I tiskovni konferenci Sindikata VIR so Bojan Hribar, Antiča Debeljak, Marija idbas, Inka Jazhinšek in Franci Klepej napovedali stavko v dejavnosti vzgoje, izo-,'aze vanja in raziskovalne dejavnosti. Za to potezo seje sindikat odločil zaradi tega, cr se vlada ni pripravljena pogajati o novi kolektivni pogodbi, ki stajo pripravila •'cprezentativna sindikata za to dejavnost. i P° odločitvi za stavko, ki jo mora potrditi še članstvo, je 'odslvo sindikata prejelo vabilo državnega sekretarja ministrstva z«> šolstvo Alojza Pluška, naj se udeleži pogajanj, ki bodo ta pe-/ Ker v sindikatu še ne vedo, o čem se bo sploh mogoče pogajati, bodo v petek morda zvedeli vsaj to. Banka Slovenije začenja sodelovati s sindikati Guverner Banke Slovenije France Arharje to sredo povabil predstavnike sindikalnih central na pogovor. Na njem je izrazil precejšnjo zaskrbljenost zaradi porabniške naravnanosti naše države. Neustrezna dohodkovna politika lahko ob sedanjem obsegu javne porabe povzroči nestabilnost. Ta pa dolgoročno ni v interesu zaposlenih, ogrozila bi tudi gospodarski razvoj. Pozval je k racionalizaciji državnega proračuna in tudi realnejšim zahtevam glede povečevanja plač. Udeleženci pogovora so se dogovorili, da bodo odslej redneje sodelovali. Banka Slovenije bo sindikatom lahko pomagala zlasti s podatki, ki jih nima nihče drug. SpDQ znova opozarja na neurejenost plačnega sistema v javnem sektorju Sindikat državnih in družbenih organov Slovenije (SDDO) je ta orek organiziral strokovni posvet P acni politiki. Organizatoiji po-e a 80 želeli izmenjati mnenja lcm, kje in kako naj bo urejena P acaa politika, saj le-to zdaj ureja ai 40 predpisov. Dilema je zla-1 v tem, ali naj to področje ure-e ”asti»jajoči zakon o javnih siužbencih ali naj to ostane tu-predmet kolektivnih pogodb. 0 je pojasnil državni sekretar orazd Trpin, ki je posebej odgovoren za reformo državne upra-’ oo zakon o javnih uslužbenko enotno uredil le delovna raz- seben zakon Pa "aj bi Uredi' P°" SDrvf° ^Černjavič, sekretar dnno i0Pozoril na nepregle-ost piacnih sistemov za raziične sa JaVneSa sektorja, zaradi če-liivih' 'n,' mog°če dobiti primer-todni P°datkov' Ker ni enotne me-čam! n®1-*6,80 razmerja med pla-like .?KPgd. Kot avtorica sestavka pravilno ugi av‘ja, sta jubilejna nagrada za ski Pno delovno dobo in jubilejna tuigri , aJa delovno dobo pri zadnjem d> odajalcu dve povsem različni (tal P° podlagi kot po višini) materiali Pravici oziroma dva samostojna osel na Prejemka delavca iz delovnega ra 'klju^'^ se zato medsebojno ne i Glede na krajevno, stvarno in osei ° V(djavnost SKPgd pa je jubileji "“tirada za delovno dobo pri zadnje w, n Jalcu obligatorna (in iztožlj , ' ’ medtem ko je jubilejna nag n m ' s^upno delovno dobo kvečji u dodatna (fakultativna) nagrac ,i ,stl jubilej, vendar iz drugega ni hn?’.nikakor pa ni alternativa ji uejni nagradi za delovno dobo p " pem delodajalcu po SKPgd. kot Ve ,0reb delavec po podjetnik. fji,e. tlvnt Pogodbi upravičen do ji do.Jne nagrade za skupno delovr. iub 7 razumljivo upravičen tudi c Prirej6 naSrade za delovno dot ne g/ njem delodajalcu po SKPg, ko" v na (nezakonito!) “varom tivne X!>remenjenem 66. členu kole, jetni*L S?dbe dejavnosti ali v pot uPraJiLt°,le},ivni.Pogodbi, da tero najprej izpolni pogoje. Za svoja dosedanja izvajanja ima potrditev v (obvezni) razlagi SKPgd, ki jo je sprejela Komisija za razlago SKPgd (gl. Ur. list RS, št. 89/99) v zvezi z dilemami “ali ena ali dve jubilejni nagradi ”. Razlaga se namreč glasi: “1. Splošna kolektivna pogodba za gospodarske dejavnosti (Ur. list RS, št. 40/97) je v 2. točki 51. člena nagrade za delovne jubileje uredila drugače, kot so bile urejene v splošni kolektivni pogodbi za gospodarstvo (Uradni list RS, št. 39/ 93) in je kot podlago z.a pridobitev jubilejne nagrade določila delovno dobo pri zadnjem delodajalcu. 2. Pogodbeni stranki kolektivne pogodbe dejavnosti oziroma kolektivne pogodbe pri delodajalcu lahko podlage za pridobitev jubilejne nagrade uredita drugače ali ugodneje kot to določa 2. točka 51. člena SKPgd, vendar drugačna ureditev nima vpliva na pravico do jubilejne nagrade po določbah SKPgd." Povsem jasno je torej, da je tudi ob uveljavitvi citiranega aneksa delavec upravičen za isti jubilej do obeh jubilejnih nagrad, če sta se pogodbeni stranki v podjetniški kolektivni pogodbi dogovorili, da delavcu pripada jubilejna nagrada za skupno delovno dobo, kajti jubilejna nagrada za delovno dobo pri zadnjem delodajalcu pripada delavcu že na podlagi same SKPgd. Alfred Ojcinger, član ZSSS SKEI Impol Sindikat VIR napovedal splošno stavko Vodstvo Sindikata VIR je prejšnji četrtek na tiskovni konferenci obrazložilo zaplet z vlado glede začetka pogajanj o kolektivni pogodbi dejavnosti. Kot je povedal Bojan Hribar, sekretar sindikata, seje zaradi nepripravljenosti vlade za začetek pogajanj republiški odbor odločil za napoved splošne stavke. O stavki se bo članstvo Sindikata VIR odločalo med 7. in 11. februarjem. Če se bo zanjo odločila večina članstva, bo 14. marca enodnevna opozorilna stavka, ki se bo nadaljevala 12. in 13. aprila. Sredi maja pa naj bi se začela stavka, ki bo trajala do izpolnitve zahtev. Stavka bo sočasno s stavko sindikata S VIZ, naj večjega sindikata na področju vzgoje in izobraževanja. Kot je povedal Hribar, je vlada pred časom z obema sindikatoma podpisala obvezo, da se bo začela pogajati o povečanju plač, ki v vzgoji in izobraževanju zaostajajo za plačami v nekaterih drugih dejavnostih javnega sektorja. Hribarje tudi poudaril, da so spremembe in dopolnitve kolektivne pogodbe pripravili tako, da bi bili na boljšem vsi zaposleni v tej dejavnosti. Članstvo Sindikata VIR je locirano v 200 zavodih, od tega je polovica o osnovnih šolah, po četrtina pa v vzgoji in raziskovalnih organizacijah. O stavki se bodo odločali vsi zaposleni, ne le člani sindikata. Na novinarsko vprašanje, kaj seje skupaj z Branimirjem Štrukljem, sekretarjem SVIZ-a pogovarjal z ministrom za šolstvo, je Hribar odgovoril, daje bil to navadni “ping pong”. Po njegovih besedah naj bi minister govoril nekoliko drugače, kot je zapisano v vladinem sklepu, s katerim je odklonila pogajanja. Hribar tudi ne ve odgovora na vprašanje, kakšna so pooblastila vladine pogajalske skupine. Ker je nejasnosti toliko, bo Sindikat VIR (enako S VIZ) zahteval pogajanja o celotnem predlogu sprememb in dopolnitev kolektivne pogodbe dejavnosti. Na prvem sestanku bodo predstavniki sindikata zato skušali doseči soglasje vsaj o tem, kaj naj bi bila vsebina pogajanj. To bo mogoče le, če vlada ne bo nadaljevala s taktiko zavlačevanja, kar je mogoče reči za njeno dosedanje ravnanje. Za pomirjanje, ki naj bi ga sprožilo ministrstvo za šolstvo, pa po Hribarjevih besedah ni ustrezne podlage. F. K. Prisegam na sindikalno, ne na pravniško logiko Franc Žaberl, sekretar SKEI Gorenjske, o tem, kako pridobiti spoštovanje in zaupanje vodstev podjetij in svojih članov Ondan sta slepeče sonce in bliskanje kristalčkov v snegu kar vlekla na piano, še zlasti na Gorenjskem. Vendar smo med pogovorom s Francem Žaberlom, sekretarjem SKEI Gorenjske, v njegovi ne preveč privlačni pisarni v Radovljici za dve uri pozabili na prelesti, ki so se ponujale zunaj. Žaberla ni treba dvakrat prositi za odgovor, in ko spregovori, ga je najbolje pustiti, da misli do konca oblikuje po svoje. Pogovor je tako bil na trenutke kot monolog, vendar zato ni bil nič manj zanimiv. Kakšno je stanje na Gorenjskem? Kaj se sesuva in kaj gradi? Sesuva se industrija. Od velikih podjetij so dobra elektroindustrij-ska. Kovinska industrija in metalurgija se še vedno sesuvata. Tisto, kar je ostalo na pogorišču Verige, je še vedno vprašljivo. Na Jesenicah, kjer je železarna velik organizem, tudi še ni dokončne slike stanja in prihodnosti. Porušil se nam je Plamen. Značilnost propadanja velikih podjetij je, da se razgradijo na manjša podjetja, v njih zaposleni pa po nekem nepisanem zakonu niso več člani sindikata. Ne plačujejo več članarine oziroma se ne včlanijo ponovno v sindikat, pretežno zaradi strahu pred delodajalci. Ali pa se posamezne dejavnosti izločijo iz nekdaj skupnega podjetja, zato ne sodijo več v SKEI. Iz Verige, na primer, so šli delavci v drugo firmo, ne da bi prekinili delovno razmerje. Vendar so prenehali plačevati članarino. Ko sem povprašal zakaj, so odgovorili: ne bomo več člani, ker nam je novi direktor dejal, da v podjetju ne želi imeti sindikata. Dobro, sem vrtal dalje, pa mi povejte, kaj o taki zahtevi menite sami. Toda ljudje so se zbali za službe. Poznam nekoga, danes je direktor, ki so ga svojčas zabrisali iz tovarne, sindikat pa mu je vodil pritožbeni postopek, uspel, in človek je prišel nazaj v tovarno. Danes je direktor podjetja, vendar je svojim delavcem prepovedal biti v sindikatu ... Sindikat razkraja tudi prepričanje ljudi, da od te organizacije tako nimajo kakih posebnih koristi. Vendar bi lahko tudi pomislili, da nekaj koristi sindikat vendarle mora nuditi, sicer delodajalec ne bi nasprotoval včlanjevanju delavcev v sindikat. Če bo šlo tako dalje, sindikalizem nima lepe prihodnosti. V Gorenju je več članov SKEI, kot jih ima ta na Gorenjskem (v 31 enotah ali podjetjih), in če razpade še jeseniška železarna ali če se kaj podobnega zgodi še z elektroindustrijo, bi nam