22S. Številka.
Trst, v četrtek 17. novembra 1S98.
_L
Ih
„Edinost" izhaja dvakrat na dan. raznn nedelj in pratnikov, rjutraj in 7.ve«>r oh 7. uri. O ponedeljkih in po praznikih i/.haja ob ari zjutraj.
Naročnina znafia : Obe izdanji na leto . . . gld. 21 — Za aamo večerno izdanje . ., 12-— Za pol leta, četrt leta in na meneč razmerno. ■ Naročnino je plačevati naprej. Na na- j ročbe brez priložene naročnine ae uprava | ne ozira.
Na drobno ae prodajajo v Trat u zjut-ranje fttevilke po 3 nvč. večerne Itevilke po 4 nvČ.; ponedeljnke zjutrnnje šte- jj vilke po S nvč. Izven Trata po 1 nvč. več. |
EDINOST
(Večerno izdfkqje.)
GLASILO POLITIČNEGA DRUŠTVA EDINOST" ZA PRIMORSKO.
r. i , Telefon Itr. 870.	4 nVČ.	▼ edinosti Je m««!
Tečaj XXIII.
0|lui
f>e računajo po vrstah v petitu. Za večkratno naročilo a primernim popustom. Ponlniia, oamrtnico in javne zalivale, doma«"! o^Ihhi itd. w računajo po pogodbi.
Vsi dopisi naj se poiiljajo nrednlfitvu. Nefranknvani dopisi ae ne sprejemajo. Rokopisi ne ne vračajo.
Naročnino, reklamacije in oglase sprejema iipravništvo. Naročnino in oglase je plačevati loco Trst.
Uredništvo in tiskarna se nahajata v ulici Carintia Stv. 12. 1'pranilitvn, od-pravniStvo In aprejemnnje Inserator
v ulici Molin piccolo &tv. 3, II. nadstr.
jam*.
■u
ladajatelj in odgovorni urednik Fran O o d n i k.
Lastnik konaorcij lista „Edinosti".
Natisnila tiskarna konsorcija lista „Edinost" v Trstu.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Novejie Testi.)
Dunaj 10. (Zbornica poslancev.) Ko se jo prešlo na dnevni red, je naznanil poslanec Da-s z v n s k i (socijalni demokrat), da so v mnogih krajih na nemškem Češkem nastavljene pušice za poslanca Wolfa z njegovo sliko in je navajal dotične podatke. V mnogih tovarnah se delavcem od njihovega zaslužka odtrgujejo prispevki za tega poslanca. Poslanec Daszynski je rekel, da navaja ta dejstva v popolnitev svojege govora, ki ga je imel v zadnji seji proti \Volfu.
Duili^l 10. V današnji seji zbornice poslancev so interpelovuli poslanci dr. Engel in tovariši in vitez pl. Jaworski in tovariši radi iztiranj avstrijskih delavcev iz Nemčije.
Dunaj 16. (Zbornica poslancev, r— Nadaljevanje.) Poslanec Pradc (nemška ljudska stranka) je izjavil, da se doneski ne pobirajo zi Wolfovo osebo, temveč za njegovo glasilo »Ostdeutsehe Rundschau«. Tudi socijalni demokrati da nabirajo za svoje liste.
Govori Daszynekega in Pradeja so bili mnogokrat pretrgani z medklici socijalnih demokratov, krščanskih sooijalistov in nemških naeijonalcev.
Na to je prešla zbornica na dnevni red, na katerem so predlogi za zatožbo bivšega minister-skoga predsednika Badenija.
Dllllaj 10. (Zbornica poslancev. — Konec.) K zatožbi grofa Hadenija so govorili socijalna demokrata Homer in Zeller ter dr. M en gor (nemška napredna stranka), na kar je predsednik pretrgal sejo in hotel preiti k posvetovanju « predlogih, tičočih se bede prebivalstva. (Burno prigovarjanje in klici »Naj so da na glasovanje!« na levici). Na glasovanju se je sprejel predsednikov predlog s 1 f>4 proti 152 glasovom.{Poslanca Tiirk (nemška napredna stranka) in tir. Mavreder (nemška ljudska stranka) sta protestirala proti
PODLISTEK.	o
BARON IVICA
Spisal A. ŠENOA.
Poslovenil Večealavov.
(Glej št. 222)
Spominjam se ga dobro; jaz sem o sv. Mi-helu zvršil osemnajsto leto, a o sv. Martinu na to smo ga spustili v črno zemljo. Bil je debel, trebil šast starec. Glava mu je bila bela kakor jagnje, lice rdeče kakor jabolko. Ali za to človek kakor dren. O smrti je štel dobrih sedemdeset let, a v šestdesetem mu letu rodila mu je moja mati hčer. To je, mislim, dosti jakosti. Ali, dasi je bil star, bil je vražji gospodar. On ni nikoli čakal dneva. V hiši je prvi ustajal on, budil družino, delil težakom 'žganje in pogačo, spuščal krave na pašo in tako dalje. Poln voz sena je znal potegniti preko dvorišča, a ko je besnega konja prijel za uzdo, je konj stal in se tresel strahu. Drugi gospodarji so posedali in gledali. Ali ne tako moj stari. Ko se je kosilo, zasukal si jo rokave pa potegnil s koso, a pred njim, kakor da si obliznil travo. Ko se je mlatilo, odpasal se je moj stari, ter mlatil cepcem, da ga je bilo čuti najbolje. Ko se je bralo, na-
temu glasovanju, sklicovaje se na to, da je nekaj členov katoliške ljudske stranke došlo še le med glasovanjem v dvorano.
Ko je bilo rešenih nekolik« predlogov, tičočih so bode, se je zaključila seja.
Prihodnja seja jutri.
DlinaJ 10. Proračunski odsek je v nadaljevanju podrobne razprave o zakonu za zboljšanje plač državnih slug sprejel točke 2—0.
Dllliaj 10. Pododsek za carinsko in trgovinsko zvezo je imel posvetovanje o zakonu o statistiki blaga in je vsprejel tjčko 1—5.
(jtradcc 10. O zaprisoženjtj novoizvoljenega župana dr. Grafa je deželni namestnik Bacipiehem imel govor, s katerim je navzočepiu mestnemu občinskemu svčtu posebno priporoča! gojenje d i-nastiško zvestobe in p u t rij o t i č n o g a čustva.
