iO^ Ptuj, torek, 7. februarja 2006 letnik LIX • št. 10 odgovorni urednik: = Jože Šmigoc cena: 150 SIT ig Natisnjenih: -o 12.000 izvodov ■ ISSN 7704-01993 V Štajerski Dominko d.o.o., Zadiuini tig 8, 2251 Ptuj 02 / 788 11 62, 788 11 64, 788 11 65 Obiščite naš prenovljen spletni portal www.tednik.si Šport Rokomet • Komentar po evropskem prvenstvu v Švici Stran 7 Šport Nina Kolarič • "Bralci cenijo atletiko!" Stran 8 Šport Mali nogomet • KMN Poetovio potrdil primat Stran 10 Spodnje Podravje • Številne prireditve ob kulturnem prazniku Kljub drobtinicam se kultura ne da V Spodnjem Podravju potekajo te dni številne prireditve ob letošnjem kulturnem prazniku. Na Ptuju bo osrednja prireditev nocoj ob 19. uri v Mestnem gledališču. Za prejeli Nevenka Gerl, Andrej Božič in Majda Fridl, ki v ospredje svojgggjťStvarjSBjBEEStavljajo^ kvante-^ to ne glede na to, da za kulturo, ko se deli denar, ostajajo le dr|b|||jCI^^^^HH , P ' $ i li' r i ^ m Lj Foto: Črtomir Goznik Žive naj vsi narodi, ki hrepene dočakat' dan, da koder sonce hodi, prepir iz sveta bo pregnan; da rojak prost bo vsak, ne vrag, le sosed bo mejak! France Prešeren Občankam in občanom Mestne občine Ptuj čestitamo ob slovenskem kulturnem prazniku. Di. Štelm ČELAN, župan Mestne občine Ptuj I Po naših občinah Kidričevo • Je na občini brez župana res brezvladje? Stran 2 Doma in po svetu Ljubljana • Prihajajo lepši časi za SIB-ove dolžnike? Stran 2 Tednikov pogovor S. Napast • "V skupni upravi morajo vse občine videti interes." Stran 3 Po naših občinah Sp. Podravje • Mar ženska ne more biti predstojnica? Stran 4 Po mestni občini Ptuj • Ko se ptujsko gostinstvo neha s Perutnino in Termami Stran 5 SIB • Predlog za rešitev zadolženih Lepši časi za SIB-ove dolžnike? Končno se je začelo premikati, na srečo na bolje, za vse tiste naše zdomce, ki so pred leti najeli kredit pri SIB banki, potem pa zaradi nemogočih pogojev odplačevanja vedno višjih anuitet začeli, po domače, »crkavati«. Na položaj, v kakršnem so se nesrečneži, ki so ves svoj kapital, skupaj s pridobljenim kreditom, vložili v zagon svojih podjetij v Sloveniji, so začeli opozarjati kmalu po razvpitem propadu SIB banke. Toda vse do letošnjega januarja si ni zgodilo nič in nekaterim med njimi se je v tem času že začela sodniška dražba celotnega imetja, drugi so ta postopek pričakovali v kratkem. Kot kaže, pa vendarle ne bo najbolj črnega scenarija -malo je izgleda pomislila tudi vlada in ugotovila, da tudi z morebitno zaplembo oz. dražbami ustvarjenega imetja nikakor ne bo mogla poplačati nastalega dolga. Tako se je v drugi polovici januarja sestal odbor za zunanjo politiko DZ ter končno odprl debato, kako najbolje in najbolj pametno rešiti, kar se še rešiti da. Pobudo je že pred tem dala vlada na svoji 53. redni seji v decembru, nanašala pa se je na možnost oz. zahtevo o prekinitvi sporazuma med vlado RS in vlado ZRN o finančni pomoči za naše zdomce. Če na kratko spomnimo: Slovenija in Nemčija sta za izvajanje sporazuma, ki sta ga sklenili leta 1993, namenjenega povratnikom iz Nemčije, zagotovili vsaka po 20 milijonov takratnih nemških Uvodnik mark. Izvedbeni banki sta bili slovenska SIB (po stečaju pa NLB) in nemška DEG. Iz tega fonda so bili nato podeljeni krediti vsem tistim zdomcem, ki so se odločili za vrnitev domov pod pogojem, da bodo v Sloveniji začeli takšno ali drugačno dejavnost, ki bo omogočala zaposlitev njim oz. odprla še več delovnih mest. Krediti pa so se podeljevali pod različnimi pogoji oz. z različno obrestno mero; najbolje so jo odnesli tisti, ki so se zanje odločili med prvimi. Tako (ali zato?) so nekateri med kreditojemalci dolg lahko poravnali, drugi pa so se zaradi vedno višjih obrokov začeli utapljati v dolgovih. Po sporazumu je od leta 1993 do septembra 2002 kredite dobilo 367 podjetij. Do junija 2005 jih je 238 izplačalo dolg, 29 jih obveznosti izpolnjuje redno, 100 pa jih ima težave, od teh jih je 24 v stečaju. Na osnovi sporazuma je bilo sicer skupno izplačano 31,7 milijona evrov kreditov, na osnovi katerih je bilo v Sloveniji odprtih 2355 novih delovnih mest. Država se odreka 1,2 milijardi tolarjev In kakšna je rešitev oz. predlog, ki so ga na odboru Ali bo več naravoslovja? Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo je potrdilo razpise, ki so jih pripravili Univerza v Ljubljani, Univerza v Mariboru, Primorska univerza in samostojni visokošolski zavodi Tako je začel s prvim februarjem teči rok za vpis na enega od visokošolskih zavodov ali na univerzo. Zadnji rok prijave je 8. marec, pomeni, da razpisni rok traja približno en mesec. Bodoči študentje bodo imeli na vseh univerzah in visokošolskih zavodih informativne dneve. V petek, 10. februarja, bodo informativni dnevi za redne študente, v soboto, 11. februarja, pa za izredne študente. Na informativnih dnevih bodo kandidati izvedeli vse o študiju in o pogojih za vpis. Tudi letos bo na nekaterih programih omejen vpis, kar pomeni, da bodo vsaj nekateri morali sprejeti študije, ki jim niso najbolj po meri. Tudi letos bodo pri vpisu imeli prednost tisti, ki bodo imeli boljši splošni uspeh na maturi, le-ta se točkuje, na sprejem bo vplival tudi splošni uspeh v tretjem in četrtem letniku srednje šole, na posameznih programih bo pomemben tudi uspeh pri posameznem predmetu. Na nekaterih programih bo potrebno opraviti tudi test psihofizičnih sposobnosti oziroma preizkus nadarjenosti, seveda bo potrebno pri nekaterih programih, gre predvsem za umetniške programe, pokazati še druge sposobnosti. Ministrstvo za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo kot tudi Ministrstvo za šolstvo in šport sta napovedali zmanjšanje programov za družboslovje glede na programe naravoslovja. Najverjetneje pa samo apeliranje za spremembo miselnosti mladih ni dovolj, potrebno je narediti nekaj več, da bodo strokovnjaki iz naravoslovnih ved v družbi bolj cenjeni, tudi glede nagrajevanja. Franc Lačen Poslanec Branko Marinič: »Gre za res težko pričakovano pobudo, s katero sem se srečal tudi že v svoji poslanski pisarni v Ptuju in Vidmu, saj je prav iz našega okolja pravzaprav največ oškodovancev, ki so v tem času že ustanovili tudi svoje društvo.« izoblikovali sodelujoči (ministra Andrej Bajuk in Janez Drobnič, Katja Božič z direk-torata za finančni sistem ter Janja Romih z direktorata za trg dela in zaposlovanje)? Po sprejetem in predstavljenem predlogu naj bi oz. bo prišlo do predčasne prekinitve omenjenega meddržavnega sporazuma: Slovenijo naj bi ta poteza stala kar nekaj denarja, ampak ker bi ga več izgubila tudi z nadaljnjim vztrajanjem na pat poziciji, je bolje, da se odloči za prekinitev in z novimi pogoji kreditojemalcem reši vsaj njihovo eksistenco, hkrati pa v nekoliko daljšem roku pridobi povračilo vsaj dela sredstev. Tako naj bi po tem predlogu prišlo do odpisa določenega dela terjatev nad zneskom neodplačanih glavnic tistih kreditojemalcev, ki so v hu- dih težavah, vendar na način, da ne bodo tisti, ki svoje obveznosti še poravnavajo, prav nič oškodovani. In da se ne zapletamo v finančne formule, naj bi bil, na kratko povedano, postopek takšen, da bo NLB, ki je pravna naslednica SIB v likvidaciji, financirala vse njene dolgove do države oz. ministrstva, nato bo SIB predala oz. odstopila vse terjatve do svojih kreditojemalcev NLB (ti naj bi znašali skupno 3,1 milijarde tolarjev, od tega predstavlja znesek neodplačane glavnice 1,8 milijarde tolarjev, znesek neodplačanih obresti pa 1,3 milijarde tolarjev), NLB pa bo potem s temi kreditojemalci sklenila povsem nove kreditne pogodbe, po katerih bodo kredite odplačevali od 15 do 20 let (pač glede na oceno finančnih zmožnosti) z ob- restno mero EURIBOR +0,6 odstotka. Kot je razumeti iz predloga, bo NLB sklenila nove kreditne pogodbe na način, da bo vrednost vseh teh reprogramiranih kreditov znašala le 1,8 milijarde tolarjev, kar pomeni odpis do sedaj obračunane višine obresti (1,3 mrd SIT) in pav to oz. nekoliko manj (1,2 mrd SIT) naj bi bil vložek države v smislu odpisa terjatev. V času, dokler vsi ti postopki medsebojnih poravnav in odstopanj obveznosti ne bodo dokončani in dokler ne bodo izdane nove kreditne pogodbe, so ustavljeni tudi vsi morebitni dražbeni postopki na sodiščih. Nove kreditne pogodbe pa naj bi kreditojemalci dobili do konca marca letos. Poslanci pozdravljajo korak k rešitvi Takšen predlog so seveda najprej pozdravili poslanci iz Spodnjega Podravja. »Gre za res težko pričakovano pobudo, s katero sem se srečal tudi že v svoji poslanski pisarni v Ptuju in Vidmu, saj je prav iz našega okolja pravzaprav največ oškodovancev, ki so v tem času že ustanovili tudi svoje društvo. Moram reči, da smo si vsi prizadevali, da bi se vsa zadeva začela čimprej reševati v dobrobit teh kreditojemalcev, naših državljanov, in prepričan sem, da je zdaj narejen prvi, zelo pomemben korak v tej smeri. Ker pa je šlo za sporazum med dvema državama, je bilo treba seveda začeti na tej ravni in finančno ministrstvo je s predlogom pripravilo vse pogoje za začetek reševanja problematike teh kreditov. Seveda bodo kreditojemalci morali kredit pošteno vrniti, vendar pod pogoji, ki jim bodo omogočali normalno preživetje, tako da bodo zneski vračila znosni, da jih bodo zmogli, kajti del dolga je zdaj odpisan na nemški in del tudi na slovenski strani. Vesel sem, sicer pa je bila to tudi dolžnost nas, poslancev, da se je ta klobčič začel odvijati v pravo smer. Pomembno je, da je dosežen kompromis med obema državama in obema bankama v korist teh prizadetih, da bodo denar, ki so ga takrat dobili, lahko vračali pod pogoji, ki jim bodo omogočali normalno življenje in delo v tistih objektih, ki so jih iz naslova teh kreditov zgradili in zaposlili sebe ali še koga,« je ob tem povedal poslanec Branko Marinič, ki je tudi sam spremljal sejo odbora, na kateri je bil predstavljen predlog rešitve. Podobno sta korak vlade in finančnega ministrstva ocenila tudi poslanca Alojz Sok iz Ormoža in Franc Pukšič z Destrnika, ki je na perečo problematiko javno opozarjal že pred dvema letoma, saj se je osebno srečeval in pogovarjal z ljudmi, ki so zaradi nemogočih pogojev odplačila ne le izgubljali vse, kar so uspeli ustvariti, ampak celo svoja življenja. Predstavljeni predlog je komentiral tako: »Vlada je popravila oz. uredila zadeve tako, da rešuje, kar se rešiti da, predvsem pa bo na ta način ohranila obstoječa delovna mesta in eksistenco ljudi ter omogočila razvoj podjetij, ki so nastala s pomočjo tega sporazuma.« Sok pa je menil, da bo predlog zaživel v praksi nekje do maja ali junija in ne že marca, kot je predvideno v predlogu, kar je tudi bolj realno pričakovati. SM Kidričevo • 24. seja sveta Je v občini Kidričevo brezvladje? Če je res, da se po jutru dan pozna, potem se v občini Kidričevo obeta še vroča politična jesen, kajti prva letošnja, sicer 24. redna seja občinskega sveta je bila v četrtek, 2. februarja, polna medsebojnih očitkov svetnikov o zlonamernih razpravah in predvolilnem boju; poleg tega pa so ugotovili, da imajo v občini brezvladje, saj je župan Zvonimir Holc (SDS) že več kot pol leta v bolniškem staležu, podžupan Jože Murko (LDS) pa je brez pravih pooblastil. Da bo seja zanimiva in dokaj vroča, se je pokazalo že pri obravnavi zapisnikov 23. redne in 7. izredne seje sveta ter obravnavi predlaganega dnevnega reda 24. redne seje, saj je svetnik Vladimir Forbici opomnil svetnike, da občinskega proračuna ne more predlagati v sprejetje podžupan Jože Murko, ki je bil tudi sklicatelj tokratne seje, ampak po poslovniku le župan Zvonimir Holc, ki pa je že več kot 6 mesecev v bolniškem staležu. V razpravi smo slišali, da bi župan zaradi daljše bolezenske odsotnosti moral predati pooblastila podžupanu, da bi lahko zadeva funkcionirala naprej nemoteno. Žal pa tega še vedno ni storil, čeprav je po mnenju enega od svetnikov opravilno nesposoben, zato naj bi v občini vladalo nekakšno brez-vladje. Svetovalec župana Egon Repnik je sicer menil, da je zelo delikatno odločati o tem, kdaj je kdo in ali je resnično opravilno nesposoben, saj lahko mnenje o tem izda le ustrezna zdravstvena služba, izhod iz sedanje negotove situacije po njegovem lahko nakaže le župan Holc, če sam odstopi, vendar ga v to nihče ne more prisiliti. Ker je dosedanjemu članu občinskega sveta Marjanu Petku (SDS) zaradi odstopa prenehal mandat, so na predlog občinske volilne komisije za preostanek mandatne dobe soglasno potrdili mandat nadomestnemu članu občinskega sveta Bogdanu Škafarju iz Strnišča. Več o seji v prihodnji številki Štajerskega tednika. Martin Ozmec Foto: M. Ozmec Za novega člana sveta občine Kidričevo jso soglasno potrdili Bogdana Škafarja (na levi). Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: (02 ) 740-23-45, faks: (02) 740-23-60. Štajerski tedniii je naslednik Ptujskega tedniiia oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Grafično-tehnični urednik: Jože Mohorič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Franc Lačen, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihier (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabirainik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiraimk@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Brumec (02) 749-34-30; narociia@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 150 (za naročnike 120) tolarjev, v petek 280 tolarjev. Celoletna naročnina: 20.200 tolarjev, za tujino (samo v petek) 27.040 tolarjev. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89). Foto: SM Ptuj • Stanislav Napast, prvi predstojnik Skupne občinske uprave, se je upokojil V skupni upravi morajo vse občine videti interes Prvega januarja letos se je Stanislav Napast, prvi predstojnik Skupne občinske uprave občin na Ptujskem, upokojil. Skupna občinska uprava občin Spodnje Podravje je leta 1999 orala ledino na tem področju. Ustanovilo jo je trinajst občin s tega območja. Občine morajo v skupni upravi videti svoj interes, nobena ne sme biti favorizirana, poudarja Stanislav Napast. Po prvem mesecu staža med upokojenci je bil gost Štajerskega tednika, ki je pokukal v njegovo delo. Št. tednik: Gospod Napast, od 31. decembra 2005 ste upokojeni. Kakšni so občutki, ko naenkrat ni več delovnih obveznosti, ko ura več ne opozarja, da je potrebno vstati? S. Napast "Nič posebnega, saj še vseh obveznosti nisem izbrisal v glavi. Prijetno je zjutraj v miru prebrati časopis, moram pa paziti, da se preveč ne zapustim." Št. tednik: Nekateri pravijo, da se je potrebno na upokojitev pripraviti, ker se tako ognemo prevelikemu stresu. Kako je bilo pri vas? S. Napast: "Nisem se pripravljal na upokojitev, saj je ta prišla nepričakovana zaradi bolezni." Št. tednik: S čim se boste sedaj ukvarjali? Katerim hobijem se boste posvetili? S. Napast: "Gotovo bom bistveno več doma kot v preteklosti. Če mi bo zdravje dopuščalo, bom naprej spremljal dogajanja v prostorskem planiranju v Spodnjem Po-dravju in Sloveniji." Št. tednik: Skupna občinska uprava občin na Ptujskem, bili ste njen prvi predstojnik, je na nek način orala ledino v slovenskem prostoru. Na začetku je bilo več nezaupanja v njeno delo kot zaupanja. Kaj vse je bilo potrebno premagati na tej poti? S. Napast: "Ustanovljena je bila leta 1999 zaradi spremembe Zakona o lokalni samoupravi. Takratni oddelek za okolje in gospodarsko infrastrukturo v Mestni občini Ptuj je izdeloval poleg planskih aktov MO Ptuj, razen kartografije, tudi planske akte za ostalih osem občin po pogodbi. Po spremembi zakona o lokalni samoupravi pa občinam ni bilo dovoljeno pogodbeno delo za drugo občino. So pa lahko občine ustanovile Skupno občinsko upravo. Takrat je trinajst občin v Spodnjem Podravju (poimenovanje Spodnje Podrav-je je boljše kot na Ptujskem) ustanovilo Skupno občinsko upravo občin za področje urejanja prostora, varstva okolja, inšpekcijske službe in gospodarsko infrastrukturo, ceste. Resnično smo orali ledino v Sloveniji, nekatere občine še danes delajo za druge občine po pogodbi, kar ni v skladu z zakonodajo. Povedati moram, da smo imeli pri vseh ministrstvih vedno moralno podporo, zlasti ministrstvo za okolje in prostor, urad za lokalno samoupravo. Nekatere občine po Sloveniji so nam v manjšem obsegu tudi sledile, kot na primer Foto: Črtomir Goznik Stanislav Napast: "Skupna občinska uprava občin Spodnjega Podravja je orala ledino v Sloveniji, nekatere občine še danes delajo po pogodbi za druge občine, kar ni skladno z zakonodajo." inšpekcijske službe. Nezaupanja v Skupno občinsko upravo s strani občin nismo čutili, večji problem je bil v tem, da nam je bilo glede na število zaposlenih naloženo preveč dela, predvsem zaradi spremenjene zakonodaje na področju urejanja prostora, zapleteni postopki pri sprejemanju planskih aktov, lokacijske informacije in zahtevnih postopkih pri pridobivanju lokacije za CERO Gajke, referendum, delavnice, usklajevalni sestanki. Posledično so zaradi rokov postale občine nestrpne. Kljub vsem težavam so vse občine dobile pravočasno planske akte, pri tem je deset občin prihranilo okrog 80 milijonov tolarjev. Glede na slovenske razmere smo 1. A-fazo CERO Gajke zgradili v rekordnem času. Lahko bi rekel, da se je zaupanje krepilo, saj sta se priključili še preostali dve občini, dejavnost pa se je razširila. Vse