II. leto. Štev. 44. 1915. Octóber 31. Pobožen, drüžbeni, pismeni list za vogrske slovence. PRIHÁJA VSAKO NEDELO. Cena Novin je na leto: Doma . . . . . . . . . . . . .3 K. v Ameriko . . . . . . . . . . . 6 K. za naročnike Marijinoga lista, če se jih več na eden naslov pošila, doma . . . . . . . 2 K. v Ameriko vsakomi na njegov naslov . . . . 5 K. Cena ednoga falata je domá za naročnike Marijinoga lista 4 filere, za nenaročnike 6 filerov. Dobijo se Novine, Marijin list i Kalendar Srca Jezušovoga pri KLEKL JOŽEFI, vpok. pleb. v čerensovcih, Cseröld, Zalamegye. Naročnina i dopisi se tűdi k tomi moro pošilati. Cena Novin z Marijinim listom I Kalendarom Srca Jezušovoga vküp je na leto: domá, če za več naročnikov na eden naslov se pošilajo . . . . . . . . . . . . 4 K. če samo za ednoga . . . . . . . . . 5 K. v Ameriko vsakomi naročniki na njegov lasten naslov . . . . . . . . . . . . 8 K. „Či se doteknem samo, zdrava bodem.“ — Mát. IX. — To je vüpanje v božo dobroto ino vera v njegovo moč! Nanč za Jezušovoga zemelskoga žítka je ne bilo dosta takšega. BiIo pa záto je. Stotnik Kafarnaumski tüdi meo re-koč: »Gospodne, ne sam vreden, da stopiš v mojo hižo, nego z rečjov po-Vej pa ozdrávi sluga moj!* Vidimo to vüpanje i vero pri slepom kre poti. Jezuš ga pita: „Ka želeš?* On pa odgovor!: »Naj vidim.“ Ne dvoji on, ka je Jezuši mogoče včiniti, ka prosi pa je Jezuš tak dober, ka njemi tüdi včiní. Peter jo tüdi má, to vüpanja puno vero: „Zapovej, Gospodne, ka bom jes tüdi šo“, kda je vido Jezuša po vodi hoditi. Pa vsi, ki so jo meli, so doségnoli, ka so želeli. Jezuš njim je ne odpovedao prošnje. V celom sv. pismi, samo edno mesto je, kde Jezuš prošnje ne poslűhne. To je pa tam, kde žena Zebedeušova za svoje síne Prva mesta prosi v nebésaj. To je že ne mogoče. Nebésa so ne prosti dár; nebésa si more vsaki zaslűžiti pa či si je zaslűžo, te Bog že zná, kak vi-siko koga podigne. Ovo drűgo pa vse rad dá. Či ga bole prosijo, ráj dá. Samo, kak vidimo, prositi samo tisti vüpa, ki má močno vüpanje. Brezi vüpanja nišče ne bo šo prosit. Pa te šče ne sme dvojiti, ka ga Bog čüje ino je mogoči poslűhnoti. Že dugo se je ne telko grešilo proti božoj pre-vidnosti, kak zdaj za té bojne. Vnogi, ki molijo, li za zemelski žítek molijo pa poleg toga vesélo dale grešijo. Molijo tak, kak ki nema dvojnosti, ka ga Bog zná i ščé poslűhnoti, pa grešijo tak, kak ki ne veije, ka bi ga Bog čüo pa vido ino znao pokaštigati. »Ka mo pa te delati, naj nas Bog poslűhne ? Jas ne grešim záto, ka ne bi vervao, nego spozábim se pa me stára návada znori.“ Prav pri-játeo, nego tvoja vera je te ešče izdaj Slaba, ka ne more obládatí stáre ná-vade. Záto poslűšaj, či bi rad meo močno vero i stálno vüpanje v Boga z brezgrešnim žítkom: Prišeo je z obsédjenim sínom oča k vučenikom Jezušovim, naj ztirajo z njega hűdoga dühá, pa so ne mogli. Jezuš pride tá, pokára vučenike zavolo njihove slabe vere, za volo štere so ne mogli. Oča pa dene Jezuši: „Či kaj moreš, smiluj se nam ino pomagaj nam. Jezuš vidi nevolo siromaka, ga ne odvmé, či li ka v dvojnosti guči, nego njemi etak odgovor!: „Či moreš vervati, vse je jnogoče vervajočemi*. Na to skričí siromák z skuznimi očmí: »Verjem Gospodne! Pomágaj mojoj nevemosti*. Pa .njemi je pomágao Jezuš, ár je vido, ka je prípraven na dobro, samo ešče preslab. (Mark. 9.) Ne bi nám to tüdi šlo? Vidimo, ka smo slabi vu veri, stokrát se opo-teknemo vsaki dén, prosimo vnoga, li ki v dvojnosti, ne z popunim vüpan-jom pa rávno záto ne doségnemo nikaj. Záto vzemimo za zgléd očo toga ob-sédjenoga, pa kda nam vera pomen-káva ino vüpanje peša, te ponávlajmo močno v sebi: „Verjem Gospodne, verjem, liki vidiš, ka slabo. Pomágaj mi, ka bom bole vervao, ár znám, ka so vervajočim vsa mogoča“. Bojna. Prišeo je mesec novembev. Listje kaplje z drevje, trava žutí cela narava se v seo zazibávlje, mira. Grobi dobijo novo obleko, spomin pokojni!, se oživih v tistih, ki znájo prav ljübiti. »Vse se spremeni samo Bog ne« sve- doči glasno človeča pamet i: ° atura Boj ne kaže morebit te pravice? Kde je lani še mir kralüvao, ne teče morebit tam zdaj krv človeča? Ne se je morebit spremeno Svet v jezerih ino. jezerih mestah? Keliko mladosti.je leglo v grob v tom boji? Keliko le* pote se je pokončalo ? Keliko bogastva zapravilo ? Keliko del človečih rOk vni-čilo ? I Božje svetišča ne so porüšena ? I ljübav do Boga ne se je v vnogih ohladila i samo v ni šterih povekšala ? Pa bi se v vseh mogla. MiSeljivost bi to mogla doségnoti. Misel na to,' ka vse miné, samo Bog ostane, bi mogla vsakoga vojake genoti, naj se tak voj-sküje za zemelski dom, da večnoga ne zgübi, nas doma pa, ka z cele moči mo pomagali té kratek zemelski čas všem vojakom, živina i pokojnim za večno plačilo. Naj nas té misli obüdijo na srčno smilenje v tom strašnom vsikdar bole se razširjavajočem boji do vojakov. Poročila z njega so sledeča: Rusko bojišče. Naši so pri Styr vodi 3619 rusov zgrabili, eden top i 8 strojnih pušk zaplenili. — Nemci so prišli do reke Düne, zgrabili 1725 rusov i 6 strojnih pušk zaplenili. — Kre Gartorijska so se nemci z pred močnim