Dunaj 10. O današnji seji avstrijsko kvotne deputacije, v kateri sta bila navzoča tudi ministra grof Thun in dr. Kaizl, se poroča: Poročevalec Beer je poročal o poslednji fazi nagodbe-nih pogajanj in je obširno govoril o ogerskem nunciju, ki se nahaja na popolno krivi podlagi. Govornik je obžaloval nevspešnost pogajanj obeh kvotnih dcputaeij in je predlagal odgovor na oger-ski nuncij, ki so ju vsprejel jednoglasno. Poročevalcu se je naročilo, naj izdela jednako se glaseča poročila na obe zbornici državnega zbora. Dan prihodnje seje se določi pozneje.
Petrograd 10. Minister za notranje stvari je na podlagi tiskovnega zakona prepovedal posamično razprodajanjo lista »Novoje Vremja«.
Iz zlate Prage.
(Izv. dopis.)
13. novembra 1898. JI,. V novejšem času se je začelo govoriti bolj pogostoma o socijalni politiki srenj ali občin, t. j. premišljati o nalogah in zahtevah, ki
prav za prav npadajo v področje srenje in so vedno sem spadale, ako so se tudi primerno razširile vsled modernih iznajdb in odkritij, ter razmotri vati iste socijalnim duhom. S tem se izključuje sebična politika osebnih koristij, ki jih uživa lo maloštevilna, omejena manjšina, in se podpirajo koristi vseh, t. j., tudi tistih, ki stoje na najniži, socijalni stopinji. Socijalno namreč mislimo, ako ne ločimo členov srenje v gospodujoče in podložne, ovladane, temveč, Če vso občane smatramo za vrstnike v dobrem zmislu. In občina, ki naložene jej naloge izvršuje v tem zmislu, deluje socijalno-politično, goji srenjsko socijalno politiko.
Omenjamo pa, da nekaterih nalog, n. pr. krajevne policije z vsem, kar se prišteva delokrogu iste, z zdravstveno, tržno, stanovanjsko in dr. policijo, uprave javnih ustanov, gasilstva, varstva občanov itd., ni treba še posebej označevati z besedo »socijalni«, da bi jih še posebej odlikovali, ker so s pojmom »srenja« že spojene neraz-ločljivo.
Označimo pa še z druge strani malo bolj natančno pojem »Booijalen« ! Ne oziraje se na malo prejo navedene naloge, izvirajoče iz pojma »srenja«, imamo še celo vrsto raznih delovanj, katerih značaj je takorekoč zasebno gospodarski, t. j. taka poslovanja, na katerih se gospodarski produkt delovanja v čisto podobnem zmislu izdeluje in more izdelovati na zasebno-gospodarskib podjetjih. Tukaj je socijalna naloga, oziroma socijalno delovanje občine tedaj, ako se podjetja izbijajo iz rok nekaterim posamičnikom, da ista ne bodo v njih rokah nekak monopol, ali, ako se podjetja ne oddajajo monopolistom in ako v blagor srenje izvršuje taka podjetja občina sama. Tako podjetje pa postaja pomenljivo v rokah srenje prav v onih točkah, v katerih se razločuje — donašajoče korist vsem — od zasebno-gospodarskib podjetij. Ako na teh poslednjih odločuje korist podjetja, dobiček podjetnika, ako se torej malo ozira na vprašanja o de-
bral je moj stari prvo brentieo. Znal je hoditi po hiši, po dvorišču in skednju, da vidi, ni-li morda kje kokoš ostavila jajce. Za vsako hruško vam je vedel on, a mi dečki smo mogli krasti samo češplje, ker jih ni lahko prešteti. Nekdaj se je prikradel jastreb v naš kurnik ter gospodaril, da jo perje kar frčalo. Iiilo je kasno proti večeru, moj oče jo snel puško z stene rekši nam: »Mama in deea spat! Grem na jastreba!« In podprašil je jastrebu kožo, da so mu na veke presedle naše kokoši. Po dvorišču je pobiral vsako gosje in purino pero in dajal ga materi, nienfc: »Na, mati mrvice za nove blazino«. A legal je zadnji. Pregledal je prej hlev in škedenj, da-li se ni utihotapil kakov tat; zapiral je vrata, pokril ogenj na ognjišču prst« nim loncem, prekrižal se trikrat in potom na počitek. Trdo so jo držal staro navade. Ne redko seje odrezal tudi gospodi: »Kaj vi mladiči? Kaj te vašo novotarije? Staro vino je najbolje in se drži, a jaz vam pravim, vse, kar je staro, je dobro«. Brez njega ni bilo božje poti, a vsako leto je romal k materi božji bistriški. V postnih dnevih se v nas ni nikdar jedlo meso, a na božični večer je moj stari pripovedoval, pel in kako glasno pel: »Rodil se je kralj nebeški!«
Mati ga je karala večkrat: »Prosim te«, rekla je, »moj Miško! Kaj se trudiš po hiši in po
polju kakor težak? Treba-li toga tvojim starim kostem? Ali nam božja roka ni dala naš del? Pa čemu otroci, pa čemu družina, pa čemu težaki ?* A moj stari je poslušal, nasmehnil se in odgovoril materi: — »Ali si zdravo pameti, mati, vidi se, ženska si glava. Vsakdo ima svoj poklic, pa so ne praša za koledar. Škof bero mašo, naj bode mu doba kakoršna-koli, sodnik kroji pravde do starih dni. Krojač krpa, dokler mu dajo oči in roke, a kmet hodi za plugom ali maha s koso, dokler mu mišico imajo moči. A v meni živci niso še, hvala Bogu, špaga, niti mi je kri voda. Pa kam naj stavim svoje dve roki, no da bi kaj delal ? Ali kaj bi deca, kaj bi družina rekla, da gospodar drag čas prodaja za pečjo? Mati, mati, vidiš, da ti jo pamet kratka«.
Vsa vas je spoštovala mojega očeta. Ako jo bil dober gospodar, ni bil skop, ako oster, bil jo dober a treba reči, pametna glava. Umel je čitati tiskane knjigo in za silo podpisati ime. Kadar je v vasi komu trebalo česa, potrkal je na naša vrata: »Boter Miško! Kedaj bi se sejalo, kedaj spravljalo seno? Ali: »Kako bi bilo s to pravdo /. mojim sosedom?« ali: »Bara je rodila sinka, slaba je, dajte kupico rakije«.