skozi je bilo potrebno strpno usklajevanje z vsemi občinami. Občine morajo videti v skupni upravi svoj interes, nobena ne sme biti favorizirana ali oškodovana." Št. tednik: Kako naprej? Tudi država spodbuja združevanje določenih lokalnih nalog. V kateri smeri naj bi se širila Skupna občinska uprava na Ptujskem? Koliko pa lahko na delo Skupne občinske uprave občin vpliva nastajanje novih občin? Kdaj se bo po vašem zaustavilo drobljenje občin? S. Napast: "Res je, od letošnjega leta ne podpira ministrstvo za regionalni razvoj in lokalno samoupravo Skupnih občinskih uprav le moralno, ampak tudi materialno - sofinanciranje v višini 50 odstotkov. To ne sme biti edini motiv za ustanavljanje Skupnih občinskih uprav, bolj pomembno je, da občine vidijo bolj strokovno delo za svojo občino v Skupni občinski upravi, ne da bi se s tem čutile prikrajšane v odločanju in imele večje stroške. Na območju bivše občine Ptuj je vključenih vseh 15 občin, zato ni pričakovati bistvene teritorialne širitve, ampak povečanje obsega dela v obstoječih dejavnostih, gospodarski infrastrukturi ali novih področjih (notranji reviziji) in podobno. Z nastajanjem novih občin se delo ne bo spremenilo, v kolikor bodo nove občine pristopile k Skupni občinski upravi. Menim pa, da bo letos prišlo zadnjič v Sloveniji do večjega povečanja števila občin, v Spodnjem Podravju verjetno tri občine. Sicer pa je nastajanje velikega števila občin prineslo zlasti na manj razvita območja Slovenije več sredstev. S smotrno uporabo teh je to pozitivno za hitrejši regionalni razvoj, sicer je že tako ali drugače viden razvoj samo v Ljubljani." Št. tednik: Vaša delovna pot je precej bogata. Začeli ste kot profesor geografije, če se ne motim. Bili ste tudi sanator Pokrajinskega muzeja Ptuj, tudi s turizmom ste se ukvarjali, menda ste tudi vodili tudi Turistično zvezo Ptuj. Kako je Ptuj oziroma Ptujsko pripravljeno na razvoj turizma oziroma v kakšni smeri naj bi se razvijal? Kakšna bo pri tem vloga Ptuja? S. Napast: "Lepa so bila leta službovanja na Ekonomski šoli, pa zelo težko leto v Pokrajinskem muzeju ob kulturni dediščini, ki je sicer širšega pomena. Tudi v takratnem Domu učencev na Ptuju je bilo potrebno marsikaj postoriti, kjer sem se ponovno srečal s turistič- ni dejavnostjo, saj ni bil dom polno zaseden. Več sem se ukvarjal s turizmom, ko sem bil na občini zaposlen kot prostorski planer in so mi prilepili še turizem. Tako sem postal tudi predsednik Turistične zveze Ptuj in preko Turističnega društva Ptuj v letih 1989, 1990 vodil ku-rentovanje zaradi odsotnosti gospe Kneževič. Danes si ne upam veliko govoriti o turizmu, razen s prostorskega vidika. Menim, da gre turizem v pravo smer v Ptuju z razvojem Term. V mislih imam nove nočitvene zmogljivosti, nove vrtine termalne vode. Terme bodo spodbudile turistično dejavnost v starem mestnem jedru. V času glo-balizacije lahko le turizem oživi in ohrani stari del mesta. Ostali programi bodo le pomagali k revitalizaciji. Ko se bo na Ptuju v povprečju sprehajalo nad 1000 stacionarnih gostov, ne bo več zadreg z ohranjanjem kulturne dediščine in oživljanjem zakotnih ulic." Št. tednik: Na kateri del svoje poklicne poti ste najbolj ponosni? S. Napast: "Ne bi mogel posebej izdvojiti, kje je bilo najlepše delati. Zame je vsako delo prijetno, ko ga uspešno končaš. Najbolje pa sem se počutil kot prostorski planer, pa tudi kot profesor v srednji šoli. Če je pri tem delu ostalo kaj dobrega, vedo občani pa tudi dijaki. Sicer sem imel srečo, da sem lahko sodeloval pri večjih projektih na Ptuju v zadnjih desetih letih, in sicer pri izgradnji podvoza, peš mostu, hitre ceste Haj-dina-Ptuj s Puhovim mostom, CERO Gajke in nenazadnje z dejavnosti Skupne občinske uprave, ki je dobila kot primer dobre prakse evropsko priznanje. Št. tednik: Kdaj se bo po vašem Ptuj izkopal iz prometnega kaosa, Puhov most tega izhoda še ne prinaša? S. Napast: "Povedati je potrebno, da je Ptuj nastal in živel zaradi svoje prometne lege skozi vso zgodovino. Sedanje preobremenitve v cestnem prometu so nastale zaradi zakasnele izgradnje cestne infrastrukture v pristojnosti države (podvoz, Puhov most, avtocesta Maribor-Macelj, Foto: Črtomir Goznik "Zame je vsako delo prijetno, ko ga uspešno končaš." hitra cesta Hajdina-Ormož). Vse prognoze kažejo, da bo nov Puhov most z izgradnjo priključnih cest in Puhovo cesto v 1ndustrijski coni bistveno pripomogel k izboljšanju v cestnem prometu na Ptuju. Do izgradnje hitre ceste Ptuj-Ormož je pričakovati gnečo avtomobilov le na delu Ormoške ceste. Nekateri cestni zamaški pa bi lahko bili rešeni brez večjih investicij z dobro voljo lastnikov zemljišč - kot na primer na Osojnikovi cesti z desnim zavijanjem pri semaforju ob Natašini poti. Trditev, da Pu-hov most ne prinaša izboljšanja v pretočnosti prometa v Ptuju, nima osnove. Takšne trditve imajo korenine v načrtovanem zahodnem mostu ob dominikanskem samostanu, ki ga ni mogoče zgraditi zaradi kulturne dediščine. Zahodni most bi imel zagotovo prednost za prebivalstvo Ptuja oziroma za promet z osebnimi avtomobili. Glede tovornega prometa pa je gotovo boljša rešitev Puhov most (tranzitni promet, novi trgovski centri, industrijska cona)." Št. tednik: Ptuj si že dolgo prizadeva, da bi ptujsko kurentovanje postalo osrednja pustna prireditev v Sloveniji in Srednji Evropi. Tudi vi ste se nekoč s ptujskim pustom precej ukvarjali. Zdi se, da s to prireditvijo na Ptuju preveč eksperimentiramo, zato se tudi ne "prime", kot bi se morala. S. Napast: "Omenil sem že, da je minilo 15 let, odkar sem se ukvarjal s kurentova-njem. Kot občan ugotavljam, da se daje v novejšem času bistveno večja podpora turističnim prireditvam, morda je celo preveč promocije glede na dano ponudbo. V preteklosti pa se je vse delalo bolj ali manj ljubiteljsko. Pravega nosilca turizma ni bilo, saj ja bil Kmetijski kombinat usmerjen v proizvodnjo kmetijskih produktov. Profesionalni pristop na ekonomskih temeljih je po mojem prava usmeritev. Že uveljavljene prireditve pa ne bi smeli seliti iz enega dela Ptuja v drugi del, kar pomeni, da se take prireditve še niso izoblikovale." Št. tednik: Kakšne so sedaj vaše želje, ko odpirate novo stran v svojem življenju? S. Napast: "Nimam posebnih želja. Rad bi še držal stik s stroko, to je s prostorskim planiranjem, morda še kaj napisal o prostorskem planiranju v Spodnjem Po-dravju, kar mi v preteklosti ni uspelo." MG Ptujsko • Juha okrog delovnega mesta predstojnika SOU vse bolj vroča Ker ženska ne more biti predstoj- nica, se išče luknja v razpisu In se tudi najde. Župani občin na Ptujskem, petnajst jih je, so v zadevi postopka izbire novega predstojnika Skupne občinske uprave sledili luknji v razpisu. Najprej so vsi podpisali odločitev o internem natečaju, vsebino so pripravili v kadrovski službi mO Ptuj, potem pa, ko se je pokazalo, da naj bi ga zasedla ženska, ki izpolnjuje vse pogoje, v zadnjem letu je tudi v bistvu že »vodila« Skupno občinsko upravo zaradi bolezni zdaj že upokojenega prvega predstojnika le-te, uradno je bila tudi njegova namestnica, pa je po lobiranju, ki ga je vodila MO Ptuj, naenkrat postal sporen interni natečaj, s katerim so se na začetku vsi strinjali. Tudi razlaga direkto-rata za organizacijo in kadre ministrstva za javno upravo govori o tem, da je tajnik oziroma direktor občinske uprave uradnik po zakonu, ki ureja položaj javnih uslužbencev, kar pomeni, da je za zasedbo prostega delovnega mesta predstojnika skupne občinske uprave skladno s četrtim odstavkom 82. člena zakona o javnih uslužbencih potrebno izpeljati interni ali javni natečaj. 22. decembra lani je bil na spletni strani ministrstva za javno upravo interni natečaj objavljen, trajal je osem dni, zaključen je bil do 30. decembra. Ob podpisu vsebine razpisa, želeli so imeti človeka, ki upravo pozna, ne nekoga, ki se bo šele začel učiti, so župani petnajstih občin na Ptujskem izbrali tudi komisijo za izbiro kandidata za predstojnika, v kateri sodeluje pet direktorjev občinskih uprav največjih občin, vključenih v Skupno občinsko upravo, in sicer iz Gorišnice, Hajdine, Vidma, Kidričevega in Ptuja, za nalogo, da izbere kandidata za novega predstojnika Skupne občinske uprave. Ta je pred zelo odgovornimi nalogami na področju urejanja prostora, varstva okolja in inšpekcijskih služb (sprejem strategije prostorskega razvoja, gradnja CERO Gajke, ločeno zbiranje odpadkov). Interni natečaj, ki ga je potrebno sedaj »nadomestiti«, čeprav so vsi postopki izvedeni po napotkih direktorata za organizacijo in kadre ministrstva za javno upravo, vmes se je sicer spremenil zakon o javnih uslužbencih, je postal sedaj dežurni krivec za to, ker je »onemogočil« zasedbo delovnega mesta nekomu od »zunaj« oziroma enemu od predstojnikov oddelka ptujske občinske uprave, ki je po meri ptujskega župana. Sprejeti dogovor o vključitvi v interni trg dela, tudi ta je bil v zadevi imenovanja novega predstojnika skupne občinske uprave občin podpisan, namreč omo- Foto: Črtomir Goznik Kakšen bo recept, ki ga bo našla Mestna občina Ptuj? goča, da v internem natečaju lahko poleg organov državne uprave sodelujejo tudi drugi državni organi in uprave lokalnih skupnosti. Sporen bi lahko bil le natečajni pogoj glede statusa uradnika v Skupni občinski upravi, ki se ga po prenehanju položaja premesti na delovno mesto, ki ustreza njegovemu nazivu in za katero izpolnjuje pogoje, saj naj bi bili s tem kandidati, ki so že zaposleni na uradniških delovnih mestih v državnih organih ali upravah lokalne skupnosti, postavljeni v neenakopravni položaj pri kandidiranju na interno objavljeni položaj, je ptujsko mestno oblast glede njenega internega natečaja »podučila« odvetnica Helena Neudauer. V mnenju o internem natečaju za položaj predstojnika Skupne občinske uprave je tudi zapisala, da ni obvezujoče. Skladno z načelom enakopravne dostopnosti delovnih mest za vse zainteresirane kandidate pod enakimi pogoji pa bi bilo primerno na-tečajni postopek ponoviti. Po delovnopravni zakonodaji delodajalec namreč ni dolžan izbrati kandidata izmed že prijavljenih kandidatov, četudi ta izpolnjuje vse objavljene pogoje. MO Ptuj proti Alenki Korpar Prvi četrtek v januarju je komisija odprla vloge, ugotovila je, da je bila v času razpisa oddana ena vloga, druga vloga je bila po neuradnih informacijah umaknjena. Komisija, ki se je vsega skupaj trikrat sestala, je oblikovala predlog, da edina kandidatka izpolnjuje vse pogoje in je primerna za prevzem položaja predstojnika Skupne občinske uprave. Sklep oziroma sprejeta odločitev komisije bi morala biti kandidatki predana v osmih dneh, namesto tega pa je bil sprejet le sklep kolegija županov, da se jo imenuje za v. d. predstojnico Skupne občinske uprave. Bo novi razpis prinesel "pravega" kandidata? Novi razpis, tokrat javni natečaj, bo razpisala Skupna občinska uprava, predhodno so ga pregledali v vseh občinah. Do priprave novega natečaja so se precej kresala tudi mnenja o tem, da naj bi o novem predstojniku odločala druga komisija, da bi to morali prepustiti županom, ki pa sklepa niso spremenili, saj je komisija sestavljena iz direktorjev petih največjih občin ostala, tudi rezultat podpore v prid edine kandidatke na internem natečaju se ni bistveno spremenil. Edina rešitev v razmerah, ko kandidatka ne odgovarja največji občini, je bila, da ne pride do izbire, ker možnosti za sesutje razpisa v bistvu ni bilo. V pravem času pa je prišlo odvetniško mnenje, ki je župane »prepričalo«, da je potreben nov, javni natečaj, ki bo omogočil, da bodo prišli do »pravih« kandidatov, da bodo lahko izbrali novega predstojnika Skupne občinske uprave. Ker v javnosti kroži več zgodb o »bitki« za stolček predstojnika Skupne uprave občin, smo ptujskega župana dr. Štefana Celana, ki ne podpira kandidature Alenke Korpar za predstojnico Skupne občinske uprave, na komisiji je bilo jasno povedano, da nima podpore največje občine, ne dvomijo pa v njeno strokovnost, »ovira naj bi bila, ker je ženska in ker je mati«, vprašali, ali je mogoče dobiti verodostojne podatke o vsem dogajanju, zakaj prvi natečaj ni bil pravi, prav tako »izbrana« oseba, ki je imela po nepotrjenih informacijah v komisiji podporo štirih od petih direktorjev občinskih uprav, kdo je potem prava oseba, in kdaj je pričakovati pravi razpis. »Pri imenovanju novega predstojnika Skupne občinske uprave se je zapletlo na proceduralni ravni. Spodobi se, da se za tako pomembno delovno mesto objavi javni in ne zgolj interni razpis. Na kolegiju županov Spodnjega Podravja smo se dogovorili, da je potrebno objaviti javni razpis. Do izbire kandidatke ali kandidata pa bo funkcijo vršilke dolžnosti predstojnika Skupne občinske uprave opravljala Alenka Korpar, vendar za največ šest mesecev. Razpis bo torej objavljen v tem terminu. Kdo bo izbran, je v tem trenutku težko napovedati. Na naš zadnji razpis na delovno mesto v oddelku za finance se je prijavilo 260 kandidatk in kandidatov. Kakšna bo ta številka pri predstojniku Skupne občinske uprave, mi ni jasno. Upam, da se bodo prijavile kandidatke in kandidati, ki bodo lahko verodostojno zamenjali našega dosedanjega predstojnika, kar zagotovo ne bo lahko.« Zdrahe "nevarno" ogrožajo Skupno občinsko upravo Kljub različnim zgodbam, ki te dni krožijo o izbiri novega predstojnika Skupne občinske uprave, imajo vsaj za javnost sodeč po odgovoru ptujskega župana možnost in priložnost tudi kandidatke, čeprav vsa dosedanja javna in manj javna dogajanja tega ne potrjujejo. Zanimivo je tudi, da se tudi nekateri aktivni akterji v tej zgodbi izmikajo resnici, čeprav se v nekaterih občinah na Ptujskem sprašujejo, kako je mogoče, da je MO Ptuj s tem, ko je zaprosila za zunanje pravno mnenje, na nek način sesula svojo lastno pravno službo. Nekateri upravičeno vprašujejo, zakaj se je šlo v interni razpis, če je delovno mesto tako pomembno, in ali gre pri novem predstojniku Skupne občinske uprave za popolnoma novo delovno mesto ali pa bo tudi novi predstojnik, tako kot prejšnji, opravljal del nalog s področja dejavnosti Skupne občinske uprave. Zaradi zdrah pri izbiri predstojnika se lahko zgodi, da bo Skupna občinska uprava razpadla prav v času, ko je kot primer dobre prakse prejela številna priznanja in bo v petdesetih odstotkih sofinancirana od države, v letu 2006 naj bi država prispevala 43 milijonov tolarjev. Ali morda komu celo to ustreza? Ptuju kot bodočemu regijskemu središču gotovo ne. MG Od tod in tam Ptuj • Več rojstev, manj porok, manj smrti Foto: Črtomir Goznik Po prvem mesecu novega leta smo s pomočjo Elizabete Peteršič, višje referentke II v Upravni enoti Ptuj, pregledali matična dejstva na območju petnajstih občin na Ptujskem v letu 2005. V matični register so lani vpisali skupaj 940 rojstev, v letu 2004 886. 863 otrok se je rodilo v ptujski bolnišnici, 77 rojstev so vpisali naknadno bodisi zaradi rojstev otrok v tujini bodisi zaradi sprejema v državljanstvo. Vpisov priznanj očetovstva je bilo 521, vpisali so tudi pet ugotovitev očetovstva s sodbo, 4 izpodbijanja očetovstva in eno posvojitev. Število zakonskih zvez se je lani v primerjavi z letom 2004 zmanjšalo za deset. Pri Upravni enoti Ptuj je v letu 2005 zakonsko zvezo sklenilo 146parov, 56 zakonskih zvez pa so prebivalci s Ptujskega sklenili v tujini. 