.Šlajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom naslednje nedelje. Naročnina velja za Avstrijo : za celo leto 3 krone, za pol in četrt lets razmerno; za Ogrsko 4 K 50 vin. za celo [leto; za Nemčijo stane i :elo leto 5 kron, za Tieriko pa 6 kron; a drugo inozemstvo se [ .računi naročnino z ozi-rom na visokost poštnine. Naročnino je pla-1 Jati naprej. Posamezne štev. seprodajajo po 6 v. Uredništvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se Sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za celo stran K 04, za ';, strani K 32, za '/, strani K 16, za '/, strani K 8, za >/„ strani K 4, za Va» strani K 2, za '/«« strani KI. — Pri večkratnem oznanilu se cena primerno zniža. V Ptuju v nedeljo dne 5. marca 1911. I^-H* l^nik« f- Današnja številka ima zopet 2 strani pri-! in šteje torej skupaj 10 strani ter več slik. ! Prvaški polom na vseh krajih. Zdaj šele se je izvedelo, da so pri groznemu polomu ..Glavne posojilnice" v Ljubljani, pri kateremu se gre za več kot dva milijona kron nepokritega dolga — tudi različne slovenske posojilnice na Spodnjem Štajerskem svoje znatne vloge izgubile. Tako so svoje na tisoče in tisoče znašajoče vloge izgubile slovenske posojilnice v Konjicah, Brežicah, Ormožu, Ptuju, Zgornji Radgoni, Voj-niku, Vranskem itd. Le posojilnica na Vranskem je vrgla čez 100.000 kron ljubljanskim prvakom v žrelo in je ta denar bržkone taguWjen. Prav hudo pa trpi »zadružna zveza" v Celju, ki bode vsled poloma v Ljubljani bržkone 300.000 kron izgubila. Nadalje je cela vrsta slovenskih posojilnic na Koroškem hudo prizadetih. Na ta način mora priti tudi v slov. krajih Štajerske in Koroške do žalostnih polomov. Oblast, kje si? Pomagaj vbogim vložnikom posojilnic, da ne pridejo ob svoj denar! Sredi v polomu. Slovensko posojilništvo stoji sredi v velikanskem poloma. Ta polom nadkriljnje visoko svjječasne konkorze brezvčma smrt« kuge. Danes prinašamo zopet tozadevno sliko. Reka Hulan pri od kuge popolnoma uničenem mestu Pudsjadan je zmrznjena. Na led pa se je zmetalo brez reda mrliče na kugi umrlih ljudi. Divji psi in vrane raz-mesarijo mrliče. To nam kaže slika. nost si pripraviti dovolj in dobre krme, ter! je prav po bratsko podučil, kako si naj it—-------- malovredne travnike zboljšamo oziroma prstalo! jostilni :em! nnogihl s ka-sžkočil,! Dvedafi rejcem! i celo! ■ni, ki I tega lev (». da se 'i radi: volj inj mo, da enci o i pro ■novče-ilicani cm iz arnišk o ten razni mlei io mla )v žni jo m vodne 5 priše s ten :atoliJ prav icnike i pre kou« imiraa senišk , imeS akrajui sekutt > eno-le na klf.pj obrtm . 26 K Teda lo stal r vsled ejšnjih morali i revni 5 dolgo vsi m inistrn ali s« ] klf.? 70.000 ;ča m ba, da 4. nje starost in pasmo. Prijave lahko pošljejo vsaki posamezno, ali pa jih lahko pošljejo kmetijska društva, zadroge ali zveze za več skupaj naenkrat. Prijave se zberejo in po možnosti hitro priobčijo, navadno T posebnih listah, ki se pošljejo deželnim, okrajnim in krajevnim kmetijskim društvom in zadrugam ter vsem c. k. okrajnim glavarstvom, kjer se razpoložijn na vpogled. Pri okrajnih glavarstvih dobe te liste pred vsem živinozdravski organi. Po možnosti se bodo priobčile tudi v listih, namenjenih kmetijstvu in razširjenih med kmetovalci. Na zahtevo se bodo te liste poslale tudi posameznim zanimancem, Kmetovalci so prošeni, naj svoje prijave in želje nemudoma naznanijo. Glede nasvetov ali posredovanja se naj v teh stvareh kupci in prodajalci obrnejo naravnost na Centralo za vnovčevanje živine (Viehverwertungs-Zentrale) na Dunaju VIII., Lamm-4, Bulgarski kralj. Danes prinašamo sliko bulgarskega kralja Ferd -oanda, ki je 26. februarja svoj 50 letni rojstni dan praznoval. Rojen je bil bulgarski kralj 1. 1861 vSachsen- Koburgu. Kmalu je stopil kot huzar v avstrijsko armado, potem pa prestopil v ogrsko. Potem ga je izvolila bul-garsta >sob za kneza, lani pa se je sam za kralja zvišal. Oženjen je že drugič. Novice. Zaprli so v Ljubljani načelnika ..glavne posojilnice" dr. H u d n i k a, nadalje ..revizorja" slovenskih posojilnic J o š t a, glavnega dolžnika Meglica in nekaj uradnikov. Preiskava se zdaj strogo nadaljuje. Gre se pri polomu posojilnic za milijone ljudskega denarja I Šeen polom? Poroča se iz Rudolfo-vega, da jo je prvaški vodja, lastnik fabrik za nsnjo in opeko Anton Hočevar v Ameriko popihal. Zapustil pa je 200.000 kron dolga! Hočevar je bil eden najzagriženejših prvakov. Šele pred par leti podedoval je od očeta 300.000 K in tudi oženil se je bogato. Zdaj pa je vse šlo... Lepa bakaža I Prijatelj lista nam piše: Kdor je bral zadnji celjski „Narodni list", mora mu pretresti naroden in patriotičen čut. Srbski kralj Peter peljal se je namreč v Rim črez naše dežele ter črez Ljubljano. Kranjski narodnjaki kod »avstrijski patrioti" so imeli priprave, da bi bili njihovega blaženega Petra veličastno sprejeli ter pred njim na kolena padli. Ali državna oblast je ukrenila, da se je ob času ljubljanski kolodvor z vojaki zastražil ter se je ovacije' našim prvakom preprečilo. Celjski „Narodni list" pa to postopanje oblastij kritikuje ter izjavlja, da so .1.1-.i: i--i_ j. u: u:i i—i; d.i__„i:x»l *; vijo"-klice. — Vsakemu treznemu Avstrijca mora žolč ski peti nad to predrznostjo 1 To so „voditelji" avstrijskih Slovencev, „vrli" možakarji ! V vsaki državi čaka možaka pravična in zaslužena kazen na vešalih ; v ti blaženi Srbiji se nesramni morilci prejšnega lastnega kralja črez svetnike v nebesih častijo. In tej srbski državi nameravajo naši slovenski prvaki vbogo zaslepljeno slovensko ljudstvo priklopiti! Pa ne samo na Kranjskem, temveč tudi na spodnjem Štajerskem lazijo v velikem številu tisti srbski prijatelji, ter ubijajo pri ubogemu zaslepljenem ljudstvu patriotičen čut in ljubezen do preljube mile domovine Avstrije. Posrečilo se jim ne bo, — kajti na eni strani zasleduje vendar enkrat državna oblast krtovo delovanje te predrzne druhali, na drogi strani ostanemo pa še vendar mi štajerski Slovenci Avstrijci, in