznamo predobro; pšenico bi šla rada t lat it Kaj ? O, se poznamo!
Gladil ju je po vratu in lirbt" žrebeti sta veselo in razposajeno rezgetalt Starcu se je obraz raz-lezel v smehljaj.
—	No. Miško, ali pojdeš ti? Menda ne veš. po gospoda greva. To ni daleč. Ali bi šla. Iskra ? Je že res. da bi šla. In žreb i če k, ta lump, kam pa ž njim? Vidiš, ua cesti je lepo. a sitno je. če j<' >re-bieek. ki je še premlad. Ti osta-r.eš. Pera pojde.
Kobila v kotu je dvignila glavo in pristrigla z ušesi. Njeno močno kopito je bilo ob pod.
—	Le glej. najbolje je. če greš ti. Ti si že nekoliko večji, — se je obrnil do žrebeta. — ti si sicer večji, a neumen si Se zmerom. Priden boš in nagajal ne boš. drugače boš kar doma počakal. In Iskra bi tudi rada šla \ Tebi pa pripeljem fanta — Janez ti pripelje Rjavčka. Samo. da sc s Pero zanj ne skregata, Rjavček je vojak in bo gledal na levo in desno.
Starec se je zadovoljno smehljal in mešal oves. Pogladil je , Miška, Iskro in Pero, popravil j grive, žrebeti potrepljal po vra-j tu in menil nato s trpkim izrazom na licu :
j — Zdaj bomo večkrat, pravzaprav zmerom skupaj. — In po pre molku:
—	Voziti se bo treba, ker me v nogi trga....
Tisto dopoldne ni nikjer našel miru: parkrat se je napravil po stopnicah, a takoj se vrnil:
—	Vidiš, pa pozabiš: zdaj stn
—	S čim sem se zameril? — se Imuna ga je bil enkrat izvlekel! je vprašal Urban sam pri sebi. —J To je gospod, ki vse razume. Saj S čim. da tako ravna z menoj? gospa niti kriva ni. ženska pač
—	Veste, to je tako.: če razu ne ve vsega in gradu ni nikdar mem, — je nadaljevala gospa. —j imela.
še razumem, se bolj zanesem, si- j — Hej, mati, — je dejal, ko je
eer pa vem, da se tudi na Vasi vstopil s trdnim sklepom, da nič uujes drugje. Star si, in zato po-lahko. gospod Lipnik.	. ne pove o novem oskrbniku. -- zabiš. Se že privadiš.
In Martin je zelo nerodno pre- j Jutri bo itak vse dobro. Čemu bi Nato je šel v novo stanovanje veL	j.i<> danes žalost i 1! — Slišiš, mati: in srečal ženo. ki je šla po vodo.
—	Kaj? - se je zgrozil Lip-j Janez pride!	j _ Tudi 7.t vodo je boljg kaj
uik. Ta opomba o zaupanju ga je; Zena se je stresla in skoraj o- ne? mati* Zdaj zajameš pol d ni g, zelo zbodla. - Torej ne zaupa, j mahnila.	\ve*rox tu je poldrugo vedro, vsaj
— mu je prišlo skozi možgane.	_ Kaj praviš?	! petnajst litrov? _ Pre] si ko-
Ze dopoldne sem videl O. zdaj - No, gospod pride, in ce go- maj z ejlim majhllim prisopla po vem, zdaj razumem ln prej jej spod. samo po sebi umevno, da stopnicah. In pa tako daleč! -bilo v mojih rokali vse. posestvo i tudi Janez, to je jasno in grad.
lludo mu je bilo.
Hibbing, Minn.: Ivau Pouie Kitz vilic, Minn, in okolica: Joe Adu-micb.
Nasbwauk, Minn.: Geo. Mauriti. New Duluth, Minn.: John Jeriim. Virginia, Minn.: Frank Hrovatich. St. Louis. Mo.: Mike Grabriau. Klein. Mont.: Gregor Zosjec. Great Palls, Mont.: Math. IT rich. Red Lodge, Mont.: Joseph Jcraj. Roundup, Mont.: Tomaž Paulin. Gowanda. N*. Y.: Karl StemiJa. Little Falls, N. V.: Frank Gregovka. Cleveland. Ohio: Frank Snkser. J. MarinČie, Chas. Karlinger, Jakob Iles-nik in John Prostor.
Barberton. O. in okolica: Math Kramar.
Bridgeport, O.: Frank Hočevar. Colimvood, O.: Math. Slapnlk. Lorain. O. in okolica: J. Kuin<3e in Louis Balant.
Youngstown, O.: Ant. Kikelj. Oregon City, Oreg.: M. Justin. Allegheny, Pa.: M. Klarieh. Ambridge, Pa.: Frank Jnk.se. Bessemer, Pa.: Louis Hribar. Braddock. Pa.: Ivan Germ. Bridgeville. Pa.: Rudolf PleterSck. Burdine, Pa. in okolica: John Ker-žišnik.
Canonsburg, Pa.: John Koklieb. Conemaugh. Pa.: Ivan Pajk in John Zupanr-ic.
Claridge. Pa.: Anton Jeriini. Boughton, Pa. hi okolica: A. Ik-iu šar.
Darragh, Pa.: Drajnitin Slavic. Dunlo, Pa. in okolica: Frank Trobec.
Forest City, Pa.: K Zaiar in Frank Leben.
Farell. Pa.: Anton ValentinOC. Fitz Henr>, Pa.: F. Gotlichor. -Green&burg, Fa. in okolica: JosepL Novak.
Ir\in. Pa. ill okolica: Fr. DemSar. Johnstown, I'a.: Frans Gabreuja in .lohn I'olanc.
Luzerne, I'a. in okolica: Anton O-solnik.
Meadow Lands, Pa.: Georg Schultz. Moncssen, Pa.: Math. Kikelj. Moon Bun, Pa.: Frank Maček. Pittsburgh. Pa, in okolica: Z. Jakshe. I. Podvasnik. 1. Magister in V. K. Ja-kobicb.
South Bethlehem. Fa.: J erne J Ky
I»riv5ek.
Steelton. Fa.: Anton Ilreu. Unity Sta., Pa.: Joseph Skerlj. West Newton. Pa.: u*osip Jovan. Willock, Fa.: Fr. ieme in J. Petei uel.
Tooele, Ltali: Anton Palčič. Winterquarters. Utah: L. Bla/Jch. Black Diamond, Wash.: G. J. l'o-renta.
i Davis, W*. Ya. in okolica: ,T. Eroslch.
Thomas. W. Ya. in okolica: Frank ! Kocijan in A. Korenehan. j Grafton, Wis.: John Stampfel.
Kenosha. Wis.: Aleksander Pezdlr. Milwaukee, Wis.: Josip Tratnik hi Frank Meh.
Sheboygan, Wis.: lleronim Svetliu. West Allis, Wis.: Frank Skok. Kock Springs, Wyo.: A- Justin. Val. Stalich in Valentin Marcina. i Kemmerer. Wyo.: Jt>s. Motek.
,CENIK KNJIG
katere ima v zalogi
SLOVENIC PUBLISHING CO.
82 CORTLANDT ST NEW YORK M. Y.
tako hudo. da bi udaril z roko po mizi: pred očmi se mu .i" delala megla.
—	In glavno je pač to, da je eden. ki iuc razume. — je pripovedovala gospa. — Pri takem posestvu in — ali ne. gospod Lipnik; Tudi vratariea bo nova.
] ki bo nmela kaj jezikov; stara 'naj pomaga Vam. Vi boste imeli vso živino, ker razumete, ali ne. gospod Lipnik
V Urbanu je kipelo in vrelo, da bi kričal. In misel, da niu ne zaupa, da ga sumniči, prav malo sumniči, in to je še slabše — in to samo raditega, ker je ne umt.
—	In vratariea bo pomagala!
•Starec se je čutil strasno ponižanega in prav posebno ga je po trla ona beseda:
—	Konjska hlapie.
Molče je čakal da gospa konča.
—	Gospa vpraša, če ste razumeli? — je dejal novi oskrbnik. Čutilo se je. da sc zaveda svoje oblasti v polni merr.
—	In ta napihnjenec da bo oskrbnik! — je udarilo Lipniku skozi možgane, ko je prikimal, da je razumel. Hotel je oditi, a go spa ga je ustavila in dejala:
—	Jutri bo treba na postajo; gospod je ranjen in pride domov.
Lipnik se je začudil 111 razve selil. Kakor bi sredi temnooblae-nega neba zasijal moder košček sinjine. se mu je zasvetilo v mislih :
—	Gospod ne bo dopustil tega. ne bo. o. in Janez pride ž njim Janez. Gotovo ga je sin rešil.
—	Pojdem ponj. — je dejal in vprašal, če še kaj drugega naroči. Oskrbnik Martin je že vna prej odkimal in Lipnika odslovil. Ta je odšel. Zdelo se je da se je postaral za dvajset let Xe izrazen občutek uničenja in za niče van ia mu je objel srce.
Ko je zavil okoli vogla na dvorišče. se je naslonil na ograjo in
Zdaj je vse na pragu. Vse, šc
—	Kdaj? — Nocoj?	hlev je bliže. Pri konjih sem bil.
—	Ne. mati, jutri, jutri, sam vsak žrebiček je Že vreden šest-pojdem ponja.	< &to kron; zdaj v tej dra?}nji. 0.
/a hip jc onemela; njeno oko več veC. To bo ja3iez piedal. Za se je ozrlo po kuhinji, na tla in kaj ni nič pisal? skozi okno do drvarnice?
—	In kaj bo rekel, ko nas najde v tem kotu V
—	Kaj? Ali ni zate boljše, mati: drva imaš blizu, vrt imaš blizu in meni ne treba po stopnicah. Ali ne '
—	In tvoja noga. tvoj pro tin. tvoja rana, ta vlažnost. Urban? K i! j bo s tvojo no-ro r
—	Kurili bomo, pa se segreje: vlažno je raditega, ker ni zakurjeno: drv- imamo dovolj, zakaj ne bi kurili? Vidiš, mati, in gospa je mlada, rabi razgleda; čemu bi nama bil. kaj ? — je govo
In čudno, kljubtemu da je bil tako zgovoren, skoraj vesel, gp je vedno nekaj težilo. Kakor sv i nec mu je ležalo na dnu srca in čim bolj se je izknšal otresti, tem bolj jc rastlo v njem, tem bolj vrtalo.
— Kaj si bo mislil, kaj bo rekel Janez, ko jih tako najde? Dr sem se kaj zameril, da sem kai naredil napak. In kaj si bo mislil Janez?
Kar naenkrat mu je vstala ta misel živo pred očim: hotel bo -i materi, hotel se bo preobleči, p i
MOLITVEN IKI:
Skrbi za dušo, v platno vez. —.50 Marija Varhinja, v platno
vezano	•—.50
Marija Varhinja, v usnje vez. $1.20 Sveta Ura, v usnje vezano $1.20 Rajski Glasovi, v platno vez. —.45
rieil m nie se mu ni poznalo, da skocl1 PO Stopnicah par sko je v njegovem srcu bridka ži- kov» 111 v sobl' kjer bl1 lost; kdor ni vedel, da jo hoče bo vse Prazno-ravno z besedičenjem udušiti, bj	(Pride jts)_
^!J1S"-atral StarCa 26 ZgOVOrne&2j NAŠI ZASTOPNIKI,
—	Bog ve. kako je ranjen - Če kateri so pooblaščeni pobirati naroč-
ga tako daleč puste, gotovo ni uino	Nafoda" ^JtT^r**
^	. F .. ,	, kor tudi za vse drug« v na>o stroko
nevarno. - je menila zena.	spadajoCe posle.