82 parov ali štirje več kot v letu 2004se je lani razvezalo. Lani je na Ptujskem umrlo 612 občanov, leto poprej 657, za potrebe zapuščinskih postopkov so sestavili 743 smrtovnic. Zaradi različnih potreb pa so v letu 2005 v okviru Upravne enote Ptuj (Matični urad Ptuj in krajevni uradi) izdali skupaj 10853 listin, od tega je bilo izpiskov iz matičnega registra 9045, 89potrdil iz matičnega registra, 1719 pa potrdil o državljanstvu. MG Sv. Ana • Nastopilo sedem skupin V soboto, 28. januarja, je v kulturnem domu pri Sv. Ani potekala revija pevcev ljudskih pesmi in godcev ljudskih viž iz občin Sv. Ana, Benedikt in Lenart. Revijo je organiziral JSKD, Območna izpostava Lenart, v sodelovanju s KD Sv. Ana. Na reviji seje predstavilo sedem skupin, in sicer glasbena skupina Klapovuh, gasilsko ljudske pevke PGD Osek, pevke ljudskih pesmi DU Lenart, ljudske pevke KD Trojica, duo zakonca Tetičkovič izJurovskega Dola, pevke ljudskih pesmi KD Sv. Ana in cerkveno prosvetni pevski zbor KD Sv. Ana. Revijo je strokovno spremljala Adriana Gaberščik. Finančno sta prireditev podprli občini Sv. Ana in Benedikt. Zmago Šalamun Banovci • 20. Kujski ples Člani in simpatizerji Kasaškega kluba Ljutomer so se v Banovcih zbrali na 20. tradicionalnem Kujskem plesu, tudi tokrat pa so med udeleženci izžrebali lastnika dveletnega kasača. Žrebca Derwina iz hleva Milana Novaka iz Spodnjega Krapja pri Ljutomeru je dobil Bogdan Bušič iz Črnomlja. Ob tej priložnosti je predsednik ljutomerskega kluba Janko Slavič podelil priznanja najboljšim voznikom kasačev minulega leta. Najboljši je bil Marko Slavič iz Ključarovcev, na drugo mesto seje uvrstil njegov sin Marko (na fotografiji), tretji po rezultatih v minuli sezoni pa je Rene Hanžekovič iz Veržeja. NŠ Foto: ZS Foto: NS Od tod in tam Ptuj • Gradnja Puhovega mostu Gradnja četrtega ptujskega mostu vidno napreduje. Po pogodbi, kije bila podpisana na Ptuju 26. septembra lani, naj bi ga zgradili v 16 mesecih. Drugi ptujski cestni most, ki bo razbremenil promet skozi mesto in bo skupaj s priključnima cestama predstavljal obvoznico Ptuja, gradi SCT v sodelovanju z avstrijsko firmo PORR. Gradbeno dovoljenje je bilo izdano 19. novembra lani, investicijska vrednost je 2,1 milijarde tolarjev. V okviru pripravljalnih del potekajo prestavitve komunalnih vodov na območju levega krajnega opornika in daljnovodov preko reke Drave ter gradnja priključnih nasipov na lokaciji obeh krajnih opornikov. Decembra so začeli izvajati tudi že globoko temeljenje. Gradnja poteka po terminskem načrtu, ki predvideva, da bo most zgrajen do konca januarja 2007. Najzahtevnejši del gradnje pa bo nedvomno prestavljala gradnja treh podpornih stebrov v reki Dravi; gradnja sredinske podpore je namreč od brega oddaljena kar 140 metrov. V sklopu izgradnje Puhovega mostu bo Ptuj dobil tudi na novo zgrajene ceste od Dražencev do Puho-vega mostu in od Puhovega mostu do Ormoške ceste, kjer bodo promet uredili s krožiščem. Gradnja cest na most bo stala 3,2 milijarde tolarjev, kijih bo prav tako zagotovila država. MO Ptuj je v sklopu navezovalnih cest sofinancer v delu, ki se nanaša na povezovalno cesto med bodočo hitro cesto in obstoječo Zagrebško cesto v višini 702 milijona tolarjev. MG Ptuj • Zlata poroka pri Vidovičevih Foto: Langerholc V soboto, 28. januarja, sta si po petdesetih letih skupnega življenja prstane ponovno izmenjala Marija in Štefan Vidovič iz Ptuja, Selska cesta 52. Obred zlate poroke je vodila Renata Jupič. Prvič sta se poročila 21. januarja leta 1956 v Pod-lehniku. Zlati ženin je bil zaposlen v Talumu, nevesta je bila gospodinja, nekaj časa je bila tudi zaposlena v Intesu. V zakonu so se jima rodili štirje otroci, danes ju razveseljuje že osem vnukov in en pravnuk. Zlato-poročencema zdravje še kar služi, želita si, da bi tako še ostalo naprej. Zlatoporočencema Vidovič ob jubileju iskreno čestita tudi uredništvo Štajerskega tednika. MG Gorišnica • Ustanovili Občinski odbor Rdečega križa Na pobudo predsednice Območnega združenja Rdečega križa Ptuj Tilčke Šuman je bil 3. februarja v Go-rišnici ustanovljen Občinski odbor Rdečega križa občine Gorišnica. Za predsednika je bil izvoljen Franček Ivanuša, podpredsednica je Suzana Vaupotič, tajnica Lidija Lozinšek in blagajnik Bojana Šuman. Občinski odbor RK Občine Gorišnica je sprejel okvirne naloge in pristopil k aktivnostim. Najprej bodo razširili članstvo po vseh vaseh, saj ugotavljajo, daje bilo nekdanje članstvo in krvodajalstvo nekoč na zavidljivi ravni. Ur Ptuj • V gostinski sekciji OOZ ogorčeni Ko se ptujsko gostinstvo neha s Perutnino in Termami Območna obrtna zbornica Ptuj deluje na Ptujskem že 35 let, toliko pa je staro tudi delovanje sekcije gostincev, ki po najnovejših podatkih šteje 83 članov. Marjan Skok, predsednik sekcije gostincev pri OOZ Ptuj, in Janez Rižnar, sekretar OOZ Ptuj, sta na mini tiskovni konferenci 2. februarja povedala, da so organizatorji kurentovanja tudi letos pozabili napisati vabilo za sodelovanje, saj niti na sedež OOZ Ptuj niti na naslov gostinske sekcije doslej niso prejeli nobenega povabila. Člani gostinske sekcije so na seji konec januarja ugotavljali, da naj bi nekateri bili k sodelovanju povabljeni individualno; eden izmed njih je prinesel s seboj dopis, ki jih je zelo začudil. V njem namreč piše, da jim je na sestanku gostincev direktor LTO Ptuj Aleksander Dolenc predstavil novi koncept kurentovanja 2006, s katerim se prireditev vrača v mesto. Postavili bodo dva šotora, enega na Mestnem trgu, drugega na tržnici, ki so jo konec tedna že spraznili in začasno preselili na drugi lokaciji. Težišče programa v šotorih je na animacijskem in šov programih z veliko dogajanja za otroke. Za malo denarja pa gostincem ponujajo v njihovih lokalih nastope harmonikarjev iz Hajdoš in trubače. Konec januarja naj bi izšla tudi knjižica popustov, v kateri bosta dve vstopnici za karnevalsko dvorano in razni kupončki s popusti. Cena vključitve v knjižico je 30 tisoč tolarjev, popusti pa naj bi znašali vsaj 10 odstotkov. Izšla bo tudi programska knjižica z opisom dogodkov, ki bi lahko vključila tudi programe gostincev. S pustnino, neke vrste prostovoljno vstopnino, ki jo letos ponovno uvajajo, pa naj bi si vsak, ki jo bo plačal, stala bo 500 tolarjev, dobil krof, čaj in droben spominek. S kupončki naj bi obiskovalci v večini lokalov v starem mestnem jedru "dvignili" krof in čaj. Pismo z navedeno vsebino, ki vabi tudi k pustni okrasitvi lokalov in šemljenju strežnega osebja, nosi datum 15. januar 2006. Večina članov gostinske sekcije, njenega upravnega odbora, ki so sodelovali na seji, 31. januarja, ga je ob tej priložnosti prvič videla. Poudarjajo, da ptujsko gostinstvo nista samo Perutnina in Terme, je tudi veliko majhnih, ki so pripravljeni sodelovati v ptujskih projektih, a jih žal vedno obidejo, ko se deli pogača. Če jih že ne vabijo k sodelovanju, naj bodo vsaj toliko pošteni, da bodo javno povedali, da nikogar, razen izjem, niso vabili k sodelovanju. V gostinski sekciji so vedno za sodelovanje, če jih bodo povabili, ne pristajajo pa na izsiljevanje in laži. Vsi naj bi imeli enake možnosti, da se vključijo. Tudi gostinska sekcija s 83 člani je lahko v trenutku velika. S takšnim odnosom, s kakršnim se srečujejo v zadnjem obdobju, še dolgo ne bo ptujskega turističnega produkta, ki bi lahko zadovoljil vse obiskovalce pustnih prireditev na Ptujskem. Če ne bo majhnih na ptujskih ulicah in trgih, bodo obiskovalci nedeljske in drugih prireditev ponovno razočarani zapuščali mesto. Skupaj lahko naredijo veliko, je prepričan Marjan Skok, le naslov morajo enkrat že najti, sekcija gostincev ima sedež v Vošnjakovi ulici 13 na Ptuju. Že "unovčevanje" krofov v ptujskih lokalih na osnovi pustnine je lahko problem, če bodo eni dobili velike, drugi majhne. V tako velikem projektu, kot je ptujsko kurentova-nje in druge prireditve, je tudi majhno veliko, če pade na izpi- tu. V tem trenutku pa je na Ptuju tako, da so nekateri projekti pomembnejši od tistega, ki je pred vrati. Mobilizacija "ptuj-skosti" v projekt kurentovanja šele piše začetne korake, kljub častitljivi 46. prireditvi. Saj dokler ne bomo vsi dihali za ku-rentovanje, dokler Ptujčani od projekta ne bodo mogli živeti, se ni nadejati, da bo uspešen. MG Foto: Črtomir Goznik Marjan Skok, predsednik gostinske sekcije pri OOZ Ptuj: "Organizatorji kurentovanja so tudi letos pozabili na nas.« Uspešni študirajo VIŠIA STROKOVNA ŠOLA Višješolski strokovni programi (VI. st.) POSLOVNI SEKRETAR redni študij/koncesija Ministrstva za šolstvo in šport izredni študij, študij na daljavo/e-študij KOMERCIALIST izredni študij, študij na daljavo/e-študij KOMUNALA izredni študij RAČUNOVODJA izredni študij INFORMATIVNI DAN NA DOBI v petek, 10. 2. 2006, oh 10. in 15. uri za redni študij, ob 11. in 17. uri za izredni študij in študij na daljavo, v soboto, 11. 2. 2006, ob 9. uri za izredni študij. VISOKA POSLOVNA ŠOLA MARIBOR Visokošolski strokovni študijski program (VII. st.) POSLOVNI ASISTENT redni študij, izredni študij, študij na daljavo INFORMATIVNI DAN NA DOBI v petek, 10. 2. 2006, ob 11. uri za redni in ob 17. uri za izredni študij in študij na daljavo, v soboto, 11. 2. 2006, ob 11. uri izredni študij in študij na daljavo. ROK PRIJAVE JE 8. 3. 2006. Informacije: DOBA, Prešernova ulica 1, 02 228 38 76, www.doba.si. Prihodnost pripada izobraženim! e e študij na visoki in višji šoli www.doba.si Uspešni študirajo! Do visoke ali višje izobrazbe brez predavalnic, sami izbirate čas in kraj S študijem na daljavo na Visoki poslovni šoli si lahko v treh letih in pol pridobite VII. stopnjo izobrazbe v visokošolskem programu POSLOVNI ASISTENT. S študijem na daljavo na Višji strokovni šoli si lahko v dveh letih in pol pridobite VI. stopnjo izobrazbe v programu Poslovni sekretar ali Komercialist. Pridružite se našim 1009 študentom. S študenti in mentorji se boste srečevali v študijskem središču na Ljudski univerzi Murska Sobota, Slomškova ulica 33 in na DOBI, Prešernova ulica 1, Maribor. INFORMATIVNI DAN bo na DOBI in na Ljudski univerzi Murska Sobota v petek, 10. 2., ob 17. uri za vse programe. V soboto, 11. 2., ob 9. uri za višjo šolo, ob 11. uri za visoko šolo. Visoka poslovna šola Maribor, Prešernova 1, Maribor, www.vpsm.si, tel. 02 228 38 90 Višja strokovna šola, DOBA, Prešernova 1, Maribor, www.doba.si, tel. 02 228 38 76 Ormož • Dan zaposlenih v vzgoji in izobraževanju Čas je za strokovno suverenost Zaposleni v vzgoji in izobraževanju so imeli minulo soboto zares lep dan. Druženje so pričeli s košarkarsko tekmo, kjer je domače moštvo dotolklo goste iz Ljubljane. Na svečanosti v domu kulture je zbranim spregovoril Branimir Štrukelj, glavni tajnik Sindikata vzgoje in izobraževanja, spomnili so se tudi vseh sodelavcev, ki so se v minulem letu upokojili in jih počastili s šopki. Po gledališki predstavi pa so večer zaključili v Hotelu Ormož. Srečanje zaposlenih v vzgoji in izobraževanju sta skupaj organizirala aktiv ravnateljev in območni odbor SVIZA. Zbrane sta na začetku v imenu organizatorjev pozdravili Zorica Šimunić, predsednica OO SVIZA in predsednica aktiva ravnateljev Nada Pignar, ki je izpostavila, da so danes pedagoški delavci bolj kot kdaj koli prej podvrženi izzivom. Starši, otroci, okolje, vsi pričakujejo od njih vedno več in edini odgovor na to je lahko močnejša profesionalizacija. Osrednji govornik je bil Branimir Štrukelj, ki je v svojem nagovoru še posebej izpostavil pomen solidarnosti, ki je bila včasih vrednota, danes pa se, neupravičeno, uporablja skoraj v slabšalnem pomenu. Spomnil je na začetke sindikatov in na način zbiranja penijev pri zaupanja vrednih sodelavcev za tiste sodelavce, ki bi se znašli v stiski. Za daljše bolezni, pogrebe, za tiste, ki so pomoč potrebovali. »Če ne bomo razumeli pomena solidarnosti, bomo vsi siromašnejši, kot smo bili.« Podal je tudi svoje razmišljanje o reformah, ki jih ponuja vlada. Štrukelj je prepričan, da so potrebne, vendar ne na ta način. Delovno mesto bo poslej veliko manj varovano, kar je z vidika delodajalca sicer racionalno, za delavce pa pomeni negotovost. Podobno je na področju zdravstvenega in pokojninskega zavarovanja, kjer naj bi se delovna doba za ženske izenačila z delovno dobo za moške. Gotovo pa bo bistvena razlika tudi sedanjih 90, oziroma 85 % nadomestila plače v času bolniške Prireditev ob letošnjem dnevu zaposlenih v vzgoji In Izobraževanju v občini Ormož je bila dobro obiskana. Osrednji govornik je bil Branimir Štrukelj, glavni tajnik SVIZA. odsotnosti v primerjavi s 65 ali 70 %. Štrukelj je poudaril, da bolnikova družina mora formalno živeti naprej, kar pa je pri tako velikem izpadu dohodka precej neverjetno. Dvomi tudi, da bi predlagatelji uspeli z enotno davčno stopnjo, ki bi še dodatno povečala socialne razlike. Te sedaj še niso dramatične, zato nam ni treba iti po tej poti. Kar nekaj pripomb je imel tudi na nedavno okrožnico šolskega ministra dr. Zvera, s katero je ravnateljem naložil, da upokojenih kolegov ne nadomeščajo z novimi zaposlitvami in naj ure razporedijo že zaposlenim učiteljem. Štrukelj vidi prioriteto v kakovostnem poučevanju, ki pa je na tak način postavljeno pod vprašaj. V tej potezi vidi začetek uresničevanja vizije o privatnih šolah, kjer bodo imeli dovolj prostorov, spočitih učiteljev, javno šolstvo pa se bo potopilo v prena-trpanost na vseh področjih. Štrukelj je mnenja, da javna šola deluje povezovalno, skozi privatne šole pa se razlike povečujejo. Šole potrebujejo več avtonomije. Pozval je kolege in kolegice, da se zaradi ugleda poklica takšnemu načinu uprejo, saj se mu zdi to le korak do uzakonitve večjega obsega pouka za učitelje na 25 ali 27 ur tedensko. Prisotne je v imenu ustanovitelja pozdravil tudi podžupan Miroslav Tramšek, ki se je zbranim zahvalil za njihovo plemenito delo. Povedal je, da so pred njimi novi izzivi, ki bodo terjali zlasti strokovno suverenost in srčnost. viki klemenčič ivanuša Ptuj • Šolsko glasilo Ekonomček Ze deset let šolskega glasila Na ekonomski šoli na Ptuju že deset let izhaja šolsko glasilo Ekonomček. Kot sta nam povedali mentorici Silvija Javornik in Mojca Patekar, imajo dijaki očitno veliko kvalitet, za katere ni nujno, da se merijo vedno s šolskimi ocenami. Med nje spada tudi veselje do pisnega izražanja o čisto poljubnih temah, ki torej niso predpisane z naslovom, tako kot to zgleda v šolskih nalogah. Pravzaprav mladi ljudje kar precej sestavljajo pesmi in zgodbe, kamor vlagajo skoraj neomejene zmožnosti svojih misli, s katerimi izražajo občutenja sveta okoli sebe, razumevanje, še bolj pa nerazumevanje, samega sebe in nikoli dovolj izpeto ljubezen, ki je v najstniških letih lahko najbolj zapletena zadeva. Nekateri svoje besedne umetnine skrivajo, to je samo njihov svet, kamor ne spustijo publike, spet drugi pa želijo, da pesmi, ki jih napišejo, preberejo še drugi, recimo sošolci, učitelji, starši. Idealna prilika za objavo najstniških literarnih in novinarskih umotvorov je zagotovo šolsko glasilo, in tako so na Ekonomski šoli Ptuj v ta namen 1995. leta natisnili prvo številko. Previdno, kot velja pač za vsak začetek, in skoraj brez tovrstnih izkušenj, vendar pa z močno vztrajnostjo, da bo glasilo izšlo vsaj enkrat na leto tudi v nadaljnjih šolskih letih. Glasilo so poimenovali Eko-nomček. V teh desetih letih se je že dodobra usedel v zavest in srca tako dijakov kot profesorjev šole in prve nebogljene korake pustil daleč za sabo. V devetih številkah so dijaki ekonomske šole objavili na desetine svojih pesmi, zgodb, risb, člankov, utrinkov iz šolskega življenja ^ Verjetno je bil vsak izmed njih vesel in ponosen, ko je v šolskem glasilu videl svoj prispevek in svoje ime. Zamenjalo se je veliko sodelujočih ustvarjalcev, generacije dijakov namreč prihajajo in odhajajo, in vsak od njih je na svoj način prispeval k njegovi zanimivosti ter branosti. V Ekonomčkih so torej ostale besede in risbe, ki so marsiko- mu zagotovo lep spomin na šolska leta. Namen pa seveda ne bi bil dosežen, če Ekonomček ne bi našel poti do bralcev. Tako so kot »pravi ekonomci«, ki se spoznajo na marketing, v lanskem šolskem letu priredili Ekonomčkov dan. Tega dne so v avli postavili stojnico, na kateri so predstavili glasilo tudi ostalim dijakom in profesorjem Šolskega centra Ptuj, dijake ekonomske šole pa so, v razpoznavnih kolporterskih »uniformah«, obiskali kar med poukom. Fl Na knjižni polici Mila Kačič Skoz pomladni dež bom šla Ljubljana. Sanje, december 2005 SKOZ POMLADNI Mila Kačič (19122000) je bila pesnica in dramska igralka. Oboje je bil njen poklic in poslanstvo, in da bi subtil-no začutili njeno liriko, je treba dojeti, da je izšla iz njene bridkosti, osebne življenjske bolečine in trpkosti. Rodila se je kot nezakonska deklica šestnajstletni služkinji iz Sneberij. Ob rojstvu so jo pozdravile sramota, strah in skrb. Bila je rejenka, hodila v meščansko šolo in se z delom preživljala. S šestnajstimi leti je igrala na I_I amaterskih odrih, študirala petje in retoriko na konservatoriju. Postala je stalna članica ljubljanske Drame in ena najvidnejših igralk (paradoksalno) komičnih vlog. Večkrat je bila nagrajena za najvišje igralske dosežke. O njeni priljubljenost priča tudi izbor za Slovenko leta. Izdala je pesniške zbirke: Neodposlana pisma (1951, na izid je čakala štiri leta), Letni časi (1960), Spomin (1973), Okus po grenkem (1987), Minevanja (1997). Glavne teme njene lirike so ljubezen, materinstvo in življenjska trpkobo. V osebnem stiku je izžarevala preprosto ljubeznivost, iskrenost in dobrovoljnost, za čimer je bilo slutiti globoka človeška spoznanja, nepravično usoje-nost, da se dobro ne vrača z dobrim. Sto šestdeset zbranih pesmi Skoz pomladni dež bom šla sta izbrala in uredila Tina Volarič in Rok Zavrtanik. Pesmi motivno sledijo ena drugi brez tematske ciklične razdelitve, začenši z ljubezenskimi, ki jim sledi materinska, poetološka in refleksivna lirika, strogih ločnic pa seveda ne moremo potegniti. Uvodna je Med tisoči bi te spoznala, v kateri bi svojega ljubega (kiparja Jakoba Savinška) prepoznala po koraku, dihu, nasmehu in očeh. Četudi bi se kot grešnik skrival, pred njeno mislijo ne more ubežati. Po neizhojenih poteh sta prišla do vrat, ovir. Nagovarja ga, da jih odpreta brez misli na jutri. Omamljena je od njegove silne in dopolnjene ljubezni. Želi si samo, da bi v senci ob njem hodila. Naj ne hodi vstran, saj sta krvno povezana na tem in na onem svetu. Sluti in boji se, da bo ostala sama. Pred njim je grob, leden veter, sneg, njuna zlata zvezda, ki zahaja. Ljubezenske pesmi prinašajo tožbe. Ga je premalo ljubila, da je odrinil njeno ljubezen, ko nosi sama še vsa druga bremena. Reka jo nosi, on naj bo vrbova veja, ki se je bo z zadnjimi močmi oklenila. Čaka ob vratih, joče, sprejema ga bolnega in utrujenega, vsa se mu preda in trepeta v svoji nemoči. Spet gresta skozi mesečno in toplo noč. Nista sama, smrt seje vrinila mednju. Rada bi prišla do njegovega srca, ki ga lirski subjekt skriva. Veter se zaganja v prazne dlani. Dež pada, ko hodi sama po njunih poteh, dež iz njenih oči pa je topel in grenak. Pretresljiva samota, solze, tihe ure, kakšen je njen smisel brez njega? Kljub neizmernim razdaljam