nikdar Srbi ali Rusofili! „Lepa bakaža!" — — Objavili smo te pripro8te besede vrlega kmetovalca, da bodejo naši prvaški nasprotniki vedeli, kako sodi ljudstvo o njih! Proč z veleizdajalekimi hujskači! (Op. uredništva.) Iz Spodnje-Stajerskega. g V. Samite f. | Iz sv. L e n a r t a si. g. prihaja tažna vest, da je vrli veleposestnik in gostilničar V. Sarnitz svojo blago dušo izdihnil. V najlepši starosti 49 let je umrl. In lahko se reče, da ves okraj za tem vzornim sinom štajerske domovine žaluje. . . Pokojnik je bil eden najpridnejših in najvest-nejših gospodarjev, pravi vzor poštenega posestnika. Kot gospodar kakor kot oče in soprog jo stal neomadeževan kot trdni značaj. Ali tudi javnosti je svoje moči žrtvoval. Bil je dolgoletni član občinskega zastopa, okrajnega zastopa, požarne brambe, raznih zadrug itd. Po svojemu mišljenju bil je vneti zagovornik napredue stvari in zvesti pristaš naše stranke. Velika je izguba, ki nam jo je smrt tega vrlega moža prizadela. Ali spomin na nepozabljivega pokojnika ne izgine in njegov grob je svetišče za vse, ki so ga poznali in spoštovali in ljubili. Bodi mu lahka zelena gruda domače žemljice, počiva naj v miru in naša ljubezen naj obsenči njegov rani grob! * * * Slovenska posojilnica v Ptuju čati tudi že posledice splošnega poloma. Ta denarni zavod je imel sploh vedno prav čudni način gospodarstva. Prav velike svote izdajal je tekom let v politične namene. Njegovi voditelji pa so bili vedno jako neprevidni. Saj je znano, da je ptujska slovenska posojilnica pred par leti velikansko svoto čez stotisoč kron izgubila. Ali gospodje si ta slučaj niso zapomnili in so bili i zanaprej lahkomiselni. Tako so tudi udeleženi pri sedanjemu groznemu polomu „Glavne posojilnice" v Ljubljani. Javnosti sicer še ni natanko znano, koliko bode ptujska sloven-skaposojilnicapri temu polomu izgubila. Ali na vsak način se gre za precejšne svote, katere bodejo bržkone zopet vložniki plačali. Da se posojilnici v Ptaju slabo godi, dokazuje že dejstvo, da odpove- duje že posojila. Z drugimi besedami povedano ; ptujska posolil niča potrebuje denarja. Upamo, da bodejo mero-dajni gospodje vse potrebno storili, da ne bi vbogi vložniki svoj krvavo prihranjeni denar izgubili. . . Poslanec Marckhl, eden najdejavnejših zastopnikov spodnje Štajerske, imel je pri delega-cijskem obedu v Budimpešti čast, govoriti s cesarjem. Cesar je vprašal poslanca: Vi ste tudi novi v delegaciji? — Marckhl: Da, Veličanstvo ! — Cesar: Čudno, da je toliko novih gospodov. Ali ste tudi v štajerskem deželnem zboru? — Marckhl: Ne; v sedanjih razmerah skoraj pravim: hvala Bogu da ne! — Cesar (s smehljajem): Pa je le obžalovati : v deželnem zboru ostaue vse (zaradi obstrukcije!) ležati! — Marckhl: Strasti so zdaj hudo druga na drugo počile. Ali vendar bi izrazil upanje, da bode v doglednem časn mogoče, z delom zopet pričeti. Saj vendar razmere v tej stagnaciji trpijo! — Cesar: Imeli ste (na spodnjem Štajerskem) slabo leto ? — M a rek hI: Do 1908 ni bilo ugodnega vinskega leta. — Cesar: Imeli ste tudi mnogo toče, ki je zlasti posamezne pokrajine prizadela. Ali se pečate z vremenskim streljanjem; menda ne pomaga dosti? — Marckhl: Vremensko streljanje inauguriral je slovenjebistriški župan g. Stiger. ---------Iz tega pogovora vidimo, da se cesar za naše razmere zanima. Vidimo pa tudi, da je sam cesar nasprotnik slovenske obstrukcije v deželnem zboru ! V SV. Lovrencu Si. g. so postali prvaški zagriženci malo. preveč predrzni. Iz usmiljenja smo doslej molčali, kčr smatramo glavnega vodjo nadučitelja Farkarja za precej „nervoznega". Ali ker se ljubljanska „Sloga" s svojim strupenim jezičkom v domačine zaganja in to že v obeh zadnjih številkah, ker torej v tem sicer brezpomembnem lističu čečkarijo ljudje, ki imajo toliko masla na glavi, da bi sploh ne smeli na solnce hoditi, hočemo vkljub vsej naši potrpežljivosti malo odgovoriti. V sv. Lovrencu .al... g. so pred par leti šolo s VI. razredom razširili. Potem so napravili stanovanja za šest učiteljev, kar je vse precej tisočakov stalo. Občine so bile v tem oziru hudo prizadete. Znano je pa tudi, kakšno je bilo do zadnjega časa gospodarstvo v krajnem šolskem svetu! Znano je, kako sta Farkaj in Horvat, ta zagrizena prvaška modrijana, nastopala! Ali naj povemo zopet, kako in kaj ? Ali se je že pozabilo, da je delal Horvat s tujim denarjem, kakor svinja z otrobom ? Ali se ne ve več, da si je tisočake tujega denarja „izpo80Jeval" za osebne potrebščine, da se je s svojim rokavom že kazenske sodnije obdregnil ? Le napredni milosti se ima zahvaliti, da se to ni zgodilo! In skriti se morajo ti prvaki, ako imajo le količkaj sramu! Seveda, zdaj nekaj časa sem so bili izvoljeni malo bolj strogi šolski udje in šolski načelnik je postal vrli poštenjak posestnik Rebernak. To pa menda grize in peče Farkaj-Horvatovo gospodo, ker so stari časi površnosti, nemarnosti in zapravljanja tujih denarjev minuli. Nadučitelj Farkaj je preje sam gospodaril, kakor turški paša. Ali Janez se bode moral zdaj navadeti, da imajo kmetje, ki plačujejo, tudi kaj govoriti! Razmere v šoli so postale zdaj naravnost nebovpijoče in ljudstvo je hudo razburjeno. Nas končno ne briga mnogo Srebrna poroka. Dne 28. svečana t. 1. praznovala sta srebrno poroko nadvojvoda Karl btefan in njegova soproga Marija Tereza, katerih sliki danes prinašamo. Nadvojvoda Kari Štefan je v avstrijski mornarici vice-admiral in je bil 5. septembra I860 rojen. Oženil se je 28. svečana 1876 na Dunaju s princesiojo in nadvojvodinjo Marijo Terezo. Temu zakonu je izšlo 6 otrok. XXXXXXXXXXXXXXXXXX Zahtevajte povsod Štajerca". 5OOOO0O0OO0OOO00CXX 2ursilbern«n H«M(II '»M^^gX?* Cu Euhohištv£ ničesar opraviti in ni bila z njo nikali, da v nobeni zvezi ter tudi ni pri celemu pole Na v nobenem ozira prizadeta. Pač pa je prizafooroko. prvaška posojilnica, kakor smo v zadnji šterja Frai poročali. Na ta razloček opozarjamo javnost'tfžko r Zahvalite se hujskačem! V Ciršaki&olnišn se dali nekateri kmetje od prvakov v divje i SI vraštvo proti nemškemu ,,Schnlvereinu" na!