(Pride še).
lsivski plači, dolarskem zavarovanji, delavskem varstvu, mora }>a občina v prvi vrsti gledati na položaj svojih delavcev! — Ako je za privatno podjetje kakovost produkta, n. pr. plina, vodo itd. le v toliko važna, merodajna, v kolikor jo eeni podjetnik kakor blago, katero prodaje in katerega ceno nastavlja po tržnem položaju, tedaj pa je občini važna naloga, da izdeluje produkt kolikor mogoče izvrsten in da z istim kar najceneje streže svojim členom. Da so skoro vsa taka podjetja, kakor preskrbljanje z vodo, plinom, elektriko, naprava tramvajev itd., redno v rokah družb, t. j. ne v rokah posamičnikov, to ne nasprotuje tehnično čisto nič, da ne hi mestna občina Hama prevzemala teh podjetij ; kajti oni kakor ta potrebujejo zastopnikov, ki namesto njih opravljajo službo in opravila.
Sploh trdimo lahko, da mestne občine lahko prevzemajo ona podjetja, na katerih se gre za omejene lokalne koristi in na katerih način izvrševanja ne stavlja zahtev, katerih srenjska uprava ne bi zemogla zaradi majhne gibčnosti svoje. Mora se pa reči, da tudi v mestni upravi lahko nastajajo nevarnosti, ki so spojene z zasebno-gospodar-skim podjetjem, ako se število podjetij in na istih interesov a n i h oseb tako pomnožuje, da se konečno zasebni interesi zanašajo iz kontoarja v mestno hišo. Mejo med individualnim in srenjskim podjetjem je teoretično težko najti; zato hc bo moralo še mnogo časa potratiti s praktičnimi poskušnjami, predno se nazori izčistijo in utrdč popolnoma.
V Pragi ustanovljajo sedaj v mestnem zboru poseben odsek, ki se bo pečal s komunalno, srenjsko socijalno politiko. Pozitivnega se še ni objavilo dosti v tem oziru. Narodni delavci so nasvetovali sledeče štiri točke, katere naj bi se uvaževale, ko se oživotvori ta socijalni odsek: 1. Zbira in izdeluje naj se statistični materijal, tičoči se raznih strok komunalne socijalne potitike; 2. zasleduje naj poskuse, ki se vrše v stroki to politike v inozemstvu in poroča naj o njih občinskemu svetu ter naj podaja primerne predloge, prilagođene krajevnim razmeram; JI. naj vspre-jemlje od občinstva pritožbe, predloge itd., delujoče na povišanje in zboljšanja socijalnoga delovanja občine; uaj jih proučava in predlaga izdelane predloge mestnemu zboru v definitivni pretres; 4. naj stavi iz lastne inicijathe predloge mestnemu zboru; naj agituje po manjših mestih, da se povsod ustanove podobni zbori.
Ako hi so ravnalo po teh nasvetih, dobila bi stvar bolj nagel tempo, in lahko bi se začenjale akcije, o katerih sedaj uiti no vemo. Želeli bi lc, da bi se kaj podobnega začelo v kratkem času tudi na Slovenskem. Gotovo bi so dobile sposobne moči, ki bi se drage volje posvetile delu, s katerim bi se socijalno stanje nižim slojem, ki je sedaj često mizerno, olajšalo in zboljšalo. Seveda bi no smeli navaliti vso na jedno ramo; to se lahko prepreči tudi s tem, da nihče ne vzame na-hc več, nego si upa zmagovati — in gotovo stori tako vsakdo, kdor ima rosno in pošteno voljo. Morda bi to dajalo začetkoma samo težavnega opravila, a malo in morda celo nič plačila; vzlic temu me ne zapušča idealizem v tom oziru, ako se le krepko začno na pristojnih mestih. »Naš narod je po svoji ogromni večini delavskega stanu. Kmet, obrtnik, delavec so naši stanovi. Izbrišimo jih, in našega naroda ni.« Tako jo govoril dr. Susteršič na vseslovenskem shodu in glasno se mu je pritrjevalo. Nadaljeval jo : »Napredek teh stanov, to je najnujnejše narodno delo, to mora biti naj-veča skrb, kajti če se okrepijo ti stanovi, tedaj in le tedaj bode zajamčena ekzistonea našemu narodu in potem nam bo tudi mogoče, ne le priboriti mu narodno ravnopravnost, ampak tudi ohraniti mu jo!«
Roma loeuta — torej na delo brez razločka stranke!
DOPISI.
S Tolminskega. (Izv. dopis.) O učiteljskih in šolskih razmerah na Goriškem nameravam pisati obširneje. Za sedaj naj mi bodo dovoljeno le par opazek.
Učiteljstvo na Goriškem, rokši v vsej Primorski, je jedino in ima jasno pot pred seboj. Poteguje se za bedno stanje in obsoja napade kakor on mož. Tu ni več govora o par rogoviležih. Kakor smo v vsej deželi enoglasno obsodili neumestno pi-
sanje nekaterih primorskih cenj. listov, tuko pro-testujemo še odločneje, da bi bili učitelji v službi namestnika Goessn proti lastnemu narodu, če-gar verni sinovi smo in ostanemo.
Da je naše gibanje za zboljšanje gmotnega stanja opravičeno, priznava celo priprosto ljudstvo. Da pa ni to gibanje v soglasju z časom in z vse-obseinimi zahtevami zastopnikov, gg. poslancev naših, je umevno. A kaj pomaga, ko se to vprašanje ne da več odlašati! In zaradi tega ni obsojati učiteljstva.
Tako najivni pa tudi nismo, da bi vse vzeli za čisto zlato in golo resnico, kar kedo piše ali govori. Strašiti in tororizovati so ne pustimo od nobenega. Imamo svoje menenje in svoje prepričanje. Vse korake zasledujemo pazljivo. In v to smo menda opravičeni, da kakor volilci in državljani imamo svoje menenje o teh korakih, seveda ne da bi žalili nikogar. Jaz svarim nekatero cenj. časopisje na Primorskem, naj ne pišejo o itak že obupnem učiteljstvu v tonu, v kakoršnem je začelo pisati. Nezaupnost mej ljudstvom in učiteljstvom hi bi bila gotovo usodepolna.
Faktična resnica je, da ima učiteljstvo na Goriškem 240, 300, 400, 500 in 600 gld. letne plače in pripoznano je vsestransko, da s tem učiteljstvo no more živeti. Vemo, kdo jo največ temu kriv, saj nismo slepi. A uganjka nam ostane, da e n a k oš t o v i 1 n i italijanski gg. poslanci, ki so na Dunaju deloma v opoziciji, do-s e z a j o v d e ž e 1 i toliko v s p e h o v in č e-s tokrat na š k od o slovenskemu narodu!