sta si v srcu blizu. Tudi zvezdnate noči bolijo in jo spominjajo nanj. Glas in korak odpirata nove rane in bolečine. Nemir je spremljevalec lirskega subjekta. Vso noč je z njim kramljala, vpeta v njegove sanje. Vse, kar si prej ni upala, mu zdaj pove. V neskončnosti nekje je križišče, kjer se bosta srečali njuni ozki stezi. Odkar ga več ni, preklinja samotne noči in sprašuje, kdo mu v grobu postilja ležišče, kdo vzglavje boža, kdo greje rjuhe. Gostosevci so njuna vez. Vse težje prenaša bolest. V materinskih pesmih si zastavlja vprašanje, kdaj bo nehala plesti jopice le za tuje otroke. Čaka na dete, ki ga nosi. Ves njen svet sta mož in otrok. Vsinkovih očeh vidi njega, ki ga ni več z njima. V Uspavanki ga tolaži, ker sta sama in pripoveduje, kako znajo božati očkove roke. Otroku pravi:/Umrla bi, a treba je živeti. /Do smrti v tebi njega bom ljubila/. Kaže mu očkovo sliko, ki je bil velik in resen. Tudi sin ima njegove modre oči. Igrali se bodo, skrita za vrati mu bosta skočila v objem. Sin ji je ušel iz rok, sovražniki mu sledijo in prežijo nanj, vabi ga v svoje varno naročje. Poslavlja se od sobe, kije vpila njen smeh in srečo, ji dajala zavetje, poslušala molitve, prošnje, vzdihe, grožnje. Njen sinje bil z zlato nitjo tkan, v ljubezni spočet, vzela ga je črna megla. Oba pogreša. Je kot osamelec, ki čaka, da se jima pridruži. Ničesar jima več ne more dati, ne groba opleti ne prižgati luči za njuno temo. Njena bolečina je prebridka. Spomini jo obletavajo kot nočne ptice, ničesar ji ne morejo, saj so mrtvi. Jesen je prispodoba samote, grobnega miru. Kje so spomini upanja in sanj, jok in smeh? Kdo jim je ukazal molčati? Hrepenenja še kričijo, ustnice pa se hlade. S črno ruto si bo zakrila prsi, zastrla oči, zavila sive lase, mrtve roke, ki se niso navadile čakati zaman. Gola bo šla skozi pomladni dež, ki bo izpral z nje ugasle bolečine, razočaranja, vso navlako preteklih dni in bo čista stopila na konec poti s srcem dekletca, ki še verjame v bajke. Morda jo kdo tam le čaka. Vladimir Kajzovar Foto: vki Foto: vki Nina Kolarič »Bralci in poslušalci cenijo atletiko« Stran 8 Nogomet Zmaga in poraz nogometašev Drave Stran 8 Odbojka Oddolžile so se Zrečankam Stran 9 Namizni tenis Nesrečen poraz v Novem mestu Stran 9 Mali nogomet KMN Poetovio potrdil primat Stran 10 Mali nogomet Dosežen letošnji rekord po številu zadetkov Stran 10 Urednk športnih strani: Jože Mo-horič. Sodelavci: Danilo Klajnšek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Miha Šoštarič, Zmago Šalamun, David Breznik, Ivo Kor-nik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik Piše: Ludvik Kotar Ni bilo prvič, upam, da zadnjič! Na evropskem prvenstvu v rokometu v Švici so v nedeljo končali vse tekme za najboljše položaje. Evropski prvaki so prvič zasluženo Francozi, ki so v finalu zanesljivo premagali Špance, aktualne svetovne prvake. Tretji so Danci, ki so premagali naše sosede tudi po zaslugi poškodbe najboljšega igralca prvenstva Ivana Baliča. Peto mesto so osvojili prejšnji evropski prvaki Nemci po zmagi proti Rusom, pri katerih je odlično igral igralec Celja PL Edvard Kokšarov, najboljše levo krilo prvenstva. Naši so osvojili osmo mesto in po srebru s prvenstva v Sloveniji precej nazadovali. Ob takšnem padcu forme in pristopu k tekmam, kot so ga pokazali v drugem delu, več tudi niso zaslužili, še najmanj boja za medalje, kot smo v Sloveniji sanjali. Naši igralci v večini igrajo v najmočnejših evropskih klubih, kjer pa niso nosilci igre, zato reprezentanca nima vodje na igrišču in je tako še kako prisotna nedisciplina v igri. To pa je naloga strokovnega vodstva, ki je znova padlo na izpitu, tako kot že večkrat, samo da si tega v rokometni zvezi ne priznajo ali ne vidijo. Morda bo pretirano, če zapišem, da žal naše roko-metaše oziroma reprezentance lahko vodi vsak strokovnjak, ki ima pet minut časa, pogoj je le, da je naš, torej Slovenec. Koliko je v resnici sposoben in ali ima avtoriteto pri takšnih igralcih, pa očitno ni pomembno. Zato pa zelo kakovostni igralci delujejo kot razbita vojska in z občasnimi prebliski. Žal se nam to ni zgodilo prvič. Spomnimo se olimpijskih iger v Avstraliji in Grčiji ter svetovnega prvenstva v Tuniziji. Da ne bo pomote! Nismo najboljši na svetu, vendar ne smemo igrati in izgubljati na takšne načine, ko je to bilo tudi v drugem delu prvenstva v Švici! V vsakem primeru je največja odgovornost na vodstvu reprezentance. Če ne more pripraviti igre in zagotoviti avtoritete, naj se tega posla ne loti! Morda pa je to nemogoče zaradi nekaterih igralcev? Tudi možno! Te je potrebno izločiti iz reprezentance, pa bosta red in disciplina v igri ter maksimalna borbenost tudi v porazih. Za to gre, za pristop k poslu, s katerim se eni in drugi ukvarjajo. Po drugi strani pa si rokometni strokovnjaki, navijači in tudi novinarji nehajmo postavljati nerealne cilje. Naj bodo visoki, vendar realni, da ne bo nepotrebnega razočaranja. Lepše nam bo in v igri in ob njej bomo uživali, ne pa se jezili in po nepotrebnem izgubljali živce! tednik Športni zavod Ptuj , -, " 2250 Ptuj, Čučkova 7 ^ Telefon: 02/ 787 76 30 www.športnizavod-ptui.si E-mail: sport@radio-tednik.si Rokomet • Po evropskem prvenstvu v Švici Francozi zasluženo prvaki V zadnjih desetih dneh smo na svoj račun prišli ljubitelji rokometa, ki smo z veliko nestrpnostjo spremljali tekme na 7. EP v Švici. Pred odhodom v Švico smo Slovenci kljub opozorilnemu porazu proti SiČG v Celju razmišljali o uvrstitvi v polfinale in celo o medalji. Toda prvenstvo smo ob treh zmagah (Švica, Ukrajina, Poljska) in treh porazih (Francija, Nemčija, Španija) zaključili na osmem mestu. To je trenutno po prikazani igri naša velika realnost in s tem se moramo sprijazniti. Res, da ima ta Ive-zičeva selekcija potencial za sam svetovni vrh, a vendar le v fazi napada in ne v obrambi, s katero so Francozi prvič v svojih sedmih sodelovanjih na EP osvojili zlato medaljo. Pa poglejmo, s čim so Francozi prišli do evropskega vrha. Iz njihove agresivne obrambe (zmeraj ne meji izključitve) so po uspešnih obrambah izvrstnega Thierrya Ome-yera (prvi vratar prvenstva) izhajale polkontre in kontre, kjer so bili za tekmece enostavno prehitri. Spomnite se tekme naše reprezentance proti francoski, ko so igralci slednje pred vratarja Škofa in Lapajneta prihajali sami kot duhi. Trener Francije Claude Onesta se je v obrambi lahko zanesel na odlična Dinarta in B. Gillea, na krilih na starega mačka Guigoua in mladega Abaloja, ki je na prvenstvu izjemno zamenjal bolj znanega Anquetila. Napad galskih petelinov so izjemno vodili že potrjeni Karabatić, Abati, Fernandez in Narciss. Dovolj za zasluženo zlato! Španija, aktualni svetovni prvak, je bila moj velik favorit EP. Tudi pred finalnim obračunom proti Franciji sem pričakoval zmago »furije«. Toda Špancem, ki so v Švici imeli najboljši napad, je tudi ob takih imenih, kot so Iker Romero, Ortega, Rodriguez, Entrrerios in ostali, zmanjkalo idej v napadu proti francoskemu »obrambnemu zidu«. To je bil edini poraz Špancev na prvenstvu. Bron, njihov tretji na evropskih prvenstvih, je pripadel Dancem. Z njim so v vrstah »dinamitne generacije« zadovoljni, saj so še pred zadnjim krogom v drugem delu tekmovanja zelo viseli glede uvrstitve v polfinale. Toda spodrsljaja Islandije in Rusije sta Dancem ponudila drugo priložnost, ki so jo izkoristili z velikim bronom. Četrto mesto je pripadlo Hrvaški, ki je na koncu plačala davek kratke klopi. Poškodba »nad- Najboljši posamezniki 7. EP v Švici: Naj vratar: Thierry Omeyer (Francija); levo krilo: Edvard Kokšarov (Rusija); desno krilo: Soren Stryger (Danska); levi zunanji: Iker Romero (Španija); desni zunanji: Olafur Stefansson (Islandija); krožni napadalec: Rolando Urios (Španija); srednji zunanji: Ivano Balić (Hrvaška). Najboljši igralec turnirja: Ivano Balić (Hrvaška) Naj strelec turnirja: Sergej Ru-tenka (Slovenija) Kot zanimivost omenimo, da je Ivano Balić (Hrvaška) že četrtič postal najboljši igralec turnirja na velikih tekmovanjih. In sicer je to postal na OI v Atenah, na EP v Sloveniji, na SP v Tuniziji in tokrat na EP v Švici. Fcitd' Čr-tnmir- Cimnilt Miladin Kozlina (Celje PL) je dobro izrabil ponujeno priložnost selektorja Iveziča. naravnega« Baliča proti Danski je bila usodna za medaljo. Vseeno, čeprav so ostali brez medalje, morajo v vrstah Hrvaške biti zelo zadovoljni, saj ostajajo v samem vrhu svetovnega rokometa. V Zurichu je bil opravljen tudi žreb za SP v Nemčiji leta 2007. Slovenci smo imeli srečo in žreb nam je namenil severne sosede Avstrijce, ki so seveda brez dvoma premagljiv nasprotnik. Ostali pari v kvalifikacijah za SP v Nemčiji so še: Švedska - Islandija, SiČG - Češka, Grčija - Poljska, Portugalska - Ukrajina, Romunija - Norveška, Švica -Rusija, Slovaška - Madžarska. Na SP v Nemčiji so iz Evrope že uvrščeni: Nemčija, Španija, Danska in Francija. Uroš Krstič Rokomet • 1. A SRI - dekleta Boleč poraz Ptujčank v Škofji Loki Loka Kava KSI -ŽRK Mercator Tenzor Ptuj 25:20 (15:9) ŽRK MERCATOR TENZOR PTUJ: Rajišič, Majcen, Šijanec 5 (2), Prapotnik 1, Ramšak 5, Strmšek 3 (1), Lazarev 3, Kalan 1, Potočnjak 1, Murko 1, Kelenc, Jaušovec, Ciora. Trener: Neno Potočnjak. Ptujske rokometašice so v nedeljo znova izgubile, tokrat na gostovanju v Škofji Loki. Ptujčanke so tokrat nastopile močno zdesetkane zaradi poškodb, saj so manjkale Mojca Derčar, Vanja Raškovič (obe sta se poškodovali na prijateljski tekmi v Zagrebu) in Tjaša Brumen, v igro pa ni vstopila tudi Ana Mihaela Ci- Foto: Črtomir Goznik Martina Strmšek (ŽRK MT Ptui) se v .Škofii Loki ni izkazala z učinkovitostjo, dosegla ie 3 zadetke. ora, ki je sicer bila na klopi, lažje poškodovanih pa je še nekaj rokometašic. Sicer pa so v prvem polčasu domačinke ves čas vodile in polagoma višale svojo prednost, ki je po prvem polčasu znašala šest zadetkov. Nadaljevanje srečanja je bilo za gostje iz Ptuja veliko boljše, saj so v 45. minuti prišle na samo dva zadetka zaostanka (21:19). Priložnost za zmanjšanje izida, oziroma izenačenje, so izpustile takoj po tem, ko so prepoceni zapravile kar tri žoge in želje po vsaj točki so se hitro razblinile, saj so Škofjeločanke kmalu zvišale svojo prednost ter si zagotovile mirno končnico srečanja. Vse skupaj je bilo dovolj za njihovo šesto zmago v tem prvenstvu. Ob porazu pa so v ptujskem taboru dobili še dve poškodovani igralki, in sicer Živo Kalan, ki si je poškodovala gleženj, Simoni Murko pa naj bi se obnovila poškodba križnih kolenskih vezi. Težavam ptujskih rokometašic tako še ni videti konca, res pa je, da so točke nepričakovano izgubljale tudi takrat, ko so igrale v bistveno boljši zasedbi. REZULTATI 15. KROGA: Loka kava KSI - Mecator Tenzor Ptuj 25:20 (15:9), Maks Polje - Celeia Žalec 30:42 (14:21), Krim Merca-tor - Olimpija 36:22 (16:14), Kočevje Anubis - Europro-dukt Brežice 38:30 (20:15), Celjske mesnine - Izola 30:21 (15:10), Burja - Inna Dolgun 22:34 (12:18) 1. KRIM MERCATOR 14 14 0 0 28 2. INNA DOLGUN 15 11 1 3 23 3. CELJSKE MESNINE 15 10 1 4 21 4. CELEIA ŽALEC 15 10 0 5 20 5. OLIMPIJA 15 9 1 5 19 6. MERC. TENZOR PTUJ15 7 2 6 16 7. KOČEVJE ANUBIS 15 7 0 8 14 8. LOKA KAVA KSI 15 6 2 7 14 9. EUROPR. BREŽICE 15 3 2 10 8 10. IZOLA 14 3 2 9 8 11. POLJE MAKS 13 2 1 10 5 12. BURJA 15 1 0 14 2 Danilo Klainšek Nogomet • NK Drava Zmaga in poraz Drave v Medžugorju Ljubitelji nogometa vedo, da se praktično vse ekipe, ki igrajo v 1. SNL (razen primorskih), trenutno nahajajo na pripravah v toplejših krajih, kjer je sedaj čas dvigovanja pripravljenosti in piljenja raznih taktičnih zamisli, kar bo vse potrebno v borbi za točke. Ptujčani so trenutno v Medžugorju, kjer vadijo pod budnim očesom trenerja Milka Đurovskega in njegovih pomočnikov. Vadba poteka po začrtanem programu in tega ritma ne podrejo tudi manjše poškodbe nogometašev, ki so sestavni del športa. Seveda pa ni na programu samo trening, trening in še enkrat trening, ampak so tudi pripravljalne tekme, ki igralce kljub naporom sprostijo. Tako so Ptujčani do sedaj odigrali dve srečanji. Najprej so merili moči z Veležem in ga premagali z 2:1. Strelca zadetkov za Dravo pa sta bila Viktor Trenevski in Genarro Chietti. V drugem srečanju, Foto: Črtomir Goznik Navijači Drave v spomladanskem delu prvenstva veliko pričakujejo od Viktorja Trenevskega (beli dres). ki so ga odigrali v soboto, pa so dravaši merili moči s Po- sušjem, sicer članom prve lige BiH in izgubili z 0:2. Poklicali smo v Medžugorje in uspeli dobiti vratarja Mladena Dabanoviča, ki nam je kratko povedal naslednje: »Če izgubiš in rečeš, da si igral dobro, se bo nekaterim to zdelo smešno. In ravno to se nam je zgodilo v srečanju s Posušjem, ko smo dobro igrali, še posebej v drugem polčasu, imeli pet stoodstotnih priložnosti za dosego zadetka, a žoga ni hotela v mrežo. Kar pa se samih priprav tiče, bi dejal, da potekajo po začrtanem planu in da se igralci zavedamo, kaj to pomeni za prvenstvo. V sredo bomo odigrali še eno srečanje, in sicer proti ekipi Zrinskega.« Drava je sobotno srečanje odigrala v naslednji postavi: Dabanovič, Gorinšek, Ke-lenc, Berko, Lunder, Petek, Emeršič, Tisnikar, Trenev-ski, Đinič, Chietti. Igrali so še: Bosilj, Drevenšek, Prejac, Štromajer. Trener: Milko Đu-rovski. Danilo Klajnšek Nina Kolarič, najpopularnejša športnica Spodnjega Podravja Bralci in poslušalci cenijo atletiko Bralci cenijo atletiko Skupaj z izborom najboljšega športnika MO Ptuj je letos prvič potekalo glasovanje bralcev Štajerskega tednika in Športnih novic ter poslušalcev Radia Ptuj za najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Kot smo že poročali, je največ glasov v ženski kategoriji prejela atletinja Nina Kolarič, članica Atletskega kluba Keor Ptuj. Lani ji je prvič v karieri uspelo preskočiti prestižno mejo 6 metrov v skoku v daljino (606 centimetrov), na evropskem mladinskem prvenstvu v Litvi je zasedla trinajsto mesto, k temu pa je dodala naslov mladinske državne prvakinje in naslov v kategoriji do 23 let. Nina je kategorizirana športnica državnega razreda in državna reprezentantka. Kaj ti pomeni izbor za najpopularnejšo športnico Spodnjega Podravja? Tudi glede na to, da je bil uradni izbor nekoliko drugačen. N. K.: »Veliko mi pomeni, da so me izbrali bralci Štajerskega tednika in Športnih novic. Sicer je težko in nehvaležno primerjati športne panoge med seboj, vendar bralci poznajo atletiko in cenijo moje rezultate.« Z letošnjo sezono vstopaš iz mladinske v močno člansko konkurenco. Koliko časa in truda si pripravljena vlagati v atletski trening? N. K.: »Če ne bo poškodb, ki bi me ovirale, bom še dolgo vztrajala. V atletiki nič ne gre čez noč, rezultat se razvija postopoma in dolgoročno.« Kakšne ambicije imaš v atletiki? N. K.: »Tako kot vsak športnik, si želim nastopiti na Nina Kolarič s trenerjem Gorazdom Rajherjem olimpijskih igrah. Poskušala bom doseči normo v skoku v daljino že za naslednje igre v Pekingu. Rezultate je nehvaležno in težko napovedati, zelo zadovoljna bi bila, če bi mi uspelo doseči zahtevano normo, ki znaša okoli 670 centimetrov. Poleg tega je moj cilj udeležiti se evropskega in svetovnega prvenstva ter univerzijade, saj sem študentka.« Kakšne načrte imaš za letošnjo sezono? N. K.: »Letošnjo sezono se bom intenzivneje posvetila mnogoboju, a skok v daljino ostaja moja glavna disciplina. Mnogoboj je zelo koristen za atletski razvoj tekmovalca, poleg tega pa letos ni drugih večjih tekmovanj, tukaj pa imam možnost reprezentančnega nastopa v slovenski ekipi mnogobojk v evropski ligi. V Sloveniji pa bom nastopala v novoustanovljenem pokalnem tekmovanju - velika nagrada Slovenije.« Kako potekajo priprave na letošnjo sezono? N. K.: »Trenutno imam manjše težave s poškodbo - vnetje tetive na kolenu, zato so treningi prilagojeni poškodbi. Sedaj treniram šestkrat tedensko, v pripravljalnem obdobju pa 7- do 9- krat. Okrog prvega maja načrtujem tradicionalne priprave ob morju.« Kako usklajuješ športne in študijske obveznosti? N. K.: »Resen trening in študij je težko usklajevati, a s primerno organizacijo je to mogoče.« Kako ocenjuješ pogoje za trening na Ptuju glede na infrastrukturne pridobitve v zadnjih letih? N. K.: »Poleti so normalni pogoji, saj imam na voljo vse, kar je potrebno za trening. Pozimi je v novi atletski dvorani gneča, tu lahko treniramo sprint in skok v daljino. Manjka pa prostor za met krogle in skakališče za skok v višino, ki ju potrebujem zaradi treninga mnogoboja, zato se vozimo na trening tudi v Slovensko Bistrico.« Kako izgleda atletski trening? N. K.: »Vedno se začne z ogrevanjem, ki vključuje tek, razgibalne vaje in tekaško vadbo, sledi glavni del treninga - sprinti, tehnika skoka v daljino, vadba z utežmi, na koncu pa iztek in stretching. Trening se seveda razlikuje glede na to, ali gre za pripravljalno obdobje ali tekmovalno sezono. Moj trener je športni pedagog Gorazd Rajher, pomaga mu Hedvika Korošak.« Ali ti ostane kaj prostega časa? Imaš mogoče kakšen hobi? N. K.: »Ponavadi mi ostane zelo malo prostega časa, zato nimam nobenega posebnega hobija. Preživim ga s svojim fantom, zraven pa skrbim še za tri pse.