£o s° skati. Ta nahujskana druhal je pri otvočdaj je nemške šole tuje goste z najgršimi psovkpokoril napadla. Zato so ti tožbo zaradi žaljenja a Pt vložili. Pred mariborsko sodnijo so bili obsojefiderni stara že zaradi žaljenja predkaznovana posesto&tal tn Alojzija Hammer na 50 K globe, Jožef Hami S' na 20 K globe in Alojzija Hammer mlajša *v- Kr: 2 dni zapora. Nahujskance je zagovarjal prvai klerikalni advokat dr. Leskovar. Zdaj naj | zahvalijo onim, ki širijo gonjo in sovraštvo. naših krajih. Pošta v sv. Barbari v Halozah. S 1. com pričela se je v sv. Barbari raznasati za Grnškovec, Brezovec, Velikagora, Kokij Ankenstein, Dolano, Gradiš, Slatina, Velik mali Okič, Pohorje, sv. Lizbeto, Maje in! i. s. dvakrat na teden. Poštne nabiralnike, postavilo v. Gruškovcu, Brezovcu, Ankensti Gradišu in sv. Lizbeti. Prvaški konkurz. Iz Žalca se poroča, prišel znani prvaški zagriženec E. Kuk< Vohuni. Poročali smo že, da so v Lvovu zaprli neko žensko Weber, ki stoji na sumu, da je za Rusijo proti Avstriji špionirala. Ko so jo zaprli, prijel je neki baron pi. Strube, ki je rekel, da je njen ženin in se je hudo zanjo potegaval. Oblasti pa njegovim trditvam o ženskini nedolžnosti niso hoteli verjeti in so dale še barona Strube pod ključ. Naša slika kaže oba obdolženca. Preiskava bode dognala, kaj je na tej stvari. Ali si se že na „Štaferca" naročil? Ako ne, stori to takoj! Frl. Weber Baron von Strube a ZurLemb-ergerSpionage-Affare. ebni spi konkorz. Njegovi dolgovi so jako visoki in boni hotel Idejo dolžniki mnogo izgubili. Kukec je bil svoj šparka« Mas tudi lastnik znane žalsko-laške pivovarne, ki > k akin 'hira zdaj v rokah neke prvaške akcijske družbe. le jas« JO celi stvari morda še natančneje govorimo. ištena i V Ormožu je umrl notar g. dr. G e r š a k posojil ;po daljši bolezni. Pokojnik je bil naš politični 1911 p; ! nasprotnik. Vkljnb tema želimo iz vsega srca , Nem m:mi počitek! rotujep ! Sleparski prvaški trgovec. Slovenski zagri- ■ist kak ženec Viktor U z e n v Braslovčah uresničil je v kak evoj čas trgovino. Njegovi dolgovi pa so postali e v Bn vedno večji in znašali končno 18.000 K. Narav- tanjevd nost čudežno je, kako je mogel Uzen v krat- :ari" . kem časn in v mali trgovini toliko dolga na- prvask praviti. Ko se je otvoril konkurz, se je opazilo, „glavn la je ta poštenjak neplačano blago proč vozil Inaki o n na ta način sleparij. Imel se bode pred sod- i zavod nijo zagovarjati. 3trinja V Ameriko jo je popihal krčmar Kureš iz , ker s Podvinc pri Ptuju. Zapustil je jako veliko dolga, ih vzro ženo in nepreskrbljene otroke. Kureš je bil eden i togot voditeljev" slovenskih prvakov v ptujski okolici. kredita V septemberskih dnevih 1. 1908 se je posebno kakšo odlikoval v divji gonji proti nemštvu in jo bil rime do vsled tega tudi na daljši zapor obsojen. Prvaška t k sod gonja in narodnjaška politika sta tega moža po- prvašk polnoma pokvarili in za vsako delo nezmožnega Sne" zi naredili. Zdaj bode svojo „srečo" v Ameriki po- sžave ii eknsil. Kureš je pravi dokaz, kako daleč pride Fej! T flovek, ki se uda slovensko-narodnemu politiko- i počen vanja! .žite p V Pivoli so bili g. F. Lebe za župana, gg. ta zava Job. Lobnig in M. Gcatschitsch pa za obč. sve- , poten to?alca izvoljeni. a služb] Umrl je v 82. letu svoje starosti g. Franc > pa m Radi, oče oskrbnika posestev štajerske hranil- nice v Št. Vidu pri Ptuju. Pokojnik bil je splo- Tukaj šnD spoštovan in priljubljen. Lahka mu žemljica! 3110 raj Veliki požar. V Rečici pri Laškem trgu je :a niroi nastal ogenj. Pogorelo je troje poslopij, mnogo •jilnico' pohištva in živine. Gasilci iz Laškega so prepre- nikdai čili, da se ogenj ne razširi. polomi Napad. V Lendorfu pri Hočah so imeli rizadeta peroko. Ko je šel fant Johan Katz domu, sta številki ga Franc Marčič in Franc Miki napadla ter lost! težko ranila. Storilca sta v luknji, Katz pa v x k u sol bolnišnici. ivje so Sleparil je kočar Lipotnik iz okolice Štor. nahnj Ko so ga naznanili, pobegnil je na Nemško. Ali itvoritvi zdaj je prišel zopet nazaj in se bode v zaporu sovkami pokoril. a časti Poneveril je delavec Anton Lediger krčmarju bsojeni: Viderniku pri Konjicah 10 K. Potem, ko je pocestnici stal trezen, se je sam sodniji naznanil. Svojo lastno hišo zažgal je Johan Puršičv sv. Krištofu. Hotel je s tem na sleparski način de zavarovalnine priti. Ali zaprli so ga. V plamenih. V Andrencih v slov. gor. je gorelo pri zakonskih Divjak. Mož in žena sta pri temu take opekline dobila, da so ju morali v bolnišnico spraviti. Žena je že umrla. Uboj. V pretepu je v Belivodi Aloiz Strigl Marka Jezaka z nožem tako težko sunil, da mu je prizadel smrtno rano. Pobegnil je v Celnici komi Milijan Stanko, ko je svojemu gospodarja 106 K poneveril. Povožen bil je v Vidma 9 letni Jakob Za-tošek. Voz mu je nogo popolnoma zmučkal. Alkohol. V Trbovljah je spil delavec Jože Skomina toliko žganja, da ga je srčna kap zadela. Skomina je užival sploh samo kruh in žganje, da bi za svojo družino več prihranil. V pijanosti padel je v Ptuju kučijaž Horvat iz Versteje iz voza in bil hudo ranjen. Konji so divjali naprej. Iz ljubosumnosti napadla je v ..Narodnem domu" v Konjicah neka deklica svojega ljubčeka Bobika in ga z nožem težko ranila. Obesil se je v sv. Urbanu pri Ptuju posestnik Matija Marinič. Splošno se govori, daje njegova družina tako slabo z njim ravnala, da je v obupu šel sam v smrt. S krampom udaril je v Trbovljah rudar Jože Maksim tovariša Stojo. Zadnji je smrtnonevarno ranjen. Svojo mati Ubil je baje Florijan Benko v Celju. Potegnili so ubito iz vode. Morilca so orožniki v Zidanem mostu vjeli in sodniji oddali. Benko je vedno od matere denarja zahteval; ker mu ga ni mogla več dati, jo je umoril in v vodo vrgel. — Sodnjiski ogled je dognal, da je žena utonila, ni pa bila ubita. Preiskava bode dognala, je-li je sin njene smrti kriv ali ne. Pazite na deco! V celjski okolici so se igrali