• ' • " <•<•'• i ill'-.'-. «i • . . i ... .. , 1 , j j. Političen list za slovenski narod.
i o poŠti prejemali velja: Za celo leto predplačan 15 fld,., za pQl leta 8 gld., z» četrt leta
4 fld., za en mesec 1 g-ld. 40 kr ▼ administraciji prejeumn, velja: Za celo leto 12 *ld., za pol leta 6 *ld., za četrt leta
I »Id., za en mesec 1 gld. V Ljubljani na dom pošijjjan velja 1 gld. 20 kr. več na leto.
Posamezne številke veljajo 7 kr.
Naročnino prejema apravništvo in ekspedicija v „Katoliški Tiskarni", Vodnikove ulice št. 2
I
Oznanila (inserati) se sprejemajo in velja tristopna petit-vrsta: 8 kr.. če se tiska enkrat- 12 kr ce se tiska dvakrat: 15 kr., če se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji se cena primerno zmanjša
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma se ne sprejemajo.
VredniStvo je v Semeniških ulicah h. št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznik«, ob >/.6. uri popoludne.
IŠtev. 237.
V Ljubljani, v ponedeljek 17. oktobra 1892.
Letnik XX.
Jugoslovanski klub in „Stidstei-rische Post".
Po „Slovenčevem" poročilu .je tudi „Sfldsteirische Post" omenjala značilne debate pri občnem zbonr političnega društva „Sloge", ali naj slovenski poslanci vstanejo v Hohenwartovem klubu, ali naj si osnujejo svoj jugoslovanski klub, ter med drugim pravi: „Kar se nas tiče, moramo odločno ugovarjati proti temu, kar je gosp. Rojic brez vseh dokazov trdil o nemških konservativcih. Tudi mi poznamo našo parlamentarno zgodovino poslednjega četrtstoletja vsaj tako dobro, kakor dr. Rojie, in se popolnoma dobro spominjamo, da so nas nemški konservativci vedno radovoljno podpirali. Ce skušajo nemški konservativci versko šolo doseči z našo pomočjo, je popolnoma prav in se spodobi, da jih pri tem podpiramo. Kaj bi jim naše zavezništvo koristilo, ko bi v nobenem vprašanju ne mogli zahtevati naše pomoči? V vojski in v politiki sklepajo se zveze it sebičnosti, in č« zmagajo zavezniki, se plen razdeli po dogovoru. Verska šola se pa ne tiče le nemških konservativcev, temveč se mi Slovenei moramo sami z&njo poganjati, posebno z ozirom na Koroško. O koroških učiteljih napa prihajajo v verskem in narodnem oziru poročila, katerih se bojimo priobčiti, zanašajoč se, da se jeden-krat stvar vendar Ha kompetentnem mestu preišče in presodi. Obrekovanje je, česeStaročehi slikajo samo kot vladna stranka. Pameten mcž ne pusti nobene priložnosti in jemlje darove za narod tudi od vlade. Mislimo, da se češki narod zaradi tega ne pritožuje, da mu je dr. Rieger od vlade pridobil vseučilišče in še marsikaj druzega. Dolenjci tudi ne bodo zabavljali proti poslancu Šukljeju, ker se je toliko poganjal za dolenjsko železnico. Če se od vlade kaj doseči, naj bodo naši poslanci le vladi prijazni, kolikor hočejo. Opozicija ima le potem kaj zmi&ia, če se od vlade ničesar doseči ne d&. Vsekako je Cehom staročeško podpiranje vlade več koristilo, nego sedanja mladočeSka opozicija, ki je popolnoma
osamljena in nima najmanjšega upanja, da bi kaj važnega dosegla. Puste Mladočehe govoriti in kričati in glasujejo proti njim. Če so poprej bile le drobtine, so sedaj še te izostale, in Mladočehi bodo s svojo umetnostjo kmalu na koncu. Sieer so pa izjave g. dr. Rojica, Makuča in Lična, le posnetek v „Edinosti" in „Slovenskem Narodu" nakopičene, iz „Narodnih Listov" vzete političoe modrosti. Ti ljudje in njih listi so vedno kaj imeli grajati na nemških konservativcih, naj bi ti bili nam storili tudi največje usluge. Nasprotno se pa pri njih ne d& omajati nezmotljivost in izbornost Mladočehov, naj ti delajo tudi : največje napake in neumnosti. Mi smo o stvari, za katero se tukaj gre, že govorili in le ponavljamo, da „jugoslovanski klub" v zvezi z Mladočehi ne more imeti nobenega vspeha, temveč bi nas le spravil v slabo ime pri merodajnih in mirnemu razvoju države naklonjenih krogih. To bi nam le škodovalo, kajti naše postojanke na Koroškem, Primorskem in Štajerskem so slabe. Mi načelno nismo proti „jugoslovanskemu klubu", pri gotovih razmerah utegne biti tak klub še neizogibno potreben, ali če hoče tak klub kaj doseči, mora se pač mnogo prej opirati na n e m š k e ko nser vat i vce in Poljske, nego na Mladočene, kateri si še politične veljave pridobiti niso znali (kar gotovo ni naša krivda).
Brez nemških konservativcev in Poljakov pač ni nobenega upanja, da bi dobili nam pravično večino, zatorej je g. dr. Rojica klic po opoziciji prenagljen. Počakajmo, da zaslišimo ta klic iz tabora nemških konservativcev in. Poljakov, kajti še le tedaj bode pravi čas."
Razvideti je iz teh besed, da je med Slovenci po vseh kronovinah še mnogo trezno mislečih elementov, katerih še ni za seboj potegnila nesmiselna, psevdo - radikalna agitacija slovenskih naprednjakov.
Seveda te besede štajerskega lista niso bile po godu „Slovenskemu Narodu", kateri zato seveda po svoji stari navadi osebno pikro napada pisatelja onih vrstic v „Siidsteirische Post"., trdeč, da je ta članek
„popolno nepotreben in izzivajoč", ki hoče „v jako nepravem času izzivati prepir". — Gorjd mu od strani „Slov. Naroda", kdor besedico izpregovori zoper Mladočehe, dasi se ti za Slovence tako malo menijo, kskor za lanski sneg, ter bi bili pripravljeni, ako dobe svoje državno pravo, nas Slovence i na milost in nemilost prepustiti našim narodnim sovražnikom.
| Kdo, „Narodova" gospoda, se je oglasil za pravice slovenskega naroda, teptane nedavno v državnem zboru? To ni bil nobeden od Vas v deveta nebesa povzdigovan Mladočeh, marveč bil je nemški konservativec dr. Ebenhoch, ki je izjavil, da nemški konservativci hočejo v tem oziru s svojimi slovenskimi tovariši solidarno postopati! — In vendar „Narod" vedno in vedno svoje pero ojstri proti nemškim konservativcem, brez katerih je Slovencem v Avstriji absolutno nemogoče doseči svojih pravic.