« Uroš Esih Rokomet • Jeruzalem Ormož Ključ se skriva v obrambi Jeruzalem - Dubrava 39:36 (20:18) Jeruzalem: G. Čudič, Cvetko, Dogša; Rajić 3, Korez, Ko-ražija 11, Bezjak 5, Belšak 7, Ivanuša 2, B. čudič 8 (7), Bla-žević 3, Grizolt, Hrnjadović, Potočnjak, Lukaček, Bogadi. Trener: Saša Prapotnik. Vse bližje je pričetek prvenstva v 1. A Telekom ligi (18. februarja v Ormožu gostuje močan Gold Club) in vse bolj jasna je tudi slika, kako bodo Ormožani zgleda-li v drugem delu prvenstva. Napredek v igri je očiten, da pa bi Ormožani izgledali kot v bronasti sezoni 2004/2005, bo potrebno še na višji nivo spraviti igro v obrambi, ki je ključ vseh uspehov. Velik dokaz so Francozi, ki so s trdno obrambo prišli do evropskega zlata, medtem ko so Slovenci (izjemen napad, katastrofalna obramba) hitro po drugem delu prvenstva že iskali povratne karte za vrnitev v domovino. Za razliko od tekme proti Celjanom so Ormožani tokrat proti Dubravi prikazali pravi obraz in ljubitelji rokometa (100 gledalcev) so lahko le uživali v zelo dobri predstavi obeh ekip. Jeruzalemčki so vodili od samega začetka tekme, najvišja prednost je v nekaj primerih znašala 4 Dejan Lukaček (RK Jeruzalem Ormož) točke (nazadnje pri izidu 28 :24), a so jih gostje iz Hrvaške deset minut pred koncem najprej ujeli in nato celo povedli z 32:30. Ormožani niso našli rešitve za Valčiča, ki je v stilu Baliča zadeval za četo glasnega Kasima Kamenice. Zadnjih deset minut tekme so Ormožani dobili z delnim izidom 9:4. Trdna obramba, lahki zadetki iz protinapadov Koražije in Ormožani so si po zmagi nad Dubravo za nagrado priigrali le enega namesto dveh sobotnih treningov. V četrtek ob 19.15 uri bodo je-ruzalemčki na Hardeku gostili hrvaški Varteks, kar bo najverjetneje že generalka pred nadaljevanjem prvenstva. Uroš Krstič Nogomet • NK Aluminij Fridauer poškodovan, novinec Đakovič Aluminij - Mura 05 1:0 (1:0) STRELEC: 1:0 Veselič (44) ALUMINIJ: M. Rozman, Golob, Topolovec, Vrenko, Tomažič, Sagadin, Gajšek, T. Rozman, Vtič, Hertiš, Fridau-er. Igrali so še: Pridigar, Čeh, Mlinarič, Marinič, Dugolin, Đakovič, Veselič. Trener: Edin Osmanovič. Lepo sončno nedeljsko popoldne je bilo ravno pravšnje za odigravanje pripravljalne nogometne tekme v Kidričevem, ob tem pa je bil še pravi nasprotnik - Mura 05 iz Murske Sobote. Za nekatere so bili soboški nogometaši zanimivi, ker tekmujejo z njimi v 3. SNL - vzhodna skupina. Sicer pa je bilo samo srečanje zelo dinamično in borbeno, na trenutke tudi pregrobo, v čemer so prednjačili gostje. Plod takšne igre je bila tudi poškodba domačega napadalca Davorina Fridauerja, ki je dobil močan udarec v gleženj in je moral poiskati pomoč v ptujski bolnišnici. Nogometaši Aluminija so bili boljši nasprotnik v tem delu igre, kar so tudi kronali z zadetkom Uroša Veseliča minuto pred odhodom na odmor. V nadaljevanju tega srečanja kljub številnim menjavam tempo igre ni upadel kakor tudi ne vnema in borbenost. Igra je bila enakovredna, le na trenutke so gostje imeli več od igre, vendar niso bili nevarni domačemu vratarju. Maloštevilnim gledalcem v Kidričevem se je prvič predstavil novi igralec, sicer napadalec Nenad Đakovič, ki je prišel iz Malečnika, na preizkušnji pa je bil tudi na Ptuju pri Dravi. Danilo Klajnšek Aluminij - Dinamo Zagreb 4:2 STRELCI: 1:0 Rampre (10), 2:0 Marinič (14), 3:0 Rampre (27), 4:0 Rampre (38), 4:1 Presečki (56), 4:2 Presečki (70) ALUMINIJ: Sagadin, Tišma, Fruk, Medved, Lah, Tement, Marinič, Breg, Ljatifi, Toplak, Rampre. Igrali so še: Klemen-čič, Jevšinek, Lebar, Hajšek, Jus. Trener: Bojan Špehonja. Mladinsko moštvo Aluminija je v okviru priprav na nadaljevanje prvenstva gostilo sovrstnike zagrebškega Dinama, ki jih vodi nekdanji odlični igralec Krasnador Rora. Odločitev o zmagovalcu je padla že v prvem polčasu, ko so razigrani domačini dosegli štiri zadetke, od tega je kar tri dosegel Robi Rampre. Danilo Klajnšek Foto: UE Odbojka • 1. DOL (ž), 2. DOL (ž, m) Oddolžile so se Zrečankam 1. DOL ŽENSKE REZULTATI 17. KROGA: Benedikt - Hitachi 3:0, Nova KBM Branik - Sloving Vital 3:0, Luka Koper - Šentvid 2:3. V tem krogu je bila prosta ekipa Jesenic. 1. NOVA KBM BRANIK 16 16 0 48 2. LUKA KOPER 17 9 8 28 3. BENEDIKT 17 8 9 26 4. ŠENTVID 17 8 9 22 5. HITACHI IZOLA 16 7 9 19 6. SLOVING VENUS 16 5 11 15 7. JESENICE 16 0 16 1 Benedikt - CPK Hitachi Izola 3:0 (20, 18, 20) BENEDIKT: Kadiš, Rajšp, J. Borko, Fekonja, Kutsay, T. Borko, Vrbančič, Klasinc, Ber-njak, Geratič, Jureš, Vajt, Ha-uptman. Po porazu v Ljubljani s Šentvidom so v Benediktu z nestrpnostjo in negotovostjo pričakovali dvoboj 17. kroga v prvi državni ligi za odbojkari-ce. V benediški športni dvorani so gostovale odbojkarice iz Izole, ki so doslej le štiri točke zaostajale za Benediktom, na derbi kroga pa so pripotovale v okrnjeni zasedbi. Trener Izolčank Tihomir Pešić je namreč v ta predel Slovenije pripeljal samo šest igralk ter s tem olajšal delo gostiteljicam, ki so slavile še osmič v sezoni. Benedičanke so bile boljše v vseh elementih igre, še zlasti v napadu in bloku, gostje pa so se bolje upirale le v tretjem nizu, ko so vodile 20:18, toda takrat se je z odličnimi servisi izkazala Jureševa in po sedmih zaporednih točkah je zmaga brez izgubljenega niza ostala doma. MŠ 2. DOL ŽENSKE REZULTATI 14. KROGA: Pomaranča bar Ptuj - Comet Zreče 3:0, Braslovče - Broline Kamnik 0:3, Formis Bell - Ali-ansa Šempeter 2:3, Partizan Škofja Loka - Prevalje 0:3, Ču-lum, s. p., Valšped - ŽOK Kočevje 0:3, Ecom Tabor - Misli-nja 3:2 1. POMARANČA BAR PTUJ 14 13 1 40 2. PREVALJE 14 11 3 33 3. ŽOK KOČEVJE 14 10 4 30 4. BROLINE KAMNIK 14 10 4 30 5. COMET ZREČE 14 10 4 28 6. PARTIZAN ŠKOFJA LOKA 14 7 7 22 7. MISLINJA 14 5 9 16 8. ECOM TABOR 14 5 9 14 mvtrWM Odbojkarice ŽOK Ptuj so dobro odigrale tudi v obrambi. 9. FORMIS BELL 14 5 9 14 10. ALIANSA ŠEMPETER 14 4 10 11 11. ČULUM, S. P., VALŠPED 14 3 11 7 12. BRASLOVČE 14 1 13 7 ŽOK Ptuj - Comet Zreče 3:0 (15, 14, 22) ŽOK Ptuj: Lorber, Cvirn, Draškovič, Robič, Vidovič, Andjelkovič, Bilanovič, Lju-bec, Kos, Švajger Ptujske odbojkarice so v soboto v derbiju kroga doma brez večjih težav premagale ekipo Comet Zreče, ki jih je letos edina uspela premagati. Zrečanke so s tem porazom zdrsnile najnižje letos, na peto mesto v ligi, Ptujčanke pa ostajajo trdno v vodstvu s sedmimi točkami naskoka pred ekipo iz Prevalj. Domačinke so tekmo pričele zelo odločno in borbeno ter z lahkoto dobile uvodni niz. V istem stilu so tudi nadaljevale, saj so visoko vodile tudi v začetku drugega niza (12:7). Po minuti odmora na zahtevo gostujočega trenerja so se Zre-čanke približale le na točko zaostanka (13:12), nato pa so domačinke vajeti igre ponovno prevzele v svoje roke. Po osmih zaporednih servisih Bi-lanovičeve so zanesljivo vodile že z rezultatom 2:0 v nizih. Ptujčanke so povedle tudi v za- četku tretjega niza in vseskozi vodile z razliko štirih do petih točk. Zrečanke pa niso hotele na hitro zapustiti parketa, saj so se ob koncu približale le na točko zaostanka (23:22). Ptujčanke pa so še enkrat dokazale, da so letos praktično nepremagljive. Ob bučni podpori kurentov, ki so v dvorano vstopili v zadnjem nizu, je 24. točko dosegla Lorberjeva, zadnjo na tekmi pa Cvirnova in zmaga je ostala doma. UG 2. DOL MOŠKI REZULTATI 14. KROGA: Svit - Astec Triglav 3:0, Kekoo-prema Žužemberk - Partizan Fram 3:2, Termo Lubnik - Te-lemach Žirovnica 3:2, Logatec - Hoče 3:0, TAB Mežica - SIP Šempeter 3:2. Prigo Brezovica - MOK Kočevje nismo prejeli podatkov. 1. LOGATEC 14 12 2 37 2. ASTEC TRIGLAV 14 12 2 35 3. SVIT 14 10 4 31 4. TERMO LUBNIK 14 11 3 30 5. PRIGO BREZOVICA 13 9 4 26 6. PARTIZAN FRAM 14 7 7 21 7. SIP ŠEMPETER 14 5 9 18 8. ŽUŽEMBERK 14 6 8 16 9. TELEMACH ŽIROVNICA 14 4 10 12 10. TAB MEŽICA 14 4 10 12 11. MOK KOČEVJE 13 3 10 11 12. HOČE 14 0 14 0 Judo • JK Drava Dve peti mesti v Italiji Lignano Italija, 29. 1. 2006 Na prvi letošnji preizkušnji pomembnejših evropskih AL d.o.o. I teiefon: 02/799-54-11 • FIZIČNO-TEHNiČNO VAROVANJE • PROTIPOŽARNO VAROVANJE • SERVIS GASILNIKOVIN HIDRANTNE6A OMREŽJA VARGAS -Al, d.0.0. Tovarniška cesta 10, Kidričevo tekmovanj za kadete in ka-detinje, kjer so sodelovale reprezentance Italije, Slovenije, Hrvaške, Bosne, Srbije in Črne gore, Danske, Velike Britanije in Azajberdžana, se je za tabor JK Drava začelo zelo dobro. Tekmovanja sta se udeležila Andrej Čuš in Urška Urek. Kljub temu da Andrej in Urška nista ponovila lanskega uspeha Uroša Tajhmana in Lee Murko, ki sta osvojila prvi mesti, sta z osvojenima 5. mestoma vsak v svoji kategoriji zadovoljila pričakovanja trenerja in selektorja Vlada Čuša. Pri kadetih do 81 kg je Andrej Čuš prvo kolo izgubil proti domačinu Sicillianotu, kljub temu da je večino borbe vodil. Andrej je nato v prvi re-pasažni borbi z ipponom premagal Lionetija. V nadaljevanju je premagal še Bergamina. Tako se je uvrstil v zaključne boje za medalje. V borbi za 3. mesto se je soočil z Serratorejem. Po napeti borbi je tesno zmagal Italijan z rezultatom 5:3, kar je zadostovalo za končno 5. mesto. V kategoriji do 70 kg pa je Urška Urek zmagala v 1. in 2. kolu, v naslednjih dveh bojih pa izgubila in prav tako osvojila 5. mesto. Rezultati: Kadeti (do 81 kg): 1. Luca Ardizio (Italija), 5. Andrej Čuš Kadetinje (do 70 kg): 1. Marija Čosič (Hrvaška), 5. Urška Urek. Sebi Kolednik Namizni tenis • 1. SNTL (m, ž) Nesrečen poraz v Novem mestu Igralci NTK Ptuj so dokaj nesrečno pričeli drugi del prvenstva v 1. slovenski na-miznoteniški ligi. Novomeška Krka je v tem dvoboju veljala za absolutnega favorita in domačini niti v sanjah niso pričakovali, da se bodo proti Ptujča-nom morali pošteno oznojiti. Za goste sta po dve zmagi dosegla izkušeni Bojan Pavič in vedno boljši Danilo Piljak. Verjetno je bila točka izgubljena v igri dvojic, ko sta igralca Ptuja izgubila. Nekaj možnosti je obstajalo še v zadnjem, sicer desetem dvoboju, ko je Urban Ovčar igral dobro, vendar ni imel sreče in tako je možnost za vsaj točko splavala po vodi. Velikega pomena za krkaše je bila odlična igra hrvaškega občasnega reprezentanta Iva Karloviča, ki je dobil vse posamične dvoboje in bil uspešen še v igri dvojic. Dekleta so v Ljubljani igrala proti močnemu Kajuhu Slovanu in po pričakovanjih gladko izgubila. 1. SNTL (M) REZULTATI 10. KROGA: Krka - Ptuj 6:4, Edigs - LM-KO Lendava 0:6, Maribor Finea - Kema Puconci 6:4, Sobota - Melamin 6:4, Tempo - Križe 6:2 1. LM-KO LENDAVA 10 10 0 0 20 2. MARIBOR FINEA 10 8 1 1 17 Foto: Črtomir Goznik Danilo Piljak, NTK Ptuj 3. KRKA 10 6 2 2 14 4. KEMA PUCONCI 10 5 2 3 12 5. TEMPO 10 6 0 4 12 6. SOBOTA 10 5 2 3 12 7. MELAMIN 10 3 0 7 6 8. KRIŽE 10 1 2 7 4 9. PTUJ 10 1 1 8 3 10. EDIGS 10 0 0 10 3 Krka - Ptuj 6:4 Gradišar - Pavič 1:3, Karlo-vič - Ovčar 3:0, Petrovčič - Piljak 2:3, Karlovič - Pavič 3:0, Gradišar - Piljak 0:3, Petrovčič - Ovčar 3:0, Karlovič/Petrov-čič - Pavič/Piljak 3:1, Karlovič - Piljak 3:1, Petrovčič - Pavič 0:3, Kralj - Ovčar 3:1 1. SNTL (Ž) REZULTATI 10. KROGA: Kajuh Slovan - Ptuj 6:0, Iskra Avtoelektrika - Fužinar Inter-diskont 6:2, Tempo - Merkur 2:6, Ilirija - Vesna 6:2, Argeta - Prevent Radlje 6:2 1. ISKRA AVTOELEKT. 10 10 0 0 20 2. ILIRIJA 10 8 1 1 17 3. MERKUR 10 6 1 3 13 4. FUŽINAR INTERDIS. 10 4 3 3 11 5. KAJUH SLOVAN-1 10 5 2 3 11 6. TEMPO 10 4 2 4 10 7. ARGETA 10 4 0 6 8 8. PREVENT RADLJE 10 3 1 6 7 9. VESNA 10 0 1 9 1 10. PTUJ 10 0 1 9 1 Kajuh Slovan - Ptuj 6:0 Polončič - Zupančič 3:1, Lesar - Rojko 3:1, Ludvik - Ter-buc 3:0, Lesar - Terbuc 3:0, Polončič - Rojko 3:1, Ludvik - Zupančič 3:0 Danilo Klajnšek Košarka • 2. SKL - vzhod Ptujčani že obsojeni na izpad REZULTATI 16. KROGA: Prebold - Ptuj 93:72, Ilirija - ŽKK Maribor 61:74, Ruše -Pivovarna Laško mladi 76:69, Janče - Ježica 90:85, Nazarje - Grosuplje 67:75 1. ŽKK MARIBOR 16 14 2 30 2. GROSUPLJE 16 13 3 29 3. JEŽICA 16 12 4 28 4. JANČE 16 11 5 27 5. RUŠE 16 7 9 23 6. PREBOLD 16 7 9 23 7. NAZARJE 16 6 10 22 8. ILIRIJA 16 6 10 22 9. PIVOVARNA LAŠKO ML. 16 3 13 19 10. PTUJ 16 1 15 17 KK Prebold - KK Ptuj 93:73 21:18, 23:20, 27:15, 22:20 KK Ptuj: Ferme 11, Cej 24, Bien 3, Šarič, Horvat 12, Kramberger 5, Kneževič, Gavrič 18, Avguštin V 16. krogu 2. SKL -vzhod so Ptujčani na gostovanju zabeležili še petnajsti poraz in ostajajo na dnu prvenstvene lestvice. Izpad mlade ekipe v nižjo ligo je po seriji porazov dva kroga pred koncem prvenstva Foto: Črtomir Goznik Ptujčani imajo le še teoretične možnosti za obstanek v 2. SKL. praktično neizbežen. Uvod tekme je pripadel Ptujčanom, ki pa si niso priigrali večje prednosti. Tekma je bila v prvem polčasu zelo izenačena, saj sta se ekipi izmenjavali v vodstvu, nobena pa ni imela višje prednosti od štirih točk. Zadnjič je bil rezultat (35:35) izenačen v 18. minuti, ob rahli nezbranosti v ptujski vrsti pa si je ekipa Prebolda v zadnjih dveh minutah priigrala šest točk naskoka. V tretji četrtini so domačini prednost še povečali, saj so po tridesetih minutah vodili že za 18 točk. Ptujčani so v zadnjem delu zaostanek še enkrat zmanjšali na enajst točk (75:64), kaj več pa jim proti razigranim domačinom žal ni uspelo. V naslednjem krogu čaka ptujske košarkarje težko gostovanje pri vodilni ekipi ŽKK Maribor. V primeru poraza, zmaga bi bila veliko presenečenje, bodo ob koncu prvenstva zanesljivo uvrščeni na zadnje mesto lige. Zlatko Marčič: "Ekipa Prebolda doma igra neverjetno dobro, v gosteh pa izgublja z veliko razliko, kar smo občutili tudi mi. Poškodba Biena v prvi četrtini in peta osebna napaka Fermeta v začetku tretje četrtine sta tokrat olajšali delo Preboldu, ki so si s to zmago zagotovili obstanek v ligi. Nas pa čaka negotova prihodnost." UG Foto: UG Mali nogomet • Finale lige MNZ Ptuj KMN Poetovio potrdil primat V petek se je končalo tekmovanje v zimski ligi MNZ Ptuj 2005/06, kjer je letos nastopalo 26 ekip, ki so bile razdeljene v dve skupini. Po končanem ligaškem delu sta se najboljši ekipi iz vsake skupine uvrstili na zaključni turnir, ki je v dvorano Center na Ptuju privabil veliko število gledalcev. Najprej sta bila odigrana polfinalna dvoboja: v prvem so igralci Poetovia suvereno premagali ekipo Jada (zanjo je nastopil tudi Grega Židan), v drugem pa so igralci Saš bara šele v zadnji sekundah tekme strli odpor rimljanov. Sledila je ekshibicijska tekma med selekcijama sodnikov in trenerjev, ki delujejo v MNZ Ptuj. Trenerji so tokrat pokazali več nogometnega znanja in može v črnem premagali z rezultatom 3:1. Sledil je finalni zaključek: tekma za 3. mesto je bila razburljiva do konca, saj je odločitev o zmagovalcu padla šele po streljanju kazenskih strelov. Tam je blestel vratar ŠD Rima Pišek, ki je ubranil dva strela in tako svoji ekipi zagotovil končno 3. mesto. Finalna tekma je bila rezultat-sko negotova le v 1. polčasu, ko sta imeli obe ekipi nekaj lepih priložnosti, zadeli pa so le igralci Poetovie, in sicer v zadnji minuti iz kazenskega strela (Klinger). V drugem delu so igralci Poeto-vie v nekaj minutah povedli 3:0 in nato še 4:0. Saševci so sicer pred koncem znižali na 4:2, a je to bilo vse, kar so zmogli. Na koncu so pošteno čestitali zmagovalcem, ki so tako že desetič osvojili to lovoriko. Foto: Črtomir Goznik Zmagovalci lige MNZ: Poetovia Petlja Vitomarci Foto: Črtomir Goznil< Finalisti lige MNZ: Bar Saš Buldog Foto: Črtomir Goznik Janko Turk (levo) je priznanje za najboljšega strelca lige podelil Stanku Glažarju, ki je dosegel 27 zadetkov v 12 tekmah. Najboljša strelca lige v rednem delu lige: - skupina A: Danilo Cvetko (Juršinci) - 21 zadetkov - skupina B: Stanko Glažar (Klub 13) - 27 zadetkov Rezultati finalnega turnirja: Polfinale: Poetovio Petlja Vitomarci - KMN Jado 3:0, Bar Saš Buldog - ŠD Rim 1:0 (0:0). Tekma za 3. mesto: KMN Jado - ŠD Rim 3:4 (1:1, 2:2) - po izvajanju 6-metrovk Tekma za 1. mesto: Poetovio Petlja Vitomarci - Bar Saš Buldog 5:2 (1:0) Končni vrstni red: 1. Poeto- vio Petlja Vitomarci, 2. Bar Saš Buldog, 3. ŠD Rim, 4. KMN Jado. Poetovio Petlja Vitomarci: Golob, Fridl, Pihler, Klinger, Ve-senjak, Šnofl, Pukšič, Emeršič, Kornik. Trener: Fredi Kmetec Bar Saš Buldog: Dukarič, Sluga, Sambolec, Golob, Žnida-rič, Kokot, Lenart, Šajn. Trener: Kuserbanj. ŠD Rim: Pišek, Kopše, Frlež, Gajser, Železnik, Polajžer, Bezjak, Gajser, Hajšek. Trener: Polajžer. KMN Jado: M. Frangež, Vo-glar, Perkovič, B. Frangež, Novak, Hrovat, Plošnik, Gajser, Židan. Trener: Novak. JM, DB Mali nogomet • 1. SLMN Dosežen letošnji rekord lige po številu doseženih zadetkov Rezultati 13. kroga: Oplast Kobarid - Slovenica Ag. Kra-vos 1:4 (0:1), Gip Beton MTO - Tomaž 14:6 (6:1), ŠD Extreme - Nazarj'e G. IPP 3:6 (2:4), Tomi Press Bronx - Svea Lesna Litija 1:6 (0:3), Dobovec - Puntar 2:3 (2:1). 1. GIP BETON MTO 13 12 0 2. DOBOVEC 13 3. TOMI P. BRONX 13 4. SLOVENICA 13 5. OPLAST KOBAR. 