—	Seveaa. seveda! — Ajs! - j jenny Lind, Ark. hi okolica: Mihael je stokal, ko je sezuval čevelj z Cirar.
leve noge. — Zdaj se bom vozil, j San Francisco, tal.; Jakob I^všin.
-	mu j,- prišlo na misel.	C4>1°\' Fr?Ilk
xr • i vi • »	1 Leadville, Colo.: Jerry Jamnik.
—	Konjska hlapic!....	j Put.blo Colo.: PeU,r cuiip. J. M.
—	In pismo si šel iskat, pa j» Kojtz, Frank Janesh in John Germ, bilo tu. — je dejala z nasmehom. I Salida. Colo, in okolica: Louis Ca-
—	floras pisati, da nas hitro o	(The Bank {>aloon>-
i biščejo, dokler bo Janez doma. bo kaj povedal. — Kdo bi bil mislil. da se bo vse tako izteklo? — Tn dokler bo gospod tu. ostane tudi Janez, ali ne?-
—	Seveda ostane.
—	Pa bi torej pisal, da se Janez vrne z gospodom. Na! — prinesla mu je črnilo, pero in očala. obrisala mizo in privila svetilko. — Zdaj lahko pišeš, dokler ne bo večerje. Kako bi bila skoraj pozabila!
Lipnik je vzel papir in začel brati; prišel je do besede "oskr-bništvo". — Zapeklo ga je: ob
čutil, da ga nekaj neznosno pe- *utek strašnega ponižanja, ki je če in grize v srcu. V oči in grlo' ždel v sreu* rau & £nal v obraz
»o ga zapekle solze. Obslonel ji tako par hipov nepremično, nato je sklenil roke in vzdihnil,-
—	Moj Log, hlapci smo, -hlapci!--
V ušesu mu je zvenelo kot odmev :	, ,
—	Konjska hlapic.. . .
—	Saj smo hlapci, — si je de jal. — In če gospod ukaže, hlapec. pokoren in tiho! Pes, o. pe« zacvili; ti, lilapec, tiho!
Kmalu nato je pomislil:
Gospod pride in bo vse urediL Pozna ga. Ko je bil še majhen,
kri sramu. Nobene beseda in no bena črka nista imeli prave vsebine niti oblike. Odložil je papain porinil od sebe črnilo.
— Ali bi ne bilo boljše, da piše jutri .Janez sam'' Mene skele pri luči oči. Naj piše jutri sam!
IV.
Zjutraj je Lipnik ogledoval k> čijo že ob devetih. Stopil je -hlev, kjer je stal na eno oko slepi konj Miško: dve močni kobili sta drobili v jaslih oves. iz kota se
Walsenburg, Colo.: Ant. Safti-h. Clinton. Ind.: 1-ainbert Bolskar. Indianapolis, lnd.; Alois Rmlman. Woodward, la. in okolica: Lukas Podbregar.
Aurora. III.: Jernej B. Verbic. Chicago, I1L: Frank Jurjovec. Depue, 111.: Don. Badovlnac. La Salle. 111.: Mat. Koinp. Joliet, 111.: Frank Launch, John Zaletel in Frank Bambleh.
Oglesby, I1L: Matt. Hribernik. Waukegan, 111.: Frank Petkovšek in Math. Ogrin.
So. Chicago, I1L: Frank Čeme in Budolf Požek.
Springfield. III.: Matija BaH*oriiL Cherokee, Kans.: Frank Kežisuik. Columbus, Kans.: Joe Knat'ele. Franklin« Kans.: Frank Leskovec. Frontenac, Kans. in okolica: Frank Kerne in Bok Firm.
Kansas City, Kans.: Teter SchneUer. Mineral, Kans.: John Stale. Mulberry, Kans. in okolica: Martin Kits.
Ringe, Kans.: Mike Pencil. Calumet. Mich, in okolica: Pavel Shaltz in M. F. Kobe.
Maoistique, Mich, in okolica: Frank Kotzian.
So. Range, Mich, in okolica: M. V.
Likovich. Aurora, Minn.: Josip **ujeina-Chisholm. Minn.: K. Zgonc in Jakob Petrich.
Duluth, Minn.: Joseph Sh ara bon. Ely, ^linn. in okolica: Ivan Gonže. M. L. Kapsh. Jos. J. Peshel in Louis
FOUČNE KNJIGI;
Abecednik slovenski Abecednik nemški Ahnov nemiko-angleski tolmač, vezan Angleščina brez učitelja Berilo prvo, vezano Berilo drugo, vezano Cerkvena zgodovina Domači zdravnik Hitri računar Katekizem vez. mali Občna zgodovina Pesmarica, nagrobni«* Poljedelstvo Popolni nauk o iebelatt
•tvu, vezan Postrežba bolnikom Sadjereja v pogovorih Schimpffov nemško-slo venski slovar Slovensko-angleaki ln angl.-
slov. slovar Slov. angl. in angl. slov. slovar
Slovenska Slovnica, ves. Trtna ni in trtoreja Umna živinoreja (Jmni kmetovalec Veliki slovensko-angleiki
tolmač Voičilni listi Veliki vsevedež Zgodba sv. pisma Žirovnik, narodne pesmi, \ 2. ln 3. svezek, vem., p«
•—.25; i—.25
!
c-,50
;-.40 -
t—.40 t—.70 e—.50 —.40 i—.15 $4.00 $1.00 t-.SO
$i.oo1 i—.20, »—.23
$1.20
$1.50 j
—.50 $1.20 -401
e-.SO
$2.00 —.25 —.40 —.60
»—.50
Nedolžnost preganjana in
poveličana	<—.20
O j etiki	.—,1*
Odvetniška tarifa	r-M
Pavliha	—SLS
Pod Turškim Jarmom	i—.25
Pregovori, prilike, reki <—.21 Revolucija na Portugalskem p—.21 Rinaldo Rinaldini	—.35
Roparsko življenj o	!—J20
Srečoloves	i—.2fl
Strele«	r—.20
Sv. Genovefa	s—.25
Sv. Notburga	—.25
Titanik	—.30
Trojak, povest	—.50
Turki pred Dunajem	—.3f<
Vojna na Balkanu, 13. rves. $1.92 Zgodovina c. in k. pešpolka
št. 17 s slikami	—.50
Zgodba o povišanju	.—.30
Zgodovina slov. naroda 5.
zvezek	:—.40
Zlate jagode, ves.	i—-S®
Življenja trnje va pot Življenje na avstr. dvoru ali Smrt cesarjeviča Rudolfa (Tragedija v Meyerlingu) t-n.79
BPILMANOVE POVESTI:
1. sv. Ljubite svoje sovrsJk	
nlke	e-H
2. zv. Maron, krščanski	
deček	IT-.2I
4. sv. Praiki jndek	e—.21
6. sv. Arumugan, sin indij-	
skega kneza	«-.28
9. sv. Kraljičin nečak	t—.3f
11. zv. Rdeča in bela vrt-	
nica	
12. zv. Korejska brata	»—.30
14. zv. Prisega huronskega	
glavarja	»—.3i
15. zv. An gel j sužnjev	r-.3f
je oziralo dvoje živih, poskočnih I ^»rf^^kn™. . r mu je rezal piščalke, in iz tol- žrebet.	1 cS^iiSTi/I^^ VeseL
j . ' .....
ZABAVHE IN RAZNX DBUGB KNJIGI;
Bitka pri Visa	»—.30
Božični darovi	f—J.5
Ciganova osveta	—.251
Črni bratje	—.25;
DonEizot	r-.20
Doma in na Ptujem	—.25
Erazem Predjamski	■—.20
Fabiola	t— George Stephenson, oče fa
leznie	»—.29
Goeevski katekizem	—.25'
Hedvika	—.25
Hildegarda	t—.25
Hirlanda	—.25 Hubad, pripovedke, I. in ls
zvezek po	c—.20 Hustrovani vodnik po Go*
renjskem	(—.20
Izanami, malm Japonka	t—.20
Izdajalec domovine	—.20 Jaromil
Jeruzalemski tomaR
Knez črni Jurij Krvna osveta Leban, 100 beril Malomestne tradiciji Mesija, 1. in 2. svesek Miklova Zala Mlinarjev Janes Mrtvi gostai
Mnzolino, ropar Kalabrije Na jutrovem Na raali&uh potili
TALIJA.
Zbirka gledalskih Iger
Pri puičavniku	—.M
Idealna Taiča	e-JM
RAZGLEDNICI:
Newyortike s evetlicami, humoristične, božične, no* voletne in velikonočne,
komad po	e—.99
ducat po	i—.21 Z slikami mesta New Torka
po	t—>2« Album mesta New York a
s krasnimi slikami, mali	e—.2l
ZEMLJEVIDI:
Združenih držav, mali
veliki Balkanskih drfav Evrope, vezan Vojna stenska mapa
f—.20 Zemljevidi: New York, Co* f—.45 lorado, Illinois, ITa««^ •—.25 j Montana, Ohio, Pennsyl-—.20 j vania, Minnesota, Wis-e—.20, con sin, Wyoming in West »—Virginia in vseh dragih —.80 držav po
Avstro-Ogrske Soal] !—.45; veliki vesta ■—.25 Celi svet
— 35 ( Velika stenska mapa U. 8, -80! na dragi strani pa seli (rret
«-J«
p—.25
t—J5
—
(LN
"i "M

OFOKBA: Naročilom j« prilc liti denarno vrednost, bodisi v
tovini, poitel naknanki, pojtg ik gnamkafc. Fnilplm j« pd MŠ
-
t
GLAS NABOfcA, 11. MARCA, 1^1*.
c

Jugislovanska
S	:
®
Katol. Jetinota
B
Inkorpori ra na dne 24. januarja 1901 v državi Minnesota.
Sedež v ELY, MINNESOTA.
GLAVNI UEADNEKJ:
Predsednik: J. A. GERM, 507 Cherry Way or box «7, Brad-dock, Pa.
Podpredsednik: ALOIS BAL ANT, 112 Sterling Ave., Barbertoa Ohio.
Glavni tajnik: GEO. L. BROZICH, Ely Minn. Blagajnik: JOHN GOUŽE, Box 105, Ely, Minn. Zaupnik: LOUIS COSTELLO, Box 583, Salida, Colo.
VRHOVNI ZDRAVNIK:
Dr. MABTIN IYEC, 900 K. Chicago St., Joliet, 111
NADZORNIKI:
MIKE ZITN1CH, 421—7th St., Calumet, Mich. PETER ŠPEHAR, 422 N. 4th SL, Kansas City, Kana. JOHN AUSEC, 5427 Homer Ave., N. E. Cleveland, O. JOHN KBŽISNIK, Box 133, Burdine, Pa.
POROTNIKI:
FRAN JUSTIN, 1708 E. 28th St, Lorain, O JOSEPH PISHLAR, 308—6tb St, Rock Springs, Wyo. Q. J. PORENTA, Box 701, Black Diamond, Wash.
POMOŽNI ODBOR:
J03EPH MERTEL, od društva sv. Cirila m Metoda, itev. 1, Ely, Minn.
LOUIS CHAMPA, od društva tv. Srca Jezusa, itev. 2, Ely, Minn.
JOHN GRAHEK, st., od družtva Slovenec, itev. 114, Ely, Minn.	✓
Vsi dopisi, tikajoči se uradnih zadev, kakor tudi denarna pošiljatve, naj se pošiljajo na glavnega tajnika Jednote, vse pritožbe pa na predsednika porotnega odbora.