preostalo morda še tisoč članov. Pri tolikih članih pa si ne bi mogli privoščiti območne organiziranosti, ker bi bili stroški preveliki. Po drugi strani pa ni rečeno, ali ni več dela s tisoč člani kot z deset tisoč. Gre za obseg in naravo problemov. Kakšna sta obseg in narava teh problemov? Kot sekretar SKEI za Gorenjsko se moram veliko več ubadati z zadevami posameznikov kot s pomočjo predsednikom sindikatov na pogajanjih. Saj me kličejo tudi za to, vendar je veliko več dela s posamičnimi kršitvami pravic, disciplinskimi postopki in podobnim. Torej vsi zaupniki svojega poslanstva v podjetjih ne opravljajo, kot je treba, bodisi zaradi pomanjkanja znanja ali premalo korajže. No, naloga sindikata je nadzor nad izvajanjem pravic delavcev in pomoč delavcem, ko so pravice kršene ... Ja, tudi to je naše poslanstvo, vendar mora človek najprej kaj storiti zase sam, preden lahko zanj kdo drug kaj stori. Tu tiči problem. Nekdo je član organizacije sindikata, vendar se mu dogaja krivica, ki je v podjetju ne rešijo. Obrnil seje sicer na sindikalnega zaupnika, vendar mu ta kdo ve zakaj ni pomagal. Vendar, ko tak član pride na območno organizacijo, je običajno že prepozno za uspešno ukrepanje. Za kakšne postopke gre? Za disciplinske, pa tudi za prekinitve delovnega razmerja. Podjetja pogosto pozabljajo, da je treba pri odločbi o uvrstitvi zaposlenega med presežne delavce upoštevati tudi 15-dnevni rok za pritožbo. Navajam starejši primer, jih je pa takih še precej: postopekje trajal dolgo, začel gaje celo moj predhodnik na mestu sekretarja SKEI za Gorenjsko. Človek je bil sindikalni zaupnik, celo predsednik sindikata v podjetju. Med prestrukturiranjem se je direktorju zameril, ker se ni strinjal z njegovimi metodami. Zato so se ga hoteli znebiti. Odpovedali so mu delovno razmerje, češ da ni sposoben opravljati svojega dela. Ker pa je sam ugotovil, da pravzaprav v tej tovarni nima več kaj iskati zaradi velikega spora z direktorjem, seje strinjal, da ne bo tožil podjetja, pač pa sprejel odpravnino in zapustil podjetje. Vendar se delodajalec dogovora ni držal, odpravnine ni izplačal. Fantje prišel k meni, jaz sem papirje pregledal in šel k direktorju na pogovor, po katerem smo podpisali nov dogovor o odpravnini. Problem pa je nastal drugje: podjetje je antidatiralo sklep o presežnem delavcu, ni pa upoštevalo šest mesecev in 15 dni, kar je rok za pritožbo. Zaradi te nepravilnosti je zavod za zaposlovanje odklonil dodelitev nadomestila za nezaposlenost. To smo potem z veliko iznajdljivosti rešili tako, da so tega delavca v podjetju ponovno -fiktivno - zaposlili in mu znova izdali sklep o presežnem delavcu. Toda pojavila seje nova težava: v delovno knjižico so mu morali vpisati delovno dobo do novega datuma odločbe o presežnem delavcu. S tem pa je bil upravičen tudi do plače za tisti čas. Takih primerov z vpisovanjem napačnih datumov je bilo veliko. Podjetja pošiljajo ljudi na zavod za zaposlovanje, ne da bi upoštevala 15-dnevni pritožbeni rok. Tako gredo ljudje na zavod petnajst dni prezgodaj in na zavodu niso upravičeni do nadomestila za nezaposlene, ker se niso pritožili, da so jim vpisali napačen datum izdaje odločbe. Podjetje denimo je izročilo odločbo o presežnem delavcu včeraj, datum na njej pa vpisalo za šest mesecev nazaj, namesto da bi upoštevalo tudi 15-dnevni pritožbeni rok. Delavec bi se na to moral pritožiti, saj je da- tum na odločbi napačen, vendar kako naj se, ko je odločbo dobil včeraj, danes pa je že na zavodu? Na zavodu ga povprašajo, ali seje pritožil, ko ugotovijo napako, in ker se ni, odločba ni veljavna, delavec pa ni upravičen do nadomestila za nezaposlenost. Skratka, pri takih odločbah je treba upoštevati pritožbeni rok, in šele ko ta poteče, začne veljati pogodbeni rok, v primeru odločbe o presežnih delavcih šestmesečni. Na to so v podjetjih pogosto pozabljali in delavcem povzročali težave, saj so bili nezakonito premeščeni med presežne delavce. Zdaj se to sicer ne dogaja več, saj smo na ta problem dovolj opozaijali- Proti koncu lanskega leta je bil velik naval upokojevanja delavcev, ki so izpolnjevali pogoje še po prejšnjem zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Bili so primeri, ko so ljudi v podjetjih tako rekoč prisilili, da so se upokojili. Ali ste ugotovili na Gorenjskem veliko takih primerov? Proti koncu lanskega leta niti ne toliko. Moram reči, da sem delodajalce in zaposlene ter sindikalne zaupnike kar precej opozarjal na to. Naše člane smo usposobili in izobrazili do te mere, da se oglasijo, če kakega dokumenta ne razumejo, da se obrnejo tudi na območni sindikat po razlago. Teh primerov je že veliko in meni je všeč, da so zaposleni spoznali, da vsak ne ve vsega, in pa, da tudi na sindikatu nekaj vemo. Moram reči, da sem se ’zapel’ ob precej pravnikov in še naprej se zapenjam, vendar moram dejati, da so naši člani spregledali, daje res, kat sem jim dolgo pripovedoval: daj6 pravnik oziroma odvetnik, h kateremu se obrnejo po drago zaračunano pomoč, pogosto celo zastopnik taistega podjetja. Zato gleda na zadevo drugače, ker ga delodajalec bolje in dolgoročno plačuje. Zato prihaja do spornih vprašanj kot v naslednjem primeru: na sestanku izvršnega odbora sindikat® v nekem podjetju so me vprašali, ali je prav, da dobijo za malico 400 tolarjev dnevno. Povedal sem, da ni. ker je po splošni kolektivni pogodb' malica 572 tolarjev na delovni dan. r<)tem so pogledali v papir in vpra-sa*'’ kako je lahko napačno napisa-no, saj gaje vendar pravnik sestaja, sem dejal, gaje sestavil prav-mk, ampak kljub temu ni prav. Ni vse prav, kar naredijo pravniki. Na naslednji sestanek je prišel tu-i omenjeni pravnik, ki pa je po mojih argumentih, podprtih z določili kolektivne pogodbe, le dejal, da imam prav. In pristavil, da tovarna nima dovolj denarja, da bi plačevala malice po določilu kolektivne pogodbe ... In potem ljudje vendarle začnejo verjeti, da sindikalisti tudi nekaj vemo! Moram reči, da pravnikov niti slučajno ne upoštevam, resnično ne! 0 ‘šolani za svoje delo, vendar nanj gledajo iz svojega zornega ko-d ,i - sem Pač sindikalist in sem v službi zato, da pomagam delavcem. Zato jim je treba pomagati tudi Proti pravnikom in advokatom. Naj omenim še en primer, kako j1 moramo sindikalisti prizadevati, a si izborimo zaupanje delavcev, elavec seje v tovarni poškodoval, c! je k odvetniku, ki mu je sesta-v! tožbo, ki pa jo je delavec na prvi stopnji izgubil. Potem je poklical sindikat, mene, in povedal o primeru ter o tem, da bo odvetnik vložil Pntožbo. Svetoval sem mu, naj s pri-ozbo počaka - no, naj tole ne bo razumljeno kot samohvala, niti pri-hzno se ne hvalim, hočem samo Pokazati razliko med sindikalistom m pravnikom - in potem je prine-s.e dokumente. Ko sem jih pogle-. aJ’ sem ga vprašal, zakaj hudiča f sel k odvetniku, če je član sindi-,‘tta’ ker bi mu takoj povedali, da o tožbo izgubil na prvi in drugi stopnji. Normalno je, daje odvetnik sve-7*1 e, Pritožbo, saj bi s tem zaslu-' 'Oklenil sem ubrati dmgačno pot, Pfeko zavarovalnice. Poklical sem tlclSO _..... 1 • • °Je dobil denar od zavarov Nekateri delavci in nekat mkahsti pa si napak tolmači vjceln dolžnosti delavcev ter Uanov sinHib-ofo o: — —-uust m za vsako ceno šč > etudi je storil napak. Ne moreš ščititi delavca. a je sior,] prekršek. Lahko Je elan sindikata. de/nvn'® aJkohola med SSfcsaH" Uspelo mi je ubraniti pred kaznijo nekoga, ki je kronični pijanec, nekoga drugega, ki je prinesel v tovarno steklenico piva, mi pa ni uspelo ubraniti pred denarno kaznijo. Razočaranje je bilo veliko, ljudje so začeli čudno gledati na sindikat: toda ni mi uspelo, ker je storil očiten prekršek zoper red v tovarni. Olajševalne okoliščine pač niso mogle pretehtati. Če bo zaradi tega izstopil iz sindikata, naj izstopi. Seveda ni izstopil, ker sem mu dopovedal, kako stvari stoje. Omenili ste, da se delavci pogosto sprašujejo, kakšne koristi sploh imajo od sindikata. Kaj jim v takem primeru odgovorite? Če bi mene kdo vprašal, zakaj je dobro imeti sindikat, bi mu dejal: če ne bi bilo od sindikata nobene koristi, se ga delodajalci ne bi nič bali in ne bi bili proti sindikatu v podjetjih. Ali pa odgovarjam: ja ma-dona, saj si tudi zavarovan, pa si ne zlomiš vsakega pol leta nogo, da bi Toda odpor proti sindikatu v upravah podjetij je kljub temu še vedno velik, nemara vse večji... Zdaj so v podjetjih mladi direktorji, načičkani z MBA in podobnimi diplomami, in ti so še najhujši. Preden takega prepričaš, da sem sicer sindikalist, vendar sem kljub temu hodil v kakšno šolo, traja nekaj časa. Direktorji prejšnjih generacij so s sindikatom znali drugače sodelovati. Ti so se s sindikalisti pogovarjali kot z enakimi, poslušali, potem pa dejali, tole bomo storili, tole pa bo še enkrat pogledal pravnik. In dogovorjeno je bilo storjeno. Sporna vprašanja pa smo uskladili v zadovoljstvo obeh strani. Na srečo je vse več mladih direktorjev, ki ugotavljajo, da sindikalisti le nekaj vemo, in se odnosi izboljšujejo. Vendar začnejo sindikatu verjeti šele potem, ko že nekajkrat dokažemo, da sojih pravniki zavedli. Franc Zaberl: Delavci se radi obračajo po pomoč k odvetnikom, ti pa so pogosto zastopniki podjetij in zato tolmačijo predpise večinoma v prid slednjih pokasiral pri zavarovalnici. Za vsak primer si zavarovan, in enako