m. Hnflh.                               t imm, t p^jt. e »>■» m                              nroi. uto.

•Slovenski Nirođ9 rtljt v MUHI nt dom dostavljen:               •         v nprtvnlltv* prejuua:
ćelo leto naprej . . . . K 24'— I ćelo Icto niprej . # • • K 22w pol leta » • • • • , 12*— I pol leti . • • • • . U*— četrt leta „ • • • • • 6*— I četrt leta , • • • • # 550 sa mesec    »       »   •  •   •   9   2*— I na metcc    m      •  •  •   •   9   1*90
Dopfsf na| se frankirajo. Rokoplst se nt vra&jo. Crednlštroi Kaalkm šlica H9(v prltličjn lcvoj telatea it M.
laierau vtljtjo: Mtfrnrtapni *•» »ta u cnkrat po 10 yin., za đ»iknt
po H vta.li triV«t «H v#£fcrit fj»l? **"*•  Partc » »hvala vrsta 20 vio.
raslan* vrata 90 vi«. lw v^jih inaercijah po dogovoru.
Upravafftvo naj m poBtJajo Mid^ine, reklamacije, imentl U i <U to ie adminiilfUtne stvari.
Na pUtnrna oaročila brez istodobne vposlatve naročnine a« ne odu.
.Sovenski Narod* vtlfa fO poitfi
sa Avstro-Ogrsko:                a.                   za NenCljot
cafo leto skupaj oapre)    •  K 25*— I eelo Icto naprej      .  . . K 30-—
slt^iet. :   : :: : *fS51 «a***0 in we *"«• ******
na mesee    m        m     »   •    »   2*30 * ćelo late naprej   •   .   ,   .   K JS.-*
Vprašanjem glede lnseralov se naj pfiloži za odgovor dopisnica ali znamka. VJpavmUtvo (spodaL dvoriiče levo). luHora ulica ft 5, telelou it 89.
Svetovna vojna.
Prodiranje naših čet v vzhodni Galiciji in Bukovini. — Naše čete so zavzele Wiznitz, Kuty, Kosow, Delatyn in Pasieczna ter vjele 29.000 mož. — Za Nemce zmagoviti boji v Argonih in Vogezih. — Na Poljskem so Nemci prekoračili Skrwo in prodirajo proti Radonzu.
PORAŽENI RUSI PRI KOROS-MEZO. — NAŠE ĆETE SO PRODRLE DO SERETA. — NAŠA AR-MADA JE VJELA V ZADNJIH BOJIH   29.000   RUSOV.
Dtinai, 13. iebruarja. (Kor. ur.) U radno razgiasajo dne 13. februarja: V ruski Poljski in v zapadni Galiciji ni nobenih dogodkov.
Položaj ob karpatski fronti je v zapadnem in sred njem odseku v splos-nem neizpremenjen.
Močni ruski protinapadi v bflžinl gorskega pre'aza Dukle so postali /'ibejši. V vzhodnem odseku srao dosegli uspehe.
*          Istočasno   z   uspesnira prodira-
niem v Bukovini so naše čete, ko so potisnlle sovražnika pri Koros-mezo, prekoračile prelaz Jablaniko in prehode ob obeh siraneh te ceste.
DoČim so v Bukovini prodiraioče kolone med številnimi boji dosegle crto reke Sere*, so si izvpievale v gorenie obrečje Pruta na Nadwomo prodirajoče naše čete izhod iz gorskih dolin in so dospele v Wiznitz, Kuty. Kosow, Delatyn in Pasieczna, kier se Rusi sedsi na raznih točkah drže.
Vsled vjetnikov.   za'etih v zadnjem času vsak dan se ie vsota vzad-i    nf?h bojih   vjetih ruskih vojakov po-visala na 29.000 mož.
Namestnik načelnika generalnega štaba pl. Hofer, fml.
ZMAGOMTI   BOJI  PRI   VTZKOZU
IN    V    LESMH    KARPATI!!.   —
OSVOJITEV    VIŠJN    PRI    DELA-
TVNU.