Na osebna ali neuradna pinma od strani članov se n< bod« octralo.
Društveno glaailo: "GLAS NARODA.'«
f	J
13300. 1000. 25: Katarina Tiear, S6. 9605. 500. IS. — Suspendirani:' Alois Kordie, 94, 16040, 1000. 19: John Baksie. 85. 16554, 1000, 2S;! Anton Turk 62. 15798, 1000, 30: Luka Orli*, €8. 5122. 1000. 38.
Vesti iz Belgrada.
okraju Novara. da ustavijo svoje j	Koze.
obrate, ako ne dobijo tekom par Dne 1. januarja je bilo v Gali-tednov večjih množin premopra po ciji za kozami bolnih 112 oseb, dru-primerni ceni. Vlada pa dosedaj prod pri oseba, in sicer na Če-' jrrad veliko število uglednih oseb.i1" mo~la dobiti potrebnih množin škem. Od 2. do 8. januarja je zbo-
raaterijala in ni mogla doseči zni- lelo za kozami 10S5 oseb v Galiciji žanja pristojbin za prevažanje, ki in 33 oseb v Bukovini. Drugod je
Duna-Gradeu
»v. Roka, štv. 55, Uniontown, Pa.	Zadnje dni se ie vrnUo v Bel
Pristopil: Bernard Martieh. 91. 18409, ,300, 25.	; med drugimi tudi sledeči.
Pristopili: Frank Dolenc. 86, 18368. 1000, 29: Mato Soštarie,; Bora Popovi*, profesor in posla-b4. 109. ,»00, 31: Geo Mozar, <8. 183<0. ,>00. 3i; Frank Gusie, 94, nee josip Kovaeevie ravnatelj so zadnie mesece znatno poskočile, zbolelo 112 oseb, in sieer na 18371, 300. 22: Mato Gusič, 86, 18372, 1000. 30.	! realke zdravmlr* rtr d^šič in dr m ne llobi Potrebnega števila tran- ju, 6, v Sitzendorfu 1, v (
90.
Sv. Alojzija, štv. 57, Export, Pa.
Pretopili: Nikolaj Lauš. 92, 18319. 500. 23: Mary Lubanovich, 18320. 1000. 25. — Suspendirani: Jacob Treven. 85. 2755, 500
realke, zdravnika dr. Gašič in dr. j Jovan Danic, Milivoj Ninkovič, namestnik upravitelja fondov in Dušan Milijevie, šef iste uprave. Vojna, katera traja že toliko
21; Prank Smrdel. S4, 16723. 500. 29; Frank Trebeč, 92, 17684: mesecev, je ustavila vse delo. s tem
i Z URADA GLAVNEGA TAJNIK J. S. K. J E D N O T E.
PREMEM EE ČLANOV IN ČLANIC PRI SPODAJ NAVEDENIH DRUŠTVIH.
Sv. Janez Krstnik, štv. 37, Cleveland, Ohio.
Pristopila: Marjeta Oeror. M. 18401. 1000. 35. Pristopili: -Josip Bavdek. 1900. 18358, 1000. 16: John liavdek, 97, ]Ni59 HKK), 19: Alouis Ravnikar. 90. 18360, 1000. 26; Jacob Suinrada *>7, lSofil. JO»K>. Josip Skrjanc. SS, 18363. 1000. 2«; Ana SSkuJj 82, 18362, 500, U4.
Zopet sprejeti: Jeve Ciril. 95. 9902. 1000, 18; l^skoVec Frank M ll^M, 500. 25: Lustrik Peter, >7. 17743, 1000, 27; Modic Frank.! 92» 17W9. :»0U. 22; Mkuij Josip. 67. 4508, 1000, 39; Skulj Uršula, 79. j
~>'X». 27. — Suspendirana: Rchar Ana, 75, 13142, ."»00, 35. #
Sv. Barbare, štv. 39, Roslyn, Wash.
Pi*.stopil k društvu sv. Florjana, št. 64. South Kange. Mich.: Steve liriški. 63. 6157. 1000. 43.
Sv. Mihaela, štv. 40, Claridge, Pa.
Zo:*et sprejeti : Gonari Kugun. 81. 7618, 1000. 26; Mig Paul, 75. 562S. HMJO, 31: Mie Manila. b5, 9544, 500, 21.
Sv. Jožefa, štv. 41. East Palestine, Ohio.
Suspendirani: John Kavčič. 76. 14626. 500, 33; Katarina Kavčič 7;*. 14627. 1000, 35.
Pristopila: Katarina Jurjaveicb. 87. 1-S347, 500, 29.
Sv. Martina, štv. 44, Barbeton, Ohio.
Pr stopili: Jacob Lenarsieli, 16349. 500. 31: Jolin Mirtich. 79. ]s;4s "»00. 37. — Suspendirani: Koeevar Andrej. 96, 17972. 500, 18; Santa John, 94. 17807. 500, 20.
Sv. Jožefa, štv. 40. Indianapolis, Ind
Pristopil: Mihael Gorenc. 90. 1«?382, 500. 25. Suspendiran: Matevž Siroj. 79. 17165, 500, 34.
Sv. Barbare, štv. 47, Aspen, Colo.
Suspendirani: Frank,Godec. 80. 17091. 1000, 33; Josip Perko. 63, 72444. 1000. 42; Marija Gc*lee, 83, 17093, 1000, 30.
Sv. Jurja, štv. 49, Kansas City, Kans. Pr-stopil k društvu Sokol. št. 38. Pueblo. Colo.: Marko Volo virh, 79. 18182, 500. 36.
Snspendiran: Josip Horkovicii, 70. 7231. 1000, 37.
Sv. Petra, štv. 50, Brooklyn, New York.
Pri-topil: Frane Mrak, 87, 18350, 500, 29.
Sv. Petra in Pavla, štv. 51, Muray, Utah
Pr stopili k društvu sv. Martina, št. 105, Butte, Mont.: Nikola Frainieb, 86. 6557, 1000. 21 : Eva Frainieh, 83, 10508, 500, 25.
Zopet sprejeti: Butkovich Mile, 75, 11521, 1000, 34; Krašovac Mihael. 65, 5426, 1000, 41. — Suspendiran: Babnik John, 94, 17065. 1000, 19.
Zopet sprejeti: Starčevich Grga, 82, 4163, 1000, 23; Super Mile, 77. 6903. 1000. 30; Stareevich Lucija. 84. 9731, 600, 22. — Suspendirani: Butkovich Mile. 75. 11521, 1000. 34; Kraskovič Mihael, 65, 5426, 1000. 41.	*
8v. Jožefa, štv. 52, Mineral, Kans.
Zopet sprejeti: Alojzija Jaro. 86, 9812, 500, 20; Leopold Soba, 71, 3168. 1000. 33. — Suspendirani: Anton Fuic, 78, 3274, 500, 28: Ignatr. Gro*. 78, 3181, 1600, 26: Aloiz Kozlevčar, 81, 6015, 1080, 25; John Kozlevčar. 95. 18007. 500. 20; Jacob Vole. 87, 7306, 1000, 20.
Suspendirani: Grilc Alojz. 87, 7392. 1000. 20; Koželj Jožef, 73. 11109 1000. 35; Šoba Leopold, 71, 3168. 1000. 33; Jarc Alojzija. 86, 9812.500.20.	;
Sv. Frančiška* štv. 54, Hibbing, Minn.
Prestopil k društvu sv Janeza Krstnika. it. 112. KiUviUe.-Minn. John Podržaj, 10350. 1000, 30. „	1» -
Zopet sprejet: Anton turk, 62, 15793, 1000. 30. —. Suspendirani: Imbro Simonovich, 85, 12059, 1000, 24; John Tupec, 88, 16717,
500, 25.
Suspendirani: Mihelič John,»90, 7163. 1000. 17: Prosen Frank. I 73. 16557, 1000. 40: Rozane John 73. 18253. 1000. 42.
Zopet sprejet : John Rožanc. 73. 18253. 1000, 42.
Sv. Štefana, štv. 58, Bear Creek, Mont.
Zopet sprejet: Josip Andolšek, 88. 17964 , 500. 27.
Pristopil: Matt Kmet, 88. 18381, 500, 27.
Pristopil: Joseph Brezar. 72, 18321, 1001». 43.
*
Sv. Barbare, štv. 60, Chisholm, Minn.
Suspendiran: Leopold Vesel. 84. 16650. 1000. 29.
Sv. Petra in Pavla. štv. 66. Joliet. I1L
Pristopil: Louts Žagar. 88, 1S378, 1000, 28. — Zopet sprejeti: John ftjfel. SS. 11306. 1000. 21: Antonija Kifel, 85, 15518. 1000. 27.
Sv. Jezusa Prijatelj Malenih, štv. 68, Monesser., Pa
Pristopili: Mike Sulok, 93, 18384, 1000. 23; Barbara Mahovlie, 91, 18385. 1000. 24.
Zopet sprejet: Jezeriuac Mijo. 88. 14385, 1000. 23. — Suspendirani: PužiČ Ivan. 8r>, 1G728. 1000. 28: Zoretič- Miko. 79. 5780, 1000, 27: Pirša Imbro. 81. 16446. 1000. 32: Zoretie Roža, S3. 14411. 1000, 28
Sv. Petra, štv. 69, Thomas, W. Va.
Suspendiran: Becaj Rudolf, ,"4. 12763. 1000. 1 h.
Pr-stopili k društvu sv. Treh Kraljev, št. 121. Dodson. Md.: John Milavee. 87. 12964. 1000. 23: Anton Hubinič. 62. 6977. 1000. 45: John Vauken. 74. 5953. 1000. 33; Joseph Vauken. 80. 5955, 1000 27; Frank Vodopivee. 79. 6279. 1000, 28: Josip Žele, 71. 5946, 1000, 35. Franca Milavee, 87. 13270. 500, 23: Terezija Vauken. 78, 9868, 500. 29; Ivana Vodopivee. 81, 12102. 500. 28; Katarina Žele, 73, 9S70. 500. 34.
Zopet sprejet: Becaj Rudolf. S4. 12763. 1000, 18. -- Suspendiran: Valentin G vara.' 78. 15331. 1000. 34.
Zvon, štv. 70, Chicago, HI.
Pristopil: Louis Zupan, 87. 1-402. 500. 29.
Zopet sprejet: Peter Vidovieh. 79, 18222, 1000. 36.
Sv. Janeza Krstnika, štv. 71, Collinwood, O.
Zopet sprejeti: Anton Globokar, 83, 14933, 1000, 29; John Mc-še, 78, 15333. 1000, 34; Mike Preškar. 84. 14006. 1000. 26; John Vel ko vrh 76, 17502. 1000. 37. — Suspendirani: Frank Bolhar, 74, 12691 1000. 30: Stefan Pular, 74, 17744. 1000. 40: Josip Razdrt. 74, 12690. 1000. 36; Frank Stare, 87, 11163, -".00. 22; Frank Zupančič. 71, 14384 1000, 39.
Pristopil: Charles Krall, 99. 18343, 500. 17.
Prestopil k društvu sv. Petra, št. 69, Thomas. AV. Va.: John 'I Roje, 64, 30635, 500, 44.
Pristopil: Andrej Popit, 90. 18391, 500. 25.