ruskim napadom nazaj potegnoli i 6 štükov tam zgübili. — Pri Novom-Aleksinieci so se našo v pet kilometrov širini pred ruskov premoč-jov nazajpotegnoli, ali samo jezero stopajov. — Pri Kolki i so naši 602 rusov zgrabili. — Nemci so pri Bara-noviei 1048 rusov vlovili. — Rusi začnejo na vse kraje znova močno napadati, posebno proti Lemberg! i Černovicam. Napade ruske naši i nemci močno odbijajo. Crnogorsko bojišče. Naše čete so napadnole postojanke črnogorcov pri Drini i Grahivo-ji. 2 NOVINE 1915. október 31. Na türskom bojišči je mir kralü-vao. Angležke ladje so ourinole proti Bulgariji i obstrelávale pristanišče Dedeagač. Kvár je ne preveliki. — Angležkoga admirala Hamiltona so z slüžbe vrgli, ar je ne mogo Cari-grada^zevzéti, čeravno je nezmerno zgübo trpela angležka vojska. Srbsko bojišče. Naše čete so že-vzele Šabac stopile pri ViŠegradi prek Drine pri Oršovi prek Dunaja i víovile 600 srbov. Na drügih krajeh tüdi na-predüjejo i so prišle do Slatine gore i do Trhovca. — Glavno mesto Srbije je Králjevo. Kraljeska drüžina naraeni v Križevac pobegnoti. — Srbi z francozov pomočjov najbole med Zaječa-rom i Prahovom trdijo svoje postojanke, da bi zjedinjenje nemških i bolgarskih čet preprečili. — Srbsko vojaško po-veljništvo je z Kragujevac v Niš po-begnolo. Večinoma so francozi v njem. Bolgarsko bojišče. Bulgari so za-vzeli Sultan Tepé, vlovili 2000 srbov i 12 štükov zaplenili. Nadale [do rok so dobili mesta Zaječar, lstip i Bado-vista. Té zmáge Kažejo, da bulgári napredüjejo tak v staroj, kak v novoj Srbiji i se nevarno bližajo Niši, glav-nomi mesti Srbije. — Med Nišom i Solunom, kje zavezniki srbom na pomoč vojsko vküp správljajo je žele-Taiška' zvéza pretrgana. — Bolgari so Čarnoga i Egejskoga morja obrežje z minami zaprti. — Mesto Negotin je bulgarom v roke prišlo; 51 srbov so vlovili, 151 pa vmonili tü. — Vrrnja je v bolgarskih rokáh i dolina Morava v 20 kil. širini. Tü so bolgari zaplenili 2 milijona patronov, tobak za milijon kron, 10 jezér metrov sená, 52 železniških kol i pol milijona kron vrednost! vrastva. — Kurnanovo i Ve-les so bolgari zevzeli pa Skaplje. V kra-jim Strumnice so srbe prek Vardar reke vrgli. — Železniška zveza med Skopljem i Solunom je pretrgana. Talijansko bojišče. Pri Gorici i na jOoberdovskoj planoti je bila velika strelba. Zvün ednoga mesta, kje so se naši nazáj potegnoli, so sovražne napade povsod odbili. — Talijani so 50 vür nezmerno strelali na naše postojanke zatén je pa napadnolij a brez vsega uspeha. Celi, küpi mrtvih taljanov ležijo pred našimi postojankami če se je tü pa tam šteromi li posre-čílo v naše jarke priti, v njih je moglo smrt prijeti. Samo pred ednim našem regimenti do 3000talijanških mrtvecovleži Francozko bojišče. V Champagne-i nemci napredüjejo, vlovili so 368 francozov i zaplenili 3 strojne puške i 3 bombe metalnice. Poprek se je nikaj vážnoga na tom bojišči ne zgodilo. Dom i svet. Občinska pomoč zá verske šole. Naš minister za ziiótrašoje zadeve je odločo, da právda nè bráni občinam, v šterih so pa Prebivalci lehko različne vere, ka ne bi šraeíá pomagati pri zidanji verskih šol. Čeravno je to dd-zdaj ne delala. To teliko tüdi pomeni, ka občina nema pravice štero šolo za občinsko imenüvati, čeravno jo je pomagala pri gorpostávljanji. (št. 95776/915.) Bulgaria. Francozko i Talijansko sta Bulgariji boj napovedale. — Bulgaria je prevzela krajine od Türčije njej prepüščene i vpelali v njih bol-garske urade. Toišto je včinila v Egri-palanki od srbov vzelo j. Vojaški nabor V sobočkom in ok-rájnom glavárstvi je bio okt. 27-ga za tišinsko i petrovsko; za Sv. Jelen-sko, prosenjakovsko, fokovsko 28-ga; Za gračko, križavsko 29-ga; za can-kovsko, sebeštjansko, bodonsko, pü-consko 30-ga; za martjansko, Sv. jürjansko, sobočko okolično notarošijo bo nov. 1-ga: za Sobočko pa nov. 2-ga bo nabor. Črnovojniki rojeni v letah 189Í2—1894 i 1878—1890 so-bili znova pozvani pred nabor. Drüge Slovenske notarošije v monošterskom okrajnom glavarstvl pa do nov. 12 ga oprávijo nábor. — V lendavskom ok-rajuom glavarstvi se od okl. 30-ga do novembra 9-ga opravi nabor. Romania. Veliko posvetüvanje taná-čivanje je tü bilo med ruskim, srbskim i francozkim poslanikom pa romanskov vladov. Romania se do sprotoletja brščas ne bo v boj mešala. Opomin odpotüvajočim *) Lepa krščanska navada je to pri nas slovencaj, ka gda se što odpravla kama daleč na pot, pa za več časa more zapüstiti svoj dom, ka te ide prle k spoved! pa si očisti srce grehov, ka bi tak š Čistim srcom mogeo nas-topiti svojo pol. Kaj takšega vidimo zlasti zdaj v vojnom časi dostakrat. Dečki pa moški, ki so pozvani pod orožje, prihajajo pred svojim odhodom k stoli Gospodnovomi, gde si prosijo pomoč za svoj novi, vojaški stan, pa milost, ka bi se kak najprle mogli srečno pa zdravo povrnoti nazaj v svojo domovino, ali pa srečno vmreti na bojišči. Kak Pravimo, je to jako lepa navada pri nas slovencaj. Na nekoj pa moremo opomenoti svoje Vrle čtevce. *) 41, 42 i 43 Iet stari moški, ki do mogli novembra 3-ga. pod oroíje stopiti, naj si te reči dobro v srce zapišejo. Na to vas najmre moremo