Dunaj, 14. februarja- (Kor. ur.) Uradno razslašajo dne 14. februarja:
Položaj v ruski Poljski in zapadni Galiciji je nsizpremenjen.
Del naše bojne fronte v odseku Dunaica, ki so ga doseds] Rusi srdito napadali, ie prcšel sam k napadu, vrgel sovražnika, in sicer sibirske čete z dveh dominujoč^h visin ter zavzel v naskoku vas   pr? Vizkoztu
Takfsto uspešen is bH zavezfil-§fel rapad v srednjih lesnih Karpat'h.
Tuđi tu smo izirgaii nasprotT?i»*u neko visino za katero so se vršili aud! ^oj!.
V  včeraisnlih   bojih smo zopet vjeli 970 mož,
V  jugovzhodnji Galiciji in v Bukovini zmagoviti bofl. Poti^nils smo sov razni ka, ki se je v zaščito mesta ustavil,    jugozapadno od Nadworne, in zavzeli visine, severno od Dela-tyna, pri čemer smo vjeli mnogo so-vražnikov.
Namestnik  načelnika generalnega štaba pL Morer, iml
•                       m
Nadvojvoda   prestolonaslednik   na ruskera Poljskeni.
Iz vojnega tiskoMiega starid po-rcčajo, da ie obiskal nadvojvoda pre-stoionasledni-k Kare! Franc Jož f d' Este začetkom tekočega meseca na-
še, na ruskem P0ljskem se boreče čete. Povsodi }c dobil kar najlepše vtiske. Pri armadah generalov Dankl in Bohm - Ermolli, v katerih se na-hajajo čete skord vseh avstrijskih narodov, so ga vojaki navdušeno pozdravljali s »Hocb!^ ^Slava!«, »EI-jen!^, »Živijo!^, aEvviva!« in *Se-treasca!*^-klici. Prestolonaslednik se je povsodi razgovarjal s častniki in vojaki v njihovem lastnem jeziku, ter je ponekod tuđi delil hrabrostna odlikovanja. Vojaška uprava zasede-nega ozemlja ga je izvrstno zadovoljila in ponovno je pohvalil zlasti odlične uspehe tehničr.ih čet. Prestolonaslednik je obiskal tud; nemške čete, ki se bore pod poveljstvom gene-ralobrsta pl. \Voyrscha z Danklovo in Bohm - Ermollijevo annado ter je končno posetil tuđi slavno cerkev čcnstohovsko.
*
j USPESNE   NEM?KE   OPERACFJE V    VZHODNJI    PRUSIJI.   —   NA DESNEM      BREGU     VISLE      SO NEMCI   PREKORAČILI SKRVO.
Berolin, 13. februarja, (Kor. ur.) Wo!ffov urad javlja:
Veliki glavni stan, dne 13. februarja.
Vzfcodno bojišče: Operacija ob vzbodno - nriis\\ meji in on-kr-j *ne.=e i.2^redur.XiO pcvsodi sr&č-no. Kler se sovražnik skuša upirati, ga hitro potolčemo.
V Poljski, na desno od Visle, «o prekoračile naše napadalne čete do-!en*o Skrvo in prodirale v smeri proti Racjoncu.
S poSJskega boHiča, levo od Vis'e, niraamo ničesar por^ebnega poročati.
Vrhovno arinadno vodstvo.
BOJI   V   VZHODNJI   PRUSUI   IN NA   RUSKEM   POLJSKEM.
Berolin. 14. februarja. (Kor. ur.) Poročilo Wolffovega urada dne 14. februarja.
Vztaodnie boiišče: Ob in onstran vzhodno - pruske meje po-teka;o na§e operacije, kakor smo priča kovali.
Na Poljskem, desno od Visle, so naše čete   napredovale v smeri   na
Racionz. Na Poljskem, levo od Visle, nobene izpremembe.
Vrhovno armadno vodstvo.
Ruska uradna poročila.