Shod katol. polit, društva v Šmariji.
Povsod so vidni vspehi I. slov. katol. shoda; j očitni so pri nasprotnikih, a tudi pri prijateljih. Nasprotniki do sedaj v političnih vprašanjih deloma razdvojeni, združili so se vsled I. slov. katol. shoda, a družijo se tudi vedno tesneje prijatelji in somišljeniki katoliškega shoda. Navdušenje za sveto stvar, ki se navadno v trenutku vzbudi, a zopet hitro ugasne, to navdušenje za načela izražena na I. slov. katol. shodu v Ljubljani se vedno še ohranuje, vedno bolj razširja med ljudstvo in med njim utrjuje.
To se je pokazalo tudi včeraj pri javnem shodu katol. polit, društva v Š m a r i j i pod Ljubljano. Zopet ta shod smemo zabelježiti med najlepše shode katol. polit, društva.
Odposlanci občinskega odbora pripeljali so se j na vrh klanca nasproti ljubljanskim odbornikom in ! udom, iskreno jih pozdravili, rekoč, da si štejejo v ; čast, ker si je odbor katol. polit, društva izbral tudi
LISTEK
Družba, sv. Mohorja — leta 1892.
(Sestavil Rastislav.)
•i ;< t lis - • ,	1 ;
„SedeminpeMesettlsoc sedemsto trije udje 1" — S to kratko, a velepomenljivo vestjo razveselil je septembra meseca slavni odbor našedične družbe s v. Mohorja slovensko občinstvo — z vestjo, pravim, da si lepše, boljše misliti ne moremo*! -r-„57.703 udje!" To vest sprejel je vsak zaledni Slovenec s srčnim veseljem, kajti preživo mu sve-doči, da slovenski narod, dasi teptan in zaničevan od vseh stranij, napreduje, srčnimi in vztrajnimi koraki hiti do prave, krščanske omike!
Ko je- od leta 1882 do 1883 število Mohor-janov kar naenkrat poskočilo od 24.474 na 28.390, vskliknil je družbini odbor: „Letos se je družba razvila tako sijajno, tako velikansko, da njen raz-vitek presega vse naše nade, vse naše upanje."1)
Letos, po preteku 9 let, se je število, ki je vzbujalo leta 1883 toliko radost, zdatno podvojilo, in zato so pač utemeljene besede letošnjega
'j „Koledar za 1. 1884", str 29.
„družbinega oglasnika": „Neskončna hvala bodi za vse to milemu Bogu, delivcu vseh dobrot, pa tudi iskrena zahvala požrtvovalni delavnosti premarljivih naših gg. poverjenikov in vzgledni ukaželjnosti vernega našega ljudstva! Tako procvitajoča družba nam je tolažba za marsikatero neugodnost in brit-kost, ki mali naš narod tare in zavira v hitrem napredku, p<a ob jednem trdna nada še lepšega raz-vitka njegovega na podlagi neomajljive vernosti in kreposti."!)
„57 703 udje!" To je izbrana armada, katero so letos privedli navdušeni četovodje, goreči duhovniki in rodoljubi v šotor družbe sv. Mohorja.3)
Zares : seme, ki sta ga v rodovitno slovensko zemljo položila vzorna prvaka slovenska, diki naši: vladika Ant. Mart. Slomšek in profesor mnsgr. Andr. Einspieler, pognalo je čvrsta kali. Šibko drevesce gojili so z ljubeznijo in neumorno delavnostjo slovenski domoljubi duhovskega in posvetnega stanu. Vsemogočni dal je krepko rast, in drevesce, presajeno na cerkvena tla, vzraslo je v mogočno drevo, ki razprostira svoje veje po vsej slovenski zemlji, od sneženih Alp do sinje Adrije, od
•) „Koledar za leto 1893", str. 151.
') Primeri: „Koledar za leto 1889", str. 101. «
laške meje do bratov Hrvatov; marsikatera vrla vejica pa je pognala i preko mej slovenskih, celo preko širnega morja do amerikanskih rojakov. In leto za letom zajema ukaželjno naše ljudstvo od krepkega drevesa stotisočerega sadu 1
„Po zatiranej Koroškej in Stirskej, po tužni Istri in Benečiji, povsodi, kjer žugajo Te?toqi in Iredenta ugrabiti jezik in vero našemu narodu, povsodi donaša to drevo vedno lepših sadov. V ubož-nih kočicah kakor v hišah prvih veljakov slovenskih dobiš knjtge te družbe. Čudovita je vez, tako lepo spajajoča jezik, vero v knjigah družbenih, čudovita je vez, spajajoča v tem narodnem velehramu ne-složne sinove."4)
Poročati o velikanskem napredku slavne naše družbe v letošnjem letu, o njenem delovanju in gibanju, je namen naslednjim vrstam, — a natančnejšo kritiko družbinih knjig prepuščamo za to poklicanim gospodom.
II.
Kakor rečeno, štela je družba sv. Mohorja letos 57.703 ude, ki se tako-le razdele kna posamezne
škofije:	«, ,
*) „Amerikanski Slovenec", I. letnik, št. 40. od 23. tembra 1892. leta.
Smarije za svoj javen shod. Odbor naj bo prepričan, da bo našel tukaj zvestih in delavnih somišljenikov, ki bodo vsikdar čvrsto stali na strani katol. polit, društva. Dobro nam torej došli v naši občini, ki Vas je željno pričakovala! — Podpredsednik katol. polit, društva vodja g. P o v š e zahvali se v iskrenih besedah za prelep vsprejem ter izraža svoje veselje nad tem, da ljudstvo slovensko vedno bolje spo-zuava važnost političnih shodov ter zanje kaže toliko izrednega zanmanja. — Po tem prisrčnem pozdravu so se skupno odpeljali v Smarije.
Na bližnjem griču pa so med tem odmevali topiči, s katerimi so tudi vrli šmarijski fantje razodevali svoje navdušenje za zborovanje katol. polit, društva.
Ob uri je bilo zborovališče v župnijskem dvorcu že natlačeno polno; zbralo se je toliko čvrstih slovenskih mož od blizu in daleč, da jim ni zadostovalo prostorno zborovališče ter da jih je moralo mnogo zunaj ostati. — Navzoči so bili na shodu skoro v polnem številu duhovniki šmarijske dckanije, prišla sta na shod tudi gg. duhovnika z Iga. Pričujoči so bili pri zborovanju večinoma vsi župani in mnogo občinskih odbornikov in občin: Smarije, Grosuplje,Š t. Jurje,Žaljn a, Polica in Kopanje, bil je torej zbran cvet slovenskih mož iz vse šmarijske okolice. Zborovališče je bilo po posebni skrbi preč. gosp. dekana Drobniča in njegovih duhovnih pomočnikov Fr. Gregori ja in J. Šiške prav lično ozaljšano in za ta namen okusno prirejeno.