opomenoti ka kda slovo jemljete od doma, jo mo-rete nači vzeti, kak ste jo dozdaj. Dozdaj vam je naime krčma davala Zadnji pottti blagoslov, večkrat ešče židovska vas je križala. Je ne to sra-mota ? Kak Žalostno je bilo dozdaj to vidili, ka so se moški i dečki pri cerkvi v krčmo spravili, tü se z vinom na-lejali v cerkev niti pogledtíöli ne, samo se drli kre njé. Jezuš jé Čakao, da bi je blagoslovo i ne so šli k njemi, večinoma nej. O pa keliki bi dobo na zadnjo pot proti večnosti od njega blagoslov i pomoč! Istina morete še kjer vküpzbrati. Ali, kde je to pópisano, ka bi to mesto zbirališča krčma moglo biti? Je cérkev ne dobra? Še hé nájo i napio vsaki pred domá ? Kola naj čakajo pred cérkevjov, vi pa ite notri, poslovte se od Jezuša, prosite njegov blagoslov i zatetó si pa sedite na kola i odpotüjte v Božem iméni. Nišče vam nebrani lepe narddne pesmi popevati, ali kre cerkvi se dostaja le kakšo pobožno. Med potjov pa ne .pri vsakoj krčmi postati, zadosta je tam, kje si vzemete potrebno jüžino, ali večerno, ali obed, pred na vlak sedete. Od toga visi vse, v kakšoj vüri ide vlák. — Drági moški, očevje drobne dečice, od jezuša vze-mite zadnjo slovo, krčme se ognite! — Bog naj žive tiste Slovenske može, ki do meli moč grdo navado pijanči-vanja prvič zatreti! Njihov spomin ostane na veke. „Spomíhaj se z njih, o Israel, ki so ranjeni spomrli na tvojih višavaj! Veličastni, o Israel, so bili pobiti na tvojih goráj, kak so spadnoli junaki! Ne povejte toga v Geti, ne ovadite po vulicaj v Askaloni, ka se ne razveselijo hčerí Fílistejcov. Goré Gelboe! naj ne spádne več na vás ne rosa, niti dež, ni njiv naj ne bode več s prvínami tam, ár je tam bio tá vrženi ščítek juoákov". Ž temi rečraí objoče David kral spadnjeuoga Šaula, Jonathána ino može Israela. (2. Kr. 1. pgl.) Té reči mi pridejo na pamet po 14 mesečnom boji k düšnomi dnévi. Pa v dűhi po-hodim bregé od Argonneskoga loga do Karpatov, od Izhodnoga morja pa doli do Adríje pa vsi Alpeši, slemená Karpatov, Kras, Tolminska planina, vse reke okoli od Rajne, Dünaja do Visle, Sáve, Drine i Loče vse so vidile tečti vročo krv naših junakov, šteri so bili pa jih več nega. Želem si glás trobente angelov sodnjega dnéva, ka bi vsem! lüdstvi 19l5. október 31. NOVINE 3 mojemi skríčao: ,,Spominaj se z njih, o slovensko lüdstvo. ki so ranjeni spomrli na tvojih višavaj! “ Kak so bili močni, krepki, rdéčega líca, bistrih očih, batrivni, navdüšeni. Glás njihov donéči, kda so nam spevaIi míle domáče pesmi. Šli so, kak ki na goščénje ido, zemla se je trosila pod njihovimi stopáji, bajonetje so se lesketali v jesenskom suncí, za krála, za domovino, za domáča ognjišča so šli na grozno klanjé. Pa so znali, ka ne pridejo vsi nazáj pa jih je ne motilo to. Pred od-hodom so poiskali cérkev, opravili spoved, vzéli k sebi krűh angelski za popotnico pa so si pogučali reči, štere je nikda Matatijaš pravo vernim Isra-elcom: »Zdaj se je potrdila prevzetnost (národov) ino pokorjenje; zdaj tedaj, o sínovi, bodite goréči za postávo, ino dajte živlenje za závezo svojih očá-kov.“ (I. Mak. 2. 49.) Šli so rekoč: »Edno živlenje mam, več jih nemrem zgübiti". Mi smo pa odreveneli domá, pa šče izda ne razmimo njihovoga vesélja, ka je ,částno mreti za domovino*. Znamo, ka „nišče nema vékše lübéznosti, kak ki živlenje dá za brate svoje.* Oni so je pa dálü Vnogi samo v nakanenji, šterim Bog nameni duže živeli dati ; Vnogi pa v istini, kak njim je bilo zapisano med skrivnostmí bo-žimi. Pa z tej se spomínajmo dnes. Vredni so našega spomina. Za nás so se darüvali na krvávom oltári domovine. Za naše starce, žènske i dece se je razlejála njihova rdéča, junaška, cve-téča krv. za naše živlenje, za hiíe, imánja, polé so se šli vojsküvat tá na mejé. Pa njihova je díka, ka mi šče itak v méri prebívamo tü. So med nami Judaške dűše, štere so je pozábile že ? Srditost cele občine je naj prežené, naj ne imajo míra med nami, naj bežijo, kak Kain po sveti, naj se jih ogne vsaki pošteni človek! Mi pa pokleknimo doli, sklüčimo naše roké pa molimo etak: Gospodne, koga vole je svéta i koga dokončánja so skrivnostih puna, ki si nam je dao, naše junake i znova vzeo kak krváve darítve za domovino, spomeni se z njih, šteri so tak lübili svoje, ka so živlenje darüvali za njé ino je pripelaj kem hítrej v králestvo tvoje. Pa či so ostavili v siromaítvi do-vice i sírote, ali nevolne stariše, be-žimo njim na pomoč z vsov močjov, ka de smileni tüdi nám naš Bog, ki nas tak čüdovitno bráni po naših junákaj. Smilujmo se našim pokojnim vojakom i darüjmo njim meseca novembra vsaki dén čeravno kratko, vendar gorečo molitev! — Prečistimo se ednok té mesec za njé, konči v dobi, če nači, ne bi nam bilo mogoče! — Dajmo ednok té mesec miloščino, ali na dober tisk, ali na ranjence, ali v drügi dober namen, v hasek pokojnim vojakom! — Ne pozá-bimo, ka ki smilenje seje, smilenje bo tüdi žeo! V Spomin.