Rusko uradno poročilo z dne 10. t. m. pravi: Nemci, ki so se zbrali v Vzhodni Prusiji. so prešli po prihodu svežih sil 7. t. m. z znatnimi silami v naskok na prostor Morzele-Jans-bor£. Ob enem so naskočLH na obeh krilih vzhodnoprusko fronto pri Las-dehnenu, kjer je bil pri enem nasko-ku skoraj cei nemški polk uničen, in na cesti v Rvpin, kjer se je bila naša konjenica zbrala v Sierpcu. Na le-vem bregu Visle sovražnik dne 8. febr. ni izvrši! nobenega gibanja.
Nadaljnje petrogradsko poročilo z dne 10. februarja pravi: Pred svojim napadom na naše pozicije pri Kosčinski so Nemci v noči 7. febru-ana zbrali svoje vojske. Ko se je zćaniio. so izvršili nemški oddelki nevzdržljivo ofenzivo; izgube v sprednjih vrstah niti najmanj nišo zadrževale iiaslednjih vrst v prodiranju. Ta naskok je podpiraJ silno močen ogenj težke artilerije. Nemci so se polastili važnega vrha v naših pozicijah, mi pa smo jih vrgli z bajo-neti nazaj. Sledili so neprestano novi naskoki. Zvečer so Nemci zavzeli t ve!ik*"mi silami vrhove neke pozicije, cd koder smo jih mogli Ie po obupni borbi \Teči nazaj, ko so izerpali vse svoje sile za trdovraten odpor proti našemu občemu protinapadu: pri tem je pršlo do bajonetnega boja. ki je bil tako silen, <3a nima primere. Gorski vrhovi so bili pokriti z mrt-vimi Nemci. Pred pozicijami nekega ruskega batatjona je ležalo nad 1000 mrtvih. Med vojnim plenom. ki smo ga dobili pri Kamionu so bili tuđi 3 reflektorji. Ob Ravki pred Skiernie-wicami je vrgla naša pehota v so-vražne zakope 8 min ter provzročila silne izgube. Naši letalci so metali bombe na nemške vlake v Ravi. pri Novem Dvoru in v pozicije v okolici Sojice.
•-    •     •
Rusi o zadnjih dopodkfti v vzbodnji Prusljl.
Uradno poročajo Rusi o zadnjih dogodkih v vzhodnji Prusiji, kakor poročajo iz Kodanja:
Dognano je, da se nahajajo v vzhodnji Prusiji novi nemški armad-ni zbori. Vsled tega se je položaj po-potnoma izpremenil. Za nas je treba, da gremo nazaj, da izpremenimo svojo grupacijo in postavimo svoje čete bolj koncentrično, kar je mo-goče najložje doseći v pokrajinu ki 30 krijejo naše trdnjave. Pričakovati ie, da stojimo pred dolgotrajnimi boji, ki bodo končno odločili o položaju v vzhodnji Prusiji. Ta okolnost pa zahteva, da morajo biti v bodoče poročila o tamošnjih bojih zelo kratka, ker se mora varovati stroga tajnost o vojnem nacrtu.
m                        m
m
BOJI    NA   RUSKEM    POLJSKEM.
2e zelo dolgo nemška uradna poročila ne povedo ničesar o bojih na ruskem Poljskem in tuđi naša uradna poročila molče o dogodkih v Galiciji in na Poljskem. Gotovo pa je, da se vrše tuđi tu, kjer si stoje jedra armad nasproti, hudi boji, o katerih pa iz ozirov na vojni položaj m na namene vrhovnega poveljništva, se-daj še ne poročajo ničesar,
Le o neki majhni dogodbi izve-mo iz poročila nekega vojnega po-ročevalca. Ob Nidi, v območju prve armade, se je pred kratkim vršil za-nimiv boj v zraku. Več naših aero-planov se ie bilo dvignilo ter koncentriralo na sebe ruski ogenj. Tuđi neki ruski aeroplan je priplul, da moti poizvedovalne manevre, todai brez uspeha. Naši letalci so operirali tako spretno, da so našli pozicije ruskih topov, katere so naši 30'5 cm možnarji kmaJu razbili. Tuđi rusko opazovališče so naši topovi razbili in prepodili iz neke vaši rusko po-veljništvo.