Kostomajevi otroci z užigalicami. Otroku se je obleka zažgala in je dobil take opekline, da je dan pozneje izdihnil svojo nedolžno dušo. Delavsko knjižico ukradel je hlapcu Karlu Esch delavec Kosmač v Celnici n. Dr. Kosmač je izvršil že preje več sleparij. Iz Koroškega. Ruden. (Ali ljubi Bog res ne mara nemških užigalic ?) Piše se nam : G. župnijski provizor od sv. Nikolaja, ki je .drugače v cerkvi zelo pobožni možakar, srečal je zadnjič nekega splošno spoštovanega posestnika; takoj ga je vprašal, kakšne užigalice („Zundholzer") da ima. Dobro-voljni mož potegnil je škatljico iz žepa in — oj groza, na veliko jezo provizorja bile bo to užigalice nemškega „Schulvereina". Provizor je užigalice ednostavno proč vzel in mu je obljubil, da mu bode „druge" dal. No, g. provizor, ako boste v kupčiji z užigalicami toliko dobička napravili kakor z Vašimi velikimi božičnimi idejami, potem ne bodete dotičniku niti užigalice povrnili. Škoda je sicer mala in smešna, ali tako postopanje zoper spoštovanega posestnika je vendar predrzno. Ali se v lemenatu take izobrazbe nčijo ? Prevalje. Piše se nam: Dne 12. t. m. se je vršil na fari „farški mladeniški plesni in pre-tepni venček". Policaj črnosuknežev je imel veliko dela, da je prignal vse farške čopaste frajlice na ples. Poprej da se je začelo sukat, je bil v cerkvi Štritofov krščanski nauk, h katerem je povabil posebno znani kaplan vernike. Ljudstvo se je vpraševalo, kaj le bo danes; morebiti bodo nam povedali, kako se moramo obnašati pri plesu proti frajlicam ?! Ura bije dve, kaplan Štritof vstopi na prižnico in začne v prvi vrsti prav po kranjski maniri psovat neko nam znano pobožno žensko. In ko vpije iz cele svoje kranjske duše, začelo se je ljudstvo proti durmi obračat in na glas smejati; vprašalo se je med seboj, kaj to pomeni; ženske so pa takoj začele za ušesami se kraspat: to psovanje samo zaradi tega, ker pobožne ženske ne nosimo čopeja na glavi; kaplan Štritof vidi le čopaste frajlice rad, in le te imajo veljavo. Minul je v cerkvi nauk, povabljeni gosti se podajo na plesni venček. Sukalo se je na vse pretege; prišla je temna noč, drva so se začela podirat, farški ploti so se valili, in čopaste frajlice so zdihovale in škripale ; naenkrat nastane „Eifersucht", padale so klofute, polena so metali, tekla je kri, in farški mladeniči so nosili krvave roge na svojih bučah '. . . Kdo je vsega kriv ? Nesreča. V Trbižu se je udaril sodni ofici-jal Wegnhaider v neprevidnosti s sekiro po obrazu. Očale so se mu razbile in je bil pri temu tako ranjen, da je eno oko izgubil. Osleparjena dekla. V Maria-Worthu na Vrbskem jezeru osleparila je natakarica Neža Cermernik deklo Marijo Zima za več kot 1600 kron. Mladi tat. V Beljaku so zaprli nekega 15 letnega dečka, ki je na Dunaju blizu 600 K poneveril. Pod brzovlak prišel je pri Fiirnitzu v Rožni dolini delavec Anton Rassel. Vlak je nesrečneža popolnoma raztrgal. Pogorel je v Horzendorfu hlev posestnika Hudelisk. Škode je za 4000 K. ^ Drevo pobilo je v Leiflingu Johana Sadnik. Ranjen je smrtno nevarno. Gospodarske. Držimo v hleva red! V dobro urejenem govejem hlevu je paziti natančno na sledeče točke: 1. Krmimo vsak dan natančno ob eni in isti uri. Želodec potrebuje določen čas za prebavljaDJe krme, in ga tako-rekoč nadlegujemo v njegovem opravilu, ako ni vsa krma enkratnega krmljenja še prebavljena, predno sledi novo krmljenje. Ako pa pokladamo pozneje, kakor je živina navajena, potem postane ista nemirna vsled čakanja na krmljenje, začne tuliti in žre potem zelo hlastno, hlasta kakor pravimo, kar pa živali nikakor ni v prid in korist. 2. Krmo pokladajmo živini v majhnih porcijah, da jo živali hitro pojedo in nimajo priložnosti in časa, da bi ktmo z dihanjem ugrele in ovohale ter napravile neužitno. Ne polagajmo torej živini vse krme naenkrat v jasli, temveč porcijo za porcijo. Ko je eno porcijo in eno vrsto krme žival pojedla, potem ji dajmo še le drugo porcijo oziroma drugo vrsto krme. Le na ta način dosežemo, da bo živali vsa krma enako dobro teknila, ker ne bo imela priložnosti si izbirati, kar žival vedno dela, ako ji damo vso krmo naenkrat v jasli. Le po tem načinu krmljenja smemo pričakovati najbolje izkoriščanje krme od strani živine. 3. Tam, kjer hočemo večje množine manj okusne raskave krme*) krmiti v zvezi z bolj okusno krmo, se priporoča rezati rezanico. 4. Pridatek soli ne zveča le tek, temveč pospešuje tudi prebavnost krme, ker zviša tok sokov v krvi in s tem tudi zboljša tek. Kadi tega se priporoča pridatek soli posebno tam, kjer se naj vrši bolj hitra izmenjava snovi, kakor pri konjih, pri dobro rejenih delavnih volih, pr: mladi živini in pri plemenskih živalih moškega spola. Ce pa pridamo preveč soli, potem prisilimo živali, da popijejo mnogo več vode, s čemur je v zvezi zguba beljakovin, ki so zelo drage redilne snovi, ki jih dobivajo živali zraven drugih iz krme; radi tega ne smemo dajati soli v preveliki množini posebno ne pitalni živini. Pridatek krmske kostne moke ali pa fosforovokislega klajnega apna je takrat na mestu, ako primanjkuje v krmi za mlado kakor tudi za drugo živino fosforove kisline in apna, kar je neobhodno potrebno za napravo in rast kosti. 