*) Slovenci prineste mi rože Prijázno, lübleno cvetoče, Ár venec ščém splesti Pa tá ga odnesli Na grobe, gomile Neznánih krajov, Gde žrtve počivlo Krvávih bojov I Prineste cvetlice rdéče spomina, Naj vsakoga moža, Naj vsakoga sina Té zemle, Slovenje , Z dišávov obdám Jas pesnik neznán! O düh moj! Zdaj strüne natégni, Potoki živahno mi ségni! Zospevli, zaigraj t. , Od boja, krvi! Li močno, li glasno Li divje, živahno . Naj čüje, naj sliši Li vsaki, ki spi; Naj zvedjo junáci: Njih dén se sveti. — A potom pa tiho, Kak nočni vetrič Kak tiho šepetanje Nežnih cvetlic, Tak tiho, tak sladko Zaigraj v spomin Pokojnim junákom Z neznánih visin ! A ed zvezde se skrij, Po glás melodij Jočéčih naj pride Ki v sladko je spánje Zazible. Mirosláv. *) Našim pokojnim vojákom. Potolažimo se. Milijone ljüdih najlepših let je ta svetovna bojna z sveta spravila. Kelike zakriva tiha gomila, štere čaka tak željno domo seri stariš, drobna deca, tužna žena. Oh keliko vüst je zane-milo, štera bi mogla še govoriti, keliko rok oslabelo, štere bi mogle še krüh slüžitil Mimo počivájo Oni; — Vnogi — za štere niti ne verno. — Počivájo. Počiva njim telo. I düša ? Šla je na sod z tistim zaslüženjom, šteroga je dozdaj mela, z šterim je na bojišče Šla. Bojišče njoj je zaslüženje ne dosta povekšalo, ár je malo časa trpela na njem i še to ne verno kak. Šli so tak düše naših vojakov z vnogim du-gom na drügi svet. Šle so proti več-nomi smilenji. Vüpamo se da je velika večina zveličana teh, ki so na bojišči ostali. Ali zveličani so v vicah, v og-nji nezmerno žgéčem. Néba se njim je ne odprla. Néba se po smrti taki samo onim odpré, ki so za vse svoje grehe zadosta trpeti že na tom sveti. Bi mogli to praviti od pokojnih vojákov ? Nikak ne. Za mále grehe vrže pravičen Bog düšo že na večletno dugo trpečo ognjeno vozo vu vicah. Kaj pa te ešče za velike že odpüščene grehe se more trpeti? Keljko koli so si te že naši. pobožni vojáki kaštig po trplenji boja dolzaslüžili — slabi je pa več bilo, kak pobožnih — vse malošteri je Ostalo je tem ešče dosta duga, dosta več pa tistim, ki so pred slabo živeli i se samo na bojišči strsnoli. Tem ubogim düšam pokoj nih vojakov je velika tolažba správljena stem, da odsehmal do dühovniki smeli na düšni den tri svéte meše slüžiti i po njih trikrat darüvali predrágo telo i krv Jezušovo za uvicave düše. Kakše tolažba za njé i njihove ostale! Bodimo zahvalni za to veliko dobroto svétoga očé! Vzemimo radovoljno gor té svéti dár, pripaščimo se k tem svetim me-Sam i molimo pri njih dosta za vse pokojne, posebno za vojake. Na kržopotji. Veronika: Mama so pravili včeraj nam vsem, da blűzi že ide „Vseh vernih düš den*. Vanek: Dobro! Zdaj ti si me spomnila najne dužnosti, štero sva dužniva ..........dragomi oči ..... . Veronika: Venček va plela in sveče prosila, vanesla na ajtekov grob. Vanek: Dobro je dobro, ja, sestrica moja! S tem skaževa ajteki velko veselje. Veronika: Zvűn toga molila v kak najbol goreče, Naj Jezuš njim düšo gor vzeme v nebesa. Vanek: To bode pač lepo dejanje! Pahod’va nabirat zdaj rožic in vejic... Veronika: Da spleteva lepi njim venec. 4 NOVINE 1915. október 31. Vanek: Oj, skoro bo gotov! le glej ga no, glej! Daleč okoli bo dišalo vse, te diš se bo združo z molitvijov najnov: „Bog, smiluj se očé, in vernih düš vseh *. Veronika: No, zdaj je že vse lepo v redi. Vzemi ti sveče, jaz vzemem pa venec pa ideva v miri. Na levo je pot, na desno je pot, za njima je vulca, pred njima je cesta, kama pa zdaj ? Vanek: Kama pa zdaj, sestrica draga, štera je pot do očin’ga groba ? Veronika: Ali ne veš že, ka mama so pravili, gda čarno so pismo nam brali, gda vsi smo tak bridko jokati? Vanek: Ja, zdaj se spominam, ka nindri tam daleč na töjinskoj zemli zadela je krogla . . . očo v srce . . . ka zadnjo so bile njuve reči: „Z Bogom ostante, sirotiki vil* Veronika: Ah, daleč je Istina daleč! Njim groba ne najdeva gotovo nikdar, zato poklekniva in srčno moliva: .Jezuš usmili še düšici njüvoj . . . .“ B. J. Dogodki z vojne. Ženska — kozak. V edno bolnišnico v Kijevi na Ruskom so med drügimi ranjenci pri-pelali tüdi ednoga ranjenoge kozaka. Pri previjanji rane se je pokazalo, ka je te kozak — Ženska. Povedala je, ka je žena mladoga ruskoga častnika. Gda je bila razglašena mobiUzacija, se je zglasila tüdi ona, pa so jo pridelili k desetomi kozaškomi polki. V ednoj krvavoj bitki je zdignola ednoga težko ranjenoga pešaka k sebi na konja, ka bi odjahala ž njim na obvežüvališče. Pri tom je pa bila sama ranjena. Večkratni miüfonar vdabla na den pot centimov plačo. Čerezredni časi, kak so vojni časi, prinašajo s sebov različne, neverjetne dogodke. Vnogi, ki je bio prle včeni na dobro, vugodno živlenje, občüti na sebi, ka pomeni siromaštvo. Tak se je zgodilo tüdi ednomi velkomi bogataš! Medelsoni z Berolina. On je Znani v Berolini kak večkraten milijonar, ki ma vsaki den 10.000 koron dohodkov. Na svojo nesrečo se je nahajao pred napovedbov vojske v Parizi pa je tam kak podanik tttje države prepelani v zavzetniški tabor na otoki Korzika, gde more z drügimi nemci pa austrijci delati raznovrstno dela, pa za to vdabla s slabov hranov na den — pet centimov (pet filerov) za — tobak. . Dober odgovor. V tom bojnom časi se je v ednom mesti na Bavarskom pelao na cestuoj železnici med drügimi potniki tüdi eden vojak, šteromi je menkala edna roka. V vlak sta stopili dve šegavo obleče-nivi gospodičini. Edna z med tevi gos-podični, gda je opazila vojaka, je pravila : „To je pa!i eden, šteroga bomo mi mogli hraniti.