je s sindikatom. Predvsem veš, da se lahko na koga obrneš, ko pomoč potrebuješ. Moram pa poudariti in to, prosim, zapišite: namreč, velik problem nastaja, ker nas vodilne strukture v državi ne jemljejo za enakovrednega pogajalskega partnerja. Dokler vlada sindikata ne bo štela za enakovrednega pogajalskega partnerja, toliko časa sindikat lahko hodi po cestah gor in dol z zastavami, pa ne bo nič zaleglo. Če to prenesem na raven podjetij, moram reči, da sem imel kar dosti dela z dokazovanjem, da kar nekaj vem in daje res tisto, kar govorim. Kdor od direktorjev je hotel, je hitro ugotovil, da se sindikat splača poslušati, ker si s tem prihranijo stroške. Moram reči, da se mi vse pogosteje dogaja, da me pokličejo direktorji, preden spišejo kakšno odločbo ali sklep, vezan na zaposlene. Mnogi mladi direktorji pa delavcem pravice načeloma priznavajo, vendar, dodajajo, trenutno ni sredstev zanje. Večina pa omenja pomen pripadnosti zaposlenih podjetju: skratka, delavec naj ne bi delal za svoje pravice, ampak ker čuti pripadnost podjetju! Kakšna je na Gorenjskem porazdelitev moči med posamezne sindikate? Po svoje je škoda, da so sindikati tako razdrobljeni, mar ne? Ja, škoda je. Zanimivo je, da nekateri direktorji menijo, da mora biti konkurenca tudi med sindikati. Jaz pa konkurence ne poznam niti je ne priznam, iz preprostega razloga, ker imamo vsi, sindikati in direktorji, isti zakon, isto kolektivno pogodbo in vsi smo to zavezani izvrševati. Kako kdo izvršuje predpise in kako jih zna zagovarjati, je pa razlika. Ne smemo pozabiti, da so k propadanju podjetij in masovnemu odpuščanju delavcev v letih 1992 in 1993 pripomogli tudi sindikati. Ne bom konkreten, v kolikšni meri je kateri sindikat zaslužen za to, da me ne bi obdolžili, da hočem s tem pridobivati članstvo. Nekateri sindikati so pač delovali proti direktorjem, ker so bili 'rdeči’. Vendar je s tem, ko je padel direktor, padla tudi tovarna. Na Gorenjskem je v času, kar sem jaz sekretar SKEI Gorenjske, tak primer Fiprom. Omenili ste, da oblast sindikata nima za enakovrednega partnerja. Kako bi lahko stanje izboljšali? Na koncu koncev je politika tudi sindikalna dejavnost. Moti me pa, da sindikat kljub temu, daje nestrankarska dejavnost, nima svojih predstavnikov v državnem zboru. Seveda jih niti slučajno ne more imeti, kot v Avstriji ali Nemčiji, dokler ne bo politično organiziran. Nemara bi se dalo pomagati kako dmgače. Pri SKEI, na primer, pridemo na republiški odbor kot sindikalisti, vendar je večina članov politično orientiranih in pripadajo političnim strankam. Prav bi bilo, če bi v sindikatu vedeli, katere stranke so tako 'prisotne’ v republiškemu odboru. Na ROS se ne bi ubadali s strankarsko politiko, bi nam pa to vedenje koristilo, ko bi iskali podporo v parlamentu. Pravimo, da nas je 400.000 članov v ZSSS. Smo torej daleč najmočnejša interesna organizacija, toda ali imamo v parlamentu koga, za katerega bi lahko dejali, tega smo pa mi izvolili v parlament? Delo objavlja lestvico priljubljenosti. Ali je bil na njej že kdaj kak sindikalist, Semolič ali Lesjak na primer? Ali ni to čudno? Zakaj? Ja, zakaj?! Ali teh ljudi člani ne poznajo, ker so neprepoznavni v svojem delu, ali pa članom nihče ne pove, da bi bilo dobro, če bi se začel sindikat tudi na tak način promovirati. Zakaj so neprepoznavni? Ker jih ni v javnih občilih! Kako pa vanje prideš? Najlažje, če imaš lastno TV-postajo ali časopis. ZSSS ima časopis, lahko pa tudi rečeva, da ga glede na njegovo naklado nima. Naklada bi morala biti bistveno večja in zanjo bi se sindikatom splačalo dati nekaj denarja od članarine. No, tu je še internet... Nedavno sem bil pri naših članih v podjetju Iskraemeco, kjer je SKEI manjšinski sindikat. In so se sindikalisti pritožili, da dobivajo iz Ljubljane, od SKEI, premalo informacij. Da ne izvedo, kaj je republiški odbor SKEI denimo v zadnjih 14 dnevih počel. Potem sem vprašal, koliko Novih Delavskih enotnosti imajo naročenih. Odgovor: nobene. Pomislite, predsednik sindikalne organizacije reče, da nima Delavske enotnosti! Imajo jo direktorji, računovodje. _ 6 št. 5 / 3. februar 2000 POKOJNINSKA REFORMA POKOJNINSKA REFORMA št. 5/3. februar 2000 mmi aenotnos 7 Pokojninska reforma in beieficirana delovna doba po 1.1.2000 Zamik začetka veljavnosti zakona: Zakon določa zamik konca veljavnosti predpisov o beneficirani delovni dobi po starem zakonu in zamik začetka veljavnosti določil o dodatnem obveznem pokojninskem zavarovanju. Kot rečeno je novi zakon začel veljati že l. januarja, toda v zvezi z beneficirano delovno dobo ostane še eno leto vse po starem. To pomeni, da beneficirana delovna doba velja brez sprememb do 31. decembra 2000 in da spremembe začno veljati 1. januarja 2001. Izjema pri ukinitvi beneficirane delovne dobe: Zakon določa, da stari predpisi o beneficirani delovni dobi ostanejo v veljavi le za tiste delavce, ki so 31. decembra 1999 bili zaposleni na beneficiranih delovnih mestih in ki so imeli najmanj 25 (moški) oziroma 23 (ženske) let pokojninske dobe. Gre torej za delavce, ki jim je do polne pokojninske dobe manjkalo največ 15 let. Ti imajo še naprej pravico do štetja zavarovalne dobe s povečanjem in do znižanja starostne meje po predpisih, ki so veljali do uveljavitve zakona. To pa ne velja za delavce, ki jim sicer do polne pokojninske dobe manjka manj kot 15 let, ven- Novi Zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju, ki je bil objavljen v Uradnem listu Republike Slovenije št. 106 dne 23. decembra 1999 in velja od 1. januarja 2000 dalje, prinaša vrsto novosti tudi na področju dosedanje beneficirane delovne dobe. Ta bo po preteku prehodnega obdobja ukinjena in nadomeščena z “obveznim dodatnim zavarovanjem”. Prehodno obdobje bo razmeroma dolgo. Zakon določa tudi različne režime pravic delavcev glede na doseženo delovno dobo. dar 31. decembra 1999 niso bili več razporejeni na beneficirana delovna mesta, četudi so kdaj v preteklosti delali na beneficiranih delovnih mestih! Priznavanje pravic na podlagi beneficirane delovne dobe, dosežene do 31. decembra 1999: Zavarovalna doba s povečanjem, dopolnjena do uveljavitve zakona, se Šteje v pokojninsko dobo po predpisih, ki so veljali do 31. decembra 1999. To pomeni, da se delavcem že dosežena pokojninska doba z benefikacijo vred priznava tudi po reformi in da se jim zato za število doseženih mesecev benefikacije zniža tudi splošno določena starostna meja za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ven- Splošno določena starost in pokojninska doba za uveljavitev pravice do pokojnine: Star/a mora biti najmanj toliko let starosti in ... ... hkrati imeti najmanj toliko let pokojninske dobe: MOŠKI ŽENSKA MOŠKI ŽENSKA S polno pokojninsko dobo: 58 58 40 38 Brez polne, a z več kot 20 leti pokojninske dobe: 63 61 20 20 Brez polne, a z več kot 15 leti pokojninske dobe: 65 63 15 15 OPOMBA: Starost se lahko v nekaterih primerih zniža na račun rojenih otrok in zavarovanja pred 18. letom starosti. Toda moški se ne morejo upokojiti pred 58. letom, ženske pa ne pred 55. oziroma 56. letom! V prehodnem obdobju pa ženske ne pred 53. letom in moški ne pred 58. letom starosti! MINIMALNE MOŽNE UPOKOJITVENE STAROSTI (v letih) za zavarovance z beneficirano delovno dobo, ki na dan 31. 12. 1999 niso več delali na beneficiranih delovnih mestih Stopnja 12/18 12/17 12/16 12/15 12/14 povečanja m ž m ž M ž m ž m ž 2000 45 40 46,5 41,5 48,5 43,5 50,5 45,5 53 48 2001 45,5 40,5 47 42 49 44 51 46 53,5 48,5 2002 46 41 47,5 42,5 49,5 44,5 51,5 46,5 54 49 2003 46,5 41,5 48 43 50 45 52 47 54,5 49,5 2004 47 42 48,5 43,5 50,5 45,5 52,5 47,5 55 50 2005 47,5 42,5 49 44 51 46 53 48 55,5 50,5 2006 48 43 49,5 44,5 51,5 46,5 53,5 48,5 56 51 2007 48,5 43,5 50 45 52 47 54 49 56,5 51,5 2008 49 44 50,5 45,5 52,5 47,5 54,5 49,5 57 52 2009 49,5 44,5 51 46 53 48 55 50 57,5 52,5 2010 50 45 51,5 46,5 53,5 48,5 55,5 50,5 58 53 dar ne na manj, kot j e navedeno v razpredelnici, ki jo objavljamo. Upokojitvena starost, ki je znižana na račun beneficirane delovne dobe, dosežene pred 31. 12. 2000, se lahko dodatno zniža še na račun materinstva oziroma starševstva ter za ženske, ki imajo polno pokojninsko dobo, tudi na račun zavarovalne dobe pred 18. letom starosti. Edino beneficirana delovna doba, dosežena pred 31. 12. 2000, omogoča upokojitev pred starostjo 53 let za ženske oziroma 58 let za moške. Na račun beneficirane dobe pred 1.1. 2000 se sme v prehodnem obdobju znižati tudi polna starost pod 53 oziroma 58 let. Obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje: Delodajalec mora po 1. 1.2001 obvezno dodatno pokojninsko zavarovati vse delavce, ki delajo na beneficiranih delovnih mestih in imajo več kot 15 let do izpolnitve polne pokojninske dobe, ter vse tiste, ki se bodo prvič zaposlili na delovnih mestih, na katerih seje doslej štela beneficirana delovna doba-Posebna komisija, ki jo bo imenoval minister za delo, bo smela določiti tudi nova delovna mesta, na katerih bo obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje oziroma bo smela to zavarovanje odpraviti za nekatera delovna mesta, ki ne bodo več izpolnjevala od vlade določenih kriterijev. Kriteriji za upravičenost delovnega mesta do obveznega pokojninskega zavarovanja: 1. težavnost in škodljivost dela: - škodljivi vplivi na zdravje delavcev kljub ukrepom ne morejo biti odpravljeni ali zmanjšani, - delavci nepretrgano delajo na teh delovnih mestih, - delavci na teh delovnih mestih delajo poln delovni čas, - delovna mesta so na seznamu, ki ga s soglasjem reprezentativnih sindikatov in združenj delodajalcev določi minister za delo; 2. starost j e ovira za uspešno opravljanje poklica: - ta delovna mesta se lahko določijo le 1 zakonom. Prispevke za obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje: - plačuje izključno delodajalec iz svojega dohodka. 