5. Potreba vode je pri živalih sicer že po njih naravi urejena, vendar pa je pri pitalni živini vse preprečiti, kar bi vtegnilo povzročiti, da bi mogla piti preveliko množino vode; ni ji dajati preveč vodene krme in preveč soli. Na prebavnost raskave krme vplivajo razne vrste krmskih pri-datkov različno. Tako na pr. zmanjša večja množina pokrmljenega krompirja prebavnost laskave krme, vsled česar nastanejo posebno potem, ako ima raskava že brez drugega malo beljakovin, kakor slama in pleve, precejšnje zgube na beljakovinah. Zato ne smejo znašati suhe snovi v krompirju nikdar več kakor osmi del vseh suhih snovi v raskavi krmi. 6. Da ohranimo živali v dobrem rejenem stanju, jih moramo tudi negovati. Sna-žiti jim je redno vsaki dan kožo, skrbeti je za dobro suho nasteljo in za zdrav hlevski zrak. Za pitanje živali je potreben mir v hlevu, preprečiti je vsako vznemirjenje, ker vsako kretanje in gibanje in telesni napor se vrši na račun beljakovin in tolšče, ki gredo vsled tega v zgubo Prav tako je treba poskrbeti, da ni hlev premrzel, pa tudi ne pretopel (ne črez 20° C), ker v obeh slučajih se pospeši razkrajanje telesne tolšče. Za mlečno živino velja isto, kakor za pitalno živino Vsako naporno delo teh živali je v zvezi z zgubo zelo vrednih telesn'h sestavnih delov in škoduje nastavljanju tolšče in tvorbi mleka, v tem ko moramo pri živalih, ki naj nam ko- I ristijo s svojim delom, zabraniti vsako nastavljanje tolšče na ta način, da jih rabimo kolikor mogoče redno za delo, vsled česar se razvijejo tudi delavne mišice. (Prim. Gosp.) *) Pod raskavo krmo stročjem vred. slamo, GSradec, dne 18. februarja: 44, 75, 49, 29, 3. Trat, dne 25 februarja: 26, 25, 81, 11, 83. Velika napaka je, ako misli mnogo kmetovalcev, da se za-more pri ovsu tudi brez posebnega gnojila lepe dohodke pridobiti. Stično kakor pri zimskem zitju rž, je oves tisto poletno zitje, ki je vedno jako hvaležno za krepko gnojenje z Tomizevo moko, seveda, ako je treba, v zvezi z gnojenjem s kalijem in dušikom. Celo v visokih goreh se pri ovsu krepk« gnojenje še izplača. Notica. Pri zdravljenju raznih ran treba se je najbolj na to ozirati, da se izvrši polno zaceljenje šele tedaj, ako so vsi nezdravi deli iz rane odstranjeni. Kratko rečeno je potrebno, da se rano takoj od začetka pred vsako umazanostjo varuje in dx se rabi sredstva, ki hladijo in odstranijo bolečine, ter se na ta način vnetje prepreči. Staro, dobro, v ta namen posebno primerno domače sredstvo je splošno znano Praško domače mazilo iz apoteke B. Fragner, c. k. dvornega liferanta v Pragi, ki se dobi tudi v tukajšnih lekarnah. Glej inzerat! anA rw i\ »»n \t i1\ 80S Samo za frizerj©! Pošljem Vam po naroČilu Lysoform-to-varen dva zlato okrašena, elegantna porcelanska desinfekcijika aparata popolnoma zastonj. Edino poštnino morate sami plačati. Piši le mi takoj ! A. C. Hubmann, Dunaj XX., Petraschg. 4. I Gotovo govejo juho najboljšega okusa dajo jjeve Pazi naj se natanko na ime MAGGI in varstveno znamko križeva zvezda. Druge kocke niso MAGGIJEVE. 591 Bolečine odstraniti, vnetje in umazanoM r»n preprečili se zamore le z antiseptično v pli vajinim obveznim sredstvom. Že 40 let sera pokazalo se je omehkujoče, vlačilno mazilo, imenovano Prasko domaČe mazilo kot zanesljivo sredstvo za obveze. Varuje rane, pomanjša vnetje in bolečine, vpliva hladilno in pospeši zaceljenje ter zdravljenje. W* Postna razpusiljater vsaki dan ""PI 1 doza 70 h. Pri naprej plačilu 3 K 16 h. se 4 doze, za K 7"— pa 10 doz franko na vse postaje avstro-ogrske monarhije pošlje. Vsi deli embalaže nosijo postavno deponirano varstvene znamko. Glavna zaloga B. FRAGNER, t. in ki apoteka „pri črnemu orlu" Praga, Klelnselte, ogelj Nerudaga89e štev. 203. —~— Zaloge v apotekah Avstro-Ogrskc. ——— Dekle za iztoč (Schankmadchen), ki zna dobro računati, sprejme se za detajlno trgovino z žganjem, takoj. 167 Franz Hutter v Ptuju. fdoči0 umetni mlin na valčke na močni in Btalni vodi, samostojna pekarija, z stanovanjem, nova vila 4 sobami, 2 kuhinji, gospodarsko poslopje, lep sadonosnik, travniško in vrtno zemljiSče okroglo 3 johi, na spodnjem Štajerskem 8 minnt do kolodvora, se takoj proda. Ceni se 17.000 K, pri kupu je 8000 K za plačati, drugo lahko 03tane. Vpraša se pri g. OuslavB Kiaapa v jrajn pri Slov. Gradca. m Častna izjava. Podpisana Marjeta Potočnik v Rošnji izjavim, da ni res, da bi imel g. Johan Potočnik v Loki z neko deklo otroka. Zahvaljujem se mu da je od tožbe odstopil. — Marjeta Potočnik. — V Ptuju, dne 1. marca 1911. 206 Pozor! Špecerijska trgovina nasproti velike kasarne v Ptuju priporoča frišno zanesljivo detelno Seme triletno in sedemletno. Dalje priporoča tudi drago špecerijsko blago kakor najboljšo ogrsko moko (melo) itd., vse po prav nizki ceni. Na obilni 198 obisk vabi J. Osenjak. trgovec. zmožen nemščine in slovenščine in sposoben v vsakem delu vinogradništva, oženjen, najde trajno službo pri grofa Herbersteina oskrbništvu v Vurbergu pri Ptuju. 199 kralj, pi Ta inserat u —, ~~---------— r...~~.....— tovano preizkušeni in po celem LirSOFORM. Ker vpliva hitro in gotovo, ker se zamore brez Žkode od vsakogar rabiti, ker diši prijetno aromatično, ker ne Škoduje koži kakor droga desinfekcijska sredstva, ker je pa tudi Jako ceno, priporočajo to! sredstvo večidel zdravniki ia se rabi radevoljno v vsaki hiši. V originalnih steklenicah (zeleno steklo). Z navodilom za rabo se dobi za 80 vinarjev ena steklenica a IOO gramov v vseh apotekah in drožerijah monarhije. Napravite poiskus I Zapomnite, da »Lysoform« slabi duh in znoj takoj in gotovo odstrani I ^fe A JB IlVrstno desinlekcijsko sredstvo za vsako dnevno rabo za u.ita in zob« je aromti- jVOVO l „PFEFFERMINZ-LYSOFORM" "^Pv steklenicah a. K 160. Konzervira zobe, daje ustam prijetni okus in odstrani hitro ter zanesljivo slabi duh izust. Podučno, od znamenitega zdravnika spisano knjižico o ,,zdravju in desinfekoiji" dobite | po kemiku Hubmann, Dunaj XX. Petraaohgasse 4, znanstvenem referentu Lysoform tovaien, takoj zastonj in franko, ako ponjo pišete. Gospodom zdravnikom vzorce in literaturo vsak čas zastonj in franko ? ruštveniV 60—80 cm visoke 2 vinarja i kos, odda 192' ' » «1 Oc — —ilnih v hko tV hxkwxxjoooooooooooqck *«»»««»*« unxwmww pri gihta celo v zastarelih slučajih ima namaza nje z presenetljivi uspeh. 600 jahval-nih pisem. 6 steklenic franko K 6-—. 10 steklenci franko 10 K. —. Edina raipošilja-tev potom ces svetn. in apotekarja S. Edelmann, Sambor Ringplat« »t. 39. 