* Vojak je postao v obrazi rdeči, se je obrno prti gospodičini pa njoj je pravo: .Edno roko sam darüvao casari, drüga pa spada vam.* Pa prle kak se je gospodičina dobro zavela, je že dobila od razžalje-noga vojaka edno žarečo plüsko, kak jedino pravilni odgovor na svojo, opazko. Kakšo dragoča je bila v Przemysii zadnjo dneve. Krakavske novine pišejo, kak velika dragoča je bila v trdnjavi Przemysl zadnje dneve, prle kak je trdnjave prišla rusom v roke: Pšenica je stala 100 kg po 660 koron, 100 kg žita 400 koron, 100 kg riža 900 koron, Í00 kg sladkora (cukra) 2400 koron, í kokoš 50 koron, 1 goska 100 koron, 1 jajce 1 korono 50 filerov, 1 krava 2450 koron, kolač; krüha 20 koron, 100 kg krumplov 120 koron, škatulica špic 1 korona. Drva šo se razdeljavala brezplačno, Pivo pa vino je v zadnjem časi zevsema zmenkalo. Lastnoga brata zavzeo. Zgodbo se je na severnom bojišče: Rusko-polska grofica Dombrovska ma dva sinü, od šterova eden, Jožef, slüži kak ruski državlan v ruskoj armadi, drügi, Stanislav, pa kak austrijski podanik v austrijskoj armadi. Grof Stanislav Domobrovski, ulauski častnik, ki se je bojüvao v Boroevičovoj armadi, je dobo eden den povelenje, naj vzeme od vusov zasedeni železnički nasip. Po lntom boji se je nazadnje posrečilo grofi pregnati ruse. Samo že edne kuče je šče sovraznik 'strelao. Grof Stanislav Dobrovski je sam razbio dveri pa pri-jao ruskoga častnika, šteri je povel-javao, pa ga je vlekeo s sebov. Na prostora je spoznao, ka je zgrabo svojega lastnoga brata Jožefa. Pelao je ranjenoga brata včasi na obvežüvališče. (Dale). Letošnji düšni dén. Letošnji düšni dén Si na stežaj odprém Vráta na düši, Naj se ne müdi Jezuš, obiskat jo Trikrát té dén Tikrat bo Jezuš moj 1 Trikrat bom niegov voj Trikrat obišče Z menov dnes vice Ino odpela ž njih Düše v nebo. Srčen. Glási. Od naših vojákov. Mrtev je: Mariji Št. z Petanec (Goliba), Durič S. z Vančavési, Felbar Janoš z Filovec, Premoša Jožef z D. Lendave. Smiluj se njim Srce Jezušovo. — Vlovleni so : Kolenko Matjaš z Črensovce (bio z Przmysli), Kühar Mihál z Martinje. Vküppišüvanje kukorice bo v krat-kom v Zala županiji. Bitje. V Gumilcah pri prosnoj mlatitvi so se moški i ženske posvadile pa zbile. No lepi red ! Edna je otoj celo to v oči vrgla, ka je tista žena nora, štera moža v boji má. Pa kaj si ešče ne te gučale ? Tolvajija. Na vse kraje se strašno kradne živad, Zrnje, celo svinjé ešče. Cela banda bodi po bližanjèm Stajar-skom i našem murskom kráji; Pri Čurič Matjaš! v Žižkih je 100 kil prosa odnešeno zadnje dni. Krivili so nikše ponočne dečkè, ali krivda ne se je posvedočila. Pozdrav iz zahvalnosti. Hozjan Ivan z Črensovec, ki pri 13. želizniš-kom polki slüži, se genljivo zahvah z svojimi pajdaši za lepe navuke Nbvirr i Marijinoga Lista, šteri so njega ‘t njegovo vogrske -pa nemške pajdaše do sűz genoli. Njega je pa najbole to veselo, da se je že davno ne slišana mila Slovenska reč oglasila v njih znova pred njim. Pismo je pisano v Brody-ji v Galiciji, v šterom i to naznanja kak so delati železnih do Lublina, Ivango-rodá i kilometer dugi most prek Visle, naj v bojnoj črti stoječi vojáki rédno dobijo živež i strlivo. — Podpisaui : Hozjan Ivan z Črensovce, Kuhe Jožef z Munkács-a, 111 Ludovik z Kispesta. — Zaistino nas Veseli, ka naš slovenski tisk posredno tüdi drügim narodom pomága v bogoljübnosti. Misli na dom. „Oh preljüba domovina, moj veséli domači kraj, že so dugi Časi minoli, kak te jaz zapüsto sem. Preljübo meje sunce zlato, štiri-stokrat si že za goro odišlo, jaz pa ubrogi vojak izdaj v Rusiji stojim. Tü si jaz premišlüjem kaj sem doma za* püsto, ženo, dece, vrednoščo. Da bi ešče ednok prišlo to nemilo veselje, ka bi čüli one glase: ,,vsakši naj k svojemi domi gré. Marija, pomágaj nam8. — Štefanec Matjaš domobranec 20. p. p. z Bratonec. 1915. október 31. NOVINE Odlikovanje. Jerič Ivan, öetovodja pri telefbhsMm oddelki, doma z Dekležovjaj je odlikovan zavolo hra-brosti z srbrnov svetinjom II. roda. 'Cesti tamo. V življenji samo toöoi,* zaneeljivi Ijüdje morejo napredüvati. K tem lastnostüm je t prvoj vrati posebna dobra, točno hodèči vüra. Slaba, večkrat se vslávljajoét, hitro se pokvárjajoča bazárska vüra dosta neprijetnosti, zamüde naredi svojemi posestnik!. Vsega toga se reči človek, če dobro, ločao hodeè), zavesljivo švicarsko pravo vüro si küpi pri šteroj glasovitoj Suttner H. Ivrdki, Ljubljana 945. št. — Dobro cilinder-remon-toár vüro, Roskopfovo, že za 4 K ÍO fil., nikl-oklepni lanèik že za 1 K, lehko küpimo. — Bogata izbirka vür, lancov, zlatoga i srebrnoga blaga itd. se najde V velikom i krasnom Suttnerovom ceniki Tvrdka ma lastvo vürarnico na Švicarskom zato pa né-posredno prenaža po najniSiših cenah. Veselje, štero htatierijè da, jé najspa-metneši način vživanja, zato, ka kaj zado-voljno jemo, da našimi teli moč, odpoino silo i našim možganom zmožaost. Pazimo zato vsikdar na prebavanje, i