7 'n znašajo najmanj toliko, kot so znašali prispevki za beneficirano delovno dobo. Delodajalec bo delavce obvezno dodatno pokojninsko zavaroval: - ali pri Skladu obveznega dodatnega zavarovanja (ki se bo do konca leta 2000 preoblikoval iz dosedanjega Sklada prostovolj-nega zavarovanja za dodaten obseg pravic) - ali pri drugem nosilcu obveznega dodatnega zavarovanja, ki ima soglasje Vlade RS !n P>sno soglasje delodajalcev, ki zaposlujejo najmanj 5.000 delavcev na beneficiranih delovnih mestih, ter soglasje reprezentativnih sindikatov dejavnosti. Pravice delavcev, ki bodo vključeni v obvezno dodatno pokojninsko zavarovanje: 7 delavcu se na njegov osebni račun naka-^uJejo prispevki, ki se kapitalizirajo in ovre-notijo kot premoženje, -možnih je več različnih oblik pokojnin (iz-,ra lahko tudi delavec sam): - poklicna pokojnina, ki se izplačuje od Prenehanja delovnega razmerja do prido- bitve pravice do starostne pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja, - znižana poklicna pokojnina, ki se izplačuje do smrti, - drugačna oblika izplačila (na primer v enem znesku); - delavec lahko ostane aktiven tudi po dopolnitvi pogojev za poklicno pokojnino, delodajalcu pa ni treba več plačevati prispevka; - zdravstveno zavarovanje prejemnikov poklicne pokojnine; - v primeru invalidske upokojitve pravica do izplačila premoženja na osebnem računu delavca; - v primeru prezgodnje smrti delavca dediči dedujejo premoženje na osebnem računu; - za čas obveznega dodatnega zavarovanja se delavcu za pridobitev pokojnine iz obveznega pokojninskega zavarovanja prizna dodana doba v višini četrtine zavarovanega obdobja (torej za vsa delovna mesta enako), kar omogoča zgodnejšo upokojitev v obveznem zavarovanju (a ne ščiti pred malusi zaradi nedoseganja polne starosti). Pripravila: Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS pravni Svetovalec Lučka Bohm, svetovalka Predsedstva ZSSS Dodana doba bo uvedena postopno Vprašanje: Novembra 2000 bom stara 56 let in imela 29 let delovne dobe. Otrok nimam. Imam visokošolsko izobrazbo. Kdaj se bom lahko upokojila in kakšna bo moja pokojnina? Odgovor: Novi Zakon o po-°jninskem in invalidskem zavarovanju velja od 1. 1.2000. Zanj le zr|ačilno, da določa dolga pre-°dna obdobja, v katerih se pokopoma ostrijo upokojitveni po-§°Ji in odmera pokojnin. Zakon ohH°°l°ča tudi dolga prehodna 0 oobja, v katerih se postopoma Uveljavljajo nove pravice, kakr-j11" do sedaj v pokojninskem si-^ e!?lu Še ni bilo. To pomeni, da o o v prav vsakem letu preho-nega obdobja veljali drugačni sf °n*tVen' Pogoji 'n ugodno-v '■ Da se boste laže znašli, naj as ?poz°rim, da velja dvoje vrst Pokojitvenih pogojev: prvi so ko'1Ste’ ^e nimajo polne po-Jninske dobe, in drugi za tiste, skoH ^0segaj° polno pokoj nin-za d °*X)' ^ obeh primerih pa gre ju jeV.a upokojitvena pogoja, ki eati • feba hkrati najmanj dose-no iln Sta razhčna za tiste s pol-n tiste z nepolno pokojnin- sko dobo: upokojitvena starost in pokojninska doba. Prvič ste se zaposlili pri sedemindvajsetih in zato imate za svojo starost razmeroma kratko delovno dobo. Zaradi poznega datuma prve zaposlitve in ker nimate otrok, tudi ne morete uveljaviti pravice do znižanja starostne meje za starostno upokojitev, kar sicer novi zakon v nekaterih primerih omogoča. Starostno se boste lahko najprej upokojili z nepolno pokojninsko dobo julija 2004, ko boste stari 59 let in 8 mesecev in imeli 32,5 leta delovne dobe. Pokojnina vam bo odmerjena v višini 77,75 odstotka od pokojninske osnove. Za 28 let pokojninske dobe do konca lanskega leta boste namreč dobili 71 odstotkov odmere, za 4,5 leta pokojninske dobe, dosežene po začetku reforme, pa še 6,75 odstotka odmere. Od vaše pokojnine ne bo odbitkov na račun “polne starosti” (novega instituta v po- kojninskem sistemu), saj bo polna starost za ženske z nepolno pokojninsko dobo leta 2004 prav tako 59 let in 8 mesecev. Iz vašega vprašanja sklepam, da ste uspešno končali štiriletni visokošolski študij. Zanima vas, ali lahko zato računate na zgodnejši datum upokojitve. Ena izmed novosti novega zakona je tudi tako imenovana dodana doba. Gre za čas zunaj pokojninskega zavarovanja, ki se upošteva zgolj pri ugotavljanju minimalne pokojninske dobe za pridobitev pravice do starostne pokojnine, ne pa tudi pri odmeri pokojnine. Zakon kot dodano dobo med drugim priznava tudi leta zaključenega študija na dodiplomskem in podiplomskem študiju. Šteje zgolj dodiplomsko šolanje, ki seje uspešno zaključilo z diplomo, in to v dejanskem trajanju, ki pa ne more biti daljše od števila let, kolikor jih je za pridobitev diplome potrebnih po aktu akademije, fakultete, višje ali visoke šole. Prizna se tudi čas študija v tujini, če je bila diploma no-strificirana. Seveda se dodana doba prizna zgolj, če posameznik v istem času ni bil obvezno pokojninsko zavarovan. Dodana doba bi v vašem primeru prišla prav le, če bi se hoteli upokojiti s polno pokojninsko dobo. Novembra 2000, ko boste vi sicer že dovolj stari za upokojitev s polno pokojninsko dobo, vam bo manjkalo še šest let pokojninske dobe. Zal zakon za uve- ljavljanje pravice do dodane dobe določa ostro prehodno obdobje. Prvič bo možno nekaj dodane dobe uveljaviti šele leta 2002. Vi bi bili upravičeni do 4 mesecev dodane dobe. Leta 2004, ko bi se vi že lahko starostno upokojili z nepolno pokojninsko dobo, bi vam bilo k vašim 32,5 leta delovne dobe priznano šele eno leto dodane dobe. Kar še vedno ne bi bilo dovolj za upokojitev s polno pokojninsko dobo. Ta bo namreč za ženske v tistem letu znašala že 35 let in 9 mesecev. Študij na račun dodane dobe vam torej ne bo pomagal k zgodnejši upokojitvi. Seveda pa štiri leta študija lahko tudi dokupite. V tem primeru ni prehodnega obdobja in se vam vsa dokupljena doba takoj prizna. Žal pa je cena zasoljena. Ce boste leta študija dokupovali letos, si ceno lahko izračunate sami tako, da 24,35 odstotka svoje lanske povprečne mesečne bruto plače (povečane še za morebitni odstotek letošnje uskladitve pokojnin) pomnožite z 48 (toliko je mesecev v štirih letih, kijih dokupujete). V primeru dokupa boste konec letošnjega leta namesto 29 imeli že 33 let pokojninske dobe. S polno pokojninsko dobo se boste lahko upokojili maja 2003. Kljub dokupu od vaše polne pokojnine ne bo odbitkov, ker boste že presegali polno starost za ženske. Sami ocenite, kaj se vam bolj splača. Lenart Horvatič je obenem igralec, pevec, karikaturist, organizator, sindikalist... Člani Svobodnih sindikatov so ga spoznali na velikem protestnem zborovanju 28. marca 1998, ko je uprizoril pogreb bele knjige o pokojninski reformi. Kasneje je bil opazen še na drugih političnih manifestacijah, sodeluje tudi v Sindikatu KNG. Že dve leti riše tudi za naše glasilo. Lenart Horvatič seje rodil pred dobrimi petdesetimi leti v Razkrižju. Meja, ki še sedaj ni določena dokončno, je bila že problem njegovega očeta, državnega uradnika. Ker se ni strinjal, da bi nam Hrvatje vzeli faro in ozemlje, se je moral umakniti iz tega kraja in oditi s trebuhom za kruhom. Družina s petimi otroki se je najprej preselila v Ljutomer, ker pa je ta bil preblizu, seje kmalu zatekla v Celje, kjer živi še sedaj. Šele Milan Kučan mu je za takratno pokončno držo izročil državno odlikovanje. Lenart je poklic grafika, ki ga opravlja še sedaj, dosegel v Ljubljani, na takratni grafični šoli. Delati je začel v Delovi tiskarni in se kmalu zatem vrnil v Celje. Delo je dobil v Cinkarni, kjer se ukvarja z reprofotografijo - pripravo filmov za tisk. Živi na koščku zemlje, kmetijici, ki jo je njegov oče kupil na Polulah. Družbo mu dela te-rierček Medo, imel je tudi kozo (igralko) Lizi in kravo, vendar ju je prodal. Čeprav je Lenart zelo rad v družbi, tudi pleše rad, sam zase pravi, da živi kot samotar. Oče mu je umrl pred dobrim letom, z mamo si drug drugemu pomagata, da je življenje lažje. Lenart pravi, da se gaje vzdevek župnik prijel zaradi vlog, ki jih je najraje in zelo pogosto igral. Svoje poti na tem področju in kreacij se spominja takole: “Kot župnik sem se prvič preizkusil v Kreftovi Puntariji. Poznan sem tudi po imitacijah nekaterih znanih Slovencev. Prvi je bil Janez Stanovnik, predsednik predsedstva v času osamosvajanja Slovenije. Spoznal sem ga prek svojega očeta. Zanj sem se odločil, ker mi je bil všeč njegov glas, ki sem ga tudi dobro ujel. Tudi zelo jasno je govoril. Imitiral sem tudi Peterleta, Ba-karica, Žarka Petana. Sedaj poskušam izpiliti Rodeta, v načrtu imam še Janeza Janšo. Peterleta sem si izbral, ker je bil kot predsednik vlade zanimiva figura, s katero seje dalo ponorčevali. V filmu Kristoforus ali Heretik sem igral kardinala inkvizitorja, kije vodil sežig heretika. Že 30 let igram župnika ali tožilca pri pokopu Pusta na