Angleži o bojih v vzhodnii Prusiji.
London, 14. februarja. (Kor. ur.) Vojaški sotrudnik »Times« skuša zmanjševati pomen nemške zmage vi vzhodnji Prusiji ter pravi: »Kako-vost novih nemških Čet ni več tako odlična, da bi veliki knez ne mogel izvršiti nove uspešne protiofenzive. Nimamo povoda, se vznemirjati glede končnega izida. Saj ni prvič, da sa bili Rusi v vzhodnji Prusiji vrženi nazaj. Zadnjič pa je bil njihov proti-udarec jako učinkovit Uspehi na: drugih točkah fronte morajo velike-
USTEK.
fl nimfom ha.
Francoski  spisal   Pierre  d e  C o u -
levain.
(Dalje.)
Na svojih potovanjih pa Je Jac-ques spoznal znanstvenike in industrijalce, ki so mu na mučen način dali občutiti njegovo inferijornost in mu razkrili pravi izvor moči danes vladajočih stanov.
V Brusiju se je slučajno sestal s svojim prijateljem iz vojaških let, o katerem je govoril z Bontempsom. Mladi mož mu je naznanil, da odide v kratkem v Sudan, kjer mu je bilo poverjeno vodstvo znatnega trgov-' skega podjetja. Upal je, da si tam pri-dobi denarja in slave —, denarja, da popolnoma poplaća upnike svojega očeta, slave, da izbriše madež, ki ga je bil pustil polom na njegovem starem meščanskem imenu.
Govoril je z navduienjem o Afriki in svoji bodočnosti. Zatrjeval jet da je naravnost patrijotično delo, razširjati vpliv Francije in odpreti nova pota njeni trgovini. Čudil se je ćelo, da mladih aristokratov ne vle-čejo te nevarnosti in da ne organizu-jejo kake zanimive ekspedicije.
Takoj prve besede so pri dobile markija. Vzdramile so v njem vse strune heroizma in patrijotizma,   ki
so spale v njegovi dusi kakor v duši vseh Anguilhonov. Obraz se mu je razjasni! in oči so se mu iskrile. Olo-boko pretresen je zapustil svojega prijatelja in pozno v noc premišlje-vaJ, kar je slišal.
Pod tem vtisom se mu je kakor svitla luč porodila misel. Zakaj ne bi vstopil v vrste ten odkrivalcev, ki so ponos svoje domovine ravno tako kakor učenjaki in umetniki? Več po-guma je potreba, da vsak dan kljubu-ješ smrti v Afriki kakor na bojišču. Ni imel sicer še prilike, da izkaže svoj pogum. toda. bil je srčen, to je občutil prav do mozga. Eden njegovih prednikov je padel pred Tunisom s svetim Ludvikom in če bi on, zadnji d* Anguilhon, umri na odkritnem potovanju v Afriki, bi bil to prav lep epilog k zgodovini njegove rodbine. Nenadoma se je spomnil mamljivega vtisa, ki so ga napravile nanj afri-kanske fotografije v neki izložbi v rue de Solferino. Vpraševal se je, jeli ni bilo to znamenje, da se njegovo življenje zaobrne v tej smeri. Te prekrasne fotografije, napravljene v Da-homevu v Sudanu, so ga tako preslc-pile in razgrele, da je naŠel njih po-dobo zopet v svoji domišljiji in s to podobo pred očmi je Jacques z»-spal.
Naslednji dan ie naznanil Oeor-gesu Delorme svoj sklep, da pojde v Afriko in ga prosil, naj mu pri tem pomaga. Mladi mož mu je nato po-jasnil,   da   gre   za   znanstveno   in
politično ekspedicijo na levo obrežje Nigra in da bode ta ekspedicija naj-brže poverjena nekemu kapitanu z imenom Richard. možu velike sposobnosti Pristavil je. da se Jacque-su potom dobro priporočene prošnje na ministra za kolonije morda posre-či doseći mesto drugega   poveljnika,
Jacques se je hlastno oprijel te ideje. Daljna, nevarnosti polna od-kritja, da, to je bilo nekaj zanj! Geor-ges Delorme mu je obljubil, da mu o stvari sproti poroča in pomaga po svojih močeh.