jemljimo notri pri pomotah prebavlanja krčah, zaprtinah, napnjenosti, breztéènosti neroirovnosti i vroèini' močno éVèdsko tinkluro (tibclura svedica), štera jé znana pod imenotn življenje-esencije ali biti-zama : krepi želodec, potivljp, èisti, • krče odprávlja, ték d&va, betege odgánja. Prava se naročile pri Feller V. Eugen lekarniki JStubica, Gentrala 146. (Zagreb iup.) 3 velike kante 5 kor. franko, 12 malih 4 K. franko. Dobrovolni dári na opravo novo törniške cérkvl. Z Törničča: VlaŠič Peter 1 žena ■Gjörköš Klara 200 kor., Horvat Jožef i žena Vojkoviè Maria 60 kor., Vojkovič Anna 20 kor., Faršang Števan 10 kor., Tivadar Paveo 10 kor. — Z Renkovec: Koron Márton 800 kor., Magdič Anton i pajdášje z srbskoga bojišča -42 kor., Toplak Števan 10 kor. — Z Ne dali če: Gjörkös Števan, ki je na rusoskom bojišči teško ranjen v mro v Ungvári 20 ga sep-tembra, je odločo i njegova dovica je prekdála 400 kor. (njegov oča so že prle dáli 300 kor., tak je tá edna hiža 700 kor. darüvala; to je hvále vredno krščansko čtttenje!), Matjašec Marko i žena Lütar Anna (Chicago) 50 kor. — Z Brezovice: Denša Ivan (Chicago) 100 kor., Špilak Jožef (Chicago) 100 kor., Sobočan Števan 10 kor. — Z Málepolane: Markoja Maria (Bridgeport) 40 kor., Bedrnjak Jožef 20 kor. — Z V elkepolane: Žálik Martin (Chicago) 100 kor., Vnk Matjaš (de-veland) 60 kor., Žerdin Jáncč (Amerika) 10 kor. — Z Gumilic: Hozian Jožef spádnjen voják 10 kor. — Od Lipe: Škraban Števan 10 kor. — Horvat Števan, z Usesztrega 20 kor., Šömen Števan i žena z Málepolane 10 kor., Čeh Ferenc z Nedelice 10' kor. — Zdaj ob-jávleno 1492 kor., prlé 3020 kor., vküp 4512 koron. Dari z Clevelanda na ranjene vojake i sirote device vküp nabrani po Vuk Matjaš! z Velko Polane, •Gjörköš Jožefi z Nedelice i Horvath Števan! z Gumilic. Račun je v dolaraj i v centaj na-.pisani. — Z Gumilic: Horvat Štefan i žena 5 do!., Horvat Jožef 1 dól., Hozjan Matjaš i žena 1 do!., Hozjan Jožef 1 dol. — Z Nedelice: Düh Ivan i žena 50 ceni., Horvat Lukač i žena 1 dol., Spilak Števan 25 ceni., Lütar Ivan i žena 2 dol., Slivnjek Števan i Šéna 1 dol., Zver Štèvan i žena 1 dol., Lütar Marija 1 dol., Zadravec Jožef i žená 1 dol., čeh Veronü 1 dol., Hosjün Jožef i žena 1 dol., Gjörköš Jožef i žena 60 ceni. Z Velko Polane: Vuk Matjaš 6 dol., Žerdin Janoš i žena 5 dol., Kelenc Jánofi 2 dol., Tibaut Števan 1 dol., Žerdin Jožef l doL, Nemec Števan i žena 1 dol., Vnk Jožef i žena 1 dol., Vnk Štefan i žena 50 ceni., Kluèarič Anton i Sena 1 dol, Geriè Matjaš 1 doL, Nemec Jožef i žena 1 dol., Nemec Matjaš 1 dol., Püeko Bara 50 cent., Gorajec Bara 1 dol., Jaklin Jožef i žena 50 cent., Sobočün Jožef i žena 1 dol., Žerdin Jaaoš 50 ceni, Cópek Jožef 1 dol., Hdrfüt Marko 1 dol., Perša Števan 1 dol., Perča Ivan i žena 1 dol., Zadhevée Aleiij 1 dol. — Z M a 1 e-P o 1 a n e: Šömen Števan i žena 1 dol. — Z Brezovice: Horvat Matjaš i žena 2 dol., Raičan Jožef i žena 1 dol., Tibaut Ivan i žena 2 dol., Špilak Janoš i žena 1 del, — Z Törničča: Vojkovič Števan i žena 1 dol. 60 cent., Pre-moša Števan i žena 1 doL, Lütar Jožíf i žena 1 dol., Zadravec Jožef i žena 1 dol., čeh Bara 50 capt,, Horvat Jožef i žena 60 cent, Balažic Števan 1 dol., djjár Ferenc i žena 25 cent., Èakán Ivan BO cent., Üčriö Števan i žena 1 dol., Zeoko Ivan i žena 1 dol., Za-dravec Ferenc i žena 1 dol. — Od Lipe: Forjan Matjaš i žena 1 dol., Zver Jožef i žena 50 cent — Z Renkovec: Horvat Števan i žena 1 dol. — Z Črensovce: Horvat Ana 1 dol. — Z Trnja: Tkalec Aga 1 dni., Peénik Ferdinand 60 cent., Hozjan Ivan i žena 1 del., Hozian Ignac 1 del., Režonja Maria 1 dol., Hozian Bara 60 cent., Zadravec Števan i žena 1 dol., Bernar Martin i žena 1 dol. — Z Beltinec: Žižek Ivan i žena 60 cent. — Gornje-Bistrice.- Kolenko Ivan i žena 1 dol., Jakšič Števan i žena 60 cent. — Z Odranec: Gabor Ivan 1 dol., Hozian Anton i žena 1 del., Smeh Mihalj i žena 1 del., Dovečar Ivan i žena 1 dol., Zver Ana 50 ceni., Balažek Matjaš i ž-sna 1 dol., Mariè Matjaš 1 dol., Kavaš Anton 1 dol., Balažek Vince 1 dol., Raduha Matjaš i žena 1 dol, Hozian Ivan i ž-na 1 dol. — Z Melinec: Lešnjek Matjaš i žena 1 dol. — Z Bratonec: An-tolin Mihalj .1 dol, — Z Selnice i z Za* ve šče ka: Petričovič Števan i ima 1 dol. — Z Maloga Bukovca: Kluèarič Bataž 1 dol., Povjač Valent 1 dol. — Z Bogojine: Casar Ana 60 cent., Golob Treza 50 cent. — ‘Z Fil o več: őernela Števan i žena 50 cent. — Z H o t i z e: Sabo Ivan 5 dol., Sobočan Martin 1 dol., Mariè Ana 50 ceni., Hozjan Martin 60 cent, Matjašec Ivan i žena 25 cent/ — Z Fokovec: Bitoper Tereza i brat 1 dol. — Vse vküp 103 dol. 75 centov to je 650 koron. Frank Rožman je pa nabrao v Glave-landl na ranjence 810 koron, šteri dári v do-larah i centah so sledéči: Jaklin Jožef i žena 50 cent., Sobočan Jožef 50 cent., Hozján Ivan 50 ccnt., Horvát Štefan i žena 60 cent., Zver Štefan i žena 50 cent., Kavaš Anton 50 cent., Balažek Vince 50 cent., Kavaš Matjaš 50 cent., Boroviè Štefan i žena 50 cent., Re-žonja Janoš i žena 50 cent., Gerič Matjaš 50 Peobnik Ferenc i žena 50 cent, Horvat Jožef 5 i žena 50 eeat., Hozján Martin i žena 