Suspendirani: Anton Globokar, 83. 14931, 1000. 29; John Meso. 78, 15333. 1000. 34; Mike Preskar, 84. 14006. 1000, 26; John Vel kovrh, 76, 17502. 1000, 37.
pa tudi zaslužek. Zato ni čudno, da je število revežev zelo veliko. Da bi se odponioglo veliki revščini, daje odbor* občine mesta Bel-grad podporo najrevnejšm. Za sedaj dobiva dnevno podporo 7000
moki in krompirju, deloma tudi v' kanske dobičke s podporo držav-belgrajskih prebivalcev deloma v\ mh faktorjev, moki in krompirju .deloma tudi v denarju. V prvi vrsti dobivajo pod poro tisti, ki so nesposobni za delo in tisti, ki imajo veliko številc majhnih otrok, kateri jih ovirajo, da se ne morejo poprijeti dela.
Vsi uradniki srbske samostojne monopolne uprave, kateri so se z arhivom in knjigovodstvom uprave do sedaj nahajali v Kraljevu. so se vrnili v Belgrad. Med urad-ništvom se nahajajo sledeči uradniki monopola:
Aea Bogatinčcvič, Voja Pantič, Miloš Cvetkovie, Manojlo ^Ulano-vie, N. Vukovie in ilr. Dueičč. Arhiv in knjigovodstvo monopolne u-prave se preseli tekom par dni v Belgrad, kjer bodo ostali pod nad-zorstvomts pristojnih oblasti. Kilogram soli stane v Belgradu
športnih ladij.	12, v Mariboru 33, v Ptuju 1. v Ce-
Ker se pričakuje, da bo ustav-lovcu 2, večji del tujci. Ijenih obilo industrijskih obratov!
z onimi za vojaške potrebe vred, i	Na železnici oropan,
vsled česar se poveča brezposel-j Budimpeštanski juvelir Ema-nost, kakor tudi neprijetna dra«ri- nuel Micrhort je naznanil policiji nja živeža, daje hujskaškim listom da mu je bilo v železniškem va^o-kakor "Popolo d' Italia' povod, nu na potu iz Budimpešte v Veliki da zahtevajo razlastitev večih pre-iVaradin ukradenih za 80.000 dra-moženj in popolno odpravo privat- gocenosti. Maierliof se je peljal ne špekulacije, ki je dosegla veli-.ponoči in je imel zavitega v pled,
položil pod glavo. Bržčas je tat ju-
Zle slutnje Italijanov.
"Corriere della Sera *' izvaja : — Salandrova vlada in vojno vodstvo gromadita napake. Italija se je izpustila nezadostno pripravljena v ilbansko pustolovstvo. Kako li naj podpira slabo premišljene in še slabejše izvedena pustolovstva '.veznih sil? Kdo bo pomagal Italiji v dneh. ko se ji ne bo mogoče izogniti, kadar prično Nemci bi Avstrijci ofenzivo in vojno na italijanski zemlji.
Požar v hotelu.
Toledo, O., 9. marca. — T \Yi-dell hotelu je izbruhnil sinoči malo pred polnočjo požar in sedemdeset gostov je moralo iz svojih sob na prosto v nočnih oblekah.
44 do 47 vinarjev. Ko pride nova Rešiii so se vsi, dasi bi se jih no.
pošiljatev soli, se bo morala plačevati v zlatu, kakor je bilo običajno v zadnjem času pod srbsko vlado. Zlato se bo računalo po meničnem kurzu avstro-ogrske banko. —
Razne zanimivosti,
Sv. Barbare, štv. 72, Ravensdale, Wash.
Suspendirani: John Bizjak. 77, 6822,-1000. 30: 8€. 73339. 1000, 21; Paul Urban. 84, 18196, 1000, 31.
John Oman,
i?
17072 Hj0O 39 * Marjjn
;., 88. dbU68, 1000, 3? ; Anton Kromar, 74, — 89, 17073, 1000, 24. 95, 18390, lOpO, 21. Tičar, 80, 4008, 1000, 25; Rttdolf Tidar,
^ -______i__
6v. Janeza Krstnika, štv. 75, Cannonsbnrg-, Pa.
Zopet sprejet: Žalec John. 63. 7071. 500, 44. — Suspendirani: Zamida Miha. 93, 14566. 500, 18: Doleš Jacob, 81, 17630, 500. 33.
Prestopil k društvu sv. Alojzija št. 31, Braddock. Pa.: Frank Godec. 87, 4302, 1000, 16.
Suspendiran: Žalec John, 63. 7071, 500. 44.
Sv. Rešnjega Telesa, štv. 77, Crabb Tree, Pa.
Pristopil: Josip Hranilovich, 91, 18406, 1000, 25.
Zopet sprejet: John Božnar. š2, 14567, 1000, 29. — Črtan: Marko Skof. 98. 181 S3, 1000, 17.
Sv. Alojzija, štv. 78, Salida, Colo.
Suspendiran: John Kramer, 73. 13335. 1000, 37.
Pristopil: Frank Brezovae, 84. 18383, 1000, 32.
'
Sv. Barbar?, štv 79, Heilwoodf Pa.
Pristopil: Matija Rus, 83, 18322, 500, 32. — Suspendirani: Ster-bal John, 79. 7727, 1000, 28; Medved Frank, 88, 14980, 1000. 24.
Sv. Jernej, štv. 81, Aurora, CL
Zopet sprejet: Josip Obermau. 87. 18263. 1000, 28.
Suspendiran: Josip Oberinan. 87, 13263, 1000, 28.
Sv. Martina, štv. 83, Superior, Wyo.
Pretopil-. Josip Pivk. 95, 18411, 500, 21. — Zopet sprejet: Pe ter Oman, 77, 6268. 1000. 32.
Suspendiran: Peter Oman, 77, 6268, 1000, 32.
Prestopil k društvu sv. Alojzija št. IS, Rook Spring, Wvo: Jacob Mivšek, 87, 6406, 1000, 20.
Sv. Jožefa, štv. 86, Midvall, Utah.
Prestopil: Martin Kovacich, 88, 18403, 1000. 28.
Sv. Alojzjja, štv. 87, St. Louis, Mo.
Suspendiran: Jesip Poglajen. 77, 12984, 1000. 33.
Prestopil k društvu sv. Janeza Krstnika. št. 37. Cleveland. O.: John Samsa, 84, 11893, 500, 25.
Sv. Mihaela, štv. 88, Ronndup, J
Zopet sprejeti: Kostelic Alois. 84. 14961. 10S0. 2S; Donkorskj' Stanley, 81, 12992, 1000, 31. - Suspendiran: Maršič Marko, 85. 11063 1000, 24.
Zopet sprejeti: Zadnik Karo!. 75, 13330. 1000, 26; Bajde Josip 81. 7687. 1000, 27; Zadnik Alojzija, 75, 8644, 500, 31. — Suspendirani : Bankovsky Stanislav, 81. 12929, 1000, 29.
Sv. Jošafa, štv. 89, Gowanda, jr. y.
Suspendirani: Žnst John, 81, 16733. 1000, 33: Ovjač Valentin, 85, 16904, 500, 28.
Pristopila: Gnezda Ivana. 98. 18351, 500, 1J-
GEO. L. BROZIOH, tajnik.
Gospodarska kriza v Italiji.
Javno izražanje o veliki draginji žita. premoga, lesa in železa v Itaviji je vedno bolj razburjeno in zadobiva značaj nevaren vladi Poleg privatnih železnic in manjših paroplovnih družeb naznanja sedaj tudi plinarne, tako v velikem
kaj kmalu zadušilo v dimu. — Za vzrok požara se ne ve: škoda znaša kakih $10.000.
Vpoklic oženj enih na Angleškem,
London, Anglija. 9. marea. — Danes zjutraj so pisali londonski časopisi, da bo izdana druj» teden odredba za vpoklic oženjenih moških med sedemindvajsetim in petintridesetim lotom.
Italijansko-francosko pobratim-stvo.
Preko Lugana poročajo, da je bila v Milanu dne 24. januarja velika italijansko-franeoska pobra-timska slavnost, katere so se udeležili Barzilai, Bartlion in Pielion.
velirja omamil s kloroformom in mu potem odnesel kovčeg z dragocenostmi.
Drobne vesti iz Italije.
4'Idea Nazionale" poroča,( da dobijo vpoklicani mornarji letnika 1888. dopust na nedoločen čas in se jim dovolijo na trgovskih ladjah potovanja v inozemstvo.
—	Italijanski poljedelski minister Cavasola opozarja ministrski svet na zalogo antracitskega premoga v Sardiniji, ki jo dosedaj še neporabljena.
—	Iz Lugana poročajo: Italija bo imela, seveda če bodo plačani vsi novi davki, več dohodkov okoli 375 milijonov. Hočejo pa začeti štediti,, ker vojna zahteva nepričakovane stroške. Dosedaj objavljeni proračuni zunanjega in notranjega ministrstva in pošte izka-zujejo štedenja v proračunu zunanjega ministrstva 800,000 lir za zastopstva v inozemstvu, 200.000 lir za šole v inozemstvu in 150,000 lir za redne izdatke. Poštni budget se olajša za šest milijonov. V proračunu notranejga ministrstva so črtali kar 23 milijonov: samo na osobju se prihrani tri milijone. Velik del prihrankov je seveda samo fiktiven, ker so stroški za ka-rabinjerje, ki so sedaj v vojni pre-nešeni na račun vojnega ministrstva.
"GLAS NARODA" .TR EDI N'I SLOVENSKI DNEVNIK V ZOR. DRŽAVAH. NAROČITE SE
KAV.i ?
SL0VENSK0-AMERIKANSK1
A R
OPOMBA: Pole« članovega imena navedene številke enačijo:
leto rojstva, droga certifikatno Številko, tretia savarovano
________________________
leto 1916.
vred 35 centov.
Obseg berila:
Domovini in narodu. (Pesem.J «— Običajni Koledar. —« Strains ItevilKi,
—	Krogla. — Maska. — Razkritelj petroleja. — Red Marije Terezije. ■— Francija v vojnem času. ■—* Jasna noč. — Moja ura. <— Svetovna vojna in katoliška Cerkev. •—> Duševni blisk. * Pri sanitetnih kolonah, na bojižču, —• Ekspl*-aivne snovi. ■—< V lekarni "Avstrija". <—i Iznajditelj podmorskega čolna. >*-Galipolis in Dardanele. Julija Romain. Rmena pošast. . Doživljaji % zraku. <— Podzemljsko mesto v WieliezkL —^ Čustvena udov a. « Kovač. — Kolonijalna posestva Nemčije.» Bodočnost Evrope. — Urednik. Pohab« ljeneo. <—> Le Betail. ^ O vzrokih svetovne vojne. —- Petindvajset frankov.
Kako nastane strelni jarek, Kdo je bil? >— Klasični topovi •—• Pes v ve]-tli. Belgijska armada.• Pri generalnem štabu. < O podobnosti dvojčkes.
i Ljubi denar. Srečanje. • Mobilizacija v Venezueli ~ Specialitete. « Prvi polet iz Evrope t Amerike. Čudne zgodbe. — Rdeči trak. ~ Prtslii AogodkOT flT§tOTnfl zojiUL — Sota] ski tipi, m $melmc& ^ Oglasi
■likes
ItalijansH vodljivi zrakoplov nad Benetkami. Sestanek nemiEegs Ds avstrijskega cesarja. • Prevažanje avstrijskih čet preko reke San..— Turška artilerija na Galipolisu. «—• Prizor na cesti v Belgradu: učinek šestnajstpal^ ne avstrijske granate. ^ Potop angleške ladij e " Majestic" v Dardanelah. Avstrijska kavalerijska patrulja ob Visli. — Ruska infanterija v zakopih, m Ttalrjani so vjeli avstrijskega ipijona. Avstrijski oklopni vlak v Galiciji Italijanski bersaljeri v boju. ~ Mrtveci v zavzetem belgijskem za kopu. —. Ita* lijanska gorska baterija pripravljena za akcijo. —< Ranjeni Rusi, zapuščeni e4 svojih ob priliki bega iz Varšave.-^ Srbske utrdbe pri Belgradu, razdejane *4 avstrijskih topov.Avstrijski vojaki, katere bo vjeli Italijani na goriški fros-tL Učinek avstrijskih granat v Zagradu. Ameriški podmorski čoln, Vojni arsenal v Belgradu, katerega so Avstrijci razdejali. —. Fort fttv. 1| pred Przemjelom, katerega so Nemci zavzeli z bajonetnim naskokom. ^ Avstrijska havbična baterija v akciji. >— Pogled na del Varšave. ~ Bolgarski čete na gorskem prelazu ob srbski meji —« Avstrijske prednje straše v R*. siji. — Italijanska poljska bolnica dve miije za fronto. Prizor iz Lvova, ^ Učinek avstrijske granate v Anconi. Avstrijska invazija na Poljskem.