Prihodnjič bolj natanjčno o poboljšanju uči-teljskih plač od leta 1H70 do lota 1896.
(Pripomba uredništva.) Vemo, da smo skoro že v nevarnosti, da dobimo naslov doktorjev do-datkologije, ali kdo bi se mogel premagovati, ko čita take opazko, kakoršna jo ta-le tu gori o vspe-hih italijanskih poslancev. Gospod dopisnik si torej ne moro tolmačiti razliko v vspeliih Italijanov in Slovencev v tej deželi, da-si je italijanskih poslancev jednako število in da-si so na Dunaju deloma ) v opoziciji. Mi poznamo g. dopisnika kakor izbor-nega učitelja, a to svojo opazko je pokazal — oprosti naj nam blagohotno, da mu povemo to prav odkritosrčno —, da je ob politiških vprašanjih prav — najiven!! Mi lahko prav na kratko pojasnimo stvar spoštovanemu gospodu dopisniku. Stvar je prav žalostno jednostavna: ker neki v se m ožili činitelj gre Italijanom na roko na zidanju in snovanju, dočim S 1 o v e n e o m podira sproti, ako l o more. Kdo da jo ta činitelj, nočemo razlagati tli, ali gospod dopisnik lahko misli o tem, če hoče, tudi na — slavno vlado. ,Po tem našem pojasnilu in pa po dejstvu, da Italijani nikakor nočejo privoliti v ustanovo deželnega šolskega zaloga na Goriškem, bi morda gosp. dopisnik brez posebnega napora svojega duha prišel tudi na jasno, kdo da jo prvi in glavni sokrivec Italijanov na tem, česar dolže gospodje učitelji — naše poslance!
Na druga očitanja ne odgovarjamo, ko vidimo, da se nas ne ume, ker se nas menda noče uineti.
Politični pregled.
V TRSTU, dne 1<>. novembra.
Ločenje finančne uprave od politične.
Ko se jo bivši finančni ravnatelj v Trstu, dr. Maksimilijan Sohuster-Bonnot, poslovljal od podrejenih mu uradnikov, priznaval jo v svojem govoru, če tudi no naravnost, pa vendar tako jasno, da ga je mogel umeti vsakdo, da je moral pretrpeti marsikaj, ker je hotel biti uradnik jednako pravičen vsem, a da odhaja zato, ker ga je na tej njegovi plemeniti ambiciji ovirala — sedanja uredba, po kateri je fin a n č n a u p r a v a s p o j e n a s pol iti šk o in je torej prva v odvisnosti od druge. (Ako bi hoteli govoriti podrobneje o vzrokih, radi katerih je gosp. dr. Schustor sam prosil za umirovljenje, omeniti bi morali dogodka z nekim poznanim baronom tržaškim. No, nam je danes lo do toga, da opozorimo na nedostatke, ki izvirajo iz tega, da sti spojeni politična in finančna uprava). Ti nedostatki so tako kričeči, — kakor kaže dogodek s tržaškim baronom — da ne treba dru-zega argumenta za odpravo take [uredbe, ki nimalo ne odgovarja pravni in moderni državi. N a
te nedostatke treba opozarjati tem bolj, ker bi *«» ožigosana uredba dala odpraviti brez posebnih težav in eelrf brez izdatnega pomnoieaja osobja. Po samostojnosti finančne uprave hi polagoma, roko v roki z gospodarskim napredkom, prišlo do takega ozdravljanja v finančnem gospodarstvu, da bi lahko cehi odpravili to in ono posebno neracijonelno davščino. Takega vspeha si morajo vendar želeti vlada in vse stranke. In ako bi razkritje »čudnih« vzrokov umirovljenju bivšega finančnega ravnatelja tržaškega, dra. Sehiistorja, res dalo strankam fin vladi impuls za resno premišljevavnje o potrebi ločitve finančne od politično uprave, potem bi morali biti lo hvaležni znanemu gospodu baronu, da je svojo veliko skrbjo za —samega sel >e pripomogel v to, da se je začelo vrteti to kolo.
Cesarjev jubilej. A vatri j s k t škofje so izdali ravnokar pastirski list za jubilejno leto. Omenivši, kako je dne 2. decembra 1898. v kne-zonadškofijski palači v Olomucu cesar Ferdinand položil krono na glavo Frana Josipa, pripovedujejo škofje, kako je izjavil poslednji žo o svojem nastopu, kako da naj na podlagi prave svobode, j e d n a k o p r a v n o s t i vseh nar o d o v i n j e-d na kosti vseh državljanov pred zakonom ter po udeležbi zastopnikov narodov na zakonodaji, domovina ustane zopet obnovljena v vsej veličini in pomlajeno močjo kakor neporušna zgradba v viharjih časov, prostorno bivališče za narode različnih jezikov, katere že stoletja objema bratska vez.
List govori obširno o dogodkih teh 50 let in pripoveduje, kako je cesar v vseh okolnostih vršil svojo vladarsko dolžnost, kakor zvest sin katoliške cerkve, kako je vsikdar odpuščal tudi najhuje pregreško zoper državo, kako je ska-zoval ljubezen do potrebnih in kako je vsikdar veroval v bodočnost Avstrije. Zaključujč prosijo škofje Vsemogočnega, da bi bil cesarja častni dan zajedno dan sprave med narodi.
Državni zbor. O včerajšnji seji zbornico poslancev — ki je bila viharna — dol>ć čitatelji obveščen ja že brzojavnih sporočilih. Razpravljali so namreč o zatožbi grofa Badonija. Ker je bilo na vrsti še več govornikov opozicije in se je mislilo, da no bode še tako hitro glasovanje, bilo je lo pičlo poslancev v zbornici. Zlasti desničarjev je manjkalo mnogo, ker je imela katoliška ljudska stranka svojo sejo. To okolnost je hotela zvito porabiti opozicija in je odredila, naj se zbrišejo nje še priglašeni govorniki. Menila je, da pride tako nenadoma do glasovanja, na katerem bi morda zmagala ona. Večina in predsedništvo pa sta zapazili to nakano in jo predsednik pretrgal razpravo o zatožbi in je odredil razpravo o zakonskih načrtih v prilog bedo trpečemu prebivalstvu. Ko je videla opozicija, da je tako prekrižan nje zviti načrt, je grozno zavriščala in psovala večino ter jo zahtevala, naj se glasuje t) označeni odredbi predsednika. To ho je zgodilo in zbornica je glasovanjem odobrila postopanje predsednika.