Glavnem trgu v Celju.” Igralstva seje začel učiti že v osnovni šoli. Spominja se, daje bil najprej palček v Sneguljčici. V Cinkarni je sodeloval v dramski skupini, kije vsako leto naštudirala najmanj eno novo igro. Te njegove velike ljubezni so ga učili: Štefan Žvižej, Marjan Belina in Jože Vozny. Še igra pri Švobodi Zagrad in Kudu Trnovlje. Pred leti je v gledališkem spektaklu SLG Celje Herman Celjski igral vlogo Žida. S kolegico Ireno Sanda sta napisala in naštudirala skeč Pri zdravniku, ki sta ga zaigrala že več kot 60-krat. Za svoje igralstvo Portret župnika Lenarta Lenart Horvatič na eni od demonstracij v Ljubljani je pred leti prejel Linhartovo srebrno značko. Lenart je tudi pevec, poje prvi bas. Začel je v pevskem zboru DPD Svoboda Zagrad, bil med ustanovitelji moškega pevskega zbora (sedaj: Moško pevsko društvo Pod gradom). Še prej je pel v mladinskem mešanem zboru pri Tomažu Tozonu v Ljubljani, zboru svete Ce-cilije na Bregu, ki gaje vodil Jože Kink, in cinkarniških sestavih pod vodstvom Emila Lenarčiča in Matjaža Železnika. Pel je tudi pri Alojzu Švecu, Juriju Goriču in Matjažu Gor-šiču. Za pevsko delovanje je prejel bronasto, srebrno in zlato Gallusovo plaketo. Na naše vprašanje, kako je začel risati, pa Lenart odgovarja: “Prvo karikaturo sem naredil že v osnovni šoli, ko sem na razstavi dobil tudi prvo nagrado. Narisal sem družinsko idilo, ko se oče vrne z lova domov obložen s trofejami. Še zelo mlad sem imel razstave svojih del, najprej pri mladinski organizaciji, kasneje pri nekdanji zvezi kulturnih organizacij.” Lenart seje preizkusil tudi kot novinar. Bil je moderator oddaj celjske televizije Malo drugače in Celjski obrazi. Na tej televiziji je vodil predvolilne oddaje, v katerih so nastopali predstavniki strank. Režiral je dokumentarec Borci za vzhodno mejo (Razkrižje). Njegove karikature so v veliki meri povezane z drugimi aktivnostmi na kulturnem področju, pa tudi v sindikatu, kamor seje vključil že zelo mlad. Vsa leta je bil poverjenik in sindikalni zaupnik. Na skrbi je imel tudi različne kulturne komisije, tako v podjetju kot na občinski ravni. Kot sam pravi, je bil le kandidat za članstvo v partiji, vanjo ni nikoli vstopil. Poleg v sindikatu je bil aktiven tudi v nekdanji SZDL Sedaj je kot pridruženi član in prostovoljec v domovinski vojni 1991 tudi predsednik krajevnega odbora Zveze društev borcev NOB- Lenart je bil aktiven tudi v športnih organizacijah. Kot mladinec je igral nogomet. Pomagal je pri ustanovitvi Partizana Pod gradom in vodil odbor za izgradnjo igrišča. Ima tudi diplomo organizatorja športne rekreacije. Že kot pionirje v Ljutomeru zašel med gasilce in prometne miličnike. Na vprašanje, kako ocenjuje politiko in akcije ter demonstracije, ki jih vodijo in organizirajo Svobodni sindikati, je odgovoril: “Osebno se zelo strinjam s politiko, ki jo vodi Semolič. Kot voditelj mora biti moder, širok, jaz sam bi kaj še bolj zaostril. Po mojem mnenju bi delodajalci in oblastniki košarico življenjskih stroškov morali bolj upoštevati. Upoštevati bi morali tudi tisto drugo, ne le tisto, česar delavci ne dajejo v usta. Zelo rad vidim, da smo sindikati enotni, saj smo tako močnejši. Zaradi tega podpiram sindikat Cinkarne pod vodstvom Marina Žagarja, enako podpiram sindikate celjskega območja, Sindikat KNG in našo ZSSS. Iz boja za boljši pokojninski zakon imam še en dolg. Gre za služenje vojaškega roka. Bil sem v enoti, kije veliko pomagala prebivalstvu, podobno tudi številni drugi vojaki. Prepričan sem, da se to leto in pol mora šteti v delovno in pokojninsko dobo. Da bi to dosegli, se bom boril Lenart (tretji z leve) v filmu Heretik še naprej. Če ne bo šlo drugače, se bomo za ta cilj še posebej organizirali." laaa Lenart tudi kakšen predlog akcije Svobodnih sindikatov? Območna organizacija ZSSS Celje naj skliče problemsko konferenco o kritičnem stanju celjskega gospodarstva in iskanju mož- nosti za zmanjšanje velike brezposelnosti. Nanjo je treba povabiti vse, ki lahko prispevajo k izhodu iz tega kritičnega položaja.” In kakšen človek je Lenart? “Rad sem vesel. Še posebej sem vesel, ko smo drug do drugega strpni in se med seboj pogovarjamo. Kjer se prepirajo, me ni zraven. Cenim vsakega, ki kaj naredi. Prepričan sem, da pri tem ne smemo biti zavistni. Dobro je, da v življenju znamo prenesti poraz, da znamo oproščati. Sam do sebe sem tudi kritičen, saj se zavedam, da nisem svetnik. Moja napaka je mogoče ta, da včasih preveč vztrajam pri svojem, da ne znam prisluhniti argumentom drugih. Vem pa, da se je vedno treba informirati, poslušati druge. Zavedam se, da ne smem biti sam sebi zadosten. Prepričan pa sem tudi, da ko imam prav, ne smem biti do nikogar ponižen.” Franček Kavčič hoc^t- 'U tUOTtife < SttiOl V.AT6 A\nt> PortR-6-T Sindikalna lista Februar 2000 Gospodarske dejavnosti Javni sektor* (temelj je SKP za gospodarstvo) (nekdanje negospodarstvo) Prvi del SIT SIT 1. Dnevnice - cela dnevnica (nad 12 do vključno 24 ur odsotnosti) 3.500,00 3.869,00 - polovična dnevnica (nad 8 do 12 ur odsotnosti) 1.750,00 1.933,00 - znižana dnevnica (od 6 do 8 ur) 1.218,00 1.347,00 2. Kilometrina (od 26. 11. 1999 dalje) 40,11 40,11 3. Ločeno življenje 70.947,00 56.473,00 4. Prenočišče - povračilo stroškov prenočevanja do višine zneska po predloženem računu, ki ga odobri delodajalec 5. Regres za prehrano (od I. 1.2000) - po SKPGD (na delovni dan)" 572,00 Drugi del 1. Jubilejne nagrade - po SKPGD (delo pri zadnjem delodajalcu) -za 10 let 55.846,00 - za 20 let 83.769,00 -za 30let 111.692,00 2. Odpravnina ob upokojitvi 354.734,00 oziroma dve plači delavca, če je to zanj ugodneje 3. Solidarnostne pomoči - po SKPD - ob smrti delavca 106.420,00 - ob smrti v ožji družini 53.210,00 4. Minimalna plača (odi. 1.2000) 74.262,00 5. Zajamčena plača 40.941,00 6. Regres za letni dopust - najmanj 102.000,00 - ali največ 128.036,00 (70 % povprečne slovenske plače) 1. Javni sektor tudi v okviru gospodarskih dejavnosti izplačuje ločeno življenje po zakonu (Uradni list RS št. 87/97). 2. V javnem sektorju se uporablja zakon, za jubilejne nagrade in solidarnostno pomoč pa kolektivna pogodba. Strokovna služba ZSSS 572,00 47.476.00 71.213.00 94.951.00 548.724,00 oziroma tri plače delavca, če je to zanj ugodneje 94.951.00 74.262.00 40.941.00 107.712,00 Sindikat delavcev trgovine Slovenije Odbor za delo znova o odpiralnem času trgovin 7\ cnP°buc*° Pos*anske skupine LbD je odbor za zdravstvo, delo, .ruzin° 'n socialno politiko pri državnem zboru ta torek obravnaval Dratovalni čas prodajaln. Predstav-^ 1 ZLSD so odbor tudi opozorili, čil V v 3 'n m'nistrstva niso uresni-1 sklepov v zvezi s to problemati-ko, ki jih je sprejel oktobra lani. Gre u ast! za poročila in analize sedanje bi bi'tVe °*3ratova*nega časa, ki naj zel v iXK^aSa za pripravo sprememb dik° lbcra*nega pravilnika, kar Sin-at delavcev trgovine Slovenije za-hteva že zelo dolgo. travni sekretar na ministrstvu za Grk"'1-^6 odnose in razvoj Anton itn** el^ekJe na seJ’ odbora dejal, da k|i' Ve -iavn' pravilnik precej pomanj-za<|V<-St'' so problemi še večji, so ma UZne tUc*' občine, saj je le ena sa-dežu*3^6*3 Prav'lnik o kriterijih za torn^6 kovine. Ministrstvo zaeko-°kro i 0(*nose Pa načrtuje veliko bili d ) m'zo’ za katero bodo pova-šnikeC °da-ialce’ sindikate in potro- republiški inšpektor za delo haja °rezovar pa je ugotovil, da pri- 'ih trgoSn.ah,(!e posebejpri T °uvuh) do kršenja pravic iz de- lovnega razmerja. Trgovine pogosto ne vodijo predpisanih delovnih urnikov. Inšpektorji kršitelje sicer prijavljajo, rezultati pa so slabi, tudi zaradi preblagih kazni. V trgovinah po vsej državi sedaj poteka splošna akcija inšpektorjev, rezultati bodo znani prihodnji mesec. V Sindikatu smo z razpravo na matičnem delovnem telesu državnega zbora lahko zadovoljni, saj so vsi poslanci podprli naša prizadevanja za sprejetje za delavce ugodnejšega pravilnika o obratovalnem času prodajaln. Poslanci zahtevajo od ministrstev za delo in za ekonomske odnose poročilo o posledicah izvajanja pravilnika o obratovalnem času prodajaln. Zavzeli so se za spremembe pravilnika, ki bi bolje ščitile pravice zaposlenih do dnevnega, tedenskega in letnega počitka. Ministrstvi naj bi poročili pripravili do konca marca. Takrat bo pripravljeno tudi poročilo glavnega inšpektorja za delo. Če odbor za zdravstvo, družino, delo in socialno politiko zahtevanih poročil v določenem roku ne bo prejel, bo predlagal, naj o tej problematiki razpravlja državni zbor. Sindikat delavcev trgovine Slove- mo uporabili, če razprava v parlamen-nijeje pred časom sprejel scenarij za- tarnih telesih ne bo dala sadov, ostrovanj sindikalnega boja, ki ga bo- Sandi Bartol, sekretar ^ Sindikat kmetijstva in živilske industrije Slovenije Povišanje izhodiščnih plač za 2,4 % Na podlagi 46. člena Kolektivne pogodbe za kmetijstvo in živilsko industrijo Slovenije (Uradni list RS št. 47/94, 69/95) ter v skladu z Zakonom o določitvi minimalne plače in o načinu usklajevanja plač (Uradni list RS št. 33/99) so izhodiščne plače v kmetijstvu in živilski industriji Slovenije za mesec JANUAR 2000 takšne: Tarifni Zahtevnostna Izhodiščna bruto plača za januar razredi skupina v SIT za polni delovni čas I. enostavna dela 59.756 II. manj zahtevna dela 65.731 III. srednje zahtevna dela 73.499 IV. zahtevna