—	Buski vojni jetniki ^ Vodljivi angleški zrakoplov, m Bovec ■ PreatrelJ. ^--^iglavsk« pegorjii
SLOVENIC PUBLISHING CO.
I!?
3D
■. - - r_Ž^J__

____I_

GLAS NARODA, 11. MARCA, 1918.
Napoleon Bonaparte.
V začetku preteklega stoletja so m* v Evropi vriili taki> imenit-m dogodki, da se wore ta i"a> meriti z najimenitnejšimi dobami svetovne zgodovine. Ti znameniti, zlasti vojni dogodki, so pretresli vso Evropo, zrušili mnogo prestolov. raztrgali v tunogih državah zveze dosedanje podloznosti narodov. razdrli, države, dali dru-fri 111 državam novo življenje, zbudili v narodih silne in močne ideje iji bili povod mnogim novostim.katere so pomladile Evropo in ji dali novo lice. Zibel teh dogodkov je bila Francoska; Francozi so bili prvi, ki so si osvojili v svojem krogu a>e porod i v še no-, vojna sila pa je bila
idej,
Istvo. da so se te nove ideje ljale v življenje, da so se utr-■ in razširile.
led onimi ljudmi, ki vi Te /na-lite dogodke vodili s svojim lom in voljo in ki so se odliko-i na bojnem polju, zavzema
0	in najina menite j.mesto »oleon Bonaparte, eden naj-uejših vojvod vseh narodov in etij. Napoleon je bil brez dvo-največja iraenitnost svoje done saii40. k»-r je vodil jnijav-
oee se dogodke, temveč, ker je
1	ustvarjal te dogodke s svojo
IJ«
:i je
i to, evro
kakor da la se nekaj > s kili na ro-
ti*
u.
i parte ■»«• je rinlil a leta 17t>!». Nje-d vet n i k, sicer si-a u«lun franeo-Ko je Napoleon . ga je poslal oče v šolo na Francoskem, je odlikoval že kot jiiui tovariši, poseb->• iskal samote, ni se metliške igre. temveč, dokler govi tovariši igrali, je on i moti.knjige. Sploh se je oval od ostalih gojen-ii šoli. da je neki nje-rekel: '"To je pravi po rojstvu in znača-
ojask on s
led »
Milil
ojai itelj
al K.
i V
ta«
94., na
d;
Ai
vojsko proti v« na uporu ukroti in na] rizn. Držav Napoleonove poveljstvo e »Svet si lili let času p i:i l<-t njega
da
B
le države za mir. Napoleonu zaupajo glavno vojsko, ki je bila v Italiji z namenom, da iztira iz Italije Avstrijce in odtod prodere v sredino Avstrije. To je bila jako važna naloga za tedanjo v Italiji postavljeno francosko vojsko. Av strija je imela na Italijanskem 80,000 redovne. jako dobro oborožene in z vsemi potrebščinami dobro preskrbljene vojske; Francoska pa je imela proti Italiji samo 30,000 mož, ki že davno niso dobivali plače, ki so bili zanemarjeni in oslabljeni vsled prestanih naporov, ki niso imeli niti potrebne obleke in pripravnega orožja. Toda Napoleon je znal vzbuditi v ti četi pravo hrabrost. Ko pride na Italijansko, pozdravi tuko-le svoje vojake: "Vojaki, vi ste goli in gUidni. Državna vlada se vam ima mnogo zahvaliti: toda ne mo-rem vam ničesar dati. Vstrajanje in hrabrost, katero ste pokazali, je izvrstna. Toda vi nimate uika-k<- koristi od tega; njima ne pridobi:.• slave. Hočem vas odpeljati v najplodnejše ravnine celega sveta; bogate dežele in velika mesta se vam bodo podvrgla, pridobili si bodete spoštovanje, slavo in lmga-i\o. Vojaki, kaj ne, da bodete tudi v prihodnje hrabri ia stanovitni, da dosežemo to. kar je treba.'" Ta govor je razpalil celo vojsko, da se je zaklela iti povsod, kamor jo Napoleon popelje. Napoleon je bil mož-besed a in pridobil je vojski vsega, kar je potrebovala. Pri Moutenotti in Ar-coli je premagal sovražnika in vsi >o čudili hrabrosti in izurjenosti mladega francoskega generala. Pri Arcoli je malo manjkalo, da ni Napoleon plačal z življenjem svoje predrzne hrabrosti. Francoska vojska je imela osvojiti neki mo<t. katerega so pa sovražniki s topovi in vojaki močno branili. Mnogo generalov je bilo pri naskoku ranjenih in francoska vojska se je začela že umikati. Kar skoči Napoleon s konja, vzame v roko zastavo in zaklice: '"Ilajdite ca svojim generalom!" Francozi se zalete na most, toda morilui nt-pi ijateljski ogenj jih prisili k umikanju. V tem skoči Napoleon z mosta v blato. »Sovražniki odbijejo Francoze in malo da niso u-grabili Napoleona živega. Francoski generali videč, da je Napoleon v nevarnosti, zakličejo na glas: "Rešite generala!** in plain jo na avstrijsko vojsko, katera s*- ni mogla več ustavljati silnemu napadu in s.- pomakne nazaj. Bonaparte ni bil več v nevarnosti. Nazaduje je bila Avstrija prisiljena iskati miru pri Francozih, katerega sf> sklenili v Campo-For-miju leta 1797. V tem miru je morala Avstrija odstopiti Franeo-
zopet načeli groziti Francozom. Napoleon postane vrhovni poveljnik vse francoske vojske in ko s«1 hoče narodna skupščina temu pro-tiviti, razžeuc jo Napoleon s svojimi vojaki in sam v društvu z dvema prvakoma vzame v roko državno vlado, i m en ova je se: prvi konzul. Napoleon je takoj pokazal. da je zmožen državnih poslov; po vsej državi se je začela
razvijati nova delavnost, vse je ^ -, -	i —
. . - i /s \ drugojeziene plosce. Pišite po pod njegovo upravo oživelo. Ge-| ___
neral Moro stopi s svojo vojsko
teh paruikov. da bi se s tem odpo-moglo brazilijanskemu izvozu.
Če pa Nemčija ne bi hotela temu ugoditi, je list "(Journal de Commercio" mnenja, da bi bilo mogoče podvzeti strožje načrte.
POZOR!
Za ure, verižice, prstane ter raznovrstno zlatnino in srebrnino
obrnite se name. Prodajam tudi Columbia grafofone in slovenske
preko visokega Sv. Bernharda in pobije 5. maja 1SS0. v krvavi bitki pri Marengu avstrijsko vojsko. Ko pa je tudi Moro po zmagi pri Ilohenlindenu dospel s svojo vojsko do Linea. hitela jc Avstrija, da sklene mir. do katerega je res prišlo leta 1801. v Luneville. Francoska je dobila od Nemčije vse zemlje na levi obali reke Iie-na ; Avstrija je izgubila gorenj o Italijo in ruski car Pavel je poklical svojo vojsko iz Italije in Švice nazaj na Rusko. Tako je Francoska potlačila vse svoje sovražnike.
Napoleon je imel sedaj čas in priliko, da obrne notranjo ureditev
cenik!
ANTON J. TER BOVEC, P. O. Box 1.	Cicero.
111.
NAZNANILO IN ZAHVALA.
Tužnim srcem naznanjam vsem sorodnikom, prijateljem in znancem žalostno vest. da nam je nemila smrt odvzela ljubljenega moža oz. očeta
TOMAŽA ŽAVBI. Zemeljske ostanke se je pokopalo dne 3. marca t. 1. na katoliškem pokopališču v Thomas, W. Va. Pokojni je bil član društva pozornost na Slovenski Bratje št. 2o in društva države in da sv. Barbare postaja št. 10.
skrbi, da se zacelijo rane, katere! Iskreno se zahvaljujem obem so zadali francoski državi toliko- društvom, ki so se odzvala in pre-letni notranji in vnanji nemiri, skrbela, da se je vršil pogreb v Francoska prekucija je oškodo-' najlepšem redu. Zaeno izrekam vala tudi cerkvene zadeve, od- lepo hvalo vsem ostalim sloven-pravljeu jc bil zakon, vera, poga- skim in hrvatskim društvom, ka-žena. cerkve zaprte. duhovščina J tera so se tako polnoštevilno ude-pregnana, skratka: v cerkvenih ležila pogreba.
zadevah je vladal na Francoskem j Tebi, ljubljeni soprog in dobri največji nered. Napoleon uredi oče. pa naj bode lahka tuja zem-zato v dogovoru s papežem Pijem ljiea in v miru počivaj !
il komaj 17 let i vojaško iolo, nekem topui-ikdo ni mislil li poročnik še celi vojski in » j<- francoska >jila Tulon »hI Angle-C J., odlikoval se je Na-. da je p«»stal general torej star šele let. * je izgubil službo in ;o neprijetnem položa-denil ponuditi sultanu a. Toda Napoleon ni ven. V Parizu se upre oti državni vladi in ta iz-stvo pariške posadke Na-Mladi general r.izdraži narodu, nameri toj>o-• Parižane, jih hitro ravi mir in red v Pa-ia vlada, pri zna vsi zasluge, mu zaupa le francoske vojske, j;* čudi! mlademu, komaj »taremu generalu. V tem ide k Napoleonu neki 12— tari deeek in stopivši pred :ačne bridko jokati. Gene-tolaži, dete mu nazadnje je sin rajnega generala »harueu (Beauhaniais) in prosi lpoleona, da mu izroči očetovo bljo, katero so mu odvzeli ta-at. ko so mi jemali Parižanom ožje. Napoleonu se dete dopade podari niu očetovo sabljo, item pride k Napoleonu mlada vdova umorjenega lloharnea. da se mu zahvali za dar, s katerim je obdaril njenega sina. Nežnost, krasota in ljubeznjivost te ženske je Napoleona v toliko očarala, da ji je ponudil zakon: Josipina. vdova Boharnea. postane Napoleonova žena, ki je s svojo bla-g ost jo gasila Napoleono ognjevitost. iu zato so ji rekli Francozi, da je ona "dobra zvezda Napoleonova", kateri zvezdi pa žal ni bilo dano svetiti do konca Napoleonovega življenja.