Predsednik shodu deželni poslanec za šmarijski okraj g. Fr. P o v š e v lepih besedah pozdravi navzoče, povdarja važnost političnih shodov, ki imajo namen ljudstvo podučevati v vseh javnih stvareh ter posebe obširno razpravlja o deželnem gospodarstvu; našteva dohodke in troške deželne uprave, navaja vire, iz kateri dežela nabira svoje dohodke ter izraža bojazen, da bode treba novih deželnih doklad, ako se ne bo gospodarilo posebno varčno in previdno z deželnim premoženjem. Navzoči, večinoma kmetovalci, so ta govor o gospodarskih stvareh z zanimanjem poslušali in živahno odobravali.
O drugi točki dnevnega reda: o prvem slovenskem katol. shodu, je govoril gospod And. Kalan. Poudarjal je, da še ni bilo tako važnega shoda med Slovenci, odkar se zavedajo svojih dolž-nostij, na katerem bi bilo zbranih toliko odličnih slovenskih rojakov iz vseh naših pokrajin. Tak važen shod zasluži, da se o njem mnogo govori, da se proučujejo njegovi sklepi, vzlasti ker slovenski liberalci v svoji zaslepljenosti tako strastno napadajo te sklepe in lažnjivo o njih poročajo. Podrobneje omenja odsekov za šolo, pojasnjuje, da Slovenci vsikdar in povsod zahtevamo katoliško, slovensko in ceno šolo, pojasnjuje, da na katoliškem shodu ni nikdo napadal družbe sv. Cirila in Metoda, da torej neresnico trdi vsak, kdor kaj tacega trosi -med svet ali ustno ali po časnikih. Pri odseku za socijalne stvari povdarja govornik, da se kaže povsod, kjer vlada liberalizem, kako liberalci sipljejo javno imetje
1.	Goriška.....6.160	(-+- 312)
2.	Krška..........4.708	(+ 346)
3.	Lavantinska . . .	19.244	(+ 2500)
4.	Ljubljanska . . .	23.077	(+ 2351)
5.	Tržaško-koperska . .	2.651	(+ 140)
6.	Sekovska ....	303	(-f- 8)
7.	Somboteljska ...	211	(+ 53)
8.	Zagrebška ....	477	(-f 71)
9.	Senjska..........147	(+ 13)
10.	Poreška..........80	(+	4)
11.	Videmska ....	168	(+	18)
12.	Razni kraji . . .	191	(+	34)
13.	Amerika ....	286	(+	26).
Udov je 837 dosmrtnih in 56.866 letnih. (Lani
za nepotrebne stvari, kako nakladajo vzlasti kmetovalcem krivična bremena ter jim kratijo in omejujejo državljanske pravice. Priporočal i je govornik k sklepu, da naj se verui Slovenci vedno tesneje družijo v katoliških društvih, ker le z združenimi močmi ; kot verni katoličani, vneti Slovenci in zvesti avstrijski domoljubi bodo se vspešno borili za svoje pravice proti tajim in domačim liberalcem-nasprotnikom.
O katoliški zavesti je govoril tajnik gospod Jos. Šiška. Pojasnjeval je v zgovorni in.domači besedi, da je katoliški zavesti najhujša; ovira največja nasprotnica — laž. Te laži se liberalci poslužujejo povsod, da uničujejo katoliško zavest, spoštovanje do cerkve in njenih služabnikov, vero in razodete božje resnice ter smešijo katol. verno življenje. — Tudi slovenski liberalci se poslužujejo vzlasti po katoliškem shodu laži, s katero ovirajo razširjanje in vtrjevanje katoliške zavesti med našim ljudstvom. Na obširno govori o znani l$ži „Slovenskega Naroda", o štirih škofovih okrožnicah, ter pojasni, da je blizu 300 župnijskih uradov priča, da se take okrožnice niso nikoli izdale pod sedanjim škofom.
Ker se take laži'trosijo med svet zlasti po liberalnih časnikih, zato govornik svari pred slabimi liberalnimi časniki ter priporoča navzočim poštene katoliške liste. — Komur je mar za stari slovenski program, na novo potrjen in razmeram primerno označen na I. slovenskem katol. shodu, naj skrbi, da se javno naše življenje postavi na podlago načel katoliške vere. Na tem temelju je jedino mogoče graditi slovenskemu narodu srečnejšo prihodnjost. — Tudi ta govor je žel obilno, glasno pohvalo. Za tem je predlagal č. gosp. župnik iz Št. Jurja to-le velepomenljivo izjavo:
Zastopniki občin: Smarije, Grosuplje, St. Jurje, Žaljna, Polica, Kopanje in šmarijske okolice izjavljajo dnč 16. oktobra 1892 o priliki shoda katoliško-političnega društva v Smariji, da se v svojih načelih in zahtevah popolnoma vjemajo s sklepi I. slovenskega katoliškega shoda; slovesno izjavljajo, da jih v srce bolž do zadnjih časov v Slovencih neslišani od slovensko-liberalne strani redno prihajajoči neolikani, hudo-voljni in veri nasprotujoči napadi, katerih strupene pušice po besedi in tisku let6 na našega prevzvi-šenega, premilostivega in v vsakem oziru čislanega knezoškofa dr. Jakoba Missio in na našo vrlo duhovščino. Proti takim napadom zbrani najodločneje oporekajo in stanovitno oporekali bodo, dokler jih milostni Bog ohrani v pravi sv. veri!
Lepše, kakor s to izjavo se ni mogel završitl shod katol. političnega društva v Smariji. Najodlič-nejši zastopniki šesterih občin so slovesno izjavili svoje soglasje s programom katoliškega shoda ter soglasno obsodili krivične napade liberalnih listov na našega prevzvišenega knezoškofa.
Iskrena hvala prečast. g. dekanu in njegovi duhovščini, vsem županom in občinskim možem, ki so se trudili, da se je shod obnesel tako sijajno.
Pogumno naprej pod zastavo katoliškega shoda! Bog je z nami!
število udov narastlo za 5876, — napredek, vele-časten za mali in ubožni narod slovenski!
V vseh škofijah je število udov napredovalo, — najlepše v lavantinski, kjer šteje družba 19.244 udov, za 2500 več, nego leta 1891.5) Malone polovica novih udov prišlo je družbi iz lavantinske škofije, kojo je družbin ustanovitelj Slomšek s svojim neumornim trudom preosnoval, in kjer so se sledovi delovanja vzornega vladike tako živo ohranili
®) Leta 1891 se jo število pomnožilo za 1251 udov; leta 1890 za 906; leta 1889 za 2251; leta 1888 za 1770.
do današnjega dne, kakor priča baš družbini napredek v lepi tej vladikovini.