13 6. SVEA L. LITIJA 13 7. PUNTAR 13 8. NAZARJE GLIN 13 9. ŠD EXTREME 13 10. TOMAŽ 13 7 2 7 1 5 3 5 2 4 2 3 1 2 2 75:39 54:46 42:39 41:44 41:38 52:43 44:50 47:48 41:62 32:60 GIP Beton Zagorje - Tomaž 14:6 (6:1) Strelci: 1:0 Adamič (4), 1:1 Gašparič (9), 2:1 Zorč (11), 3:1 Brkič (12), 4:1 Šnofl (12), 5:1 Brkič (14), 6:1 Adamič (20), 6:2 Kamenšek (21), 7:2 Brkič (23), 8:2 Adrinjek (24), 9:2 Brkič (27), 9:3 Kamenšek (28), 10:3 Makica (29), 10:4 Goričan (30), 11:4 Razlag (31 - avtogol), 12:4 Zorč (33), 12:5 Bohinec (34), 13:5 Brkič (34), 14:5 Goranovič (37), 14:6 Kamenšek (38). Tomaž: Bedrač, Školiber, Mi-klašič, Bohinec, Goričan, Kram-pelj, Cvetko, Kamenšek, Gašpa-rič, Janžekovič, Zorec, Razlag. Trener: Boštjan Kupčič. V tekmi med prvouvrščenimi Zagorjani in zadnjeuvrščenim Tomažem je bil postavljen nov rekord letošnje sezone po številu doseženih zadetkov. Stari rekord je znašal le trinajst zadetkov (Zagorje - Extrem 9:4), novi pa kar dvajset zadetkov. Štirinajst jih je žal končalo za Franci Kamenšek - strelec treh zadetkov v Zagorju hrbtom obeh vratarjev Tomaža, Bedrača in Razlaga. Prvih deset minut so se gostje trenutno najboljšemu moštvu (nastopili brez Ibrišimoviča in Dejana Si-miča) slovenske malonogomet-ne scene zelo dobro upirali, kapetanu Gašpariču je v 9. minuti uspelo celo izenačiti. Toda prav to, kot da je razjezilo Zagorjane, ki so povišali dve prestavi višje in do konca tekme do vrha napolnili mrežo nemočnega Tomaža (nastopili brez Magdiča). Pri Tomažu niti trije zadetki Kamenška (bivši Zagorjan) niso ublažili visokega poraza. V petek ob 19.30 uri Tomaž v Ormožu gosti Oplast iz Kobarida, ki je tudi zapadel v rezultatsko krizo (trije porazi zapored). Ali je to priložnost za točke rešitve pred izpadom? Uroš Krstič Planinski kotiček Planinsko predavanje Mladinski odsek PD Ptuj organizira družabni večer z diapozitivi in filmom. Predavanje z naslovom Gorska reševalna služba in vzpon otrok na Triglav nam bo predstavil gorski reševalec Franc Intirhar - Frek iz Litije. Predavanje je namenjeno otrokom, a tudi odrasli boste našli kaj zase! Zaželeni so prostovoljni prispevki. Lepo vabljeni v petek, 10. februarja, ob 17. uri v osnovno šolo Breg (1. nadstropje). Nogomet • Turnir za dečke U-14 v Ljutomeru Najboljši dečki Aluminija in Drave Nogometna šola Ljutomer je pripravila tradicionalni dvoranski turnir za dečke stare 14 let (U 14). V športni dvorani pri OŠ Ivana Cankarja v Ljutomeru so nastopale ekipe nogometnih šol in klubov Aluminij Kidričevo, Arcont Radgona, Nafta Lendava, Mura 05 Murska Sobota, Oxigen Ljutomer, Poli Drava Ptuj, Slivnica, Veržej in Železničar Maribor. Prvo mesto je osvojila druga ekipa Aluminija, ki je v finalu s 5:1 premagala ptujsko nogometno šolo Poli Drava. V tekmi za tretje mesto je prva ekipa Aluminija z 2:0 odpravila Muro 05, Ljutomer pa je bil v tekmi za peto mesto s 4:2 boljši od Slivnice. Pokal za najboljšega vratarja je prejel Sašo Kocen iz ptujske ekipe, z 11 zadetki pa je bil najboljši strelec Robi Kurež (Alu- minij II). MŠ Foto: Miha Šostarič Druga ekipa Aluminija je bila najboljša v Ljutomeru. Tenis • Zimska liga 2005/06 TK Skorba in Nedog trdno v vodstvu Tekmovanje so nadaljevali tudi v zimski ligi 2005-2006, in sicer v skupini za prvaka. Vodeča Skorba je brez težav ugnala Sortimo kakor tudi drugouvr-ščeni Nedog igralce TC Luka. Veliko težav pa so imeli Neptu-novci, da so ugnali Okrepčevalnico Patruša. REZULTATI: TK Skorba - Sortima, d. o. o 3:0 (Grabar - Rozman 9:7, Glodež - Boro-šak 9:2, Glodež/Grabar - Bo-rošak/Rozman 9:3), TC Luka - Nedog, s. p. 0:3 (Kocjan - Nedog 6:9, Debeljak - Žitnik 2:9, Kocjan/Merc - Dominc/ Majcenovič 7:9), TK Neptun - Okrepčevalnica Patruša 2:1 (Mazera - Pušnik 6:9, Korošec - Brlek 9:4, Korošec/Mazera - Kotnik/Brlek 8:4) VRSTNI RED: TK Skorba 11, Nedog, s. p., 10, TK Neptun 7, TC Luka 3, Okrepčevalnica Patruša in Sortima, d. o. o., 1 točko. Danilo Klajnšek Ekipa Nedog, s. p. Foto: Danilo Klajnšek Foto: UK AvtoIXœM Prihaja športno oblikovani volvo S80 Volvo je uradno predstavil prve fotografije povsem novega modela S80. Druga generacija najprestižnej-še švedske limuzine je večja v vseh pogledih. Novi S80 je od še zmeraj prodajno aktualnega modela daljši za 8 centimetrov in tako meri 4,91 metra. Prav tako bo širši za 13 cm in tudi višji. Omenjene dimenzije pričajo o tem, da je S80 celo nekoliko večji od na primer konkurenčnega audija A6. Bolj kot sama velikost pade v oči oblikovna linija, saj deluje bolj športno, čeprav še zmeraj dokaj konzervativno in tradicionalno. Pri Volvu so pač zmeraj izdelovali samosvoje, predvsem pa varne avtomobile. Zraven dinamičnega nadzora nad vozilom in nadzora spodrsavanja je Volvo razvil varnostnoopozorilni sistem. Gre za prilagodljiv tempomat, ki uravnava hitrost glede na razdaljo do vozila pred nami. Kadar tempomat ni vključen, se pri prekratki varnostni razdalji vključi svetlobno in zvočno opozorilo. Sočasno je v pripravljenosti tudi zavorni sistem za večjo učinkovitost delovanja oziroma zaviranja. Naprava z imenom PCC (personal car co-municator) omogoča uporabniku, da še pred vstopom v vozilo preveri delovanje nekaterih naprav, lahko pa tudi zazna, če se nekdo skriva v vozilu. Nekaj sprememb bo tudi pod motornim pokrovom; in sicer novi vrstni šestvaljnik s 3,2-litra delovne prostornine, prenovljenim spremenljivim krmiljenjem ventilov in 238 KM najvišje moči. Dvojno turbinsko polnjeni šestvaljnik pa bo v novem modelu S80 namesto 272 razvil 285 KM. Ne boste verjeli, ampak Volvo se je pri razvoju največjega osemvaljne-ga motorja odločil za sodelovanje z Yamaho! Bolj kot evropskemu bo V8 namenjen ameriškemu trgu. Seveda ne bodo manjkali prodajno uspešni dizli. Tako kot v nadaljevanju predstavljena škoda roomster bo tudi volvo s80 uradno predstavljen v Ženevi, prodaja pa naj bi stekla poleti oziroma v začetku jeseni. Takrat pa nestrpno pričakujemo tudi novi kabriolet s trdo streho C70. i: ; Zakaj bi kupili rabljen avto, ce si lahko privoščite novega? 7 BODITE LOeiČHi. VOZÍTE LOeAH KENWOOD. Klimatska naprava, servo volan, električni paket in radio CD Kenwood že za 1.865.000 SIT. 3 MoJe cvetje Novi Škodin prostornež Roomster so kot oblikovalsko študijo prvič predstavili na mednarodnem avtomobilskem salonu v Frankfurtu leta 2003. Zaradi dobrega odziva; tako strokovne javnosti kot tudi potencialnih kupcev, so se pri Škodi odločili, da bodo prototip začeli serijsko izdelovati. Omenjena znamka je že dolgo časa del koncerna Volkswagen, iz katerega prihaja večina I CTA MODRA ŠTEVILKA Srâncue (((ÎM11Ï3 tehnike tudi za Škodine avtomobile. Svetovno premiero bo doživel na ženevskem salonu v začetku marca, prinaša pa nekaj oblikovne svežine, ki je pri češki znamki nismo vajeni. Edini element, kjer lahko opazimo podobnost z ostalimi Škodinimi modeli, je prednja maska. Ena najboljših lastnosti roomsterja je (kot pove že ime samo) vsekakor velik prtljažnik in prilagodljiva notranjost z vzdolžno pomično zadnjo klopjo vario-flex in zložljivimi sedeži, ki jih je mogoče tudi odstraniti. Glede na ugodno razmerje med vrednostjo vozila in ceno Škodinih avtomobilov lahko pričakujemo zanimivo ceno in ustrezen odziv potencialnih kupcev. Sprva naj bi bili na voljo trije bencinski in trije dizelski motorji; izbirati pa bo mogoče še med petstopenjskim ročnim ali šeststopenjskim samodejnim menjalnikom. Z nenavadnim videzom, ki se naslanja tudi na dostavnike, naj bi novi enoprostorec privabljal predvsem mlade. Avtomobil bodo izdelovali v mestu Kvasiny, v Slovenijo pa prihaja septembra. Najzmogljivejši Renaultov dizel Kljub vedno ostrejšim okoljskim standardom je razvoj dizelskih motorjev vse hitrejši. V marcu prihaja na naše tržišče renault laguna, ki iz štirivaljnega dvolitrskega dizelskega motorja iztisne 175 KM in največji navor 360 Nm. Za kakšen potencial pravzaprav gre, zgovorno pričajo podatki o zmogljivostih. Bolj kot podatek o najvišji hitrosti 225 km/h je navdušujoča povprečna poraba šestih litrov plinskega olja na sto prevoženih kilometrov. Novi agregat uporablja večino elementov sodobne dizelske tehnologije. Zraven šestnajstventilske tehnike, turbopolnilnika spremenljive geometrije in hladilnika sesanega zraka je (po toyoti avensis) dobil tudi piezoelektrične brizgalke goriva. Natančnost in hitrost je do štirikrat večja kot pri sistemu z elektro-magneti, kar omogoča pet vbrizgov (!) v časovnem ciklusu. Predvbrizgavanje zmanjšuje tipično ropo-tanje dizelskih motorjev. S tem se hkrati izboljšajo zmogljivosti, zmanjšajo pa se poraba goriva ter izpusti škodljivih plinov. Vse našteto so bistvene značilnosti sistema neposrednega vbrizgavanja goriva preko skupnega voda (common rail) tretje generacije, čeprav nekateri avtomobilski proizvajalci (na primer Volkswagen) še zmeraj prisegajo na tako imenovane TDi motorje. O tehnološki dovršenosti novega dizla govorijo stroški razvoja v višini 500 milijonov evrov. Ali jih ne bi raje namenili razvoju kakšnega okolju ElÚfiXnímlS prijaznega hibrida? Danilo Majcen Kljub mrazu moramo razmišljati o pomladi Zima je sicer še vedno pred našimi vrati in seveda na vrtu. Kljub temu pa je potrebno razmišljati o novi sezoni. Narediti si moramo tako setveni plan na zelenjavnem vrtu kakor na okrasnih gredicah. V zadnjih letih so tudi balkonska korita vedno bolj pisana in zasajena z različnimi rastlinami, zato je sedaj potrebno tudi zanje narediti plan sajenja. Sobne rastline Pred nami je tudi valentinovo, praznik, ki smo ga uvozili, vendar se je pri nas lepo prijel. Na ta dan se kupi veliko rož, med njimi tudi lončnic, predvsem cvetočih. Pri nakupovanju bodite pozorni na nekaj stvari. Najprej, da se na rastlini ne pojavljajo škodljivci. Zato dobro preglejte liste, tudi na spodnji strani. Tam se namreč mali zajedavci najraje zadržujejo. Če so na listih mastni madeži, potem take rastline prav gotovo ne kupimo. Druga izredno pomembna stvar je, da kupljenih rastlin ne prehladimo na poti od cvetličarne do doma ali kasneje, preden rastlino podarimo. Zato naj bo dobro zavita v papir. Avtomobil naj bo ogret in nakup cvetlice naj bo zadnji opravek, preden se odpravimo proti domu. Veliko bolje je lončnice kupovati v cvetličarnah ali rastlinjakih, kakor v vrtnih centrih, kjer velikokrat z njimi ne ravnajo tako, kot bi bilo potrebno. Zanemarjene rastline doma rade odvržejo cvetove. V takem vremenu, kot ga imamo sedaj, ne kupujte gardenij, naj bodo še tako lepe in privlačne. Te so na mraz in spremembo prostora zelo občutljive. Zelo primerne cvetoče sobne rastline, ki bodo z malo nege in pozornosti cvetele še nekaj mesecev, so orhideje. Za začetnike so daleč najprimernejše tiste, iz družine Phalaenops. To je orhideja, ki raste na otokih Tihega oceana, kar pomeni vedno toplo (18-25 °C), izrazitega počitka ne potrebuje. Rada ima zračno vlago in svetlobo, ne mara pa direktnega sonca, ki ji požge liste. Če požene korenine iz lončka, jih pustite pri miru in jo zjutraj škropite po celi rastlini, tudi po koreninah. Voda zvečer ne sme ostajati za pazduhami listov, sicer prične gniti. Zalivamo takrat, ko se substrat izsuši, kar preverimo s prsti. Vendar voda ne sme stati v okrasni posodi dlje kakor 10 minut. Ko odcveti, porežemo cvetno steblo nad prvim očesom. Zelo rada tam požene dodatno steblo in spet zacveti. Vse temperature pod 15-17 °C pri tej orhideji zaustavijo rast, zato pazite pri zračenju sobe, prenosu iz trgovine in podobno. Še nižje temperature jo lahko tudi ubijejo! V času cvetenja jo gnojimo s tekočimi gnojili za orhideje. Rastlinam ga dodamo enkrat na teden vendar, pozor, uporabimo polovico manj pripravka, kot ga priporočajo v navodilih. Po cvetenju prenehamo gnojiti, dokler se ne pojavi novo cvetno steblo. Presajamo jo vsakih pet let, pri tem je dobro substrat nabaviti v tujini na različnih sejmih, ki so namenjeni orhidejam. S to orhidejo boste imeli veliko veselja lepo število let. Na sploh pa velja, da mora orhideja imeti napis, da vemo, za katero vrsto gre. Te rastline namreč prihajajo iz vseh koncev sveta in živijo tako v Himalaji kakor v tropih, tudi v Sloveniji in celo v okolici Ptuja najdemo nekatere. Zato zahtevajo seveda zelo različne pogoje, ki so odvisni od tega, za katero vrsto gre. Le tako vam bodo strokovnjaki lahko svetovali pravilno nego in oskrbo. Za vse ostale cvetlice pa velja, naj odcvetijo, kasneje pa jih, kakor hitro je mogoče, presadimo v novo zemljo. V trgovinah so zelo pogosto posajene v čisto šoto, ki ne vsebuje hranil. Pogosto so tudi v premajhnih lončkih. Prve mesece bodite tudi veliko bolj pozorni nanje, saj iz rastlinjakov zelo pogosto pridejo skupaj s slepimi potniki: pršicami, tripsi, ušmi ali kaparji. Zelo pomembno pa je, da si zapomnite, večina rož propade zaradi preveč zalivanja, ne premalo. Zato bodite pri zalivanju zelo zmerni. Miša PušenJak Svetinje • V novem kraju nova ponudba Klet sredi goric Svetinje so verjetno eden najmlajših krajev v naši deželi. Čeprav so ime Svetinje domačini in gostje uporabljali, odkar pomnijo, pa je kraj šele lani dobil tudi uradno potrditev svojega poimenovanja. Popotnika, ki roma po vinski cesti, tako pozdravijo table z napisom kraja, v centru ob cerkvi in šoli pa je vredno zaviti na okrepčilo v Svetinjsko klet. V mogočni tristoletni zgradbi so se v teku let zvrstili gosposka hiša, manjši gradič ali štokl, zidanica, hranilnica in posojilnica, vrtec, stanovanja, danes pa je v spodnjih prostorih Svetinj-ska klet, v zgornjem delu pa apartmaji Turistične kmetije Lesjak. Ambient obokane kleti je prijeten in namenjen sproščenemu druženju ob žlahtni kapljici. Prostora je za 60 obiskovalcev, ki lahko poskusijo celotno paleto izdelkov kleti Jeruzalem Ormož in vino Turistične kmetije Lesjak, ki pridela letno okrog 10.000 buteljk najrazličnejših sort in polnitev. Svetinj-ska klet deluje v okviru TGV Grozd Ormož, ki skrbi tudi za ponudbo hrane. V nadstropju se nahaja devet okusno opremljenih apartmajev, ki so jih snovalci poimenovali po sortah, ki prevladujejo v naših vinogradih. Prostora je za 20 oseb, nekaj apartmajev pa je v celoti prirejenih tudi za bivanje invalidnih oseb. Apartmaji so kategorizirani po zvezdicah in imajo najvišji rang štirih zvezdic. Gostje lahko uživajo le udobje in domačnost apartmajev ali pa si v Svetinj-ski kleti pustijo še postreči s kulinaričnimi dobrotami. Čeprav je objekt odprt šele kratek čas, je obisk, predvsem ob lepem vremenu soliden, v hladnih dneh je nekoliko slabše. Začetek sezone pričakujejo v marcu, aprilu, ko bodo vremenski pogoji boljši. Prevladujejo domači gostje, pri nastanitvah pa je polovica tujcev. Gostom ponudijo enodnevne izlete in oglede vinske kleti Jeruzalem Ormož, muzejskih zbirk v Ormožu in Veliki Nedelji, kovaškega muzeja, ogled oljarne, tovarne sladkorja. V poletnem času sodelujejo z letnim kopališčem v Ormožu, pozimi pa s Termami Ptuj ali Banovci. Gostje lahko obiščejo tudi Turistično kmetijo Lesjak, ki leži šest kilometrov vstran med vinogradi v Vuz-metincih. Tam lahko spoznajo vsakdanjik vinogradnika in se pridružijo pri različnih tipičnih opravilih. V Svetinjah načrtujejo med letom dve večji prireditvi - ob 1. maju in prazniku trgatve na Svetinjah. Prireditve bodo organizirali v sodelovanju z lokalnimi društvi in turističnim društvom Ivanjkovci, ki je tudi iniciator. V kleti pa seveda ponujajo tudi organizirana tradicionalna praznovanja - pustovanje, martinovanje, silvestrovanje. V neposredni bližini Sve-tinjske kleti je tudi šola, ki pa na obnovo šele čaka. Trenutno se pripravlja projektna dokumentacija. Šola bo prav tako urejena v turistične namene. Predvidenih je 16 sob, manjša dvorana in trgovina. Trgovina naj bi imela tri glavne usmeritve - osnovne življenjske potrebščine, etno program, kjer bi bilo mogoče kupiti za kraj tipične izdelke, in v sodelovanju z ormoškim Ticem si na Svetinjah želijo tudi turističnoinformativni center. Ta bi turistom nudil informacije, jih opremil s katalogi, zemljevidi, prospekti in jih napotil v pravo smer. Obnova se bo pričela leta 2007. vki Mogočna zgradba, ki so jo nekoč imenovali tudi gradič ali stoki, skriva bogato zgodovino. V senci bleščeče urejene Svetinjske kleti pa na novo podobo čaka še en objekt - svetinjska šola, ki bo prav tako služila turizmu. Majšperk • Zborovali tudi planinci Pohodi v gore, kolesarjenje in odnos do okolja Člani planinskega društva Majšperk, ki so se v soboto, 28. januarja, sestali na 42. občnem zboru v prostorih gostilne Dolinca, so ugodno ocenili svoje delo v lanskem letu ter se dogovorili tudi o letošnjih aktivnostih. Predsednik planinskega ugodno ocenil: "Ponosni smo društva Majšperk Miran Smo- na svoje delo, saj smo v celoti lej je prvo leto mandatnega realizirali vse, kar smo si za-obdobja od leta 2005do 2007 stavili. Med 79 člani je v naših Foto: M. Ozmec Miran Smolej, predsednik planinskega društva Majšperk vrstah 61 odraslih planincev, 10 je srednješolcev in študentov, poleg tega pa imamo tudi 8 osnovnošolcev in predšolskih članov. Upravni odbor se je od 41. občnega zbora sestal 6-krat in obravnaval tekočo problematiko, razna gradiva za seje MDO in Planinske zveze Slovenije. Člani upravnega odbora so se udeleževali sej MDO, aktiva vodnikov, sej odbora markacistov pri MDO Podravja ter sodelovali s sosednjimi planinskimi društvi." Zagotovo pa ste poskrbeli tudi za planinske pohode in izlete? "Teh je bilo največ in so se vrstili skozi vse leto. Od pohodov, ki smo jih načrtovali, smo v januarju izvedli zimski pohod na Boč, ob kulturnem prazniku smo izvedli pohod na Donačko goro, pripravili smo tudi velikonočni pohod po Slovenskih goricah, v aprilu tridnevno potepanje po nacionalnem parku Pakleni-ca in Kornati, v maju pohod po Ormoški poti, v začetku junija izlet na Paški Kozjak, Sljme in Smrekovec, julija na Veliki vrh v Karavankah, v avgustu na Prisojnik v Julijskih Alpah, v septembru pohod Spoznajmo občino peš, v oktobru kostanjev piknik na Donački