Napoleonu se je odprlo novo in prostrano polje delovanja, ko je angleški minister Sit naščuval več evropskih držav, da obiščejo Francoze z vojsko. Avstrija. Ru sija, Napohtanska in Sardinija Kklenejo, da udarijo z združenimi močmi na Francosko. Ta pa zopet »klene postaviti se v bran vsem napadajočim državam. Največji in najmočnejši sovražnik Franeo-j zemlj sko je bila takrat Avstrija; Ru- odtrgal sija je poslala samo nekaj tisoč prepusti vojsko v Egiptu povelj-vojakov na vojno, ker se radi ve-jgtvn svojih hrabrih generalov, gre
srečno
Zi
zoni bogato Belgijo iu tako je Napoleon dovršil svoje vojno deloj na Avstrijskem in rešil Francosko velike nevarnosti. Zato ga je francoska vlada odlično sprejela v Parizu iu ga proslavila kot rešitelja domovine.
Največji neprijatelji Francozi.ni so bili Angleži. Vzeli so jim vse zemlje, katere so imeli zunaj Evrope. Znano je bilo. -da je imela Angleška nevsahljivi vir svojih dohodkov v vzhodni Indiji in zato sklene Napoleon, da v ti daljni zemlji napade Angleško. Po dovoljenju francoske vlade izbere Napoleon 40,000 mož, vkrca jih in postavi na suho na afriški o-bali pri mestu Aleksandriji, katero je dal zidati silni Aleksander, cesar macedonski. Napoleon je osvojil to mesto in se napotil proti Kairi. glavnemu mestu E-gipla. Ko prispe vojska do piramid. se začudi neizmernim zgradbam, katere so se zgradile pred tisoč in tisoč leti. Napoleon opazi, komu se čudi vojska, zato jo ustavi in reče: "Francozi, danes se udarimo s sovražnikom. Ne pozabite, da bodo te neizmerne zgradbe priče vaših del!" Francozi napadejo Mameluke, to je egipčansko vojsko, pobijejo jo iu kmalu zmagoslavno zasedejo Kairo. Toda pri vsem tem vojnem u spehu Napoleon tii mogel doseči svojih namenov. Angleži pod svojim hrabrim generalom Nelso-nom uničijo pri Abukiru frauco-eko brodovje in nagovore sultana, da napove Francozom vojno. V Francoski sami pa so vladali ne prestani nemiri, vlada ni imela v narodu spoštovanja in radi tega je bila zelo slaba. Avstrija in Rusija pobijefa v nekoliko bojih
VII. cerkvene zadeve, zajnive, da j se odpro cerkve, vpelje zopet bo/jo službo in odredi, da zahaja* deea v šolo: skrbi za nabavo v o- j dotokov, potov, povzdigo tovarn-in raznih koristnih zavodov. Vpelje nov red v državnem vladanju! iu izdela načrt za nov francoski meščanski zakonik. V vsem tem je pokazal Napoleon toliko bistroumnost, da se more reči, da je bil on največji vojvoda in naj-spretnejši državnik svojega časa. Francoski narod izvoli Napoleona za konzula za vse žive dni I. 1802. In po dveh letih izvoli Francoska svojega ljubljenca /ai cesarja. Napoleon je tako v nekoliko letih dospel c hI pri prostega poročnika neprenehoma napredovaje do najvišje slave in sin siromašnega odvetnika je postal v svojem -Jo. letu vladar velikega in slavnega francoskega naroda.
(Konec prihodnjič).
Švedska podpira delovanje Fordove mirovne načrte.
Štokholm, Švedska. 9. marca. — Fordov stalni mirovni tribunal, ki zboruje tukaj, bo dobil na Švedskem vso podporo, ki mu jo morejo dati. Ta podpora seveda ne bo uradna, vendar pa bo brezdvoinno prišla tako iz gotovih uradnih, kakor tudi neuradnih virov, ki se zanimajo za Henry Fordove mirovne načrte. Švedi, ki so prepričani, da bi bila Nemčija pripravljena skleniti časten mir, žele Fordu mnogo uspeha, dasi so mnogi u-gledni Švedi prepričani, da se kaj takega ne bo posrečilo doseči.- — Simpatije Švedov so na Fordovi straui, toda ker ne upajo na u-speh, ne marajo dajati direktne u-radne podpore.
Vesti iz Rusije.
"Gazeta Poljska" poroča o ve likih goljufijah in potvorbah v ruskem vojnem ministrstvu, na katerih so udeležene skoro samo vojaške osebe. Polkovnika Šebel kov in Tantarov sta bila v SlLsel-bergu po vojnem sodu ustreljena, mnogo drugih častnikov je bilo obsojenih na dosmrtno prisilno delo v Sibiriji. Ti častniki so bili ustanovili v bližini Arhangelsk« in Vladivostoka več tovarn, ki so predelavale povsod po Rusiji pokradene topove, puške in munioi jo. Tudi avstrijski topovi iz Lvo-va in Črnovic, bojne trofeje Rusov, so končno priromali tja. kjer so jih predelali v najboljše modele. Japonske in ameriške topove so spotoma polovili in "predelali". Baje so tako ogoljufali pet milijonov rubljev. Zavidni u-radniki so posegli vmes in ovadili celo stvar.
Nemški parniki v Braziliji.
Rio Janeiro, Brazilija. 9. marca. Journal dc Commercio" omenja
Žalujoči ostali: Mary Žavbi, soproga. Mary in Thomas,
nedorasla otroeiea. Thomas, AV. Va., Box 592. (3x 8-11-15—3)
K J-j je moj mož GREGOR KOS? Po poklicu je krojač, majhne postave, precej velikih brk in širokih pleč. Doma je blizo Tolmina na Primorskem. Oči ima sive ter govori slovenski, nemški in za silo tudi angleški jezik, je tih človek. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi blagovoli naznaniti, za kar mu bom hvaležna, ali naj se pa sam javi. ker poročati mu imam več zelo važnih stvari. On ve, kaj izgubi, ako se ne oglasi. Mrs. Apolonia Kos. 859 Washington St., Akron. Ohio.
(11-1-4—
PRIPOROČAM
SVOJ DOBRO UREJENI
SALOON.
Na razpolago imam snažna prenočišča po nizkih cenah.
Delo se je tukaj začelo odpirati
JOHN RUPAR, 164 lieed St., Milwaukee, Wis. (20—2 8x 2x v t)
Rada bi izvedela za svojega nečaka JOSIPA MARKOVlO ter njegovega očeta A. MARKO-VIC. Doma sta iz Podsten, fara Plešče na Hrvatskem. Nahajata se nekje v Alabami. Pred kratkim mi je pisal nečak, pa ni dal dober naslov. Oe kdo izmed rojakov ve zanj. naj mi javi, ali naj s*.- sam oglasi. — Mai-v Janež, E. Dih St.. New York. N. Y.
"Dr. Richterjev
PAIN-EXPELLER
za RToutičH bolečine, wwelut in gibčno it itlcp«T in w-
iic.
Pristni prihaja v zavoju, naslikan tukaj. Odklonite vse zavoje, ki niso zapečateni z Anchor > varstveno znamko. — -:! 25 in 50 centov v lekarnah ali ns ravnost od
F. AD. RICHTER &C0.
74-80 Wtskiag t«a St.
N«w Tarkt N- T.
Iščem svojega prijatelja FRANKA GREBFL. Doma je iz vasi Pristava na Notranjskem. Pred 8. meseci sva bila skupaj v Coi-linwood O. Prosim, če kdo ve za njegov naslov, da ga mi javi, ali naj se pa sam oglasi svojemu prijatelju. — Frank Mez-j gee. 66:1 East 160th St.. Collin j -wood Sta.. Cleveland. Ohio. 11-14—3)
Želim izvedeti za naslov svojega strica PETRA ZIHERIj. Doma je iz Slepčika pri Mokronogu na Dolenjskem. V Ameriki biva že približno 3 leta. Cula sem, da je nekje v TVisconsinu. Kdor izmed rojakov ve za njegov naslov, naj ga mi naznani, ali naj se sam javi, ker poročati mu imam važnosti iz starega kraja. Mary Šetina, 702 Holmes Ave.. Indianapolis, Ind. (9-11—3)
IfcCE SE
delavce za delati v nenjarai. Do bra plača in stalno delo.
G. Moench Sons Compaaj, (12-2 v d)	Gowanda, N. Y
Iščem SILVESTRA TURK, po-domače Petrov iz vasi Gabrije na Primorskem. Pred enim letom je bil v James City, Pa. Prosim ga, da se mi javi, ali pa če koji rojak ve za njegov naslov, da ga mi naznani. — Joseph Kobal, 54:34 Harrison St.,
OPOMIN.
Rojake, ki mi kaj dolgujejo, o-pominjam, da se mi v kratkem javijo, ker inače jih bom primo-ran poiskati s polnim imenoin.
Anton Knafilc, Box 102.	Josephine, Pa.
EDINI SLOVENSKI SALOON v Duluth, Minn.
Rojakom Slovencem naznanjam, da se nahaja moj SALOON pol bloka od Union postaje na desni strani W. Michigan St. štev. 413
Za obilen posest se priporočam.
JOS. SCIIARABON.
Rojaki!
Pri meni dobite vedno v zalogi Columbia gromofone, z in brez roga. Cene od $15.00 do $500.00. Slovenske, hrvatske in vse druge slovanske plošče. Pišite po cenik, pošljem ga brezplačno.
IVAN PAJK, Columbia Gromophone Dept.
Pittsburgh. Pa.	(9-11—3) 456 Chestnut St., Conemaugh, Pa
Važno za priseljence!
Državni delavski department Združenih držav je odprl svoj urad na 240 E. 79. St., med 2. in 3. Ave. v New Yorku. Urad je odprt vsak dan od osmih dopoldne do osmih zvečer, ob nedeljah in praznikih pa od desete ure dopoldne pa do opoldne.	( Namen tega urada je, nuditi: naseljencem nasvet, pouk iu po-; moč. in sicer vse brezplačno.
Ta urad je obenem tudi posre- 6tih tednih kramni fronti in d.jUri ia^je "kakor tudi ' , , . , ,	: možkiin krasni brki in brada >n nebodo odpadali io
za
razumno iu v zvezi departmentom Združenih držav.
POZOR ROJAKI!
Najuspcšnije mazilo za -/enake lat«, kakor tudi za možke brke in brado. Od tf^-a mazila zrastejo v
kakor tv
dovalnica za delo in deluje spo- i o« i v* li. Kcnrmatižem. ko^tibol ali trrani« v r<.kah.
j ■ i . ) no&ait in v križu, v o^mih dneh popolnoma ozdra-
■j | i • i i
Z UelaVSKim j vim. rane. opeklint. bule. ture. kraste in crriote, i potne noge. k;irie oče^. ozebline v par dneh popolnoma odstranim. Kcdor Li moje zdravila brez
Za storjene usluge ni treba pia. iue^ha-rabi!rau^im--a>" ^ ^
če vati nikakih pristojbin. Pišite ali pa pridite osebno! (lx v t)
| cenik, knjižico in žepni Koledar in pošljite 4 cente i T markah za poštni n«>.
JACOB WAHČIČ, 1092 E. 64. St.. Cleveland. O.
POZOR,
Slovenci v La Salle, 111., in okolici l
Kadar potrebujete kočije za po-kot jej grebe. a!i krste, voznika za prevažanje pohištva, ali potrebujete premoga, pokličite telefon štev.' 418 W in jaz vam takoj postre-j žem. Se vam vljudno priporočam
JOHN ŠETINA. 1142 —5th St., La Salle, 111. (9-24—3)
Velika zaloga vina in žganja.
MARIJA GRilLL
Prodajft'belo vino po................ 70c. gallon
črno vino po ............... 50c. ,,
Drožnik 4 gnllone zb .................... $11.00
! Brinjevec 12 steklenic za.............. ?12.00
,, 4 gallone (sodček) »a.......... $16.0f-
Za obiino^naročbvj b« priporoči
Marija Grill,
5308 St. Clair Ave., N. K., flpvrlaad, Ohio

■loreiiAlco - Amerik&nsfcl
KOLEDAR
ZA LITO 191«
Cena mu je
❖
f
T
T
i* v
t «5»

Slaba prebava.