854 Trgovski učenec poštenih starisev se sprejme takoj pri Frani Kavčič. Stn- deniee pri Poljčanah 209 Drvar in žaga! Proda se in žagini stroj (Ge-werk) ki potrebuje malo vode. Vzamejo se tudi drvarji za napravit več sto klafter drv in ploho t «uko*-ih. p Zellniiz a. d. Drau Josef IgUr. 160 Višjega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida znamenito olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhoto, tečenje iz nS«, šumenje p« nSesib in uagln-bost tudi ako je že zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni 772 Apotheke „Znr Sonne". Jake-niniplatz 24, Uradec. Jnesljšvi konjski 61am, obenem prevažalec kruha, zmožen obeh deželnih jezikov, se takoj sprejme pri Joti. Bohu, umetni mlin in pekarija, Fran-hi'iin. 162 Delavci Že Dlilno ] Oi dobijo posebne cene vini z recanim blagom,! lom in obleko WesUk, > Oziro bor, Draugasse. K "■ anec i V Bencin-motOL Sprejme se pOvStiljon, ako mogoče obeh deželnih jezikov zmožen ; odlikuje se iz-služene kavalerisle ali artilje-riste. Več pove g_. F. Schoateritsch, St Vid pn Ptuju. 2o4 PriilDi pekovski yčBBM s z 6 kron mesečne plače se takoj _sprejme. Več se izve pri Joa. Žmiko v Selnici ob Dravi. Pozor I 60.000 parov čevelj! 4 pari čevelj samo K 7"60. Zaradi ustavljanja plačil raznih večjih fabrik se mi je naročilo, prodati večje število čevelj' globoko pod izdel. ceno. Prodam torej vsakomur 2 para moških in 2 para ženskih šnir-čevelj, usnje, ruj. ali črno, ga-loš. Kapcn-bezac, močno ob-kovana usnjata tla, veleeleg. najnov. fakcija, velikost po št. Vsi 4 pari koštajo le K 7-60. Posije po povzetju C. Grttner, eksport čevelj, Krakov št. a06. Zmenjava dovoljena ali denar nazar. 172 se takoj sprejmeta pri L. i«ch, pekarna v zgornji Polskavi; (dobi 6 K na mesec plačila), katera se hočeta učiti; pridem sam ponje 7. marca predpoldan k g. Bren- čiČu v gostilno. 174 w Grazer Kasse (r. G. m. b. H.), dni. Sack-strasse Nr. 14, verleiht field — auck ia griiiiieren Pusten — raseh, ohne Vermiltler-provision, ohne Lebensversi-cherungszwang und ohneZwang zu Gehaltsvormerkungen bei masiiger Verzinsung gegen Burgschaft oder gegen Gehalts-abzug mit Lebensvcisicherung, oder gegen grundbUcherlicho oder son9tige entsprechende Sicherheit im Personalkredit-zweig zur Rllckzahlung in Wochenraten (von welchen auch mehrere zugleich gezahlt werden kdnnen), so das« das Kapital in 6 oder in 10 odor 15 Jahren ruckgczahlt wird, im .nllgemeinen Zweig« aber in beliebig zu vereinbarender Frist. Si-lmellHt« Erledignag. Anuahlnng der VorschUsse nach Uerstellung der Sicherheit sofort Drucksonenversand. nejo g rskem ■ imejo g stoječ, ftkoraj nov, ki funkcionira dobro, ok 8—10 HP, se proda pri Jos. Bacher, Ce^-185 (U. G o r i t s c h i t z e n). t nič Jj z kuhinjo, kletjo, svinjskim hlevuxkrajih, a vrtom med Rajhenbnrgom in Vidnih in pri komisijski in železni cesti se proda zal kron. Pojasnila deli g, Josef Rariej. posest^ 186 gostilničar v Rajhenburgu. Lepo posestvo KKX&XXKKHKXXKHXXKXKX po ceni in pod lahkimi plačilnim pogoji takoj proda, norejo Manjše posestvo a ča,c ob železniški postaji Pesnici, obstoječe iz o oralov dobre zei^j ^j. dobro ohranjene lesene kočo se ceni primemo takoj proda nudbe pod „ugodna prodaja14 Pesnica poste restante. V 4eželn Lokalni zastopnik | s provizijo in 8 fiksnmom zao| išče se od domače zavarovalnice. Ponudbe pod .,Pensi| f & h i g;l na anončno ekspedicijo JOS. Heub 187 Gradec, Herrengasse 1. rolitvi ilskih 201 Otvoritevigostilne. lajma istke Naznanjam p. n. občinstvu,da sem v svoji :.t,r '-y Slance št 16 (Teharje) pri Celju otvoril gosti ripos Za dobro pijačo in kuhinjo ae bode vedno a belo. Za mnogobrojno udeležbo prosi Kari Sf* s° 12 577999 3964 98 D1/A — 9 — ±±±±±***±*±±±±*±±**± h, i» o-e- to JO te.l Oznanilo i s no v trg* som, pen iak, Mati ssc. )r okrogli Celovec =vom 11 in d mom, za 1200 stnik ii i 11 orator in i opek! ite, Be pro oda. •e zemlje ■ jroda. Po >nte. 191 y in tudi i za d velike' ■ s i o nfr 1 roji hiši, gostilna Ino skr-rl Spe«. o volitvi novih društvenih poslancev. Ker je potekla šestletna doba, za katero so bili leta 1905 izmed vseh druitvenikov ces. kralj. priv. vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu izvoljeni društveni poslanci, tazpisuje društveno vodstvo isedaj novo volitev in določi 30, sušeč 1911 kot zadnji rok za oddajo glasov. Zato naj se javijo oni društveniki, [kateri hočejo glasovati, vodstvu najkas-eje do 16. sušca 1911; pozneje došlih prijav se po 111 društvenih pravil ne more več vpoštevati. V teh prijavah mora biti natančno zaznamovan nasiov volilca, številka zavarovalne knjižice ali zavaro-|valnega lista, okraj, in kraj kjer so zavarovane reči. Na podlagi pravočasnih prijav bo poslalo vodstvo društvenikom, kateri imajo volilno pravico, glasovne listke in izkaznice. Ti društveniki naj glasovne listke povsem izpolnijo, sami podpišejo, zaprejo in naj jih pošljejo naravnost vodstvu. Glasovni listki, kateri niso podpisani ali zaprti, oziroma tisti, kateri doj-dejo vodst»u po 30. sušcu 1911, niso ve-jljavni. Vodstvo objavlja v nasljednjem določila društvenih pravil, ki se tičejo glasovanja in vabi p. n. društvenike vljudno, naj se vdeležijo volitve. § 101. Pravica voliti društvene poslance je, ali; a) samostojna, ali pa b) vkupna § 102. Samostojno volilno pravico imajo oni društveniki, katerih reči so uže najmanj eno leto za znesek 4000 K in sicer v enem volilnem okraju (§ 105) zavarovane. Društveniki imajo za zavarovalno vrednost od 4000 K do 20000 K en glas. za zavarovalno vrednost čez 20.000 K do 40.000 K dva glasa in zavarovalno (»rednost čez 40.000 K tri glasove. § 103. Oni društveniki, ki zaradi svojih premalih zavarovalnih vrednoslij nimajo pravice do samostojne volitve, lehko »kupno volijo tako, da oddajo v enem volilnem okraju za »kupno zavarovalno vrednost 20.000 K en glas. § 104. Ženske, varovanci in pravne osebe imajo enako vol.lno pravico kot diugi društveniki. Oni volijo po svojih pooblaščencih, po postavnih in oziroma po pravilih določenih namestnikih. § 105. Društveniki, ki imajo pravico voliti društvene poslance za kak okraj, se dele v tri volilne okraje. V prvi volilni okraj se štejejo vsi društveniki, ki smejo glasovati in katerih zavarovane reči so na bta- firskem ali pa izven Koroške in Kranjske dežele. Ti