Kakor se spodobi, nosi pri družbi zastavo ljubljanska škofija, kjer je 23.077 udov, to je 2351 več, kakor leta 1891.6)
Da i slovenski Korotan vkljubu mnogim oviram vztrajno stopa na dan, kaže nam vedno rastoče število ondotnih Mohorjanov, kojih je letos 4708, za 346 več od lanskega leta. Res tolažljivo je, da vkljubu neugoduim razmeram tudi na Koroškem število udov vztrajno, od leta do leta, napreduje, če prav ne velikansko, pa dokaj veselo.7)
V goriški škofiji se je število Mohorjanov pomnožilo za 3128), v tržaško-koperski za 1403), v drugih škofijah vkupe za 227.
Novih udov ie letos k družbi pristopilo 10.659, starih izstopilo ali umrlo 4783, med njimi 11 dosmrtnih (št. 152. do 162). Novih dosmrtnikov je pristopilo 77 (št. 948. do 1024.). (Dalje sledi,)
•) Leta 1891 je ovo število napredovalo za 1863; leta 1890 za 664; leta 1889 za 1643; leta 1888 za 3823.
') Leta 1891 za 242; leta 1890 za 226; leta 1889 za 286; leta 1888 za 475.
") Leta 1891 se pomnožilo za 29; leta 1890 padlo za
1 79; leta 1889 napredovalo za 251; leta 1888 napredovalo / za 798.
| °) Leta 1891 napredovalo za 125; leta 1890 za 133; leta 1889 za 135; leta 1888 za 243. »
Politični pregled.
V Ljubljani, 17. oktobra. Notranje dežele.
Jdelegacije Avstrijske delegacije budgetni odsek je že končal svoje delo in danes ima delegacija prvo sknpno sejo. Druga leta se v skupnih sejah ni skoro nič govorilo in je zatorej vse bilo jako hitro rešeno. Letos je pa pričakovati debate pri ve4 točkah. Mladočehi ne mislijo molčati. Pred ♦sem m teli dr. Masafyk govoriti o razmerah v Bosni in Hercegovini. Ogerske delegacije odseki pa še neso popolnoma končali svojega dela, ali vendar je že jutri prva skupna seja. Drugi teden bodo pa delegacije končale svoje delo in potem se pa precej snide državni zbor, ki se takoj loti budgeta. Vlada želi, da se kudget reši še pred Božičem. Torej bode tudi letos budgetna razprava se vršila na okrajšan način. To je tudi prav, ker s tem zbor dobi časa za drugo plodonosno delovanje.
Moravsko. Pred dvema letoma so zmagali pri volitvah v občinski zastop v Prostejevem Cehi. To je pa Nemce silno razkačilo, ker so posebno v tem mestu jako ošabno in samovoljno gospodarili. Skovali so ugovor proti volitvi. Stvar se je spravila pred vse inštance. Te dni je ugovor zavrnilo upravno sodišče in nov občinski odbor se bode sedaj mogel konstituirati. S svojim ugovarjanjem so Nemci bili si podaljšali svoje gospodarstvo za dve leti.,
Ogersko. Nekateri liberalni listi vedó povedati, da je papež dovolil, da se osnuje generalni vikarijat v Budimpešti. Vikar bode bajé prošt Csalka, kanonik v Požunu. Liberalni listi pišejo sedaj o porazu ostrogonskega nadškofijskega kapiteljna. To je pa le zavijanje. Kapitelj je le ugovarjal, da bi se cerkvene razmere bistveno predrugačile v Budimpešti brez papeževega dovoljenja. Ce je pa papež dovolil generalni vikarijat, so s tem odstranjeni pomisleki ostrogonskega kapiteljna.
Vnanje države.
Turčija in Rusija. Mej Rusijo in Turčijo vrSé se sedaj pogajanja o sklepu nove trgovinske pogodbe. Ta pogajanja pa le počasi napredujejo, ker se ue morejo sporazumeti o prehodu ruskih ladij skozi Bospor in Dardanelle. Rusi zahtevajo, da se v tem oziru jim dado večje pravice, ali Anglija je to zvedela in naznanila, da bode za-se zahtevala iste pravice, kakor se dovolijo Rusom. Turki sami si pa mislijo, da je za varnost njih države najbolje, če vse ostane pri starem.
Rusija. V ministerskem komitetu sta se hudo sprla finančni minister in vrhovni prokurator svete sinode. Poslednji je očital prvemu, da židje imajo vedno večji vpliv v finančnem minit>terstvu. Finančni minister je pa bil zaradi tega močno razžaljen, ker je mislil, da prokurator cika nekoliko nanj, ker je njegova žena židovske rodo vine. Odgovoril mu je osorho, da naj se ne briga za njegov resort, kakor se tudi on za pope ne briga. Temu razporu je naredil konec predsednik tajni svetnik Bunge z opazko, da se tako po navadi ne govori v ministerskem komitetu.
Anglija. Novi lordmajor londonski je že pokazal, da se res hoče strogo držati svojega katoliškega prepričanja. Jedva je prevzel izvolitev, že je imenoval katoliškega duhovnika Aleksandra Mac-Eaula svojim uradnim kapelannm. — Veliko veselje v konservativnih krogih je napravilo to, da so pri dveh dopolnilnih volitvah za parlament liberalci zgubili precéj glasov, pri tretji pa celó propali. Konservativni listi iz tega že izvajajo, da večina naroda ni več na Gladstonovi strani, in zahtevajo, da naj odstopi, prav kakor bi trije volilni okraji že predstavljali mnenje vse Anglije. — V Dubiinu so mi-nolo sredo irskega podkralja lord Hougbtona pozdravili z „živio"-klici nekateri Irci. Ker se to še ni zgodilo nobenemu irskemu podkralju, se s tem dogodkom pečajo vsi angleški politični listi in celó uvodne članke prinašajo o njem.
Španija. Dné 12. t. m. se je bil sešel v Madridu kongres svobodomislecev. Ker se je pa na kongresu preveč zoper vero zabavljalo, morala ga vlada razpustiti. — Kraljica je podelila don Cristo-balu Colonu, vojvodi Veraguškemu, potomcu Krištofa Kolumba, red zlatega runa. SeveroamerišKi poslanik v Madridu je pa tega vojvodo in pa niegovega brata, markiza Barbolesa, vsled sklepa washington-skega parlamenta povabil oficijelno na razstavo v Cbikagu.