Ji francosko vojsko in odvzameta|dejstvo da Nemčija še vedno dol-:o-| zemlje, katere je preje Napoleon g^ 120.000.000 frankov za kavo.
Dobi se pri:
SLOVENIC PUBLISHING
COMPANY, 82 Corfclandt St., New^ York IT xalogi g* imajo tud nekateri naši zastopniki:
Frank Sakser podružnici 6104 St. Clair Aven Clert land, Ohio.
Charles Karlinger, 8942 St Clair Ave. Cleveland, 0
Fr. Leakovic, Box 44, Franklin, Kans.
Ivan Pajk, 466 Chestnvt St, Conemaugh, Pa.
L. Balant, 112 Sterlinf Ave., Barberton, Ohio.
M. Ogrin, 12 - 10th 8tt IK Chicago, Sla
H. Svetlin, 1016 St Claii Ave., Sheboygan, Wis.
Alois Budman, 737 Hoi mes Ave., Indianapolis, Ind M. Klarich, 632 S. Okie St, Pittsburgh, Pa.
M. Peruiek, Ely, Minn. Is več drugih naših zastopni kov po drugih naselbinah.
Fr. Cherne, 9534 Swing Ave., So. Chicago, HL
Bok Firm, Frontenac Kansas.
i j
f
od Avftrije. Napoleon
ki je bila 5e pred vojno izvožena v Nemčijo.
. ... ..	-	, Časopis pravi, da je treba ukre-
nke oddaljenosti svojih zemlja od na morje, srečno prijadra na niti vse potrebne korake, da se V fancosko ni mogla udeležiti z Francosko v oktobi-u leta 1799. in prepreči morebiten pobeg nemških v Mesni silami. Francoska je pred- pohiti takoj v Pariz. Francoski parnikov, ki se nahajajo interni-vb«9^ glodala, da premaga Av- narod je radi izurjenosti in hra- ram ▼ brazilijanskih pristaniščih, stri jo, ker jo dobro vedela, da bo- broati Napoleona pričakoval no- List poroda, naj se takoj začno pode z Avstrijo potegnite Wo*a, vih zmag nad neprijatelji, ki so' grajanja « NemBjo glede najetja' SM AUs,
Jakob Petrii, Chisholm Mihi
Frank Gabrenja, John stown, Penna. Louis yesel, Qilbert, ^
Hlww
Mat Kainp, La Salle, HI
Kaj povzroča izgubo teka? Večkrat se pripeti, da ua-enlcrat izgubimo tek in da se nam celo hrana upira. Zdi se, kakor da bi narava hotela zmanjšati množino hrane, ki zanjo ne more skrbeti. Oslabljeni prebavi j alni organi ne ^ morejo opraviti vsega navadnega dela ter se branijo spre-jemati več. To pa kaže, da rabijo okrepčila, da bodo po-^ stali dovolj krepki za svoje delo brez utrujenosti. Želhno vam priporočiti	^ .. _ ^
| TRIINHR-JEVO
ameriško IMi grenko vino
To sredstvo bo najprej očistilo notranjost, potem pa jo bo okrepilo in uredilo. Pomanjkanje teka in upiranje hrane bo potem polagoma izginilo in zopet boste imeli
ZDRAV TEK, TELESNO MOC IN DUŠEVNO CILOST.
Kakor hitro vam manjka ena teh življenskih potrebnosti, bi se morali poslužiti Triner-jeve amerikanskega Eliksir grenkega vina in uspeh vas bo prijetno presenetil. Rabita to sredstvo tudi v slučaju	_
NEPRAVILNOSTI PO JEDI, ZAPRTJA,
KISLEGA ALI GRENKEGA KOLCANJA BLTTVANJA, ŽELODČNIH VETROV.
Lahko se zanesete, da vam bo dal Triner-jev ameri-kanski Eliksir grenkega vina zaželjeno olajšanje.
ELIXIR-
BlTTER-V/lKt
rRlS£R0VO
horke VINO
—-i .n	^
^•^•»ed byJOSEPM TRINO* SA^kland Ave.
CHJCACO, itL
V lekarnah.
Cena $1.00.
JOS. TRINER, izdelovalec
1333-1339;:s. Ashland Ave.
Chicago, 111.
Vsaka družina bi morala imeti na razpolago dobro sredstvo proti kaalju. Raj še bi ae poalužili Triner-jevega sredstva proti kailju "Triner's Cough Sedative", ki ne vsebuje ni-kakik strupenih snovi, kakor morfina ali kloroforma. Rabite, kadar kasljate, ste hripavi, sli pa, že vss boli vrat, itd. Cena 25 ali 50 centov, po pošti 35 ali 60 centov.
tmimt
GLAS NARODA, 11. MARCA. lUjg.
EMILE OABORIAU:
GOSPOD LECOQ
^Nadaljevanje).
J
L Ne btjte »e. ne bo»ta me spoznala. — Ce me spoznata, me bo-
skušala napasti. — Pa kaj zato. — Detektiv mora biti na vse pripravljen. — Poglejte Gevrola. — On se nikdar ne umakne, pa naj-•*ibodo nasprotniki še vlaki premoči. — Bodite tukaj, če bo kaj hudega, vas bom že poklical.
Trenutek pozneje je že sedel Leeoq pri sosednji mizi. — Naročil je bil polič vina in večerjo.
Maj in Tovariš sta se pogovarjala kakor tujea, ki sta sc le slučajno sesia.
—	Prokleta komedianta! — je vzkliknil Leeoq. — Gotovo bi jima sedel na lim, če bi in* bil prepričan, da sta nekaj drugega kot ono. za kur se izdajata.
tilavno besedo je imel Tovariš. — Pripovedoval je o francoskih jetnianicah in raznih družili zavodih, v katerih je le malo poštenih ljudi.
Leeoq j» bil kmalo pojedel, izpii svoje vino, naslonil se je na steno in začel dremati. — Nobena beseda ni usla njeprovemu ušesu.
Nato j« prišel Maj na vrsto. — Pripovedoval je isto kot je bil povedal svoj Čas preiskovalnemu sodniku: od ouega večera, ko se je nripetil umor, pa do svojega bega. — Omenil je tudi, da ga uajbrže se vedno policija zasleduje, ker misli, da je zelo ugleden človek. — Nazadnje ju rekel, da bi bi! zelo vesel, če bi imel že vsaj toliko denarja, da bi se laliko podal v Nemčijo.
Tovariš j.' znklel in rekel Maju. da ga ne bo pustil na cedilu. — V" ».-ti ulici je poznal nekega trgovca, o katerem je bil prepričan, da mu bo pomagal.
Maj je vstal in \*zkliknil:
—	Naprej!
Odšla *ta. Let-on /.a njima. Najprej sta vstopila v neko zganjamo. v kateri sta ostala več kakor eno uro. Obiskala sta kakih šest ali s*dem gostileu in sta se slednjič že precej opila. — Okoli ene ure zjutraj -,ta prišla na Place Saint Michel. — Leeoq in Absint sta jima bila vedno za petami.
Ker je bilo povsod zaprto, sta se začela posvetovati in se slednjič odpravila proti Faubourg Saint Gcrmainu. — Alkohol, katerega sta bila malo preveč izpila, je zač-el delovati. Opotekala sta se in zelo na glas govorila.
Leeoq je bil vjei par stavkov. — Pogovarjala sta se o nekem abuju, katerega bo težko nesti. o denarju, katerega bo toliko, da se bosta lahko cel teden postavljala na glavo.
Oče Absint j»- začel kimati z glavo: — Da bi bila to dva ugledna trospoda . — Ne, ne. ne vrjainem.
—	le- brez skrbi bodite in malo počakajte, mu je odvrnil Leeoq. Kmal" bova izvedela, kaj nameravata. — Zdaj sem si svest končne-.:«< uspeha, ker sta skupaj. <*.'e nama prvi pobegne, nama bo drugi ostal. — L. čakaj. Gevrol. jaz ti bom že pokazal, če sem imel prav ali ne?
Pijanca sta začela iti bolj počasi. Slednjič sfa obstala v Rue de 'Jan iine- pred velikim vrtom, katerega je obdajal nizek zid. — To-vsri* je začel Maju opisovati hišo.
No. — je mislil Leeoq, — koliko časa bosta pa še uganjala komedije.
ln komedijo sta uganjala toliko časa. dokler ni ilaj preplezal zida. — Tovarišu je namreč stopil na ramo in skočil v vrt.
Tovariš je ostal sam sredi ceste.
ŠESTINTRIDESETO POGLAVJE.
T.» s. j. tako hitro zgodilo, tla Leeoq ni imel časa priskočiti in prepričiti njegovo namero.
Srce je vztrepetalo v tajni grozi, prepričan je bil. da se je pripetila velika nesreča.
Kakih deset sekund je stal kakor okamtuel. — Zatem je bil v treh skokih pri Tovarišu in ga je zgrabil za vrat. — Hotel be je braniti, tuda Leeoq ga je s tako silo sunil v prsi. da je takoj omahnil po tleh. Par trenutkov kasneje je bil zvezan. Ker je bil nezavesten, ni ial od sebe nobenega glasu. — Maj torej niti slutiti ni mogel, kaj se .je zgodilo.
—	Sa.i pravim, saj pravim — ,ie mrmral oee Absint. — Saj pravim, saj pravim. — Kdo bi si mislil.
Dovolj — ^'a ie prekinil Leeoq. — Dovolj*! — Klepetali boste lahko jutri. — Ostanite tukaj na straži. — Jaz moram iti. — Če se laj vrne. ga primlte! Za noben denar ga ne smete izpustiti.
Vera. toda kaj naj storim s tem tukaj?
< 'e prid«' mimo kaka patrulja, tra ji izročite. — Tedaj je prišla po Rue «ie Grenelle policijska patrulja.
—	To j" sreča v nesreči — je vzkliknil Leeoq. — V par besedah je pojasnil stražnikom, kaj s«- je zgodilo. — Dva sta odnesla Tovariša na policijsko stražnico. Absint je ostal pri zidu. Leeoq sc je pa odpravi! z ostalimi stražniki po Ruc de Grenelle.
—	Čeguva je ta palača.' — j»- vprašal stražnika.
Ali ne v«'*t«\ da stanuj«! tukaj vojvoda Sairmeuse. desetkratni milijonar, bivši prijatelj....
—	Dovolj, dovolj! — je vzkliknil Leeoq.
—	Da — je nadaljeval stražnik — lopov, ki je skočil v vrt, ima prokleto dober nos. Danes kakor vsak pondeljek je sprejemni večer. — Vsa hiša je polna gostov.
Leeoq je vedel, da .Maj ni šel krast, ampak da je skočil preko zidu zato. da bi spravil detektiva na napačuo sled.
Ogromna fasada krasne palače je bila še vedno razsvetljena. — Ko so dospeli stražniki do vrat. se je od|>cljala zadnja kočija. — Poleg- vzhoda jc stal vratar, velik človek v krasni uniformi. — Leeoq je stopil k njemu rekoč:
—	Ali je to palača Sairmeuse T
V ratal* jc motril capina od nog do glave in mu slednjič surovo odvrnil:
—	Svetujem ti prijatelj, da greš svojo pot. — Ce takoj ne gre«, bos moral teči.
Leeoq je bil čisto pozabil, da je preoblečen.