50 ceni., Gomjec Bara 50 cent., Dfih Ivan i žena 60 ceni, čemi Ferenc 50 cent., Štágar Matjaš i žena 50 cent., Silai Martin i žena 50 cent., Hozján Martin i žena 50 ceni., Kolarič Matjaš 50 cent., Zadravee "Jožef i žena 50 cent,, Šömen Štefan i žena 50 cent., čeh Bára 50 cent., Lfitar Jož .f i žena 50 cent., Horvát Jožef ŠO cent., Smeli Mihalj i žena 50 cent., Tratnjek Matjaš 50 cent., Drávec Bára 50 ceni, Ker-mán Štefan 40 cent, Tokar Ivan ŠÖ ceni., Matješec Jožef i žena SO ceni., Küzma Jánoš 25 cent, Radoha Mihálj 25 ceni., Vuk Jožef i žena 5 dol., Horvat Števan i žena 2 dol., Gjörköš Jožef i žena 2 dol., Borovič Mihálj i žena 2 dol., Bernják Martin i žena g doL, Nemec Štefan i žena 2 dol., Radáha Matjáš i žena 1 dol., Zadravec Ferenc i žena 1 dol., Balažek Matjaš i žena t dol., Hoejan Ivan i žena 1 dol., Bežala Marija 1 dol., Lackpvié Marija 1 dol., Klűčariè Anton i žena 1 dol., Gomboq Jožef 't žena 1 dol., Lebar Štefan i žena 1 do'., Tkálec Agotha 1 dol., Horvát Alojz i žena 1 dol., Stanko Marija 1 {dol,, Hozján Anton i žena 1 dol., Forján Matjaš i žena 1 dol., Nemec Jožef i žena 1 dol., Dovečar Ivan i žena 1 dol., Hoditi Jožef i žena 1 dol., Hozján Iváu i žena i dol., Bogán Ignác 1 dol., Čeh Verona 1 dol., Božman Ivan i žena 1 dol., Kocet Matjaš 1 do!.. Tkálec Jožefi žena 1 dol., KadéiTreza BO ceni., Kavaš Peter i žena BO ceni., Gerič Štefan i žena 50 ceni., Zadravec Štefan i žena 50 cent., Hprvát Ana 50 cent., Bepič Bára i mož 25 cent., Bakán Ivan 25 ceni, Balažic Štefan 25 cent, Korén Štefan 25 cent., Horvát Jožef 26 cent., Golinar Ferenc i žena 25 cent., Žerdin Jánoš i žena 26 ceni., Vuk Matjaš 25 cent., Brežnjek Ferenc i žena 25 cent., Ž:žek Ivan i žena 25 cent., Kolenko Ivan i žena 26 cent., Vuk Štefan i žena 25 cent., Hozján Verona 25 cent., Žižek Bára 25 cent., Žižek Magda 25 cent., Koter Štefan 25 cent., Žoldos Ivan j žena 25 cent., Zadravec Jožef 25 cent., Kerčmár Marko i ima 25 cent., Pétek Štefan 20 cent., Lütar Ivan i žena 2 dol., Golob Treza 70 cent., Casar Ana 60 ceni. Vküp 330 koron. Najnoveše. Na Venezio so naši zrakoplavi bombe metali. Dosta vojaški zidov se je- vužgalo. V Srbiji so naši šeregi osvojili mesto Arangjélovac. — Sploh dale idejo. Naša i uemška pa bulgarska vojska sta že vküp prišlo, tak da zdaj s Türkijov že prek Bulgarije slobodno pot majo. — V Kladovi na Srbskom so naši 12 žmelni stükov osvojili. Od Vsega kraja močno stiskavajo Srbe, tak da či ravno se s slednjov močjov i s dvojnostjov korijo, ne bodejo se mogli dugo držati. Pred pristaniščom Saloniki na Grčkom je eden podmorski čun potuno edno veliko angležko oceansko ladjo. Okoli 1000 angležki soldakov se je vtopilo. Na Talijanskom bojišči grozno trpi dale boj. Naši so vse napade nazaj-pobiü. Či ravno talijani neizmerno i ne-prenezoma strelajo, napadi se njim neuspejo. Naši stalno držijo vse mesta. 6 NOVINE 1915. október 31. Pošta. Tivadar J. Korienci. Novine sem pre-prisao na Salajov naslov. — Odpošilajo se redno iz tiskarne. če se včasi kjer stavijo, ne moremo zameriti t tom bojnom časi, ešče veseli!! se moremo, če zavolo naših vojakov, ki nam domovino branijo, kakšo ma* lenkost mi tüdi smo vredni presfati. Serec Boža 8zombathely. Povej tvojim gospodom, kje slüžiš, pa Oni do pisali z srca radi zavolo brata. Novine i List na edno leto je 5 kor. firfičkovnják Stef. 1/48. III. te. pošte 16. Dobo sem podporo. Bog lépo pláti, Mujdrici četovodji sem dao odgovor. Se ostanite verni Bogi, domi i svojoj stovenskoj reči. — öe kaj potrebüjete, le dajte na znánje, iz srca rad vam včinim, kaj sem mogoči. Vogrlnöič L. čankova. Na letos ste vso plačali, tak Novine, kak Liste. Naj vam Srce Jezušove trüde povrné. Plntarič Štefan. Večéelavci. Na tri mesece plačate od Novin dvojih 1 K, od dvojega lista na štiri mesece pa 1 K 36 filerov. Septemberske sem vam naime tüdi poslao/ Naj vam dobra mati nebeska povrné obilne trüde. Od brata pa či to znate, ka je zgrábljen, te pišite na naslov, kak je niže dáni, lehko je tá že pri Šo glas, v šterom mesti se nahája. Hojs Jožef* žena. Sebeborci. Če si telko zvedila, ka je mož t roko streljen i je bešao, več pa glésa ne odnjega, te so ga gotovo tüljáni zgrabili. En čas ešče čikaj, zatém ga pa daj med vlovlenci goriskali pri: „Hadi-foglyokat Tudósitó Hivatal, Budapest H. Ülldi-ut 1." Sadi Lsjzlka. Tišina. To ešče, preráni čas, da bi ga goriskala. Pet-šest tjédnov tügi drügi ne pišejo i se sledkar páli glasno. Sred novembra se zglási. Bence Marija. Plipic. Rávnoto odgovorim. Pa ki koga dá goriskati, naj na vse pitanja da odgovor, štera so v Novinah objávljená. Štefan Harcan Sefifipfendorf. Na konci novembra mi vse popišite od sina, te ino ga Iskali, če te čas se vam ne bo glaso. Péterka Jožefa žena. Krofl. Obrnite se na drüštvo, štera vlovljene gori šče. Naslov je više dáni. Premoša Jožefa žena. Türnišče. En Premoga Jožef, ki je J. 1888-ga rojen v. D. Lendavi, poddesetnik v 20. pešpolki i 8. stotniji, je dec. 22-ga spadno. Je to tvoj mož? Gomhóc Kata. Gančani. Gombóe Janoš je marc.6-ga premino. Dozdaj pa še ne znati, je mrtev, ali zgrábljen. TOM G. G. Sinik. Kühar Mihálja, z Martinje, šteri je v Cernovici betežen ležao, (rojen 1. 