Nemčija, že mnogo se je govorilo in pisalo o tém, da se napravi sprava mej Prusijo in vojvodo Cumberlandskim. Pogajanja o tem so se tudi že vršila, ali dosedaj brez vspeha. V ta pogajania s« vmešavata kraljica angleška iu pa Cumberlaudova mati. Prva nagovarja vojvodo, da se odpovó svojim pravicam do hanoveranskega prestola, poslednja ga pa vedno opominja na obljubo, dano očetu, da se ne odpové svojim pravicam. Pri tem se pa gre za brunšviški vojvodski prestol. Prusija poprej noče dopustiti, da vojvoda Cumberland pride na brunšviški prestol, da se odpové pravicam do Éanovra. Mislilo se je bajé ie na to, da se Cumberland odpové pravicam v korist svojega sina. Poslednji pa ni na no-1 beno stran zavezan in bi se torej loije pogodil s ' Prusijo, da si tako zagotovi Brunšvik. Proti taki
uredbi je pa pred vsem tudi Cumberlandova mati, misleč, da se pokojnikova volja ne sme tako zavijati. Kdaj iu kako se stvar vravn&, o tem se še ne d& nič gotovega reči.
Japan. Jedva se je v tej deželi začelo parlamentarno življenje, že so se začeli najhujši parlamentarni boji. Na krmilu je ministerstvo iz aristo-kratov, katero ugaja cesarju. To ministerstvo se pa zdi demokratom preveč nazadnjaško in mu delajo najhujšo opozicijo. Demokratje zahtevajo, da bi ministerstvo bilo odgovorno le parlamentu, kakor je v Angliji. Cesar in vlada pa mislijo, da Japan še ni zrel za angleške uredbe. Okrog tega se sučejo parlamentarni boji v tej državi.
Dnevne novice.
V Ljubljani, 17. oktobra.
(Slóvo od dejanega predsednika.) Ljubljanska duhovščina se je danes ob 11. uri poslovila od pre-blagorodnega gosp. deželnega predsednika barona Winklerja. Mil. gosp. prošt dr. Klofutar je v izbranih besedah čestital v imenu vseh p. i. gg, kanonikov stolnega kapitelja, semeniških profesorjev, i mestnih župnikov in zastopnikov, gg. Lazaristov in oo. frančiškanov preblagorodnemu g. baronu na cesarskem odlikovanju z velikim križcem Franc- j Josip o vega red a. Ob enem paje izrazil gosp. | prošt za slovo gosp. deželnemu predsedniku čute resnične Ža lost i, ki navdajajo duhovščino kranjsko vsled njegovega odstopa, ter globoke čute hvaležnosti za prijazno občevanje in prav očetovsko skrb-Ijivost za vse stanove kranjskega prebivalstva. Želel je dalje njemu in ljubeznjivi preblagorodni gospej ba-roninji še mnogo zdravih in sladkih let počitka ter obetal jima v imenu vse kranjske duhovščine, da ja hoče ohraniti v najboljšem in hvaležnem spominu. —Gosp. baron Winkler se je na to v toplih besedah zahvalil za odkritosrčno čestitanje in za veliko pomoč, katero mu je kranjska duhovščina vsikdar skazovala v težavni in imenitni službi. Duhovščina je imeniten faktor v državi, in rad pripo-zna, ,da bi se vspehi, k itere smo dosegli, brez vzgledne pomoči kranjske duhovščine ne bili dosegli. Z veseljem §e hoče spominjati zbranih gospodov, kateré v ljubeznjivih besedah poprosi, naj se ga spominjajo v molitvah, da bi mogel še nekaj časa posvetiti ljubljeni družini svoji in dragim sodržavljanom. Naposled je podal vsakemu navzočih gospodov roko ter izpregovoril nekaj prijaznih besed. Čuti hvaležnosti Slovencev spremljajo gosp. barona Andreja Winklerja v solnčno Gorico, združeni s prošnjo, naj jim ostane vsikdar naklonjen zaščitnik na visokih in najvišjih mestih. Sladki mir in počitek naj mu ohrani še dolgo čile dušne in telesne moči, v korist lastne in cele slovenske družine! j
(Odlični gostje pri mil. mariborskem knezoškofu.) Iz Gradca, kjer se je mil. knezoškof dr. Mihael Napotnik udeleževal slovesnosti škofovskega 25-letnega jubileja dr. Zwergerja, prišla sta z domačim knezoškofom v Maribor kot njegova gosta prevzvišeni; knez in nadškof solnograški, dr. Haller, in briksenski knezoškof dr. Aichner. Ogledali so si od- , lični gostje pri oo. frančiškanih zidanje nove Ma- ■ rijine cerkve In samostana in nekaj drugih zavo- j doy. Popoludne sta se odpeljala prevzvišena škofa v Celovec.
(Izjava združene občine Predoslje - Premskovo prevzvišeneniu knezoškofu ljubljanskemu.) V naši mili Kranjski domovini je bilo do najnovejših časov j neslišano, da bi se bili kedaj škofje zaničevali po ; časnikih ali javnih zborih, marveč se je verno ljud- ; stvo mlado in staro povsod trudilo, jim najudanejše j spoštovanje in vso otroško ljubezen skazovati vsikdar i in zlasti, kadar so prišli k njemu po svojih apostol- j skih potih, česar se je Vaša prevzvišenost sama prepričala po mnogih svojih višjepastirskih potovanjih. Le v najnovejših časih se eni, ki hočejo veljati kot posebni olikanci , učeniki in voditelji slovenskega ljudstva, zdaj v svoji zaslepljenosti tako daleč prišli, da so se predrznih surovo in neopravičeno z lažmi in obrekovanjem napadati in blatiti Vašo prevzviíeno osebo. Ali imajo taki ljudje kaj pojma od IV. Božje zapovedi, ki zapoveduje spoštovanje in pokorščino do duhovske in deželske gosposke? In vendar se nanj po svojih kužljivih časnikih hinavsko ¿linijo, da so tudi katoliki!? Zato mi podpisani ;možje kot zastopuiki združene občine Predolje- Premskovo z vso odločnostjo in z vsem studom grajamo in obsojamo tako surovo in uekrščansko napadanje in taljenje Vaše pfevzvišenoitl ter izrekamo vse ■otroško spoštovanje, udanost, ljubezen in pokorščino do vaše prevzvišene osebe, ker smo prepričani, da
se v pravem apostoljskem duhu neumorno trudite za naš časni in večni blagor in prosimo Boga, da naj Vas, ki Vas je nam po svoji milosti dal za višjega pastirja, v resnični blagor naš: domovini ohrani še mnoga mnoga letal" — Podpisani: Jože Zibert žu-i pan; Jakob Dolinar, Janez Zabret, France Umnik Miha Brezar svetovalci; Lorenc Bemic, Jauez Strupi, Lorenc Lokar, Jakob Bazaj, France Senk, Lorenc Košiša, Janez Ušlakar, odborniki." — Kakor smo v zadnjem listu radostno zabeležili krepko izjavo vrle občine Studenec - Ig pri Ljubljani, tako danes jednako veseli poročamo o odločni izjavi občine Predoslje-Premskovo, vzlasti radi tega, ker je skušal učitelj s Premskovega pri Kranju zaprečiti to izjavo. Značilno je, da so učitelji skoro povsod na čelu vseh spletk in agitacij proti katoliškemu gibanju; morda je tudi to znamenje, da je pri nas šola dobra in da so naši učitelji sami verni možje? G. Rib-nikarju, ki je tako bahato a ob enem tako nesmiselno govoril o učiteljstvu slovenskem na Svetčevem banketu, svetujemo naj natančneje opazuje delovanje svojih tovarišev, morda bo potem tudi kako marogo našel na učiteljih in ne bo vse krivde navalil na verno misleče može.