Včerajšnja seja pa je bila znamenita tudi zato, ker je posl. Daszvnski strgal krinko z obraza glasovitomu \Volfu, kateremu je dokazal, tla berači novce za svojo politiško »delovanje« in da morajo prispevati zanj celo delavci in občinske blagajne. Wolf torej ni druzega, nego navadni po-litiški klativitez. In takemu človeku ovijajo sedaj Nemci okolo glave venec narodnega junaštva. Ali morejo pasti še niže ? !
Domače vesti.
Ali Je tudi to socijalisttfuo ? Gosp. Cam-her je velik socijalist pred »sodrugi« in zajedno menda glavni urednik socijalistiškega »Lavoratore«. In stranka socijalistov je baje prvoboriteljica za jednakost vseh ljudij in dosledno torej tudi vseh narodov. Nedavno smo govorili v tein listu o neki lopi razpravi, v kateri je dokazoval avtor-socijalist, kako da je socijalna demokracija jedino celo zmožna za pravično rešenje socijalnoga vprašanja. Človek bi ne mogel torej pričakovati drugače, nego da je mož, ki zavzimlje odlično moste voditelja socijalistov, teh namišljenih preporoditeljev »pokvarjene družbe človeške«, samo poosehljenje najčisteje ljubezni <h> ravnopravnosti ter socijalistiškega programa jednakosti za vse! V koliko da praktično postopa-nje tega moža in »sodruga« res odgovarja lepim
besedam v programu socijalistov, uverili smo se včeraj na razpravi proti Devinoem. Da-si so obtoženci sami Slovenci, se je Camber uprav fanatično upiral zahtevi, da se obtožnica raztolmači tudi v slovenskem jeziku, da-si jo ta zahteva opravičena ne le se stališča ravnopravnosti, ampak tudi se stališča vrhnoga namena justice ter interesa j»o-trelinega zaupanja v to poslednjo, a slednjič tudi se stališča humanitete, onega človekoljubja, katerega socijalisti vedno valjajo po svojih ustih! Kajti naravnost nečloveški bi bilo to, ako bi hoteli koga soditi in obsoditi (morda v dolgo ječo), ne da bi mu povedali v njegovem jeziku, česa je obdolžen. A takemu najprimitivnijemu pravu, najnaravneje-nemu in najsvetejemu pravu, se je voditelj laških socijalistov upiral tako srdito, tako fanatično, <la je žugal celo, da odloži posel branitelja, ako hi se ugodilo dotični zahtevi. Obtoženci so — čast jim na tem! — skočili po koncu kakor jeden mož, za-htevaje pravo svojemu jeziku. Pozneje je veliki socijalist Camber kakor oproda azistoval poznanemu fanatičnemu laškemu nacijonalcu Piccoliju — kije zastopat glasovito — »Lego« — ko je zahteval poslednji, da se pokliče zaprisežen tolmač za slovenski jezik in pogorel tem svojim predlogom. Kajti branitelj dr. Protner je povdaril povsem umestno, da zakon pozna tolmače le za tako jezike, ki niso v rabi na tem sodišču. Sodišče ni moglo drugače, nogo da se je pridružilo temu menouju izrekši, da sta na deželnem sodišču jednako v rabi slovenski in talijanski jezik, in storivši tako načelno važen sklep, katerega si hočemo zapomniti prav dobro. A Camber je šel v svojem fanatizmu tako daleč, da ni bil zadovoljen uiti s predlogom državnega pravdnika, da bi predsednik tolmačil govore, ampak je hotel imeti principijelno odločitev. Dobil jo je, a tako, da je njemu, kakor socijalistu, le na sramoto. In taki ljudje hote reševati narodno vprašanje!
Lasku olika! Pišejo nam: Želel som osebno spoznati našega gospoda Plesa, njegove gospodičine hčerke in gospieo Seholz. V ta namen sem se po-<lal dne 16. t. m. na galerijo sodne dvorane, v kateri so vršd razprave proti Devinčanom in Nali reži neem.
Lahko bi bil Sel doli v dvorano, ali tam je že bil drugi naš poročevalec in pa prostora je bilo le za štiri poročevalce, ki so, ko sem došel jaz, že bili na svojem mestu.
OdloČil sem se torej za galerijo, ki jo bila obljudena precej. Mej poslušalci je bilo gotov 9H°/0 naših, ostali so bili Italijani.
Približal sem se neki gruči, o kateri so mi pričali že obrazi, da so od avlte eolture. Poslušal sem. Oni, ki je bil meni najbliži, je rekel ostalim : »Tu bi trebalo v s t r e 1 i t i topom prvo zagovornike, p o t o in pa obtožence«. Dalje : »Dva zagovorniku sta š č a v a socijalista, dva pa p a te n to v a na ščava«!
Morate si misliti, kako je zavrelo po meni ! Vprašal sem okolostoječe poznance, so-li slišali navedene besede, toda, ker so junaki govorili prav na tihem, ni jih inogol slišati nobeden, ako ni nalašč pazil na nje, kakor sem jaz.
Kar me je razburilo še bolj, je bilo to, da je bil mej njimi sin nekdanjega narodnjaka Žuljana, ki se je uprav zaupno razgovarjal žnjimi! — Poslednjega sicer nisem čul, kaj tla je govoril, toda »povej, s kom se bratiš in povem ti, kdo si«!
Ko se je na neko umestno opazko onoga naših Žuljan oddaljil, sta dva ostalih začela razpravljati, kaj da pomeni beseda »ohiriei«, ter pogodila, da se to hrvatski pravi: — osel! ! Sedaj mi je bilo preveč! Vprašal sem onega, ki jo največ govoril (in ki je bil, kakor som umel, italijanski podanik), kako da si upajo priti na galerijo izzivat mirne poslušalce. Prišel je redarstveni nadzornik, kateremu som povedal, zakaj se gre, toda on ni hotel slišati ničesar tor je ukazal, naj so odstraniva (!) oba, tla ne bode besed tam, kjer se ne sme govoriti. Povedal sem, kdo da sem in dostavil sem, da, ako se na galeriji no sme govoriti, pa se tudi »bravo« ne smo klicati, kar so storili sinovi dedno kulture, ko je nekdanji veliki Hrvat Kara-ber ogorčeno protest o val proti dopuščenju slovenske razprave tu v Trstu.