dela 81.865 V. bolj zahtevna dela 92.621 VI. zelo zahtevna dela 110.548 VII. visoko zahtevna dela 125.487 VIII. najbolj zahtevna dela 149.389 IX. izjemno pomembna dela 179.267 Eskalacijska stopnja znaša 2,4 % J o v o Labanac, sekretar ilirizem smo ljudje Lani je bila turistična bera v Sloveniji je slabša kot leto poprej, vendar pa mnogo boljša, kot je kazalo potem, ko se je začela vojna na Kosovu. Potem ko so Natova letala napadla Jugoslavijo, se je zanimanje tujcev za letovanje v naši državi bistveno zmanjšalo. Tudi v tem primeru se je pokazalo, daje turizem sicer donosna, vendar zelo plaha ptica. Po nekaj tednih vojne na Kosovu se je slovenskemu turistič- Tudi sicer seje lani na področju turizma v Sloveniji marsikaj premaknilo na bolje. Po sprejemu zakona o pospeševanju turizma v letu 1999 je Slovenija dobila tudi domala vse podzakonske akte, ki celovito urejajo področje turizma. Lani je bil spremenjen tudi zakon o gostinstvu, kije prinesel več pozitivnih rešitev. Slovelija je pred koncem leta dobila svojo nacionalno turistično organizacijo in na področje turizma je končno za- V delavskih počitniških domovih lani pet odstotkov manj prenočitev Lani je slovenske turistične kraje po podatkih državnega statističnega urada obiskalo 1.747.740 turistov, kar je samo tri odstotke manj kot leto poprej. Tujih turistov je bilo 883.370 oziroma 10 odstotkov manj kot leta 1998, domačih pa 864.370 oziroma 5 odstotkov več kot leta 1998. Domači in tuji turisti so lani ustvarili 6.052.291 prenočitev, kar je štiri odstotke manj kot leto poprej. Tuji turisti so ustvarili 11 odstotkov manj prenočitev kot leto poprej, domači pa dva odstotka več kot lani. Med tujimi gosti so največ prenočitev ustvarili Nemci (607.128), sledijo pa jim Italijani (489.411), Avstrijci (443.330), Hrvati (216.788), Angleži (118.083) in gosti iz Bosne in Hercegovine (69.444). Zanimivo je tudi, da seje lani število prenočitev domačih in tujih turistov zmanjšalo v zdraviliških, gorskih in obmorskih krajih, povečalo pa v Ljubljani, Mariboru in drugih turističnih krajih v notranjosti države. Manj prenočitev kot leta 1998 so imeli v hotelih in penzionih, več pa v motelih in apartmajih, v gostilnah s prenočišči, v planinskih domovih in kočah ter v začasnih nastanitvenih objektih. Precej seje zmanjšalo število prenočitev v kampih, zasebnih sobah in celo v delavskih počitniških domovih. V omenjenih domovih so lani imeli 60.800 gostov oziroma dva odstotka manj kot leto poprej. Ti so imeli 287.964 prenočitev, kar je za 5 odstotkov manj kot leta 1998. čel pritekati tudi koncesijski denar od prirejanja posebnih iger na srečo. K temu velja dodati še ustanovitev Slovenskega turističnega radia, ki zagotovo pomeni veliko pridobitev za promocijo slovenskega turizma ob avtocestnem križu in v sosednjih državah, od koder prihaja k nam največ gostov. Kako pa bo letos? Minister za malo gospodarstvo in turizem Janko Razgoršek je pred dnevi na tiskovni konferenci v M ari bom izrazil prepričanje, da bo v letošnjem letu slovensko turistično gospodarstvo doseglo najboljše rezultate od osamosvojitve, saj je turistična ponudba Slovenije že na zelo visoki ravni, poleg tega pa je čedalje bolj uspešna tudi promocija slovenskega turizma. Slovenija ima potemtakem po ministrovih besedah vse pogoje za uspešen razcvet turizma v letošnjem letu. Vendar pa, kakor pravi, za hitrejši razvoj turizma niso dovolj samo kakovostni hoteli, temveč je največ odvisno od turističnih delavcev ter od kakovosti njihovega dela. Zato se bo minister zavzel, da bi letos v Sloveniji ponovili akcijo Turizem smo ljudje. Po Razgorškovih besedah se tuji gosti pri nas namreč še vedno pritožujejo, da turistični delavci niso vedno dovolj prijazni in gostoljubni. Lepo je iz njegovih ust slišati, daje razvoj našega turizma v naslednjem obdobju najbolj odvisen od turističnih delavcev in njihovega kakovostnega dela, saj to nemu gospodarstvu napovedovala prava katastrofa. Vendar pa so turistična podjetja skupaj z ministrstvom za malo gospodarstvo in turizem ter Centrom za promocijo turizma dokaj hitro reagirali in zagotovili dodatna sredstva za promocijo našega turizma zlasti v tistih državah, iz katerih prihaja k nam največ gostov. Svoje sta k promociji Slovenije kot mirne in vame države prispevala tudi Clintonov in papežev obisk. Tako so gostje, zlasti iz Nemčije, Italije, Avstrije, Hrvaške, Madžarske, ponovno začeli bolj množično prihajati v naše letoviške kraje. S tem je bila turistična sezona rešena. Zares ni bila tako ugodna kot leta 1998, vendar mnogo boljša, kot so še največji optimisti pričakovali spomladi po začetku vojne na Kosovu. Bistveno pa je, da so turistična gibanja že nekaj časa iz meseca v mesec ugodnejša. Sindikat delavcev trgovine Slovenije proti zapiranju brezcarinskih trgovin Izvršni odbor Sindikata delavcev trgovine Slovenije meni, da bi zapiranje prostocarinskih trgovin povzročilo Sloveniji veliko gospodarsko škodo, saj bi verjetno izgubili več kot 1000 delovnih mest. SDTS zato nasprotuje zapiranju prostocarinskih prodajaln v času, ko se Slovenija še pogaja o vstopu v Evropsko unijo. Če bo po pridružitvi Slovenije Evropski uniji prišlo do zapiranja ali prestrukturiranja prostocarinskih prodajaln, pa SDTS zahteva od države, da zagotovi namenska sredstva za odpiranje nadomestnih delovnih mest delavcem, ki bi zaradi tega ostali brez dela. V sindikatu ocenjujemo, da sedanjih prostocarinskih prodajaln ni moč spremeniti v navadne trgovine, ne da bi prišlo do negativnih posledic na njihovo poslovanje ter socialni in zaposlitveni položaj delavcev. Sandi Bartol, sekretar nedvomno drži. Drži pa tudi, kar je velikokrat mogoče slišati na sejah Sindikata delavcev gostinstva in turizma Slovenije, daje namreč dober turistični delavec lahko samo zadovoljen turistični delavec. Da bi bili turistični delavci pri nas bolj zadovoljni, pa verjetno ne bo dovolj, da bi samo ponovili akcijo Turizem smo ljudje. Treba bo pogledati tudi, kako bi bilo mogoče tako spremeniti kolektivno pogodbo, da bi bili turistični delavci za svoje zahtevno in odgovorno delo bolje plačani. V minulih letih so turistična in gostinska podjetja veliko vlagala v obnovo in modernizacijo svojih turističnih objektov in drugih zmogljivosti, ekonomski položaj delavcev v gostinstvu in turizmu pa je bil v drugem planu. Takšna politika dolgoročno ne more biti uspešna, saj so, kakor pravilno ugotavlja tudi Razgoršek, naj večje bogastvo vsakega, pa tudi našega turizma, ravno dobri in zadovoljni kadri. Zato je nujno v tem letu gmotni položaj delavcev v go; stinstvu in turizmu izboljšati, saj je to tudi temeljni pogoj za hitrejši razvoj turizma. Delavci Term so uspeli V Novi Delavski enotnosti smo jeseni poročali, da so se delavci Term Maribor pritožili na sklep o privatizaciji podjetja, ki gaje sprejel nadzorni svet Slovenske razvojne družbe. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je njihovi pritožbi ugodilo in odpravilo sklep o privatizaciji največjega turističnega in zdraviliškega podjetja na Štajerskem. Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj je zadevo vrnilo nadzornemu svetu Slovenske razvojne družbe v ponovno odločanje. Kakor navaja ministrstvo, je nadzorni svet Slovenske razvojne družbe pri izdaji svojega sklepa o privatizaciji Term kršil določbe procesnega prava, zaradi česar je bilo potrebno sklep v celoti odpraviti. Neuradno smo obveščeni, da je nadzorni svet Slovenske razvojne družbe na seji ta torek sprejel nov sklep, njegove vsebine pa še ne poznamo. Boj delavcev Term za pravično lastninjenje, v katerem jim pomaga Sindikat delavcev gostinstva in turizma v podjetju, torej ni bil zaman. -j- POKLICNO IZOBRAŽEVANJE št. 5/3. februar 2000 Ministrstvo za šolstvo in šport je •eta 1995 objavilo belo knjigo o strateških usmeritvah razvoja vzgoje in izobraževanja. Ker je bila pripravljena tudi zaradi Približevanja EU in vstopa vanjo, so pri njeni pripravi upoštevali Primerjalne prednosti rešitev v različnih državah članicah EU. ma izobraževanja pri tej organizaciji dobimo tudi znatna finančna sredstva. Za sistem dualnega poklicnega izobraževanja v naši državi je pristojen poseben strokovni svet za poklicno in strokovno izobraževanje. Po beli knjigi o vzgoji in izobraževanju je naša strategija uvajanja dualnega sistema grajena na razvojnih trendih razvitih držav. Izkušnje teh držav kažejo, da kakovostnega poklicne- Strakovni svet Republike Slovenije za poklicno in strokovno izobraževanje sprejema izobraževalne programe za posamezne poklice na podlagi posebnih izhodišč. Ta izhodišča so pomembna zlasti zaradi tega, ker vsebujejo minimalne izobraževalne standarde in razmerja med teoretičnim, splošnim in praktičnim izobraževanjem. Mladi, ki se odločijo za izobraževanje v du- V zvezi s tem smo se 17. in 18. januarja v Torinu udeležili delavnice v okviru programa Phare, pripravljene za predstavnike socialnih partnerjev iz držav kandidatk. Z vodstvom tega programa smo izmenjali izkušnje pri reformah trga delovne sile in reformah poklicnega izobraževanja. Posebno pozornost smo namenili človeškim Vlr°m, od katerih je odvisna konkurenčna sposobnost gospodarstva naše države. Dober sistem izobraževanja in usposabljanja je lahko Pomemben vir naše večje konkurenčnosti. Strateška usmeritev