(Iz Stareloke) se nam poroča: Pri drugi občinski volitvi stareloški, ki se je vršila dnó 14. in 15. septembra t. I., je bilo izvoljenih 18 odbornikov za občinski zastop, izmej katerih je bil dnó 18. oktobra jednoglasno županom izvoljen g. Jakob Jelovčan iz Stareloke, svetovalcem pa gg. Janez Gaber iz Papirnice, Jakob Hartman iz Suhe, Jarnej Triler iz Vimaš in Jakob Volgemut iz Trnja. — Pravim pri „drugi" občinski volitvi in zakaj? Zato, ker je bila prva ovržena iz teh-le dveh uzro-kov: 1. Paragrafi zahtevajo, da mora biti čas za vsak posamezen razred posebej določen. To se ni zgodilo, ampak so bili vsi razredi na eno uro povabljeni k volitvam, kar je bilo u^rok, da so nekateri volilci morali neprimerno dolgo čakati. 2. Da bi posamezni volilci preje lahko šli po svojih opravilih domov, volili so se z mejsabojnim porazum-ljenjem namestniki ob jednem z odborniki, kar ni po paragrafih. In vsled tega je c. kr. okrajno glavarstvo na pritožbo to volitev razveljavilo in drugo zaukazalo. —■ Čemu pa omenjamo to? Zato, ker se je tega slučaja hitro posluž'1 „Slov. Narod", da je zavihtel svojo umazano batino po „črni suknji". Dne 2. avgusta t. I. je zatrobil mej svet grdo laž, da je starološki gospod kapelan temu uzrok, da se je prva volitev ovrgla. Iz povedanega lahko vsakdo previdi, da gospod kapelan z omenjenim točkami pač nima nič opraviti, tedaj tudi ne kriv biti raz-veljavljenju volitve. Napredno stranko pač moramo pomilovati, ako nima zanesljivejših poročevalcev za svoj list, kakor beremo dan na dan. Seveda, ona se drži gesla: „calumniare audacter ..." pa je, za poštenost se ne briga. „Slov. Narod" trdi pri tej priliki, da se ljudstvo zaveda. Pri nas pa takih, ki laži kujejo in obrekovanja trosijo mej svet, ne prištevamo med „zavedne", ker smo si tudi v sedanjih razburkanih časih še ohranili zdravo pamet iu pošteno srce.
(V Cerkljah na Gorenjskem) so bili 16. t. m. v nedeljo zjutraj štirje fantje ranjeni, ko so streljali s topiči; eden izmed njih, v Ljubljano v bolnišnico prepeljan, je v smrtni nevarnosti, obe roki ima prestreljeni. Med desetim opravilom sta bila zopet dva ranjena ! — Ako se strelja ob cerkvenih slovesnostih, naj pridejo zraven le poklicani, vajeni in trezni ¡ fantje, ponočnih razgrajalcev ni treba !	j
(Iz Šmarjete pri Klevevžu.) Se nam poroča: i Tudi pri nas močno razsaja bolezen griža. Prikazala se je najprvo v onih hišah, ki so v bližini tre- , beljake župnije in se potem dalje razširjala. Prizadeti 1 so vsi oni kraji, ki leže na desnem kraju ceste, drugod j je dosedaj še vse zdravo. Najhuje je pa na Žalovičah; ondi leži po pet bolnikov v jedni hiši. Skoro vsak dan imamo tudi po tri mrliče, vzlasti umrje mnogo za šoio godnih otrok. Bolniki ne morejo ničesar uživati, nekaterega tako hudo prime, da je v par dneh zdrav in mrtev. Šola se je zaprla, a zdravniške pomoči ubogo ljudstvo nima nobene. Zdravi se z domačimi zdravili. Toliko bolj se naše verno ljudstvo zateka k ljubemu Bogu in ga prosi pomoči, da bi odvrnil to hudo bolezen. V ponedeljek je g. župnik v ta nameu napravil procesijo v Slape, udeležitev je bila nenavadno velika.
(Naš Benjamin!) Iz mariborske okolice, 14. oktobra: Izmed štajerskih narodnih poslancev udeležil se je „protesta proti I. slovenskemu katoliškem shodu" 9. oktobra samo edeu — da ne obupajo — a le ;
jeden, — da se ne prevzamejo grobokopi slovenskega naroda, — udeležil se ga je skoro da najmlajši med njimi, dr. Ivan Dečko iz Celja. Užalilo nas je to tembolj, ker dr. Dečko ima srečo zastopati v deželnem zboru kaj zaveden del slovenskega Stajerja, namreč ljutomerski okraj. Komaj je dr. Dečko prekoračil 30. leto, že je postal po naporu in podpori narodne tamošnie duhovščine deželni poslanec, kandidiral je, se ve vsled sklepa vplivnega „Slovenskega društva na Štajerskem". Gospod dr. Dečko se je pa pri svojem romanju v Ljubljano vendar malo preveč zanašal na narodno disciplino na Štajerskem ter na vpliv „Slovenskega društva". Merodajni faktorji pa naj pri tem slučaju blagovolijo uvaževati, da bi bolje bilo, starim, izkušenim značajem, ki so morebiti mnogo žrtvovali in trpeli za našo narodno stvar, izročevati visoke časti narodnega poslaništva, kakor pa neizkušenim Benjaminom. Tako se je govorilo že svoje dni, in res, črnogledi so imeli prav!	J. V.
(Katol. polit, društvo „Edinost" v Vojniku) je imelo včeraj javen shod v gostilni K. Vrečarja.
(Dražja vožnja.) Državnih železnic starešinstvo je pritrdilo dne 10. m., da se zvišajo cene za osebe, kakor je predlagala vlada. Pol9g voznine, ki jo zahtevajo za posamezne cone, se bo zahteval tudi znesek za kolek in postaje v daljavi 11—12 kilometrov se ne bodo več vštevale v prvo cono. Ta prenaredba blezu obvelja že 1. novembra t. I.