volijo 24 društvenih poslancev. V drugi volilni okraj se štejejo vsi društveniki, ki smejo glasovati in katerih zavarovane reči so na Koroškem. Ti volijo 14 društvenih poslancev. V tretji volilni okraj se štejejo vsi družtveniki, ki sme]0 glasovati in katerih zavarovane reči so na Kranjskem. Ti volijo 10 društven h poslancev. § 107. Društveniki, ki so se zavarovali v mnogih volilnih ok-ajih, glasujejo za vsak okraj po prej navedenih določil h in omejenjih. § 108. V zbor voljeni morejo biti le oni društveniki, ki imajo pravico samosobno voliti. § 109. Voljeni ne morejo biti: a) oni društveniki, ki že sodelujejo pri upravi kake druge zavarovalnice proti požaru; b) uradniki društva; c) one osebe ki so v konkurzu, ali pa oni, ki ne morejo voliti v občinski zbor. Če se kak tak vzrok pokaže pri poslancu še le čaia njegovega poslanstva, neha to poslanstvo samo ob sebi. § 110. Vodstvo priredi volitev, jo razpiše in po uradnih lnih listih v obeh deželnih jezikih objavi. Da se volitev laglje vrši, sme upravno svetništvo predlagati za to sposobne osebe; volilcem pa se ni treba po tem predlogu ravnati. § 111. Vodstvo spiše ODim društvenikom, ki imajo pravico samostojno voliti, in ki so najmanj 14 dni pred volitvijo napovedali, da hočejo voliti, po sestavljenih vo-lilskih imenikih volitvene izkaznice, na katerih mora zaznamovan biti volilni okraj in število glasov, ter razpošlje [najmanj 8 dni pred volitvijo te izkaznice in glasovne listke po pošti. Volilci morajo glasovne listke, katere so od vodstva prejeli, povsem izpolniti, s svojo roko podpisati ter jih zavite še pred dnevom volitve naravnost vodstvu priposlati. Glasovni listki, ki niso podpisani ali zaviti, ali pa Id so dospeli, ko je čas, da se oddajo, uže pošel, se pri Setvi glasov ne vštejejo. § 112. Društveniki, ki so se združili, da vkupno glasujejo, morajo to vodstvu naznaniti v dopisu od dotičnih društ-venikov s svojo roko podpisanem ter v istem imenovati tudi vkupnega pooblaščenca, kojemu se voiitvena izkaznica pošlje, da potem on v imenu svojih pooblastnikov glasovni listek izpiše. § 114. Pri volitvah odlučuje relativna večina glasov; če so glasovi naspol, tedaj pa, če je treba, žreb. Ce kdo izmed izvoljenih volitve ne sprejme, velja za izvoljenega oni, ki ima za njim največ glasov. V Gradcu, 5. svečana 1911. Vodstvo ces. kralj, pirv.vzajemne zavarovalnice proti požarni škodi v Gradcu. (Potisk se ne plačuje.) 188 V življenju nikdar več! =: Veliko presenečenje! ' 600 k. za le K 4-—. Ena krasna pozlac. 36 urna prec. ankerura z verižico, gre natanko, se garantira 3 leta, 1 moderna zidana kravata za gospode, 3 najf. žepni robci, 1 prstan za gospode r- imit. dragocenim kamenjem. 1 Spic za cigare z bernsteinom, 1 eleg. brosa, za dame (novost), 1 krasno Kepnn zrcalo za toaleto, 1 denarnica iz usnja, 1 žepni no2, 1 par gumbov za manšete, 3 prsne gumbe, vse double-zlato s patent-zatvorom, 1 nežni album za slike, obsega 36 najlepših slik iveta, 6 jux-predmetov, veliko veselja za mlade in stare, 1 koristni BBriefstellera, 20 predmetov za korespondenco in se 500 k. div. predmetov. V hiši neobhodno potrebni. Vse skupaj z uro, ki je že sama denar vredna, košta samo K 4-—. Naslov: Dunajska hiša blaga P. Windineh, Krakova No. P/VIII. NB. Kar ne dopade, denar nazaj. 200 Prav lepi beli stara in nova forma, potem grahovo, deteljno seme, se dobi pri 177 Adolfu Rechnitzer, Ptuj, poleg železnice. Pri vsaki hiši je treba uži-galic. Kupujte in zahtevajte po vseh trgovinah „Štajer-čeve užigalice"! Glavna zal. firma brata Slawitsch v Ptuja. V življenju nikdar več! M e 8 t o 16 kron samo 6 kron. Vsled cenega nakupa v veliki fabriki ur, prodam mojo kovinsko , ,Gloria"-sre-brno posnemanje re-montoar uro dvojni mantelj, 36 urno izvrstno rem. kolesje, teCe v karaenjih, krasno ohišje, graviranje z konjem, jelenom, levom ali vapnom, dokler Izda zaloga za malenkostno MT ceno =5 6 kron za en kos = Primerna „Gloria" verižica 1 krono 3 leta garancije. — Pošilja po povzetju Eksportna hiša ur Dunaj IV., Margaretenstr. 27/25. 1063 Viničar zastopen in zanesljiv delavec za večji vinograd amerikanske podlage, se takoj sprejme pod ugodnimi pogoji pri Franz Kavčič, Studenice pri Poljčanah. 208 Safer, ki se razume tudi na vinogradniška in kle- tareka dela, se proti primerni plači sprejme. Več pove upravništvo ..Štajerca". na Glavnem trgu (ob kotu Kirchengasse) v Rogatcu se zaradi družinskih razmer takoj iz proste roke pod ugodnimi pogoji proda. Vpraša se pri lastniku g. 206 Johan Brezinšek. Pridni, delavni 210 • • ueijaz se sprejme. Več se izve pri g. Max Straschill v Ptuju. Veliko presenečenje nikdar v življenju več ta prilika 600 kosov samo K 4*20. Ena krasna pozlač. prec. anker-ura z verižico, grč natanko, ne garantira 3 leta, 1 moderna Zidana kravata za gospode, 3 kosi najf. robcev, 1 nežni prstan za gospode zim. prav. kam., 1 nefcna eleg. garnitura damskega kinca, obstoji iz 1 krasn. koljerja iz orient. biser. mod. ženski kinč s patent-zatvorom, 2 eleg. biazleti za dame, 1 par uhanov s patent-haknom, 1 krasno žepno zrcalo, za toaleto, X usn. denarnica, 1 par manš. knofov, 3 grac.ni dubltS zlato s patent-zatvorom, 1 veleeleg. albUro za razgledn., najlepši razgledi sveta, 3 smešni predmeti, veliki smeh za mlade in stare, prakt. seznamek ljubatnib pisem za gospode in dame, 20 predmetov za korespondenco, in Se čez 600 v hiši potrebnih predmetov. Vse skupaj z uro, ki je sama ta denar vredna, košta le K 4*20. Pošlje po povzetju ali naprej plačilu dunajska centralna razpošiljavalna hiša P. Lut, Krakova, št. 360. NB. Ako se dva zavoja naročita, priloži se prima angleško britev. Kar ne dopade, denar nazaj. 202 Pozor pred manjvrednim blagom 1 Tomaževa moka je za vsaki cas in za vse kulture najboljše in najcenejše gnojilo fosforjeve kisline. Čistost, vsebina na skupni fosforjevi kislini ter na oni, ki se r citronovi kislini raztopi ter tudi fino mleoje pod znamko „deteljice" (Kleeblatt) ter t Teč kot 30 letni rabi najbolje priznane Tomaževe moke se jamči od prodajalne pisarne fosfatne moke čeških Tomaž-tovaren Dunaj L, Bauernmarkt 13. 