Slovenije na področju Vzgoje in izobraževanja je omogočiti gene-laeiji, ki končuje osnovno šolo, da pridobi naj-nu'nj Poklicno izobrazbo. Prek ustrezne mreže s° naj bi se 40 odstotkov mladih vpisalo na gimnazije in nadaljevalo šolanje v terciarnem s° anju. Zmogljivosti višjih in visokih šol bi Zaradi tega morali povečati. Povečati bi mo-mn tudi kakovost študija in tako dobiti več diplomantov. povezovanje šolanja in izobraževanja v mo vnem procesu je treba ustva-ntl Programske, finančne in organizacijske možnosti. Mreža šol in politika vpisa vanje mora spodbuditi izobraževanje, ki omogoča pridobitev srednje strokovne izobrazbe, mature m poklicne mature. Programske rešitve morajo ljudem s temeljnim Poklicnim znanjem omogočiti na-a jnje poklicno izobraževanje. S|P v poklicnih in srednjih stro-Šaf0**1 treba zelo zmanj- Poklicno in strokovno izo-raževanje je treba razviti tako, da bo sku-aj s certifikatnim sistemom omogočalo pri-P ivanje izobrazbe po delih. Na ta način naj v^njrezP®se^nim olajšali ponovno vključe- Razviti moramo mrežo medpodjetniških o laževalnih centrov in učnih delavnic, ki lifik° pridobivanje poklicnih kva- ba UCI'*' ^°*e8 izobraževanja za poklice je tre-na ta način zagotoviti tudi usposabljanje Ojstro v, delovodij in poslovodij, graftraV Se ^°*s*je, vendar za en sam liter ne morete zasesti cele mize!" l‘trov vode n™ P“ pr‘nesite PetnaJst PosliU direktor, če me boste za- boste 7 svoiem trgovskem podjetju, “T0/nan° zelo zadovoljni." Zmožni?''nen*te 0 seb‘' ^a ste zelo vse8ozmo£" n™"1’ Zat°Pa Sem S ‘Takšnega pokvarjenca, kot je naš direktor, pa svet še ni videl," je pred dnevi pri malici v naši tovarniški menzi besno dejal rezkar Vili. “Če bi vedeli, kaj je naredil, bi mi vsi pritrdili!” “Jaz se s tabo v celoti strinjam, čeprav še nisi nič povedal,” se je veselo zarežal skladiščnik Rudi. “Nekatere zadeve so v življenju tako očitne, da jih niti dokazovati ni treba! ” “Kar na dan z besedo, Vili,” je začel sodelavca bodriti strugar Lojze. “Če ne bi imel namena povedati, kar te pekli, zagotovo niti začel ne bi!” “Ne morem govoriti, tako sem jezen! ” je siknil Vili. “Le izpljuni, kar te teži, drugače te bo vse skupaj še bolj žrlo,” je Vilija začela bodriti še kuharica Spela, ki je na mizo prinesla novo košarico kruha. “No, hk, hk,...,pa naj bo!" se je odkašljal Vili. “Včeraj po službi, ko sem hitel domov, sem postal iznenada zelo žejen. Verjetno zato, ker smo imeli tako kot danes tudi včeraj za malico ričet. Ker me je bilo strah, da se bom v našem priljubljenem bifeju Pri Ančki predolgo zadržal, sem raje zavil na špricar v gosposko restavracijo Akropola. Tam sem sedel v kot in pil svoj špricar, ko iznenada vstopi v restavracijo zajetna družbica menedžerjev z našim direktorjem na čelu. Sedli so v sosednjo sobo in se začeli glasno in bahavo pogovarjati, kakor da so samo oni v restavraciji... hk, hk... In pomislite, direktor je začel govoriti o naši tovarni in o nas... hk, hk... ” “Nehaj ravno sedaj kašljati, ko je najbolj napeto!” je vzkliknil Rudi. “Raje povej, kaj si slišal!? Kaj je govoril o nas? Iz dnevnika delavca Jožeta Milo za drago! ‘Kaj ne vidiš, da kašljam zato, ker sem nervozen!” se je razburil Vili. “Sedaj sem zaradi tebe izgubil rdečo nit! Počakajte, da se zopet zberem, če želite še kaj izvedeti od mene ...hk, hk..." Vsi smo obsedeli tako tiho, da smo zaslišali miško, ki je bila prav tako kot mi na malici - v Špelini shrambi. “Za sedaj naj ji bo, kasneje pa tudi ona dobi svoje!” je mimogrede rekla Špela in odmahnila Z roko. “No ... hk, hk ... to je bilo tako! Ko se je naš direktor nekaj ustil in bahal, mu je neki njegov pajdaš, ki ga nisem videl, zabrusil v obraz, naj se ne hvali, dokler še ni uspel spraviti v svoj žep naše celotne tovarne in dokler ima tako majhno plačo. Nato pa je ... hk, hk ... naš direktor začel užaljeno ter na dolgo in široko razlagati, kakšne težave da mu povzročamo mi, njegovi delavci ... hk. Hk...” “Mi mu povzročamo težave!?” smo presenečeno vzkliknili vsi v en glas. “Tako je razlagal svojim pajdašem! Rekel jim je, da mi verjetno sploh nismo delavci, ampak da smo skoraj sami udbomafijaši. Po njegovih besedah nas večina hodi v službo zato, ker so nas v tovarno poslali s posebno nalogo: kontrolirati moramo, da on tovarne ne bi privatiziral in pospravil v svoj žep. Za nami da stojijo stare sile, ki se ne strinjajo s privatizacijo in se še niso sprijaznile z novim režimom in kapitalističnim redom. Svojim kompanjonom je razlagal, da še vedno upamo na restavracijo starih časov, ko je veljal nesmiseln sistem nagrajevanja po delu, ne pa po menedžerskih sposobnostih. Pridušal se je, da bi bila tovarna že zdavnaj njegova, če ne bi imel opravka z zaroto mračnih sil, ki še vedno prisegajo na poštenost, čeprav so doslej v zgodovini pošteni vedno propadli. Za vsem tem pa po njegovih besedah stojijo - nihče drug kot sindikati oziroma, kakor je rekel, mednarodna zarotniška organizacija, ki želi, da bi vsi njeni člani dobro živeli na račun pameti in sposobnih menedžerjev. Vendar bo on, tako je obljubil svojim pajdašem menedžerjem, zaroto zatrl v kali in tovarno sprivatiziral v svoj žep tako, da ne bo padla v roke delavcev ali države niti ena sama samcata opeka. Z nami, ki nas je označil za bedake poštenjake, deloholike in zarotnike, pa bo menda obračunal tako, da ne bo nobeden zaslužil več niti za mrzlo vodo! ” Ko je Vili končal, smo vsi dolgo molčali, samo tu in tam je kdo pokašljal. Tišino je prekinila Špela z besedami: “Na njegovo provokacijo je treba odgovoriti, in to tako, kakor je storil on. Danes po službi se moramo vsi takoj razkropiti po bifejih in bistrojih in vsem našim povedati, kakšnega direktorja imamo: lenuha, prevaranta, špekulanta, kradljivca, ble-ferja in predvsem lažnivca. Vsem je treba povedati: če bo našo tovarno uničil, bomo zagnali takega hudiča, da v našem mestu ne bo mogel biti več niti direktor avtomata za prodajanje sladoleda ali pomfrija.” Rečeno, storjeno! Naslednjega dne smo bili pri malici vsi hripavi, mačkasti, neprespani, vendar "Dragi, na današnji silvestrski večerji si mi že tretjič poljubil roko. Kaj je danes s tabo?” “Nič posebnega, samo natakar je pozabil prinesti prtičke!" “Draga soseda, kako gre kaj hujšanje ? Ali se že lahko dodaknete prstov na nogah? ” “Dotakniti se jih še ne morem, vidim pa jih že! ” “Zakaj imate ponarejeni potni list?” “Gospod carinik, moj potni list ni ponarejen. Ponarejeni so lasje na moji glavi!" Konec prejšnjega tedna so štirje območni odbori sindikatov dejavnosti: Sindikata kemične, nekovinske in gumarske industrije Slovenije, Sindikata kmetijstva in živilske industrije Slovenije, Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije in Sindikata upokojencev Slovenije v Pesnici organizirali za svoje sindikalne zaupnike zelo uspešen seminar. Udeležba je bila več kot dobra, mogoče tudi po zaslugi svetovalke predsedstva ZSSS Lučke Bohm, ki je temeljito predstavila novi zakon o invalidskem in pokojninskem zavarovanju. Seminar za sindikalne zaupnike o novem zakonu o invalidskem in pokojninskem zavarovanju Brez ZSSS bi bila reforma manj prijazna Sekretar vseh štirih območnih odborov sindikatov dejavnosti Dušan Detiček je uvodoma opozoril na aktualne naloge sindikatov v podjetjih. Svetovalka predsedstva ZSSS Lučka Boh m je opisala boj Zveze svobodnih sindikatov Slovenije za pokojninsko reformo po meri delavcev. Pokojninska reforma sodi med naj večje projekte, ki se jih lahko loti država. Še posebej zahtevne in zapletene pa so pokojninske reforme v državah v tranziciji, ki se srečujejo z resnimi gospodarskimi problemi. Državam v tranziciji, še zlasti tistim, ki so močno zadolžene, običajno poskušajo vsiliti svoj koncept pokojninske reforme mednarodni centri finančne moči, ki so zaskrbljeni za vračilo svojega denarja. Tako je tudi v Sloveniji nastala bela knjiga o reformi pokojninskega in invalidskega zavarovanja, kije vsebovala vrsto za delavce nesprejemljivih rešitev. Dejansko je šlo za koncept pokojninske reforme, ki je bil bližje južnoameriškim kot evropskim vzorom, v resnici pa je bil skregan z našo in zahodnoevropsko tradicijo. Bitka za takšno pokojninsko reformo, da bi bi- la čim bolj po meri delavcev, je v Sloveniji trajala štiri leta. Dejansko pa je bila na začetku ZSSS edina, ki se je postavila po robu beli knjigi, delno tudi zaradi opozoril, ki sojih dali kolegi iz nekaterih razvitih evropskih držav, s katerimi ZSSS dobro sodeluje. Če ZSSS ne bi odločno nastopila proti predlaganemu konceptu pokojninske reforme in če se na protestnem shodu Za varno starost pred parlamentom v Ljubljani ne bi zbralo okoli 20.000 delavcev iz vse Slovenije, bi bil danes zakon o pokojninskem in invalidskem zavarovanju veliko manj ugoden za delavce od zakona, ki je začel veljati 1. januarja letos. Na seminarju v Pesnici so se zbrali sindikalni zaupniki štirih sindikatov dejavnosti in Podravja. Po besedah Lučke Bohm so bila pogajanja med ZSSS in drugimi sindikati ter vlado o pokojninski reformi dolgotrajna in težka, vendar so omogočila, da so socialni partnerji konec lanskega aprila podpisali dogovor o pokojninski reformi. Z omenjenim dogovorom so sindikati dosegli, da pokojninska reforma za delavce ni tako brutalna, kakor je na začetku predlagala vlada. Nobenega dvoma ni, da je