(Iz Horjula:) Preč. g. župnik Fr. Dolinar bo praznoval prihodnjo nedeljo petindvajsetletnico svojega bivanja v Horjulu. Ker je gospod župnik zelo priljubljen, in to po pravici, hočejo Horjulci slavnostno praznovati ta dan.
(Lesena obleka.) Prof. dr. Mičerlih v Frajburgu je te dni dobil patent na svojo iznajdbo. Ta učenjak je namreč kemičnim potom les tako obdelal, da je podoben grobemu bombažu in se jako lebko tke. Niti lesene so jako mehke in mnogo trdnejši od bombaža. Bog daj, da bi ta iznajdba donesla kaj koristi revnemu ljudstvu.
(Poštno poslopje v Mariboru) jeli bodo zidati prihodnji teden. Pri nas v Ljubljani pa je o tem vse tiho; še sedaj ni rešeno vprašanje glede prostora in najbrže ostane stvar vse pri starem.
(Ogerske salame in slanina.) Iz Pešte in v obče z Ogerskega se dovaža v naše kraje poleg žita in moke tudi mnogo prašičevega mesa in mesenih izdelkov, posebno slanine in ogerskih salam. Salame in slanina se shranja v velikih množinah v skadi-ščih, koder dobiš vse drugo, samo čistote ne; pošilja se pa v starih, od sala se leskečih, zamazanih žakljih, ki so vse mogoče kraje že videli in povsod vzeli seboj kako — ne posebno lepo znamenje. — Dokazano je, da se po cunjah in plesnivih kožah širijo nalezljive bolezni, zato so prav v Budimpešti mnogo cunj in kož došlih iz Nemčije uničili, da bi se obvarovali kolere. Zato pa tudi mi svarimo pred ogersko slanino in salamami, saj je čednega in okusnega domačega blaga te vrste v izobilju.
Telegrami.
Dunaj, 15. oktobra. O koleri došla so sledeča poročila: V Budimpešti jih je od včeraj zvečer do danes zvečer 23 zbolelo in 10 umrlo; v Szegedinu je jeden sumljiv smrtni slučaj. V Hamburgu je včeraj 10 oseb zbolelo, 3 umrle; v Krakovu - Podgorji sta umrli dve osebi. V Wolowcu in vsem gor-liškem okraju ni več kolere.
Budimpešta, 10. oktobra. V vojnem odseku ogerske delegacije izjavil je vojni minister, da si vedno prizadeva, da bi vojakom preskrbel večerjo. Ogerska tovarna za orožje je izdelala 4000 pušk, ki so dobre. Sedaj izdeluje tovarna 50.000 pušk. o katerih je on prepričan, da bodo tudi dobre. Raba brezdimnega smodnika ne škoduje puškam niti topom, zatorej jih ne bode treba dosti predelati. Z rezervnimi častniki je minister zadovoljen.
Frankobrod, 16. oktobra. Otrok bro-darja neke ladije došle iz Duisburga je umrl za koleri podobno boleznijo. 151etni sin tega brodarja je tudi zbolel.
Novi Jork, 16 oktobra. Vžgali so se plini v premogovniku v Shamohinu v Penn-
aylvaniji, kar je povzročilo silno eksplozicijo. Petnajst delavcev je mrtvih.
Atene, 17. oktobra. Potrjuje se, da je grška vlada vsled zlovoljnega postopanja ru-munske vlade v Zappovi aferi sklenila pretrgati diplomatične odliošaje z Rumunijo. Grškemu poslaniku v Bukareštu se je pred-včeraj naročilo, naj odpotuje, Ravno tako odpotujejo vsi konzulski funkcijonarji. Varstvo grških podložnikov izroči se Rusiji.
las
Umrii ao:
V bolnišnici: 13. oktobra. Matevž Erjavc, delavec 70 let, hemiplegia.
, - • -	.1 ••) •_-
t-njcl.
14. oktobra.
Pri Maliču: Ehrenfeld, glavni urednik; Nagy; Re-kassy; Griinn, tovarnar; Saehs, Machanek, Konigstein, Strauss, Nedelka s soprogo, Goldstein, Menkes, Glas, Brauner, A.ngel, S(hidlof, Friedrieh, Ziffer, trgovci; Fritsch, Kušsl, in Graf, potovalci, z Dunaja. — Stromajer, hišina, b Krškega. — We-Belko, doktorjeva soproga, iz Trebnjega. — Ribič z Gorenjskega.
—	Polet, uradnik, iz Vipave. — Mikuš z rodbino iz Lazov.
—	Modelak, potovalec, iz Gradca. — pl. Vestenegg iz Novega Mesta.
Pri Slonu: Grund, arhitekt; dr. Drescher, koncipijent; Bartha, Griinbaum,Weinberger, trgovci; Mieres in Lobl, poto-valec, z Dunaja. — Freidl, potovalec, iz Genfa. — Laufberger; Devidi s soprogo, in Urbančič, trgovec, iz Gradca. — Pola s soprogo iz Pulja. — MShling, tovarnar, iz Maribora. — Sehinid,
tehnik, in Stoekler, knjigarnar, iz Stutgarta. — Mangold, potovalec, iz Budimpešte. — Szekely iz Kaniže.
Pri avstrijske m «ar« : Jeršan, računski podčastnik, iz Ljubljane. — Brenčič i Vrhnike. — Meja«, vinotržee, iz Komende. — Franz ' iz Novega Mesta. — Prijatelj in Pipan z Dolenjskega. — Mandina iz Inomosta.
Pri bavarskem dvoru: Svoboda, potovalecj z Gorenjskega. — Tinkofer iz Trbiža. — Petrak, Musohelik in Schreiber iz Gradca.
Pri Južnem kolodvoru: Supančič, mlinar, iz Bistrice. — \Vadtsmuth, potovalec, i/. Berolina. — Fink, trgovec s sadjem, iz Hartberga. — Omersa, uradnik, s soprogo, iz Beljaka.
Na Najvišje povelje Nj. c. in kr. apostolskega veličastva.
Bogato oskrbljena po c. kr. ravnateljstvu loterijskih dohodkov
zajamčena
XXVIII. državna loterija
civilne dobrodelne namene.
3135 dobitkov t vkupnem znesku 170.000 gld. in siceih I glavni dobitek s 60.000 gld. z dvema preddobitkoma in dvema podobitkoma a 500 gld., I glavni dobitek s 30.000 gld., z I preddobitkom in I podobitkom po 250 gld., 2 dobitka po 10.000 gld;, 10 dobitkov po 1000 gld., 15 dobitkov po 500 gld., 100 dobitkov po 100 gld.. naposled serijski dobitki v vkupnem znesku 30.000 gld. — Žrebanje"se bo vršilo nepreklicno dni 29. decembra 1892. — Srečka stane 2 gld. avstr. velj.