19s Meščanska parna žaga. Na Mvem ImtMm trgu (Undplatz) v somb kklnioe in pusarake bito postarljetia j* seva parna iaga vsakemu v porabe. Vsakemu se les Modi, itd. po »ahtevi takoj m- šega. Vsakdo pa sme tudi sam oblati, vrtati in •pahati i. t. d. OOOOOOOOOGOOOOOOOOOO pri Adolfu Wesiak, Draugasse 4, kupuje se štofe, platno, eajg za postelje itd. znano dobro in poceni. Delavsko perilo in obleke, i«?, močni domači izdelek. - 10 - Mesto 40 K samo 6 K Priložnostni nakup Gamsova brada pod. jelenovi bradi, nova, zelo lepa. 15 cm dolga, dlaka, z lepo staro srebrno cevko in Hubertovim križem, skupaj samo 6 K. Dlaka in obroč pod jamstvom pristna Priložnostni nakup, razpošilja po povzetju izdelovalec gamsovih brad Fenichel, Dunaj |„, Altmiittergasse 3.* 123 Mnogo priznalnih pisem. 127 Proda se malo posestvo, v poljčanski fari, obstoječe iz zidane hiše, pod hišo klet, hlev za goved in svinje, voda pri hiši, njiva, vinograd, sadonosuik, travišče, log, celo posestvo skupaj, redi se skoz celo leto težka krava. Cena je 3.000 kron. Plačilni pogoji lahki. Kdor je namenjen pod lahkim plačilom kopiti, naj ne zamudi priložnosti. Več izve: Občinski urad Modraže (Pod št. 57.) Pošta Studenice pri Poljčanah (za odgovore se prosi znamka). 176 iz dobre hiše se takoj sprejme pri g. Joh. Luttenberger 178 V PtUJU. DODODOOODI O O D O D O a D O D O id as so cHDOnonoaoa a ♦ D O a o D O a O □ o štajersko dobro deželno vino K 52--~ Štajersko namizno in iztočno vino K 54-— Štajersko krepko vino iz gore K 50-— Terrano rdeče krvno vino, velefino K 60 — Silvnnce, beli, fino namizno vino K 00 — Rizling, beli, fino namizno vino K 64-— pri 100 litrih prodaja in razpošilja vinska klet v velikem poslopju sparkase o Otto Kuster, Celje na Štajerskem, o o □ ^DOaOaODODOQ o o oqoo<>oododod trgovina z mešanim blagom in zaloga smodnika FT n priporoma svojo bojjiifo *aloeo 226 špecerijslke^a blaga, nadalje smodnika za lov m razsireibe, cindžnore ter predmete riiuiiicije z« lov kakor patrone, kapseljne, šrot itd . miri-lje glavno svojo zalogo v umetnem gnoju ;a travnike, njive in vinograde i. s. Tomažova moka. kajnit itd., nadalje raffia-bast in bakreni vltrijol itd. o« najnižjih cenah. T PtUJU pripoMJ« tvojo bogato in dobro sortiramo zalogo v si, zlatem ii sieIibi igo pod garancijo v mjizvrstBejii izpeljavi. Vse v mojo stroko spadajoče blago dobi se pri meni po istih cenah, kakor jih razglašajo veliki razpoSiljevalci v svojih ceni-kh; pri meni se dobi vse po lastni izberi in prej šiijeinu »gledanju, obenem pa v boljši izpeljavi in ka.kevo*ti. 4io paF" Po zelo znižanih cenah! -"WI Ivan Berna v Celju, Herrengasse štev. 6 priporoča svojo bogato zalogo obuval za pomladansko letno in zimsko sezijo, vse vrste moSkih, damskih in otrofikih e*vlj*v lastnega in tujega izdelka. Gumi za pete, vrvice, zaponke, vedno f *aj-ifčji izberi. Priporočam tudi Specialistom prave gorske in lovske čevlje. Izdeluje se po meri v lastni delavnici, sprejemajo se tudi popravila. Postrežba točna, eene solidne. Zunanja naroČila proti povzetju. 617 kron plačila 1 za take, ki so plešasti in nimajo brade, fj^ Elegantno rast brade in las zamore se tekom 8 dni z vabi sko 4 r lasnega babama povzročiti. Ta balzam prinese lase in brado vseh p!* leto; zz in redko z lasmi obrašenih oseb v rast. za celo Cara je najboljši izdelek modeme znanosti na tem polju in je [-Amerik kot edini balzam, ki zamore res lase in brade (tudi pri starcih.) pove za dru£ Cara lasni balzam se v>led tega tudi od vseh mlad h in star; računi podov in dam po celem svetu rabi. rom n: Cara pripelje izumrle lasne papile zopet v rast in sicer po rabi nine. Is dnij in dobi se vsled tega v jako kratkem času krepko rast las. I čati na škodljivost se garantira I šlev. s( Akotojni res, plačamo •* ništvo '1 1 Ptuju, vsem osebam, ki so plešaste, brez brade ali redko obrai in ki so Cara balzam brez uspeha štiri tedne dolgo rabi"1 ^ Mi smo edina tvrdka, ki zamore kupcem tako garancijo ponuditi. »^4 Cara-Haus, Kopenhagen. _ Za mi poslani zavoj Cara zahvalim se iskreno. RaMm zdaj Vaše lasno sredstvo tekom 12 dnij iiM z dobrim uspehom; moji lasi ne izpadajo, marveč postajajo debelejši in težji; tudi niso tako malo rasli, ^^a. sem pričel VaS lasni balzam rabiti. Tudi moja brada postane brezdvomno krepkejša kakor preje. Jaz sem že r^^. lasnih sredstev poizkusil, a brez uspeha, in zahvaljujem se Vam torej iz vsega srca za Vaše ktasno lasno irs"9^ '" V bodoče bodem to sredstvo vsem priporočal, ki imajo zanj rabo. Z najboljšo zahvalo ostajam Vaš O. V. M. Kopenhagoo. Cara daje lasem in bradi svitli, valjčkom podobni izgled in padajo lasi potem lahko in mehkoiH pošilja se proti naprej-plačilu ali povzetju po celem svetu, ako se piše na največjo specialno trgovino. En zavoj Cara stane 6 kron, dva zavoja 10 kron. ,ež(?n ) slo 'rtremn i| iivj/wiiiiu||WM !• mwm$ (Pisma treba frankirati s 25 vinarji, poštne karte pa z 10 vinarji). prometnih troškov za uro in HP z mojimi pat. 1 do 2 vinarja motorji za surovo olje z visokim pritiskom (Rohal-Ilochdruck-Motoren od 16 111' naprej. 4 (In f» vin-iriftir Pri "">jih pet-olin-motorjih in petrolin UU O »IHttljeV lokornobilih, ter 2—8 HP in tudi stoječih motorjih. nip J. Ualowi Danaj III. Panlnsgasse 1. ' .....,, Tisoči motorjev v ptometu. Ceniki zastonj. Ugodni plačilni pogoji. V zalogi tudi že rabljeni prctrolin :n< moja v Svetovno inojsterstvo v industnjaŠki id danile Ena Idi« tiTo, Slišano K 2-—, 'pol-belo K 280, belo K 4.—, prima mehko kot daune K 6 —, visoko-prima Slis., najboljša vrsta K 8-—, daune K 6-—, bele K 10-—, prsni flaum K 12—, od 6 kil naprej franko. PV* Gotove postelje <*fta nlet (nanking) ena tuhna, veliko« IK0XU6 em z dvema blazino-ma poti glavo, te 8OX08 cm. dovolj polni, z novim sivim, čišče-nim in trajnim perjem K 16 —, poldaune K 20 — daune K 24 — ; luhna sama K 12—, 14—, 1v» * Pin 70.112. . di„;„ 25 67 46 57