v razpravi o pokojninski reformi ZSSS opravila veliko delo in uspešno zaščitila interese delavcev oziroma svojih članov. Lučka Bohm je sindikalnim zaupnikom predstavila posamezne člene novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju. Sindikalni zaupniki so za nove rešitve pokazali veliko zanimanje, saj se nanje velikokrat obračajo člani. Zato so nekateri predsedniki sindikalnih podružnic Bohmovo že zaprosili, da bi določila novega zakona o pokojninskem in invalidskem zavarovanju predstavila tudi vsem članom sindikata v posameznih podjetjih. Kakor je dejal Dušan Detiček,je seminar odlično uspel, saj so sindikalni zaupniki in predsedniki sindikalnih podružnic v podjetjih dobili osnovne informacije o zakonu, ki ga morajo vsaj okvirno poznati. Seminarje bil tudi priložnost, da so se sindikalni zaupniki med seboj bolje spoznali in izmenjali izkušnje. Še zlasti to velja za člane območnega odbora Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije, ki so se v novi sestavi prvič srečali na takšnem seminarju. Detiček je bil zadovoljen tudi z udeležbo na seminarju, saj so se vabilu odzvali domala vsi povabljeni sindikalni zaupniki, kar kaže tudi na to. daje bila tema seminarja dobro izbrana. T. K. Zveza svobodnih sindikatov Slovenije organizira izobraževalni seminar Vpliv zakona o finančnem poslovanju na podjetja Cilji seminarja: Seznanitev z zakonom o finančnem poslovanju. Program priporočamo delavskim predstavnikom v nadzornih svetih gospodarskih družb, članom svetov delavcev in sindikalnim predstavnikom. Seminar bo v četrtek, 24. februarja 2000, v Domu sindikatov, Dalmatinova 4, Ljubljana, soba 16/1. Pogoj za udeležbo na seminarju je članstvo v enem od sindikatov dejavnosti, ki so združeni v Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije. v: ---------- —J PROGRAM SEMINARJA: Od 9.00 do 9.15 ure Uvod: Vanda Rešeta, vodja izobraževanja pri ZSSS. Od 9.15 do 10.45 ure - Zakon o finančnem poslovanju in naloge sindikatov Strokovni izvajalec: Brane Mišič, izvršni sekretar v ZSSS. Od 11.00 do 16.45 ure - Določbe zakona o finančnem poslovanju - Likvidnost, solventnost, kapitalska ustreznost - Ukrepi za zagotavljanje plačilne sposobnosti (kratkoročni, dolgoročni) - Ugotavljanje povprečnega tveganja - Ukrepi za zagotavljanje kapitalske ustreznosti - Odgovornost članov uprav v nadzornem svetu - Delavnica: naredimo osnutek pravilnika o finančnem poslovanju za domače podjetje Strokovna izvajalka: mag. Cvetka Peršak, strokovnjakinja za finančno računovodsko področje v gospodarskih družbah in svetovalka za malo gospodarstvo, finančna izvedenka, cenilka podjetij. Prijave za seminar na izpolnjeni prijavnici pošljite na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slovenije, Ljubljana, Dalmatinova 4, p. p. 97 najkasneje do 16. februarja. Seminar bomo izvedli, če bo 18 prijav. Če bo prijav več, bomo preostale prijavljene uvrstili na naslednji seminar. Cena seminarja znaša 13.000 SIT za posameznega udeleženca (v ceno je vključeno strokovno gradivo in osvežilni napitki). Prijavnici za seminar je treba priložiti potrdilo o plačilu kotizacije. Kotizacijo nakažite na ŽR Zveze svobodnih sindikatov Slovenije št. 50101' 678-47511. Na virmanu pod namen nakazila pripišite “Seminar VII., sklic na številko 25”. Dodatne informacije: Vanda Rešeta, tel.: 061/13-41-238 in Jožica An-žel, tel.: 061/13-41-239; faksa: 061/13-34-279 in 061/317-298. ______________________VANDA REŠETA, vodja izobraževanja pri ZSSS Prijavnica za seminar je bila objavljena v prejšnj PRAVNI NA§VETI _________ __________ Piše: Lidija Jerkič______ Razporejanje delavcev (2) (Nadaljevanje iz prejšnje številke) ~ v Primeru, ko je v posebnem postopku ugotovljeno, da delavec nima potrebnega zna-,-ia ln zmožnosti za opravljanje del na de-ovnem mestu, na katero je razporejen, ozi-oma da ne dosega pričakovanih rezultatov 'glej komentar k prejšnjemu členu), ~v primeru začasno presežnih delavcev skladu z ZDR. Razporeditev je mogoča na e ovno mesto, kjer je stopnja strokovne izo-razbe največ za stopnjo nižja. Delavec ima Pravico do plače po dejanskem delu, ki pa ora biti najmanj 20 odstotkov višja od na-P^rila, ki bi ga prejemal kot začasni pre-i e* na čakanju na delo doma. Odklonitev a za posledico prenehanje delovnega raz-merja po 11. tč. 100. čl. ZDR v 30 dneh po Končnosti sklepa o prenehanju delovne-pi razlmerja in izgubo pravice do denarnega nadomestila za čas brezposelnosti. oleg omenjenih vrst razporeditev pozna-i razporeditve k drugemu delodajalcu trprsSna’ traJna’ kiju urejata 15. čl. in 16. čl. KPnr razPorejanje iz kraja v kraj (13. čl. D), razporejanje posebnih kategorij de-77 C^iV (invalidi - '4. čl., starejši delavci -KPD) ' dJ*avci' ki se izobražujejo, 43. čl. Pomembno je tudi poznavanje pojma do-oncnosti. Sklep postane dokončen z dnem, 0 picteče rok za ugovor, določen v pravnem Pouku, če delavec zoper sklep ne ugovarja. takem primeru postane sklep tudi pravno-nrvnv0’ ^ar Pomeni, da ga ni mogoče več izpodbijati z rednimi pravnimi sredstvi. Če de- 1 vec zoper sklep ugovarja, postane sklep do-nčen z dnem, ko je delavcu vročen pisni Čp a T m Pn,T|eru posta n e|avec v zakonitem roku ne vloži to Pnstojno sodišče za delovne in socit S6 tožbo vIož>. postane sklep prav ° en šele z dnem, ko zooer odločbo si Pojem dokončnosti in ne pravnomočnosti /t‘n°nCr!0st' ^*eP n'ma pravnih posledic vnr V Zmerili, kadar zakon določa, da i V0[ ne zadrži izvršitve sklepa. vi(«.,h°Vur delavca zop61* sklep o njegovih Zveznostih in odgovornostih za Čjtv z SK*epa do sprejema dokončne i ~ S katerim =„ z godl°,Vne«a mesta ln prerazporejen n deh „ V?° mesto ali začasno odstrai _Pn delodajalcu (suspenz), go deirs aSn^ razP°reditvi delavca n ~ s . Vn° mesto, če gre za nujne ra polneBa fr,lm se delavcu nalaga deli - on delovnega časa, nega ča^ni začasni prerazporeditvi i delo. ^ater'm se delavcu odredi čaka SOLIDARITI (7.) fr r. K "i Mednarodno sodelovanj e koristi vsem delavcem. Gospodarska politika in naložbe, ki ustvarjajo delovna mesta. Urejen je stabilen trg. Vladna finančna politika, ki podpira socialno varnost, ki pospeSuje ekonomske cikle in pomaga pri gospodarski rasti. Uveljavljanje pravičnega trga. z, Spoštovanje temeljnih delavskih in okoljevarstvenih standardov. Prepoved uporabe delavcev kot poceni blaga za prodajo na globalnem trgu. ... DA KAPITAL NE BO ROPAL DELAVCEV V EKONOMSKO ŠIBKIH DELIH SVETA IN ODVZEMAL PRAVICE DELAVCEM V RAZVITIH DEŽELAH ... NAJ VAM ZASTAVIM PREPROSTO VPRAŠANJE: KATERA JE GLAVNA NALOGA VLADE? POTEM MORA PRIZNATI POLNO ZAPOSLENOST IN PRAVIČNO PLAČILO KOT TEMELJNO IZHODIŠČE. ^ PRIZADEVATI Sl MORA ZA MEDNARODNO USKLAJENO EKONOMSKO POLITIKO, CE HOČE PREPREČITI NERAVNOTEŽJE PRORAČUNA IN MENJALNIH k. TEČAJEV U* POGLEJMO Sl SVETOVNO MAKROEKONOMIJO: MOGOČE JE DELOVATI ZNOTRAJ VSAKEGA OP ' , TEH PODROČIJ, NE DA BI POVZROČILI VISOKO INFLACIJO, KI NAS VSE. KOT VESTE, STANE DENARJA IN DELOVNIH MEST. MAKROEKONOMIJA Kombinacija posledic: kaj v državi zaslužimo, koliko porabimo in koliko investiramo. % -I I Cx, 4 Nadi :a enotnost 16 uEiETafl št. 5 / 3. februar 2000 NAGRADNA KRIŽANKA PRAŠILNIK ŽVEPLA ZA VINSKO TRTO KONJSKI ŠPORT, STEZA Z ZAPREKAMI SLOVENSKI POLITIK (Jelko) KRHKA KOVINA (znak; Sb) Nagradna križanka št. 5 SOGLASNIKA IZ BESEDE ZIKA AVSTRIJSKA POROČE- VALSKA AGENCIJA LOVSKA PRIPRAVA ZDRAVILNA TRAVNIŠKA RASTLINA 7132 m VISOKA GORA V ZAHODNEM NEPALU EISENHOVER OPERA V MILANU REDKEJŠE ŽENSKO IME (krajše Izabela) LILI NOVY MESTO V MOZAMBIKU BEOTIJEC IZALEZOVALN DEL TEDNA ? VASTE ROMAN ACETATNA CELULOZA (iz črk TERIKA) ITALIJANSKO VELEMESTO KONJSKI TEK PRESLEDEK, PREMOR GRIČ NAD JERUZALEMOM ŽIVAL, KI RIJE POD ŽEMLJO PRIPRAVA PREŠERNU Ul: ______ NEMŠKI ZA METANJE KAMENJA KISLA REPA ALI ZELJE (ljudsko) STEBLO TRTE SPOLNIH- OCVIRK ANTON LIK IZ DVEH VZPOREDNIH PLOSKEV ODPOSLANEC KRAJ V ROMUNIJI, VZHODNO OD MESTA ORIENTALSKA SLAŠČICA SLOVENSKA JV TURČIJI TROJANSKI JUNAK ENEJ ODEJA ELEMENT RIBIŠKA MAKEDON- SKO KOLO VRVICA KRAJ KJER ZLATKO DOBRANIČ GORSKI REŠEVALNI ČOLN SO GADJE LUDVIK RAVNIK ZARODEK PESNICA MNOGOCEL. GRŠKA MUZA LJUBEZENSKE POEZIJE TURŠKI GOSPOD PRIPRAVA OBVESTILO KARENINA MERJENJE KOTOV POSLANEM BLAGU VEZNIK OSPICENA KARLOVAC PREKORA- ČITEV NORMAL- NEGA SLUŽBENO MESTO KANONIKA PALICA PEL TENIŠKE IGRE DEPRESIJA ’ LIBIJSKI PUi KURENT ANDREJ TOVORNJAKA JANEŽ (latinsko) STRAST AVSTRIJSKI OPERETNI SKLADATELJ PONAZORITEV PREDMETA TONE SVETINA DEBELAK INDU- STRIJSKA RASTLINA MURSKA SOBOTA DELAVSKA ENOTNOST NEMŠKI ADMIRAL V 2, SVETOVNI VOJNI (Erich) FILMSKI ODLOMEK enotnost G ESI A. NAGRADNE KRIŽANKE št. 5 (3. 2. 2000): 1:......................................... 2: ........................................ Gesla iz današnje nagradne križanke napišite na označena polja, izrežite i" pošljite nalepljene na dopisnici na naslov: Zveza svobodnih sindikatov Slove* nije, Dalmatinova 4, 1000 Ljubljana, p. p. 97. Tudi tokrat je nagrada 5000 tolarjev, zato ne pozabite napisati svoj točen naslov in davčno številko. Upošteval' bomo pravilne rešitve, ki bodo prispele do ponedeljka, 14. februarja 200**' Pravilna rešitev gesel iz 3. letošnje številke Nove Delavske enotnosti- I. DEGAS, 2. ŠTIRI PLESALKE, 3. BALETNA ŠOLA, 4. ARAMIS. Nagrad0 5000 tolarjev prejme Milena Kostevc, Ljubljanska 84, 8000 Novo mesto-