Podrobnejša določila ima igralni načrt, ki se dobiva brezplačno s srečkami pri oddelku za državne loterije, Dunaj, L, Riemergasse 7, II. Stock, in Jakoberhofe, kakor tudi po mnogih prodajalnicah. — Srečke se pošiljajo poštnine proste.
Dunaj, oktobra meseca 18t)2.	81 6-1
C. kr. ravnateljstvo loterijskih dohodkov,
oddelek državne loterije. 464 6—1
Tremenako sporočilo.
a i O I
Cai
opazovanja
~|Th. ijiit.
13j 2. «. poç. 19, »ve«
Stanje
i nikomer»
* mm
~TWT 729-7 730 6
tdfloman
po Ctliijo
I 7. U. ZJttt.
9 2. U. pop. 9. ». ivee.
731-2 730 5 730-7
HT 18-2 13-3
8-8 160 11-8
Vbter
si. svzh si. jug si. zap./
si. vzh. b1. jzap. brezv.
Vreme
oblačno
n
del, jasno
. :
Î"î •glM i
a «
000
{del, jasno) oblačno
5-90
I I I I I I Ü
T V * ▼ V Y *
Y v v > >	▼ v v ▼ y t "T V +	▼ T T >' "T '	'-y ▼ ▼ ▼ v
W< M^M. H.; H .M^M-M-M^M^H^M^HiH^H^HtM^ M +
srednja temperatura obeh dni 15'3° in 12-2°, oziroma za 3-8 'in 0'7" nad normalom. _
iiiiiiiiiiiiiiiiiijj Tinkturo za želodec H
prlpntTlj*- lekarnar CMtrijet PteeoH. 261 10- M
M M H K M K
I
S
H H
.................................. S
lfx
prlpntTlj*- lekarnar Gabrijel Pieeotr. 261 10-
Ta tinktura za ielodeo je sredstvo, ki lahno, vendar zdatno krepča opravila prebavnih organov in pospešuje odprt život. Dr. Hager, doktor filozofije in medicine itd. itd. v Frankobrodu n. 0-, in Drof. Knapitsch, za-pVisfelentsodnijskikfeimk v Ljubljani, sta. (o tinkturo za ielodeo kemično analizovala in soglasno našla, da ni drastično sredstvo.
Izdelovatelj. razpošilja to tinkturo v zabojčkih po 12' steklenic in več. Zabojček z 12 steklenicami _	stane gld. 136, s 24 gld. 260, s
36 gld. 3 84, s 44 gld. 426, 55 steklenic tehta 5 klg. s poštno težo in velja gld. 5'26, 110 Steklenic gld. 10-30. Poštnino plača vedno, naročnik. — 1 steklenica 10 kr.
Piccolijeva lekarna „Pri angelju"
v Ljubljani, Dunajska cesta. Vnanja naročila se proti povzetju svote točna izvršujejo.
I-M M M MM MM MM M-M-. M
IVAN JAGER,
mesarski mojster,
? Ljubljani, pol
-	....... »	-	».i, i» u-. i u»..-,«i!< m-Jii
Ker so se zadnji čas o mojem obrtu različne, v škodo taistemu namenjene govorice raztrosile, usojam si svojim velecenjenim prejemnikom, kakor tudi slavnemu c. in kr. vojaštvu s tem naznaniti, da
so iste neresnične in popolnoma izmišljene.
Ob jednem se zahvaljujem za do sedaj mi skazano zaupanje in se priporočam z zagotovilom vestne postrežbe z najboljšim in najcenejšim mesom tudi nadalje k mnogobrojnemu obisku.
Z najodličnejšim štovanjem
496 3—1
mesarski mojster.
MM M M
« » t-
'I - '»H
M-M-M; M; M M M M M M M M M M M M M M M M iH • M-M- M-M ■ M -MJ M M ■ M • M • M-M • M • M • M -M-H • M H ■ H H ■ H *< H -MIM M M M M M-
. . .	. .A A A. J* ^	~ J—	A	A .. .. .	i A 4. A. *■ A A A ^
n -m-M T T T
M-M-M-W
"T » T
M-"M*M"M*-M T T T I
■i 'i'_
Dunajska borza.
■ ■»'¿K.':'.- ■'< ■■■ :
Dni 17. oktobra.
Papirna renta 5%, 16% davka .... 96 gld. 75 kr. Srebrna renta 5%, 16% davka .... 96 . 55 , Zlata rent» 4%, davka prosta . . . Papirna renta 5%, davka prosta . . Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld.
gred tne akcije, 160 gld......
London, 10 funtov stri......
Napoleondor (20 fr.)......
Cesarski cekini ........
Nemških mark 100 ......... 58 „ 70
115 100 986 312 119
05 30
40
55
9 „ 51'/,. & „ 68 „
Dné 15. oktobra.
zlata renta 4^.......112 gld. 65 kr.
45 :
Ogerska papirna renta 5%......100
4*' državne srečke 1. 1854.. 250 gld. . .	140
5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. . .	152
Državne srečke 1. 1864., 100 gld.....18«
Zastavna [(jsma avstr. osr. zem. kred. banke 4 %	96
Zastavna pisma „ „ „ „ „ 4l/, %	100
Kreditne srečke, 100 gld.......190
St. Génois srečke. 40 trld.......63
25 25
50
Ljubljanske srečke, 20 gld. ...... 22 gld. — kr.
Avstr. rudičega križa srečke, 10 gld. , . 17
Rodolfove srečko, 10 gld.......23
Salmove srečke, 40: gld........62
58 152
Windischgraezove srečke, 20 gld. . Akcije anglo-avstrijske banke, 200 gld. . Akcije Ferdinandove eev. želez. 1000 gl. st. v. '2787 Akcije južne železnice, 200 gld. sr. . . . 98
Papirni rnbelj .......... i
Laških lir 100 ...........
25
25
50 50 75 1Ü
iTflefljâraiêna delniška
I., Wollzölle štev. 10.
t
Najttilantftejto se ttfeujajo in p*4)iaj«je v khrsnem listu navedeni vredntfatnl papirji, aredke, valute in devlxel
mr Razna nsHoMI»'IzrlrCé M nl^oiveJtU
Za nalaganje kdpitalov priporočamo :
4% bolzanako-meranake prioritete.
41/, % gallikega zemljlikega kreditnega draitva zastavna plima.
4% dahoviko-podmokelske (Dux-Bodenbacher) •rebrne prioritete.
mmmm—ämmmmmmmmrnmm
jÔ'rèzp'laéno ehl-anjevanje in oskrbovanje
Natančnejša pojasnila dajô se v hašej pozvedovalnej pisarni ustno in pismeno.
Izdajatelj in odgovorni vredni*: Dr. Ivan Jan.iii.
Tisk »iUtolitke Tiikarn«' v Liub, «ii