gori in nato decembra še zimski pohod na Dona-čko goro." Kaj pa izobraževanje članov? "V okviru izobraževanja sta Pa brez zamere Kratka zgodovina slovenstva Nov arhetip Slovenca v nedeljo se je končalo evropsko prvenstvo v rokometu. Evropski prvaki so postali Francozi. Rokometaši, ki na prsih nosijo slovenski grb, so odšli domov že prej. Bolj natančno, po bledih predstavah v prvem krogu tekmovanja je bilo kaj takega tudi pričakovati Dogodilo se je tole, kar se pravzaprav dogaja skoraj vsem slovenskim ekipam ali posameznikom - čeprav fizično odlično pripravljeni, šepajo pri psihološki pripravi. Treba je priznati: v poziciji, ko Slovenec vrže puško v koruzo in nemudoma začne iskati krivca za nastali položaj (namesto, da bi začel iskati rešitve), je Hrvat prepričan ne samo v to, da lahko zmaga, ampak tudi v to, da bo "sovražnika" (kako se mi gabi ta logika in posledični govor) zmlel v prah. Slovenec se v kritični situaciji začne sam sebi smiliti, namesto da bi bil prepričan, da bo situacijo razrešil v svoj prid. Zato, ker enostavno ne verjame, da lahko. Ker ne verjame, da zmore. Mentaliteta "itak nisem nič vreden in nič ne morem narediti, ker sme majhen in nebogljen" je v našem narodu prisotna že tisočletje in še malo čez. Že bežen pogled na zgodovino teh krajev da vedeti, da so ti kraji zmeraj bili podrejeni, ne pa samostojni. Povečini so nam vladali severnjaki, tu in tam tudi južnjaki. Čeprav je ta opredelitev v določeni meri morda historično netočna, pa je vseeno v svoji biti pravilna. Pa tudi tisti, ki se sklicujejo na Karantance, njihovo državo in tisti kamen, ki je bil že tolikokrat predmet spotike med našo ter avstrijsko deželo, nimajo nujno popolnoma prav. Čeprav se vsi radi sklicujemo na te starodavne tvorbe ter ljudi, njihova povezava z nami ni ravno najbolj premočrtna ter jasna. In tudi kmečki upori v srednjem veku, ki jim marsikdo rad podeljuje temeljne zasluge in temelje za slovensko državnost, niso bili plod samo slovenskega ljudstva, ampak tudi hrvaških kmetov. Skratka, tisti, ki se hoče sklicevati na veličastno slovensko državotvorno zgodovino, ne bo naletel na zelo plodna tla. To je dejstvo, ki marsikaterega lokalpatriota (tukaj mišljeno kot preveč "zavednega" Slovenca) žuli bolj, kot pa kakšen premajhen čevelj ali premajhne spodnje gate. Kakšen Freud ali Lacan bi v stanju sodobnega Slovenca odkril toliko nezavednih frustracij in miselnih zablod, da bi omenjena gospoda svoj opus del verjetno povečala vsaj za knjigo ali dve. Debelo, se razume. A kot rečeno, to so stvari, o katerih večina ljudi ne govori prav rada, saj globoko v sebi ve, da sicer so resnične in zato toliko bolj bolijo. Tako kot bi si morali naši južni sosednje priznati, da njihov patriotizem meji na patološko zaverovanost v same vase, katere končna konsekvenca lahko privede tudi do najhujših ideologij preteklega stoletja, bi si po drugi strani mi sami morali priznati, da globoko v nas še vedno funkcioniramo kot naši praočetje. Cankarjev Hlapec Jernej je eksemplarično delo, ki ga marsikdo jemlje zgolj kot literarno mojstrovino, ni pa pozoren na ostale pretanjene podrobnosti, ki jih vsebuje. Ali, če se vrnemo k začetni temi, evropskemu prvenstvu v rokometu - če bi pobje po zaostanku desetih golov zares (mislim, da proti kasnejšim prvakom Francozom) verjeli, da se lahko vrnejo v igro, bi jim to tudi uspelo. Ne pa, da se tako rekoč predajo in vržejo puško v koruzo. Ali ste jih tisti čas preklinjali? Če ste jih, ste naredili napako - kajti preklinjali ste sami sebe, čeprav tega niste vedeli. Preklinjali ste Slovenca v sebi, slovensko mentali-teto, na kateri smo soudeleženi vsi. Seveda tega vsega ne gre jemati preveč fatalistično; gre predvsem za to, da si to priznamo ter poudarimo druge lastnosti, kijih vsekakor premoremo. In da pustimo melanholično kalimerovstvo za nami. Verjemite, ni tako težko, kot se morda zdi na prvi pogled. Več o tem pa naslednjič. Gregor Alič dva naša člana opravila tečaj za markaciste, vodniškega izpopolnjevanja pa lani nismo imeli v programu. V februarju smo se sestali na 41. občnem zboru društva, v septembru smo se priključili praznovanju 9. praznika občine Maj-šperk in v okviru praznovanj povabili planince in občane na 6. pohod pod naslovom Spoznajmo občino peš. Pohod je potekal po osrednjem delu Haloz od Brega preko Skrbelj, Narapelj, Bolfenka, Repetitorja in nazaj." Poleg tega so majšperški planinci svoje delovanje lani popestrili tudi z orga- niziranim kolesarjenjem in udeležbo na nekaterih kolesarskih maratonih, kar je služilo predvsem pridobivanju kondicije, oziroma fizične pripravljenosti za pohode, hkrati pa pomenilo tudi prijetno popestritev drugih aktivnosti. Tako so svoje člane povabili na kar štiri organizirane kolesarske aktivnosti, v oktobru so uspešno izvedli tudi tradicionalni kostanjev piknik pri svojem zavetišču, skozi vse leto pa so izvedli kar nekaj prostovoljnih delovnih akcij pri urejanju okolice. OM Foto: vki Foto: vki Reportaža • Skozi desetletja haloških zim Ni cvetja brez trnja »Ja, kakšnega mladega dečka bi že še k hiši, da bi postoril, kar sama ne zmorem,« skozi hudomušen smeh zaseje ena od treh haloških »korenin«, ki so se mrzlega in sivega nedeljskega popoldneva kot že tolikokrat doslej zbrale pri Rakuški Miciki. Pogled skozi okno v sivo belo valovito pokrajino, spečo pod debelo in zmrznjeno snežno odejo in prepredeno s črnimi lisami po pobočjih plazečih se gozdov daje vtis neke daljne, že izgubljene socialrealistične razglednice. Tudi cesta do Rakuške Micike ni nič drugačna. Nekje tam zadaj, na meji med žetalsko in videmsko občno,ozek, popolnoma razdrapan in na mestih poledenel bolj kolovoz kot kaj drugega začne zavijati z dolenske doline proti hribu, ki mu pravijo Rakuški. Vmes, če ima voznik seveda srečo, da sploh pririje do vrha hriba, ga preseneti za vzorec asfalta, ki po nekaj trenutkih spet ponikne v blatno pot. »Hja, to je bilo še tiste čase, ko smo z našega konca imeli svetnika v videmski občini. Pa se je menda potem pokazalo, da prvi, najbolj strmi del ceste, spada še pod občino Žetale in asfaltiranje se je končalo. Zdaj je fino, če dobimo gramoz, da malo »poglihamo« luknje. Lani smo ga en tovornjak plačali sami, drugega pa je potem dala občina Žetale, ker cesta spada k njim. Ampak mi, kolikor nas je še tu na vrhu hriba, smo pa pod videmsko občino,« poskuša Haloške »korenine« se znajo veseliti resnično drobnih radosti živijenja. zapletene mejne zadeve pojasniti Rakuška Micika, sicer uradno Marija Bele, stanujoča v Doleni. Dolena je namreč naselje kar vsepovprek, tudi na haloškem hribovju, ki se ne meneč za občinske meje preteguje skozi vsa tamkajšnja videmska, žetalska in maj šperška ozemlja. Uradni poštni naslov pa imajo prebivalci Rakuškega hriba kar v tretji, majšperški občini - na Ptujski Gori. »S pošto je sploh križ tu gori. Predale imamo v dolini, poštar si sem gor ne bo grizel kolen, drugače pa se, sploh Rešitev prejšnje križanke: vodoravno: SLAVČO, TIGNES, AMA, TE, TOPART, SONANT, BRANKA, AD, DT, PZ, STRANKA, ROR, TRENER, KOZA, ANTIMIKOTIK, ILAKOVAC, FUNONE, ATIS, ENOVIT, LOJK, SO, IČ, ORA. pozimi, praktično ne da. Še s pluženjem so po teh bregovih težave. Prejšnji plužač je bil z Rodnega Vrha, pa je potem obupal, ko se je skoraj ubil. Zdaj nam pluži domačin, kolikor pač lahko, ker pozna cesto in pasti. Kar ne gre s traktorjem, pa potem naredimo z lopato.« In tako leto za letom, že desetletja. Na srečo imajo domačini že nekaj let vodovod in telefon, mobilniki so pa bolj za okras kot v uporabo, saj je komaj kje zaznati droben pih signala. Pri cestah se je pa kolo časa čisto ustavilo; ne le na rakuškem, tudi na vil-donskem klancu je asfalt bolj pobožna želja kot stvar vidne prihodnosti ^ »Če me že vprašate, kaj si najbolj želim, je to redno in dobro gramozirana cesta,« pomisli Micika in na začuden pogled; češ, ali ne bi bilo bolje dobiti asfalt, odmahne: »Eh, seveda bi to rajši, ampak to je drago, nič več ne sanjam. Pa kdo bi se toliko brigal za nas, ko nas je tu gori vseh skupaj za prste obeh rok.« Včasih, a ne tako hudo daleč nazaj, morda dobra tri desetletja nazaj, je bilo po haloških bregovih precej več kratkohlačnikov: »Seveda, družine so bile velike, po sedem, osem otrok. Pa so se raz-gubili po svetu in tu ostajamo le redki, stari in sami. Ja, pa še dve mladi družini sta se tukaj ustalili, nekaj vikendašev še prihaja, veliko hiš pa je že praznih in razpadajo, zaraščajo. Saj bo za mano tudi trnje preraslo to hišo,« razmišlja Micika z dobro prikrito žalostjo v glasu. Sama se od teh hribov in svoje domačije ni mogla posloviti: »Saj sem šla z možem in otroci živet v mesto, ko v hiši ni bilo prostora za vse. Potem je pa brat, ki je domačijo dobil, hotel prodati. Mi pa tega srce ni dalo in sva jo z možem odkupila. Takrat sem imela 52 let.« Toda takrat se je Micikina kalvarija šele začela. Kot da ni bilo dovolj, da se je iz mesta vrnila v rodne Haloze in odštela lepe denarce za lastno domačijo, jih je kmalu zatem doletel požar: »Zaradi slabega dimnika se je zgodilo. Ni nas bilo doma, hiša je zgorela do tal. Bilo je strašno, nismo imeli kje biti, vse je šlo, še za hrano smo morali prositi. Pa se je potem izkazalo, da so še pravi ljudje na svetu. Pomagali so v moževi firmi, v Agisu, pa sosedje tudi zelo in smo začeli graditi znova. Leta je trajalo, da je hiška takšna, kot je zdaj, še do predlani smo nekaj delali. Zdaj pa mi je kar prevelika, hčere so odšle v dolino, moža že leta ni več med živimi. Saj bi lahko bila pri hčeri, me vabi k sebi, pa ne grem od tu. Kaj bi tam, mladi in stari ne »grejo vkup«. In dokler bom lahko še sama zase skrbela, bom kar tu. Še dobro, da imam tako čudovito hčero, ki za vse poskrbi; pride na obisk, vozi mi pošto in stvari iz trgovine in vedno, ko je treba k zdravniku, pride pome in me odpelje.« Toda Micika ni edina »ha-loška korenina«, gotovo pa je tista z največ optimizma v duši, ki ji nikakor ne da, da ne bi tudi v najslabših stvareh našla nekaj lepega. Pravzaprav njena hiša velja za pravi Rakuški zabavni center in ko se ob dobro obloženi mizi najdeta še dve podobni ženski, neverjetnim življenjskim zgodbam ni konca. Še posebej, če jih razpletata 82-letna Pekličeva Anica in leto mlajša Cafutova Jerica. Vse tri so vse svoje življenje prežulile v ha-loških strminah, do Ptuja jih je pot zapeljala le redko, zato pa je kilometrina čez drn in strn toliko daljša. »Ja, seveda, kaj pa mislite, da se do Mici-ke pripeljemo?! Vedno grem peš, tudi pozimi, pa ne samo do Micike, povsod okoli še pešačim,« pravi Pekličeva, ki je daleč naokoli znana po tem, da ji ni prestrm noben hrib in predaleč nobena znanka. Povsod ga mahne brez skrbi ali misli, da morda ne bi zmogla, ker ima na plečih že več kot 80 križev: »Lažje grem po hribih kot po dolini, sem bolj vajena že od mladosti!« A ne samo to, če so godci ta pravi, ji je težko kos še kakšen mlad plesalec. Da bi pri tem leta igrala kakšno vlogo? Ah, dajte no! Res jih ni videti, ne pri Anici, ne pri Jerici, ki je do kruha spravila kar osem otrok! »V službo nisem nikoli šla, je bilo doma več kot dovolj dela. Otroci so zdaj vse okoli, tudi v Nemčiji trije, dve hčeri pa sta z družinami ostali doma, si postavili hiše. Tako je še vedno živo in tudi dela ne zmanjka; malo kaj po vrtu, pa malo po hiši in mine. Iz trgovine mi vse prinesejo moji, v mesto pa grem samo k zdravniku, ko je nujno treba. Grem pa zelo rada k Miciki, o, to pa ja, le noge me stalno bolj slabo služijo,« pravi Jerica, ki stanuje na nasprotnem klancu, uradno prav tako imenovanem Dolena, brez posebnega domačega vzdevka. Tudi tja, do njenih, cesta ni kaj boljša, gramoz se tepe z blatom, plu-žijo kar domači, prednost pri pošti pa imajo, saj poštar prihaja do domačih vrat. In tudi na tem hribu jih je le za vzorec, štiri družine s šoloobveznimi otroci. Mladi bi seveda radi asfalt, ker bi bilo lažje v šolo in službo, tako pa vstajajo pozimi tudi ob treh, štirih, da se najprej spluži pot v dolino. Včasih pa ne gre drugače kot nekoč - peš, avtomobili pa ostanejo pod vzpetino. Jedka ostrina večernega mraza je že narisala bele rože na stekla oken, pa zgodbam treh haloških žensk še daleč ni bilo videti konca. Nič strašno trpkega in nobene kritike ni bilo slišati iz pripovedovanja, kot da ne bi moglo biti drugače, kot da je tako, kot je bilo in je, že moralo biti. Seveda bi lahko bilo kaj boljše, drugače - toda, kaj bi s takšnim razmišljanjem? Ko njih ne bo več, bogve kako bo. Bo sploh še kdo živ hodil po njihovih poteh? Bo še iz kakšne zgubljene hiške brlela luč v črnih nočeh? Ali pa bo vse skupaj umrlo, se spremenilo v grozljivo podobo zapuščene, neobljudene pokrajine, ki v človeku vzbuja srh? SM Rakuška Micika: »Ce me že vprašate, kaj si najbolj želim, je to redno in dobro gramozirana cesta. O, seveda bi še rajši asfalt, ampak to je drago, nič več ne sanjam. Pa kdo bi se toliko brigal za nas, ko nas je tu gori vseh skupaj za prste obeh rok.« Foto: SM Ljubljana • Gospodarska zbornica Slovenije nagradila sedem izjemnih direktorjev Nagrado prejel tudi mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma Gospodarska zbornica Slovenije je za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke v letu 2005 letos podelila sedem nagrad. Na slovesnosti v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani so letos v četrtek, 2. februarja, nagrade prejeli: direktor družbe Bosio, Hugo Bosi, predsednik uprave Banke Koper Vojko Čok, direktor družbe Profil Franc Jamšek, direktor žirovskega Kladivarja Milan Kopač, direktor BSH Hišni aparati Matjaž Lenassi, predsednik uprave Taluma mag. Danilo Toplek in direktor podjetja Keko-Varicon Zoran Živič. Predsednik gospodarske zbornice Slovenije Joško Čuk je na slovesnosti v dvorani Cankarjevega doma v Ljubljani za letošnje nagrajence poudaril, da vsi po vrsti stavijo na razvoj in se zavedajo pomena dolgoročne strategije in investicij. Odlikuje jih strateški pristop k razvoju, jasne razvojne vizije in visoka investicijska vlaganja. Stavijo predvsem na znanje, kadre in konkurenčnost, velik del pa se jih učinkovito povezuje z raz-vojno-raziskovalno sfero. Mag. Danilo Toplek je na čelu Kidričevskega Taluma že dobrih 22 let, saj je vodenje tovarne prevzel leta 1984. Takrat je bila sprejeta odločitev o pri-četku modernizacije proizvodnje aluminija, ki je Talum pripeljala tja, kjer je danes, v družbo tistih, katerih izdelki sodijo v najvišji kakovostni razred, in to predvsem na tujih trgih. Ta-lum na domačem trgu nima konkurence, je eden redkih neodvisnih proizvajalcev aluminija v Evropi, ki ima v enem podjetju poleg proizvodnje tudi predelavo. Kljub kriznim časom so samostojnost v Talumu ohranili tako, da so se ves čas zanašali predvsem nase in na svoje sposobnosti, kajti kot pravi Danilo Toplek: "Sami sebi bomo vedno največji zaveznik, največji sovražnik pa je zagotovo nemirni in negotov borzni trg. Aluminij je namreč borzna kovina, zato ni imun na razna borzna nihanja in špekulacije." Danilo Toplek je Kidri-čan, rojen je bil leta 1952 v Ptuju, kjer je po končani gimnaziji nadaljeval študij na Ekonomski fakulteti v Ljubljani in jo leta 1976 tudi končal. Kot mlad univ. dipl. ekonomist se je še isto leto zaposlil v takratni TGA Kidričevo kot pripravnik v komercialnem sektorju. Leta 1992 je bil imenovan za generalnega direktorja podjetja Talum, od leta 1998 pa opravlja naloge predsednika Taluma. In tako bo tudi v prihodnje, saj mu je nadzorni svet Taluma septembra lani podaljšal mandat. Poleg resnega dela se veliko ukvarja s športom, predvsem s kolesarjenjem, Danilo Toplek rad kolesari po gorskih prelazih, rad smuča, zadnje čase pa rad hodi tudi na treking. Ponosen je na svoj zadnji podvig na treking v pogorje Mont Everesta. Ob prejemu ugledne nagrade Gospodarske zbornice Slovenije za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke mu iskreno čestitamo! M. Ozmec Foto: M. Ozmec Nagrado GZS za izjemne gospodarske in podjetniške dosežke je prejel tudi mag. Danilo Toplek, predsednik uprave Taluma. Zdravniški nasvet Vloga medicinske sestre pri psihični pripravi bolnika na operacijo - II. del Namen obiska aneste-zijske medicinske sestre dan pred operativnim posegom je spoznati bolnike, jim razložiti pomen premedikacije (zdravil za pomiritev pred operacijo) in negovalne postopke, ki so vezani na anestezijo in čas v prebujevalnici po operaciji. Ob tem ocenimo bolnikovo zaskrbljenost, ga vzpodbudimo k izražanju čustev, mnenj in mu dajemo odgovore na morebitna vprašanja glede anestezije v okviru svojih kompetenc. Bolniku nudimo podporo in zaupanje v uspeh operacije ter mu s tem dajemo občutek varnosti. Med obiskom mu razložimo tudi skalo za ocenjevanje jakosti bolečine in možnosti lajšanja bolečine po operaciji. Bolnika je namreč manj strah, če bo dobropsihič-no pripravljen na razne postopke in posege, kijih bo morala medicinska sestra pri njem izvajati pred operacijo in po njej. Anestezijske medicinske sestre tako skrbimo za bolnike pred operacijo z obiskom dan pred operacijo, med anestezijo kot anesteziologova desna roka in po operaciji v prebujevalnici, kjer nadzorujemo življenjske funkcije, stanje zavesti, operativno rano ter dajemo predpisane infuzije, zdravila proti bolečinam in skrbimo