1877.) so msi ranjenoga zgrabili máj 14-ga. odporni diáni organi so fnndament dugoga živijenja.. Tem občütljüvim organom lehko vnogo škodi (kak veter mraz, prah dim sühota) i küžne bolezni. Da, nepretrgano morejo veliko dela zvršávati ne čüda, če njim to delo včasi premoti bolečina v guti, kašljanje-sline, zamuknjenost, teško dihánje, prsne bolečine, smicanje v ramah bolečina t hrbti i drüge posledica prenapornoga dela ali je pa mantrajo betegi shájajoči-od prehlajenosti. To, tüdi Znamo, ka včási z ma toga oslabljenja velika bolezen guta i plüč naraste. Dobro-je zato vsikdár pri hiši meti zagorski sirnp za prsi (Syrupus pectoralis,) šteri bolezen vtiša rečke top!, pomaga proti kašlji i zvužgalini. Vnogo ljttdih, ki so. že dosta vrastva bresz uspeha pozküsili, pravi, da za-gorski prsni sirnp jako krepi plača, čisti gut i poživlja celi organizem. V mrzlom poletje v spremenljüvih oktoberskih i aprilskih dnévah je potreben neobhodno vsem, ki dosta moro gučati, ■ so dosta na prostom ali. pa v zaprtih, prašnatih delavnicah delajo nadale sla-bim i deo!. Vnogo zahvalnih pisem potrdi, da plüča oživlja, prebávanje i hranenje pomore pa zavolo dobro ga téka. ga deca i slabi jako šlimajo. Veliko prednost ma, ka plüča od prehlajenja občuva i vtrdi. Zdravniki ga tüdi jako preporačajo i se nalehci lehko notrijemljé. ne kak-kakše heposküáani inozemski teji, karamelle. pastile i drüge takše reči. 2 kanti frako za 5 koron pošlje t pravo) kakovosti Feller V. Eugen lekarnik SÉnbica Centrale 146 (Zagreb, žup.) Jedina obramba naj se pri küpüvanji po narenejih reči ne vkanimo, če si dobro zapomlimo ozgoraj narisani znamek naréhi, gonečib, želodeč okrepča vajočih, ték po-véksávajočih Fellerovih Rebarbara „Elsapirul.‘ Te Opomin naj občuva naše čtevce izmenjenja; mi neščemo odvišni,' reklam delati ztém tomi občno znanomi domáčemi vrashi. Ki še ne pozna ,Elsa-pirnle' lehko z vodi od svojega zdra/nika, da so za želodec i čreva i zvrstna reč, ték povekšajo, pomágajo proti zaprtini, stavljanji od česa. se vnogo hvale more čteti v više 100.000 zahvalnicah nahajajočih so v Fellero-voj lekarui. 6 škatlic franko 4 K. 40 f. i 12 skat-lic franko 8 K. 40 fil. jediuö v pravoj kakovosti v Feller V. Eugen a lekarui, Stubica, Centrale 146 št. (Zagreb žup.) Paziti moremo i na znamek ,Elsa“ pri Fellerovom bol vtišajočem ,Elsa-fluidi,“ iz šteroga 12 malih ali 6 dupliških ali 2 special-niva glažka franko 6 K. 24 malih ali 12 dupliških ali 4 specialni glažki franko 10 K. 60 fU. GESLO POŠTENOSTI vodi tvrdko Snttner, kda z pozivom ,PROČ Z SLABIM" stopi pred küpce. Tá fundamentalna misel od leta do leta na jezere povekša prijatel Suttnerove tvrdka. Ki je kda kakšo po ceni vüro küpo v šterom bazári, zatém pa právo Suttnerovo v roke dobi, včasi vidi Veliki razloček i za stalno ie, da odsehmah-si: svoje potrebe po-išče v solidnoj Suttnerovoj vüramici. 410 št. Nikl-Anker Roskopf vüra............K 4J0 712 , Nikl-Anker vüra, 15 rubtsov.Iko« stroj , 14.— 735 , Srebrna cilinder remontoar, 6' rubiaov , 18.— 720 , Srebma-cilinder remontoar .... , 9.70 776 > Srebrna tula vüra, 15 rubisov ,Iko‘ dvoje pokrivalo....................... 33.— 787 , Srebrna tula vüra, 15. rubisov, dvoje pokrivalo.,................. „ 23.— 813 , Srebrna zenška vüra z zlatim robom , 12.— 817 , Srebrna Ženska vüra, z dvojim pok- rivalom ....................... . , 18.— 1548 , Srebrna narokvica-vüra, tula srebra , 26.— 422 , Nikl-lanček, fino i zdelan ..... , 1.75 83 , Doublé zlati lanc...................„ 7 50 1450 , Deli lanček iz kovine, vsikdar lepi. , 2.80 1113 št. Vühani, zlat na srebi......... , 5.50 1627 , Vühani, zlat na srebi ...... „ 3.40 979 , Srebra! masivni privesek........... 2.— 366 , Dublé-zlati privesek ..........., 2.— 1149 , Srebmi broš.................. ,, 1.50 149 , Zlati prstan, 14 karatov........... 15.— 149 „ Rávnoté iz novoga zlata............ 7.40 205 „ Zlati prstan, 14 karatov....., 11.-.- 205 , Rávnoté z novoga zláta ..... , 5.50 1064 , Prstan, zlat na Irebri ... .... , 2.70 1673 , Srebmi vühani :.................... —.90 1675 , Srebmi vühani ........ ,, 1.30 1164 , Igla za Veliki robec, zlat na srebri . , 1.50 1316 , Lepa vüra na minutó ...... , 10.50 Razpošilan]e po povzétji, ali če se penezi naprej notri posljejo. Častivna vűrarna. tovama na Svicarskom. Lasten znamek točnosti »lko» svetoznan. Naj ne bo pomota, vsakoga Opominamo, ka ta posebna vüramica nema nikde po-drüžnice. Krščanska prodajalnica. Kaj se ne dopade, se izmeni. Vnogo jezér zahvalnlc, spo-dobnih k sledečem! posve-doči poštenost tvrdke: Slöžbena vüra dobro hndl! »Poslana slüžbena vüra se izplava, ár dobro bodi. Med mojimi poznanci sem jo že vnogim gospodom pripora-čao.< Z pozdravom MUivoj Mesaroviè, kapitan-anditor. Osek. Vse vüro se tesno zaplrajo brez prašine, so od strokovnjeka naoljene naravnane. Zlato vüro brezplačno more vsaki küpec dobiti. Več pove Krasni cenik. Na zahtevo brezpla no Poštnina prosto. Njomatott az Egyházmegyei Könyvnyomda körforgá gyorssejtójAn S*ombüthelyee.