—	A tako! — je vzkliknil. — -laz nisem to. zakar me smatrate! »faz sem Le<«oq. član kriminalne policije. — Tukaj je moja izkazni-«a. če nočete verjeti. Povedati sem vam hotel, da je skočil v vaš vrt nek zločinec.
—	Zločinec ?
Najnevarnejši /loeinec. kar jih je v Parizu. — Ravnokar smo ere tirali njegovega pomapača.
Švicar je prebledel in zajceal:
—	Potemtakem pa moram takoj sklicati vse posle.
Hotel je pozvoniti, toda Leeoq ga je prijel za roko in vprašal:
-- nekaj. — Ali ni morda šel pri Jl-L vratih ven"
—	Ne, ne.
—	Toda----
—	Jaz vem kaj govorim. — Vrata, ki vodijo iz palače v park. so /apruu Poleg tega mi j« vojvoda šc danes zapovedal, da se ne smem premakniti od vhoda.
—	Če je tako — je rekel Leeoq — ga bomo morda dobili —
Obvestite služabnike, zvoniti pa ni treba. — Oimmanj hrošča naprav-Ijamo, temveč uspeha bomo imeli.
Par trenutkov kasneje je bilo že kakih petdeset služabnikov na nogah. — Park je bil v hipu razsvetljen.
—	Če se je Maj skril — je mislil Leeoq sam pri sebi — ga bomo dobili. — Toda zastonj so preiskovali park. V vsak grmiček so pogledali, na vsako drevo so splezali.
—	Morilec se je uajbrže po tisti poti vrnil, po kateri je prišel — je l'ekel vratar.
Leeoq je poklical očeta Absinta. — Ali ste ga videli?
—	Ne, gospod Leeoq — je odvrnil starec. — Dozdaj ga še ni bilo. — Pet nas je na tej strani.
Ko so začeli vdrugič preiskovati, je prišel mednje gladkoobrit in v frak oblečen možak.
—	Gospod Oto — je zašepetai vratar Lecoqu. — Vojvodov ko-mornik.
Prišel je po vojvodovem naročilu vprašat, kaj pomeni ta ropot. Ko mu je Leeoq pojasnil, mu je gospod Oto čestital in se mu v imenu vojvode prav lepo zahvalil. Pristavil je nadalje, da naj preiščejo vso hišo od podstrešja do kleti, češ. da gospa vojvodinja drugače ne bo mogla v mini spati.
Vrt so še enkrat preiskali, toda o morilcu ni bilo nikakega sledu. —
Leeoq je poklical Absinta k sebi in mu rekel -.
—	Zdaj pa preišeimo hišo. — Ko so zaprli vsa hišna vrata, je začel Leeoq preiskovati hišo.
Po dve uri trajajočem napornem iskanju so prišli zopet v pritličje.
Ali so gospodje vse videli? — je vprašal stari lakaj.
(Nadaljevanje prihodnjič).
dobita "glas naroda" skozi »tiri meseca dnevno* Izvzemal nedelj in postavnih praznikov. "glas nahoda" izhaja dnevno na iestih straneh, tako, da dobit« tedensko 36 strani berila, ▼ meseca 166 strani, ali 624 strani v štirih mesecih. "giaft naroda" donasa dnevno poročila s bojišča in rasne slike. Sedaj ga sleherni dan razpošiljamo 1»,000! — Ta itevilka jasno govori, d* je list zelo razširjen. Vse osobje lista je organizirano in spada ▼ strokovne unije.
MODERNO UREJENA
TISKAM GLAS NARODA
VSAKOVRSTNE TISKOVINE IZVRŠUJE PO NIZKIH CENAH,
: : DELO OKUSNO. ; :
IZVRŠUJE PREVODE V DRUGE JEZIKE.
UNIJSKO ORGANIZIRANA
POSEBNOST SO:
DRUŠTVENA PRAVILA, OKROŽNICE — PAMFLETE, CENIKI I. T. D.
VSA NAROČILA POŠLJITE NA:
SL0YENIC PUBLISHING GO.
82 Cortlandt St., New York, N. Y.
Kaj pravijo pisatelji, učenjaki ln (lrtavaLkl o knjigi Berts pl, Botteer.
"Doli z orožjem!"
Ur Nikolajevi« Tolsta) Je pisal: Knjigo sem s velikim ulitkom prebral m v njej nadel veliko koristnega. Ta knjiga sole vpliva na človeka ln obsega nebroj lepih misli....
Friderik pL Bodenstedt: Odkar je umrla madame Stael aS bilo na svetn tako slavne pisateljico kot je Snttnerjeva.
Prof. dr. A. Dodel: 'Doli s orožjem' je pravo ogledalo sedanjo« ra Časa. Ko človek prečita to knjigo, mora nebote pomisliti, da me bližajo človeštvu boljii čast Kratkomalo: selo dobra knjiga.
Dr. Lod. Jakobovski: To knjigo bi človek najrajSo poljubil. V dno srca me je pretreslo, ko son jo prebral.
Štajerski pisatelj Peter Rosegger pi£e: Sedel sem * nekem gozdu pri Grieglach ln sem bral knjigo s naslovom "Doli s orot-Jem!" Prebiral sem jo dva dneva neprenehoma ln sedaj lab ko rečem, da sta ta dva dneva nekaj posebnega v mojem življenja. Ko eem jo prebral, sem zaželel, da bi se prestavilo knjigo v vsa kulturne jezike, da bi jo imela vsaka knjigarna, da bo je tudi v Šolah ne smelo manjkati. Na svetu so družbe, ki razširjajo Sveto Pismo. Ali bi se ne moglo ustanoviti dražbo, ki bi rssHrJalm to knjigo?
Henrik Hart: — To je najbolj očarljiva knjiga, kar sem Jlk kdaj bral....
C. Neumann Hofer: — To je najboljga knjiga, kar ao jih spisali ljudje, ki se borijo za svetovni mir....
Haas Lend (na shodu, katerega je Imel leta 1890 v Berlinu> * Ne bom slavil knjige, samo Imenoval jo bom. Vsakemu jo bom posadil. Ncj bi tudi ta knjiga našla svojo a post olje, k! bi ill žnjo krlžemsvet ln učili vse narode....
Finančni minister Danajewsld je rekel v nekem svojem govora v poslanski zbornici: Saj Je bila pred kratkim v posebni knjigi opisana na pretresljiv način vojna. Knjige nI napisal noben voja-Skl strokovnjak, noben državnik, pač pa priproeta ženska Berta pL Snttnerjeva. Prosim Vas, posvetite par ur temu delu. muh^, da se ne bo nlkdo več navdufieval aa vojno, če bo prebral to fajt^ CKNA M CENTOV.
■aročajte jo psi:
Slovenic Publishing Co.,
62 Cortlandt Street,
NAZNANILO,
Cenjenim naročnikom ▼ Pena «y Ivani jI sporočamo, da jih bo v kratkem obiskal na| potovalni aa-•topoik
Veliki vojni atlas
^ijskojocih se evropskih drža? in pa kolonij sirih posestev vseh yelesO.
11 raznih zemljevidov
^ na 20tih straneh in vsaka stran je 10y2 pri 13y2 palca velika.
Cena samo 25 centov.
Manjši vojni atlas
na 8 straneh, vsaka stran 8 pri 14 palcev.
Cona samo IS c
lir. ZVONKO JAKSIIE, ki je pooblaščen pobirati naročnino in izdajati tozadevna potrdila Upravnistvo "Glas Naroda".
Brezplačen nasvet in pouk priseljencem.
"THE BUREAU OP INDUSTRIES AND IMMIGRATION" za državo New York varuje priseljence ter jim pomaga, če 10 bili osleparjeni, oropani ali ce ao i njimi slabo ravnali.
Brezplačna navodila in pouk v naturalizacijskih zadevah — kako poBtati državljan Združenih držav, kje se oglasiti za državljanske listine.
Sorodniki naj bi čakali aovo-došle priseljence na Ellis Island ali pri Barge Office. Oglasite te ali pišite: STATE DEPARTMENT OF LABOR,
BUREAU OF INDUSTRIES AND IMMIGRATION.
NewyorSki urad: 230, 5th Ave.t Room 2012.
Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob sredah od osme do devete ure zvečer.
Urad v Buffalo: 704, D. S. Morgan Building. Odprto vsak dan od devetih dopoldne do petih popoldne in ob iredah cd sedme do devete ure zvečer.	(lx ▼ t)
Rojaki, naroČite se na "GLAS NARODA", edini slovenski dnevnik v Ameriki.
HARMONIKE
bodisi kakrlnekoli Trste lsdelujeas L* popravljam po najnižjih cenah, a delo trpežno In sanesljlvo. V popravo sanesljlvo vsakdo pošlje, ker sem ie sad 18 let tukaj v tem poslu ln sedaj v svojem lastnem domu. V popravek t samem kranjske kakor vse drujc« harmonike ter raCunam po delo ka-korgno kdo aahteva bros nadaljalb
vpraJanj.	_ _
JOHN WEN ZEL, 1911 lasi «nd 8t, Clevelaa*. Okl*
Vsi zemljevidi bo narejeni v raznih barvah, Sa se vsak lahko spozna. Označena so vsa večja mesta, število prebivalcev, držav in posameznih mest. Ravno tako je povsod tudi označen obseg površine, katero zavzemajo posamezne države.
Pošljite 25c. ali pa 15c. v znamkah in natančen naslov in mi vam takoj odpošljemo zaželjeni atlai. Pri večjem odjemu damo popust.
Slovenic Publishing Company,
82 Cortlandt Street,
New York, N. Y.

EDINI SLOVENSKI JAVNI NOTAR
(Notary Public) v GREATER NEW YORKU
ANTON BURGAR
82 CORTLANDT STREET, NEW YORK, N. Y.
IZDELUJE IN PRESKRBUJE vsakovrstna pooblastila, vojaške prošnje in daje potrebne nasvete v vseh vojaških zadevah. Rojakom, ki žele dobiti ameriški državljanski papir, daje potrebne informacije glede datuma izkrcanja ali imena parnika.
Obrnite se zaupno na njega, kjer boste točno in solidno po-
strežen!
Velika vojna mapa
vojskujočih se evropskih držav.
Velikost Je 21 pri 28 palcih. Cena 15 cento?.
Zadej je natančen popis koliko obsega kaka država, koliko ima vojakov, trdnjav, bojnih ladij i. t. d.
V zalogi imamo tudi
Stensko mapo cele Evrope $1.50.
Veliko stensko mapo, na eni strani Zjedi-njene države in na drugi pa celi svet, cena $1.50.
Zemljevid Primorske, Kranjske in Dalmacije z mejo Avstro-Ogrske s Italijo. Cena je 15
centov
Pri nas je dobiti tudi velike zemljevide posameznih držav, kakor naprimer od Italije, Rusije, Nemčije, Francije, Belgije in Balkanskih držav. Vsi so vezani v platno in vsak stane 50 centov.
Naročila in deDar pošljite na :
Slovenic Publishing Company,
82 CORTLANDT STREET,
NEW YORK, N. Y.
ra
i
Zanesljivo pride sedaj
denar v staro domovino.
Do dobrega sem se prepričal, da dospejo denarne pofiiljstve tudi seda.* zanesljivo t roke naslovnikom; razlika je le ta, da potres bnjejo pofiiljatve v sedanjem Času 20 do 24 dni.
Torej nobenega dvoma sa pofiiljanje denarje? sorodnikom ta ptpff v staro domovino;
100 K velja sedaj $13.50 s poštnino vred.
FRANK SAKSER
82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
6104 St Clair Ave., Cleveland, Ohio.