Lahi so jo popihali, ker so opazili, da jim piha neprijazen veter, kajti obkolila nas je množica protestujočih, ogorčenih Slovencev!
Sedaj pa naj mi kda odgovori na vprašanje : Kedo ščuva?!	Poročevalec.
Ali Je mogoče J C.'nje se (tako vsaj poročajo »Slov. Narodu«), da namerava poštno ravnateljstvo poslati v St. Peter na Kras — italijanske poštne uradnike. Ako se ta vest uresniči, tedaj bi c. kr. poštno ravnateljstvo s tem ondotne Slovence izzivalo naravnost na krepki odpor. Ali ne ve c. k. poštno ravnateljstvo, da je njegova dolžnost, iti strankam na roko ? Kako pa se naj godi tii, ako uradnik no ume jezika, v katerem naj uraduje in občuje strankami? In dalje, ali so poštni uradi za to, da pomagajo poitalijančevati naš narod ? Mi se nadejamo, tla si slavno poštno ravnateljstvo dobro premisli, preden se odloči za tak korak. Kras jo na slovenski zemlji in ni na Italijanskem. To si dobro zapomnite, gospoda !
Električni tramvaj v Trstu. Dne 25., 20. in 2H. t. m. bode pregledovanje in obhod črte za električni tramvaj, namerovani od družbe Tram-way v Trstu. Komisijo bode vodil namestništveni svetovalec vitez Sclnvarz.
Dne 21. t. m., in ako potrebno tudi naslednja dva dneva, pa bode pregledovanje črto za električno cestno železnico, kakor je namerava Modem z Dunaja. Tudi to komisijo bode vodil svetovalec vitez Sohwarz.
Prekoredni občni zbor akad. podružnice družbe sv. Cirila in Metoda v Gradcu se bode vršil dne 26. listopada t. 1. zvečer ob H. uri v prostorih »Annensiile«. Dnevni red obsega: 1. Poročilo načelništva; 2. slučajnosti ; 3. svobodno zabavo.	Načelo iŠtvo.
Gospodarsko društvo snujejo v Idriji. Društvo bode od Členov kupovalo Čipke in društvenike preskrbljevalo z živili. Društvo ima namen povzdigniti čipkarsko obrt, ki je v prejšnjih dneh dajala Idrijčanom mnogo zaslužka.
Osnoval nI shod „Nase straže", katerega društva pravila smo bili objavili doslovno, se je vršil minolega torka v Ljubljani. Pridržujč si, da spregovorimo o tem shodu še kaj več, čim bodo dovršene sedanje kazenske razprave in pridemo malo do odduškn, priobčujemo za danes imena gospodov iz Primorja, ki so bili izvoljeni v odbor: Dr. Gregorin Gustav, odvetnik v Trstu: Ivan Nabergoj, bivši državni zastopnik, posestnik na Prošeku ; Andrej GabršČek, lastnikjtiskarne v Gorici; dr. Franko Alojzij, odvetnik Gorici; dr. Turna, odvetnik v Gorici; Janez Rojic, kurat v Biljah ; dr. Janežič Konrad, odvetnik v Voloskem; dr. Tri-najstie Dinko, odvetnik v Pazinu; Gjivid Štefan, poslovodja istrsko posojilnice v Pulju; Sankovič Mate, posestnik v Vodicah.
Kazenska razprava radi Izgredov devin-skili In nabrežlnsklh. (II. partija.) Ob 5. uri popoludne se je nadaljevalo zaslišanje obtožencev in sicer: Josipa Lupinca, Karola Gabrova, Augu-ština Trčonn, Josipa Trčona, Lovrenca Živica, Josipa Škabrn, Miroslava Plesa, Alojzija Zbogarja, Marijo Ples, Ivane Ples, Lavre Seholz, Antona Gruden in Antona Trčona. Najzanimivejo je bilo zasliševanje župana Plesa, prtiti kateremu njegov bivši hlapec lio!tur vzdržuje trdovratno vsa obdol-ženja. Gosp. Ples se jo branil v bistvu tako-le: »17 let že som župan v Devinu. Cim se je doznalo o umorstvu cesarico, se je polastilo prebivalstva veliko razburjenje, toda vso je bilo mirno in jaz nisem slutil ničesar hudega. Ob 7. uri zvečer omenjenega dne je bilo čuti hrup na ulici. Skočil scin k oknu in videl sem vso polno kmetov, ki so bežali mimo mojo hišo. Ne slutč, kaj se ima zgoditi, umaknil sem se od okna, ali kmalo sem Čul, kako so ljudje jeli kamenati »Legino« šolo. Takrat so bili v moji hiši trije gospodje duhovniki, ki so bili vsi prestrašeni in so me prosili varstva. Rekel som jim, naj gredo v prvo nadstropje in ros smo šli vsi v dvorano. Le zajedon hip som šol na hišna vrata, da bi poklical hčerki, ki sta bili pred hišo. Ko som videl, da mečejo kamenje, sem vskliknil: »Bravo fantje, lepo reč delate, za to boste morali dajati račun!« in umaknil som se v hišo«.
Na vprašanje predsednikovo, kaj da pravi obtoženec na dolžen j e'priče Boltarja, je rekel da vse to ni nič res. Boltar da jo bil vedno slab hlapec in ga je bil hotel že odpustiti. Zvečer da je Ples res govoril s hlapcem, toda pred činom in no po činu. Tudi drugi obtoženci da ga obdolžujojo po krivem. Potem je Ples' rekel Boltarju v' obraz, da laže,
a Boltar je vztrajal pri svojih trditvah. Na pri-poml>o predsednikovo, zakaj tla ni kakor župan preprečil tega dogodka, je odgovoril Ples, da zanj jp županstvo častpn posel, da ne dobiva ni Jnov-čiča za to, da nima na razpolago nikake lokalne policije in da torej ni mogel <wlrediti ničesar. Sicer pa tla ima tudi on svojo rodbino in da je moral varovati svojo kožo.
Gospod Ples taji odločno, da bi se bilo v oni čas popivalo v njegovi hiši. Na pripombo zastopnika državnega pravdništva, tla je on vzpodbujal množico, kar potija več prič, je vskliknil Ples: »Ponavljam, da to ni res!«
Gospodičine Marija in Ivana Ples in Tj a v r a Seholz se izjavljajo nekrivimi in trdč, da niso ploskale z rokami in kričale »Doli z Lego!« kakor se jih dolži.