za varnost bolnikov ob prebujanju iz narkoze. Ko se bolnik prebudi, poskrbimo za transport na ustrezni oddelek. Uspeh operacije je mnogokrat odvisen od tega, kako znamo pri bolniku vzpodbuditi voljo do življenja in ga prepričati, da bo operacija uspela. Bolnikovo zaupanje, optimizem, želja po ozdravljenju in upanje pa podpirajo zdravljenje, pospešujejo okrevanje in krajšajo čas zdravljenja v bolnišnici. Nasprotno pa depresija, pretiran strah, zaskrbljenost in nezaupanje slabo vplivajo na potek zdravljenja. Zato sodi skrb za psihično pripravo bolnika na operacijo med najvažnejše naloge medicinskih sester ki- Foto: Črtomir Goznik Irena Šumenjak, dipl. med. sestra rurške zdravstvene nege. V osnovnem praktičnem izražanju nam predstavlja skrb za bolnika poleg izvajanja dobre telesne nege tudi aktivno poslušanje, pogovarjanje, vzpodbujanje, informiranje, obravnavanje bolnika v primeru čustvene napetosti in stresa. Skrb je torej način vzdrževanja bolnikovega dostojanstva in celovitosti. Celostna obravnava bolnika nam tako omogoča kvalitetnejšo psihično in fizično pripravo bolnika na operacijo, kar posledično pomeni tudi kvalitetnejšo zdravstveno nego v naši bolnišnici. Irena Šumenjak, dipl. med. sestra torek • 7. februarja 2006 Oglasi in objave StajerskiTnïïOK 15 Prireditvenih Torek, 7. februar 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledali{~e, Kalisto 7, za {ole in izven 17.00 Ormož, Kulturna dvorana, kulturna prireditev Pozdrav pomladi 17.00 Ormož, Mladinski center, Bralni krožek 18.00 Videm, občinska dvorana, proslava ob slovenskem kulturnem prazniku, prirejata KD Franceta Prešerna Videm in OŠ Videm Gerečja vas, dvorana gasilskega doma, Osrednja občinska proslava ob kulturnem prazniku Ruše, dom kulture, svečana akademija ob slovenskem kulturnem prazniku 18.30 do 20.00 Ormož, prostori Gimnazije, badminton 19.00 Ptuj, Mestno gledališče, Osrednja slovesnost Mestne občine Ptuj ob slovenskem kulturnem prazniku Maribor, SNG, Rigoletto, VelDvo, za izven Maribor, Kulturni center Sinagoga, Židovska 4, odprtje likovne razstave nagrajencev Primavera 2005, razstava je v počastitev slovenskega kulturnega praznika 18.00 18.00 19.00 19.00 Sreda, 8. februar 7.45 Ptuj, železniška postaja, z vlakom se boste odpeljali do Ljutomera, Pohod na Jeruzalem ob kulturnem prazniku 10.00 do 14.00 Ptuj, na gradu, muzejska likovna delavnica za otroke Otroci rišejo pesmice, otroci bodo na brezplačni delavnici ilustrirali pesmi za otroke, ki so jih napisali priznani slovenski pesniki, delavnico pripravlja Pokrajinski muzej Ptuj 11.00 Ormož, brezplačni javni vodstvi po gradu Ormož in Velika Nedelja, organizira Muzej Ormož ob slovenskem kulturnem prazniku, za dodatne informacije pokličite na telefon 741 72 90 14.00 Videm, odhod izpred videmske občinske dvorane, tretji pohod po Srakačevi poti 15.00 Kidričevo, dom upokojencev, proslava ob kulturnem prazniku 17.00 Kidričevo, restavracija Pan, Tedenski tematski pogovor 18.00 Bukovci, večnamenska dvorana, proslava v počastitev slovenskega kulturnega praznika, prirejata KD Bukovci in Društvo mladih občine Markovci - Ptuj, Planinsko društvo vas vabi po Slomškovi poti, vodi V. Dabič, dodatne informacije na telefon 777 15 11 Četrtek, 9. februaT^ 9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Kalisto 7, za šole in izven 18.00 Lenart, v knjižnici, Beli klepet, v znamenju slovenskega kulturnega praznika 18.45 Ptuj, Kolnkišta, XI. turnir v taroku 19.00 Maribor, SNG, Rigoletto, VelDvo, za izven Imamo novo ;) www.radio-tednik.si www.radio-ptuj.si www.tednil<.si Mali oglasi STORITVE ASFALTIRANJE, TLAKOVANJE dvorišč in parkirišč, nizka gradbena in zemeljska dela. Ibrahim Ha-sanagič, s. p., Cesta 8. avgusta 18 a, 2250 Ptuj, tel. 041 726 406. PRODAM seno in otavo v kvadra-tastih balah in kupim poni žrebičko. Tel. 031 539 431._ PRODAM drva z možnostjo dostave. Tel. 031 623 356._ NESNICE, rjave, mesec pred nesnostjo, prodam po 600 SIT, dostava na dom. Marčič, Starošince 39, tel. 792 35 71. DELO KMETIJSTVO PRODAM seno v oglatih balah. Tel. 041 253 861. POP 7 TOP 1.D0RI-Krava mu je ušla 2. MODRIJANI - Dragi rojaki 3. SLOVENSKI ZVOKI - Čistili» Ziatka 4. IGOR IN ZLATI ZVOKI - Haio Evropa 5. DVOJČICI Z JANEZOM - Daj srcu srce 6. ŠENTJURSKI MUZIKANTI - Vsaki bor se maje 7. Ans. JERNEJA KOLARJA - Rad bi zapei za ijudi ZAPOSLIMO 2 zidarja in gradbenega delavca. Miran Tajhman, s. p., Štuki 29 a, Ptuj. Inf. na tel. 041 730 815. DOM-STANOVANJE 5 KM IZ PTUJA oddam trisobno stanovanje v privatni hiši, opremljeno. Telefon 041 279 034. BELA TEHNIKA PRODAM pomivalni stroj Candi. Telefon: 031 264 789 ali 776 5051. RAZNO 1. WERNER-Debeia deki'ca 2. ZLATKO DOBRIČ & VESELE ŠTAJERKE - Policajka 3. ADIJO ŽIVCI - iVIoj dedek 4. NOVA LEGIJA & ANDREJA - Biondina 5. MIRNA REYNOLDS-Zdravnik 6. TULIPAN - Fina dama 7. BIČ BOJS - iVIica Sopek POSKOČNIH POP 7 TOP Glasujem za: _ Ime In priimek: , Tel. številka: _ _ Glasujem za: _ Naslov:_ IcepoSljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 318, 2250 Ptuj Orfejikove SMS glasbene želje: 041/818-666 NAGRADO PREJME: Darja Serdlnšek Apače 186 2324 LOVRENC NA DR. POUU PRODAM komplet otroško kuren-tijo (6 do 7 let). Telefon 040 457 859. KUPIM kurentijo za moškega srednje postave. 041 424 723. RADI0]11TEDNIK Nali oglasi 02/7493410 Tslaročite v Štajerski Vsak naročnik dobi: - 20% popust pri malih oglasih - brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno, Kakovost bivanja, Prva prestava. Moda, Slovenske počitnice. Osebne finance, Kronika leta, Kulinarika...) - poštna dostava na dom. Naročite se še danes in sodelujte v tedenskem nagradnem žrebanju Centra aerobike. Z brezplačno prilogo Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe! __________________ NAROČILNICA ZA ^f^jg^^jfej TEDNIK Ime in priimek: Naslov:_ Pošta:_ Davčna številka: Telefon:_ Datum naročila: Podpis:_ RADIO TEDNIK Ptuj lo.o. Raičeva 6 2250 Ptuj erobike. ABR(1)ĐIKE www.aerobika.net Vsak teden aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu. Za uspešno učenje in deio izberite nas, DIJAŠKI DOM PTUJ Arbajterjeva 6,2250 Ptuj; 02/787-07-00 Eieidronsiia poŠta: tajnistvo-ddmbpt@iguest.arnes.si »DijašM dom je rumena zgradba v neposredni bližini ptujsirih srednjih in višjih šoi z odličnimi razmerami za življenje in delo.« Vzgojno delo in namestitev (spanje, hrana) za dijake srednjih šol. Namestitev (spanje, hrana) za študente višjih strokovnih šol. DAN ODPRTIH VRAT v petek, 10. februarja 2006, od 9.00 do 18.00 ure In v soboto, 11. februarja, od 9.00 do 12.00 ure V Dijaši(em domu Ptuj se trudimo: - za dobro počutje vsakega dijaka, - za stalno povezanost s starši In šolo, ki jo dijak obiskuje, - za dobro hrano, urejene In čiste bivalne prostore, - za odlične učne dosežke vsakega dijaka, - za številne dejavnosti v prostem času, - za brezplačno učno pomoč dijakom (Inštrukclje), - za sodelovanje z drugimi dijaškimi domovi v Sloveniji, Italiji, Avstriji. J v dijaškem domu i in študente (od 8.00 do 20.00 ure) - več NOVOST: Pri za učence OŠ, dijake i informacij junija 2006. Prijavnica za vpis v dijaški dom (obrazec DZS 1,74) je na voljo v knjigarnah In papirnicah, brezplačno v Dijaškem domu Ruj. Pomagali Vam bomo pri izračunu stroškov za bivanje v domu v primerjavi s stroški vsakodnevne vožnje do šole. Svetovali Vam bomo, kako pridobiti štipendijo in 40-odstotni dodatek za bivanje v dijaškem domu ter poskrbeli za čim več informacij o vzgojnem delu v dijaškem domu. Prazen dom je, dvorišče, nase oko zaman te išče, ni več tvojega smehljaja, utihnil je tvoj glas, bolečina in samota sta pri nas. Zato pot nas vodi tja, kjer sredi tišine spiš, a v naših srcih še vedno živiš. SPOMIN 6. februarja je bilo eno leto, odkar nas je zapustil dragi mož in oče Jožef [tumberger IZ ZAGREBŠKE 77, PTUJ Hvala vsem, ki postojite pri njegovem grobu. Žalujoči: žena, sin z družino in hčerka z družino Le čas poskuša zbrisati spomine, duša in srce nikoli ne pozabita bolečine ... V SPOMIN Danes mineva leto žalosti, odkar nas je zapustil Franc Bratec IZ STOJNCEV 18 Iskreno hvala vsem, ki se ga spominjate in z lepo mislijo postojite ob njegovem zadnjem domu ter s svečko počastite spomin nanj. Zelo te pogrešamo. Vsi tvoji v Štajerski TEDNIK in AERèDIKE mším mmî^sÊ^ i^sž^gateSate. teden prejme brezplaa obiskovhggon aerobike: TM CHICHUAN. TREBUŠNI PLES, VADBA ZA MALČKE. SANOOBIUNBA IN AEROBIKA IME IN PRIIMEK: Srečko Topolovec Mala Varnica 18/a, 8888 Zg. Leskovec Nagrajenec prejme nagrado po pošti. Ptuj • Začetek pustnega dogajanja V demonskem plesu več kot 300 kurentov Čas pustnih norčij se je na Ptujskem tudi uradno pričel. V noči z drugega na tretji februar je svoj demonski ples zaplesalo več kot 300 kurentov. Kurentov skok je že tradicija. Pri Korantovem muzeju pri drugem princu karnevala Matevžu Zokiju (Zvonku Križaju) v Budini si jo ogleda iz leta v leto več ljubiteljev osrednjega pustnega lika na Ptujskem in celotnega pustnega dogajanja. Na njihovo veliko veselje jih je okrog ognja, odeti so bili le v kožuh in opasani z zvonci ter z ježev-kami v rokah, letos zaplesalo največ doslej. S polnočnim zvonjenjem in plesom so tudi napovedali začetek pustnega časa. Prireditve se je udeležil tudi letošnji princ karnevala s spremstvom Marko Klinc s prinčevskim imenom Klinc Hauptman Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca. Pri- družili pa so se mu tudi nekateri princi iz prejšnjih let. Marko Klinc je že deseletja zvest ptujski pustni tradiciji in njenemu osrednjemu liku, kurentu. Vas Spuhlja, iz katere prihaja letošnji princ karnevala, je bila prvič pisno izpričana leta 1286 z imenom Puech, kjer je bil tudi strelski dvorec, odkoder so vojaki Foto: Črtomir Goznik Kurentovega skoka se je s svojim spremstvom udeležil tudi Marko Klinc, letošnji princ karnevala s prinčevskim imenom Klinc Hauptman Spuhljanski - poveljnik strelskega dvorca. Na sliki z Brankom Brumnom, ki ponovno vodi Združenje karnevalskih mest Slovenije. Foto: Črtomir Goznik Več kot 300 kurentov je letos uspešno opravilo kurentov skok. (strelci) opravljali svojo vojaško in obrambno dolžnost. Na ptujsko ozemlje so med 12. in 15. stoletjem pogosto vdirali Madžari, ki so ropali, morili, odganjali ljudi in živino, so iz arhivov potegnili v Zgodovinskem arhivu Ptuj, kjer vsako leto poiščejo zgodovinsko ozadje za novega princa karnevala. Ta bo na Ptuju uradno prevzel oblast 18. februarja, verjetno pa o tem Ptujčani niso »poučili« slovenske vlade, ker bo v Podgorci • Prireditev kulturnega društva Alojz Zuran Zimski večer na vasi Minulo soboto so v kulturnem domu v Podgorcih člani tamkajšnjega kulturnega društva Alojz Žuran pripravili prireditev Zimski večer na vasi. Večer je bil sestavljen iz dveh delov. Najprej so starejši člani prikazali, kako so preživljali večer na vasi nekoč, potem pa smo dobili še vpogled v današnje dogajanje. Prvi del je bil poln lepih domačih pesmi, zadoneli so različni instrumenti in oder je bil skoraj premajhen za vse, ki so se družili ta večer. V kmečki izbi je bilo zbranih kar nekaj sosedov, ob krušni peči so ženske prebirale fižol, pri drugi mizi so moški kartali in jim ni bilo do luš-čenja bučnic. Ob poslušanju šal je babica pletla nogavice, dedek luščil koruzo, pridno pa se je vrtel tudi kolovrat. Medtem je čevljar popravljal, kar se je popraviti dalo. Ob pesmi je usta namakala domača »rdečka«, ta mlada pa je za zbrane spekla pogače. Sodoben večer na vasi je povsem drugačen. Izmučena žena pride iz službe, sin ji pove, da je kadil travo in da mora zato na pogovor k razredničarki, hčera je spet pridelala cvek. Ko po vmesni postaji v gostilni pride domov še mož, takoj ko odpre denarnico za svoje potomce, odide na rokomet. Štedilnik je mrzel, tem času ptujski župan »odstavljen« in bi na pogovore s predsednikom vlade in ministri moral iti glede na prevzeto oblast letošnji princ karnevala. Morda pa bosta na otvoritveni slovesnosti letošnjega kurentovanja, ki bo 18. februarja, skupaj z osmim srečanjem slovenskih pustnih likov in mask, sklenila aneks k zaobljubi, ki ga veže, da bo častno in s ponosom vodil mesto. MG ker kuha babica. Čez pet minut ostane mati spet sama in v trenutku skliče prijateljice na kavo. Na hitro obdelajo vse vaške trače in različne trgovske ponudbe, nato pa se vsaka poda v svojo dnevno sobo pred televizor in večer preživi v družbi nadaljevank. vki Črna kronika Zimski večer na vasi je nekoč izgledal nekako tako. V drugem delu so člani KD prikazali tudi, kako izgleda danes. Napoved vremena za Slovenijo Se Polona (9.) v soncu odtaja, v mokrem polenu gob preostaja. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. V severni Sloveniji je možno rahlo sneženje. Najnižje jutranje temperature bodo od -7 do -14, na Primorskem okoli -5, najvišje dnevne od -4 do 1, na Primorskem okoli 5 stopinj C. V sredo bo dopoldne delno jasno, ponekod bo megla. Popoldne se bo pooblačilo, zapihal bo jugozahodni veter. Zvečer bodo manjše padavine, po nižinah kot rahel dež. V četrtek bo delno jasno z zmerno oblačnostjo, popoldne tudi pretežno oblačno. Proti večeru možne rahle padavine. Osebna kronika Rodile so: Mateja Petrovič, Podvinci 2, Ptuj - Tiaro; Janja Komljenović, Ul. B.Kraigherja 13, Kidričevo - Tilna; Aleksandra Polanec, Rimska pl. 4, Ptuj - Žiga; Jo-vanka Trivić, Cankarjeva ul. 13, Šmarje pri Jelšah - Luka; Mateja Voglar Murko, Zg. Hajdina 100/a - Janjo; Petrina Artič, Ceste 35, Rogatec - Nino; Valerija Tekmec, Na postajo 14, Ptuj - Vito; Valerija Kramberger, Trnovska vas 18 - Aneja; Atidže Veliu, Slomškova 14, Ptuj - Hane-to; Maja Zagoršek, Muretinci 42/a, Gorišnica - Vita; Mateja Grlica, Dobrava 5, Ormož - Tjana; Romana Matjašič, Slovenja vas 32/b, Hajdina -Anjo; Petra Kušar Stojakovič, Topniška ul. 15, Ljubljana - Gašperja; Mateja Meško, Sveti Tomaž 10 - Luno Izo; Marjetka Pulko, Stanovno 54, Ivanjkovci - Anemarijo; Teja Kolarič, Dornava 21 - Alena; Suzana Vertačnik, Dragonja vas 10, Cirkovce - Lejo; Katja Mohorko, Pohorje 35, Cirkulane - Tilna; Maja Biškup, Kicar 5, Ptuj - Tilna; Suzana Pirš, Ruska ulica 10, Maribor - Niko. Poroka - Ptuj: Sebasti-jan Komučar, Bergantova ul. 5, Maribor, in Mirjam Petrič, Pot na Fužine 51, Ljubljana. Umrli so: Marija Žinko, rojena Prijol, Litmerk 9, rojena 1923 - umrla 26. januarja 2006; Franc Mlakar, Lancova vas 23, rojen 1928 - umrl 27. januarja 2006; Elizabeta Rogina, rojena Vek, Pobrežje 81/d, rojena 1922 - umrla 29. januarja 2006; Marija Zelenik, rojena Horvat, Svetinci 41, rojena 1925 - umrla 27. januarja 2006; Maria Widowitsch, rojena Krajnc, Mala Varnica 15/a, rojena 1935 - umrla 15. januarja 2006; Irena Laca, Partizanska c. 9, Lenart v Slovenskih goricah, rojena 1926 - umrla 27. januarja 2006; Anton Korpič, Dravci 4, rojen 1919 - umrl 28. januarja 2006; Rozina Cafuta, Gorca 80, rojena 1932 - umrla 30. januarja 2006; Ana Novak, Poljska c. 7, Ptuj, rojena 1931 - umrla 30. januarja 2006; Marija Kmetec, rojena Dugina, Apače 228, rojena 1927 - umrla 31. januarja 2006. Vozilo pokopalo voznika pod seboj 29-letni voznik osebnega avtomobila iz okolice Slovenske Bistrice je 2. februarja ob 0.25 vozil terenski avtomobil kia sportage po lokalni cesti iz smeri naselja Kočno ob Ložnici proti Ložnici. V ostrem, nepreglednem levem ovinku je zapeljal desno, izven vozišča in navzdol po strmi zasneženi brežini na zasneženo njivo, kjer se je vozilo prevrnilo najprej na desni bok in nato na streho. Ker voznik ni bil pripet z varnostnim pasom, je med obračanjem padel iz vozila, to pa je padlo na njega. Zaradi poškodb je voznik umrl na kraju prometne nesreče. Vlomi Neznani storilec je 1. februarja vlomil v stanovanjsko hišo v Grajeni pri Ptuju, iz katere je odnesel gotovino in zlatnino v skupni vrednosti za okoli 300.000 tolarjev. Neznani storilec je v noči na 2. februar vlomil v prostore podjetja na Ljubljanski cesti v Slovenski Bistrici, od tam pa je odnesel 12 motornih žag različnih blagovnih znamk. Trgovino je oškodoval za okoli 600.000,00 tolarjev. Požari Policisti PP Lenart so bili 27. januarja obveščeni o požaru na gospodarskem poslopju v Spodnjih Zerjavcih. Na kraju so ugotovili, da je 36 -letni domačin okoli 16. ure v hlevu s plinskim gorilnikom talil zamrznjene vodovodne cevi napajalnikov, pri tem pa je po nesreči z gorečim gorilnikom zadel ob pajčevino in jo zanetil. Kljub temu da je takoj začel gasiti, ognja ni uspel ukrotiti, zaradi česar je ta prešel do lesenega stropa in shranjenega sena. Požar so pogasili šele gasilci, materialna škoda, ki je nastala, pa znaša po nestrokovni oceni okoli 5.000.000,00 tolarjev. Na počitniški hiši v Gruškovcu pri Go-rišnici je 30. januarja okoli 1. ure zjutraj zagorelo. Policisti so ugotovili, da je prišlo do požara zaradi visoke temperature v peči, zaradi katere se je vnel leseni tram, vgrajen v dimnik ob peči. Požar se je razširil na strop in ostrešje. Pogasili so ga gasilci, materialna škoda, ki je pri tem nastala, pa znaša po nestrokovni oceni okoli 2.000.000,00 tolarjev. Zaradi napake na električni instalaciji bojlerja je 24. januarja ob 11.45 zagorelo v strojnici ob gospodarskem poslopju v Zamarkovi pri Lenartu. Ogenj je pogasil lastnik, materialna škoda, ki je nastala pri požaru, pa znaša po nestrokovni oceni okoli 2 milijona tolarjev.