Potem se je začelo zasliševanje prič, ki so deloma potrjale obtožbo, deloma niso hotele nič vedeti. Zanimiv intermezzo jo bil o zasliševanju priče Italijana Arzona. Predsednik ga je vprašal: »Ali ste videli hčeri Plesovi, tla sta ploskali ?« Priča: »Nisem mogel videti gospotličin, ker je bilo mod nami več vozov sena.« — Predsednik: »Ta je nova! Pred sodnikom v Tržiču sto pa rekli, da ste videli, kako sta gospodičini ploskali iu kričali »Doli 7. Lego!« Kako nam pojasnite to protislovje?« — Priča: »Ne veni. Sodnik v Tržiču...« — Predsednik: ». . . Sotlnik v Tržiču jo zapisal, kur ste vi izjavili.« — Zastopnik državnega pravdništva: »Ker sem prepričan, da priča, ali danes ne govori resnice, ali je ni govorila včeraj, izjavljam, da si pridržujem postopanje proti priči radi goljufije ter zahtevam, da se ista postavi pred preiskovalnega sodnika.« Ugodivši tej zahtevi, je naložil predsednik, naj se priča odvede v zapore.
Razprava ho je pretrgala in se jc zapričela danes zjutraj o 9 uri. Nadaljevalo so jo zasliše-v a nje J prič.' Tekom današnjo razprave je zahteval branitelj Gregorin, naj se zasliši ta Fran Markuža in soproga Plesova, gospa Leopoldina Ples, toda sodišče je odklonilo ta predlog. Zasliševanje prič je trajalo do dveh popoludne, ob kateri uri se jo razprava pretrgala. Nadaljevanje se jo pričelo o o uri.
Ponesrečil je v rudniku v Idriji dne 11. t. m, rudar in hišni posestnik Jernej Tušar. Izognil so jo v jami prepozno, ko se je razstreljaval premog. Težko ranjenega so priveli na njegov dom.
Upati je, tla okreva.
i>obro domače sredstvo. Mej domačimi sredstvi, katera se uporabljajo za olajSnuje bolečin iu odvajajoča ribanja pri premrazenju. zavzema prvo mesto Lin iment, ('upnici comp. izdelan v laboratoriju Kichterjeve lekarne v Pragi. Cena je nizka: 40 nč., 70 nč. in 1 gld. steklenica, katera te spozna po znanem rudečem sidru.
Koledar.
Dsnea v četrtek 17. novembra: Oregorij, škof; Viktorija, m. Jutri v petek 18. novembra: Odon, opat.; Evgen, spoz.
Solnčni:	|	Lunin:
Izhod ob 7. uri 28 min.	Izhod obli. uri 20 oiin.
Zahod „ 4. „ 2 „	| Zahod „ 7. „ 1« ,.
Ta je 47. teden. I>anes je 319. dan tega leta, imamo torej Se 48 dni.
:	: t	: r : t
ZALOGA POHIŠTVA
tvrdke
Alessaniro Levi Minzi v Trstu.
Vin Rlhorgo in Plazma Kosarlo 2
(SolHko poslopje).
Zaloga pohištva in tapetarij vseh slogov lastnega izdelka. Bogato skladišče ogledal, vsakovrstnih slik, žimnic in pogrinjal. Na
/ahtevanje ilustmvan oenik zastonj in franko. Naročeno blago se stavlja na parnik, ali na železniško postajo, ne da bi za to račnnil stroške.
Velika zaloga
solidnega pohištva in tapecarij
0(1
Viljelma Dalla Torre v Trstu
Trg S. Giovanni hiš. štev. 5 (hiša Diana). Absolutno konkurenčne cene. Moje pohištvo donese srečo.
Brzojavna in telefonična poročila.
(Zadaje vesti.)
hU!l;»j 17. (Zlmrnioa poslancev.) MiniBterski predsednik grof Tinin j«' odgovoril na interpelacijo mladočeAkega poslanca Npindlerja o širjenju neke tiskane pmskripcijsko liste v Tlirnu pri Toplicah za bojkotovanje onih oseb, ki no prosile za osnovo češke Sole. Ministerski predsednik se je skliceval na obžalovanja vredno prenašanje narodnega boja na gosjmdarsko polje, ter je izjavil, da vlada odločno obsoja to gibanje, ter da obrača istemu vso pozornost svojo in je tudi izdala oblastim strogih ukazov. Dotična tiskovina je bila zaplenjena. Oblasti si bodo prizadevale kolikor le možno, da preprečijo in oventuvalno kaznujejo take pojave narodne nestrpnosti, ki globoko žalijo človeško čutstvo vanje.
Dunaj 17. V današnji seji poslanske zbornice je izročil poslanec Hortis peticijo deželnega odbora tržaškega za osnutje italijanskega vseučilišča v Trstu. S peticijo ob enem je tudi izročil dotično utemeljevanje, ki pravi, da je ta peticija nov protest proti postopanju z Italijani.
Dun^j 17. Proračunski odsek je vsprejel v današnji seji ostale paragrafe zakona o slugah. S tem je dovršena razprava v odseku o tem zakonu.
Dltll^j 17. Cesarje dospel semkaj o 5. uri 40 minut.
Dun^j 17. »\Viener Zeitung« javlja: Cesar je dovolil, da se vnovič izreče Njegovo priznanje dvornemu svetniku in predsedniku višega deželnega sodišča na Dunaju, dru. Karolu vit. Krallu, pl. Krallenbcrgu, povodom njegovega umirovljenja. Cesarje imenoval predsednika deželnega sodišča v Pragi, Vekoslava barona K ali i na, predsednikom višega deželnega sodišča na Dunaju, in podpredsednika višega deželnega sodišča v Pragi, Frana J and a, predsednikom višega deželnega sodišča v Pragi.
Manclieatcr 17. V nekem svojem govoru je rekel včeraj Ohamberlain, da Angležka želi v Kitaju le takih pridobitev, ki jej zajamčijo mornariško stališče. Tudi on bi želel dogovora z Rusijo, toda skušnja ga uči, da taki dogovori niso trajni, ako ne odgovarjajo koristim obeh dežel, ali, ako ni jedna stranka tako močna, da more siliti drugo, da se drži dogovora.. Govornik se veseli na tem, da so odnoSaji Anglije do Nemčije in Zje-dinjenih držav v zadnji čas postali prisrčneji. On ne pozna nobenega kraja na svetu, kjer bi si nasprotovali nemški in augležki interesi. Ne da bi trebalo formalne zvezne pogodbe, vendar lahko pride do splošnega sporazumljenja z Nemčijo.
Dunaj 13. Predsednik z! orniee, dr. Fuchs, je sklical danes načelnike klubov na razgovor o udanostni izjavi cesarju dne 2. decembra. Socijalisti niso došli na razgovor. Opozicija je privolila v to, da predsednik spregovori do zbornice primeren govor v katerem pa ne sme biti nikakih politikih akcentov. Zajedno zahteva opozicija, da o tej priliki no spregovori nobeden člen večine.
Najnoveja trgovinska yest.
New-York 16. novembra. (Tzv. brzojav.) Pšenica za december 74%, zu maj 71'/«. Koruza za december 38, za maj 3«7,. Mast 520
Svoji k svojim!
Naznanjam si. občinstva, da sem odprl novo trgovino na drobno In debelo z jesihom in finim oljem
ter vsakovrstnega
kolonijalnega blaga
v ulici Poste Nuove fitev. 3
<hifia Hrunner.)
Jcsip Stare.
PRSNI PRAH (prah za izvoščeke)
(ne kasljaj).	,
najbolje sredstvo proti kašlju, hripavosti, zaslizanju, nahodu In drugim katarićnlm afekcijam.
bkatljica z uavodilom po 30 nvč. Dobiva se jedino v
lekarni PRAXMARER, „Pri dveh zamorcih"
občinska palaču, Trut. Zunanje naročbe izvršujejo se obratno poŠto.
Po vseh tobakarnah
dobite ravnokar izšlo povest

Velja 35 nv6.
Prijateljem Ure vinske kapljice pozor!
V gostilni „Konsumnega društva pri
SV. Ivanu" toči se izvrstno vino, in sicer :
novi in stari refošk ter belo domače.
Vse po 48 li v f.
'A\\ obilen obisk se priporoča
„Konsumno društvo" pri sv. Ivanu.

„Hotel Nazionale"
▼ Trstu
v ulici Vienna št. 4.
se nahaja v bližini kolodvora južne železnice, pristanišč, poStnega in brzo-
Iavnega urada ter e popolnoma prenovljen. Sobe se oddajajo po 80 kr. in naprej. • Postrežba najtočneja. Govori se slovenski in hrvatski. I,ustnik je dalmatinski Hrvat. Za obilni obisk m priporoča uilnni *	Josip S«rdarovlć.
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchla itv. 7
Priliku em praznike in novo leto. Velika zaloga zimskih ogrinjal (šjalov) v vwh barvah po gld. 3.HO in gld. 1'JO Zbirka frštanja v raznih risanjih od 'JI). .K) in 37 nvč. Možke srajce bele in barvane od i«) novč. naprej. Maje iz pliša za gospe po 7.r> novč. in več samo v prodajalnici
Pri 4 letnih časih
Barriera vecchia stv. 7
Na /alitevaiijr cenik in prospekt.
Prva tržaika tovarna
aparato za mrljanje glina acetilena
tvrdk* BOCOO * C. v ulici »»nitk It. e.
Autorizirani Instalaterji plina, vode In plina acetilen.
Auarat na acetilen oti Josipa Kocco, patentiran v Avstro-Ogerski je absolutno najbolj praktičen in gotov, lahko rabjen i ne eksplodira, vspre-jet od različnih zavarovalnih društev Vaprejemajo se vsakovrstne kompletne naprave za hiše, restavracije, gledališča in mesta pod najugodnejšimi pogoji
Velika zaloga
■lajtioljega
apnenega klsleca,
katerega kilogram daje 300 litr. plina.
Velik izbor
•vetilnio
ill priptulkov
/a razsvetljavo.
SPECIJALITETA CESTNIH SVETILNIC,
na 1 ali 2 plamena brez dovoda plina (priprave za dvorce [vile] kijonke in mala mesteca).
Vsprejemajo se dela za instalacije in popravljanje dovodov.
Zaloga	Delavnica
v ulici Saiiiui siv. 9.
v ulici H. Ulorglo itv. 1
Svetovna kolesa
amerikanski originali
TRIBUNE IN ARENA
odlikovana v vseh državah na kontinentu radi elegance, točnosti in vstrajanja, prodaja se Izključno le pri glavnem zastopniku
ANTONU SKERL V TRSTU.
Via S. Lazzaro itv. 0, nasproti palač« latam.
NB. Navadna kolesa prodajajo se proti 2-letni garanciji, ročaj in pritikline po fcelji kupca.
Mehanična delavnica W za vsakovrstno popravo koles in iftvalnih strojev.
CENE ZMERNE.	-**--CENE ZMERNE.
d
„EDINOST"
>
Glasilo političnega društva „Edinost" za Primorsko.
i/.liaja v Trsta dvakrat na dan razna nedelj in praznikov.
Zjutranje izdanje izhaja ob 7. uri zjutraj, večerno pa ob 7. uri zvečer. O ponedeljkih in po praznikih izhaja prvo izdanje o 9. uri predpoludue. — Naročnina znaša: Obe izdani i gl. 21'—; samo večerno izdanje gld. 12 —, (poslednje zadostuje za naročnike popolnoma). Posamezne številke stanejo: Zjutranje izdanje 3 kr., večerno 4 kr
V Trstu se razprodaja „Edinost" po tobakarnah v teh le ulicah in trgih:
Piazza Caserma H. 2. — Via Molin piccolo št. 8. — Via 8. Michele št. 7. — Ponte della Fabra. — Via Rivo št. 30. — Cainpo Marzio. — Via delle Poste nuove St. 1. — Via Caserma št. 13. — Via Belvedere št. 21. — Via Ghega št. 2. — Volti di Chiozza št. 1. — Via Stadion št. 1. — Vin Acquedotto. — Via Istituto št. 18. — Piazza Barriera. — Via S. Lucia. — Piazza Giuseppina. V okolici se prodaja:
Na Ureti pri gosp. Pogorelcu, v Skednju pri gosp. Antonu Sancin (Orejač) in pri Sv. Ivanu pri gosp. Ani vdovi Gašperšič. — Izven Trsta prodaje se „Edinost" v Gorici v tobakarni g. Josipa Schwarz v Šolski ulici.
Slovenci! Naročajte, podpirajte in Sirite med rodoljubi to glasilo tržaških Slovencev, katerega program j<> v prvi vrsti ohranitev in razvitek milega nam slovenskega naroda na tržaškem ozemlji in hramba nam po zakonu zajamčenih pravio.
Rojaki, uvažujte naše geslo: „V edinosti je moč !'4	iljMv
(