Mlada prijatelia sta preživela te-den dni skupno v Bruselju. Sešla sta se vsak dan, govorila o Afriki in zopet o Afriki, kovala krasne nacrte in drug drugega vzpodbuiala. Ko sta se ločila. sta si stresla roke, kakor da sta sklenila pogodbo.
Marki se je povrnil v Pariz, dušo polno navdušenja in mladostne ne-potrpežljivosti. Navzlic temu ga je vznemirjala misel na bolest^ ki jo po-vzroči svoji materi. Premišljeval je sam pri sebi, ali naj ji svoj nacrt pri-krije do zadnjega trenutka ali Dl naj ji takoj vse pove. Odločil se je za zadnje. Takoj drugi dan po prihodu v Pariz ji je naznanil svoj sklep. Markiza d' Anguilhon ie DOfumno prenesla udarec Občudla je ćelo nekaj ponosa, vtfeča, da se je njenega sina končno ie polastik) hrepenenje po slavi in delo. Rekla mu ie mirno:
— Ce Bog hoće. da me zapustiš, teOaj mi podeli Mi wo^ da presU- I
nem tvoj    odhod in tvoio odsotnost. Do tedaj ne smem izgubiti upanja.
Jacques je nato obvestil o svojem nacrtu svojega strica de Frois-sy. ki mu ie živo čestital in mu obljubil, da stori potrebne korake, da mu poverijo Častno mesto v ekspediciji kapitana Richarda.
Georges Delorme je ostal mož-beseda: vsakih štirinajst dni je pisal markiju, da je bil o vsem poučen. Njegova pisma so utrjevala Jacque-sa v njegovih načrtih. Sprejemal jih je s tako silnim zanimanjem, kakor da mu oznatijajo Ijubezen. Ko jih je od-piral, so se mu tresle roke in srce mu ie bilo. ČitaJ jih je po dvajset-krat, njegovo zanimanje za Afriko pa je rastlo od dne do dne. Ta tajin-stvena dežela ga je sedaj mikala. kakor da je strašna in nevarna žena, različna od vseh drugih.
Da zakrije svojo nestrpnost, je Jacqu£s odpotoval meseca januarja v Algerijo in prebil dva meseca na jugu. ProstovoUno se ie podvrgel šte-vilnira naporom in se privajal dolge-mm potovanju- Preskusil je moč svojih mišić in svojega telesa in si ponosno deial: »Se smo krepku« Meseca marca ie preicl od Georgesa poročilo, da je ekspedicija sklenjena stvar. Mladi nož ie poln občudovanja govoril o voditelju — kapitanu Richar-4m —. ki si ie% kakor je rtkd. tzferal I delo« vredno Junaka. Pozvat ie mar- I kita« naj svojo prošnjo UkoJ predktfi I mmistrstvu * jo dokro pri9oro&      I
Jacques je takoj odpotoval is Biskre, kjer je ravno bival, in se na-potil k svojemu stricu de Froissy na1 grad Saint-Michel v blizini mesta Cannes. Ko se je bil ž njim temeljito posvetoval in mu je ta obljubil, da stori takoj potrebne korake pri dr-žavnem tajniku za kolonije, se je marki vrnil v Pariz, da uredi svoje stvari.
Imel je dolgove, naravno. Au-guilhona brez dolgov še nikdo videt ni. Par nesrečnih iger, par dragih ženskih doživljajev — dandanes so vsi dragi — in življenje preko sred-stev ga je pognalo v "denarno stisko. Zato je poklical Bontempsa in glej, Bontemps je prišel in mu pokazal čisto drugo pot z mnogo lažjim ciljem, mu govoril o bogati ženitvi in o šest-desetmilijonski doti!
Ta ogromna številka ga je oma-mila in ga hipoma strmoglavila iz vzvišenih krogov, v katerih je neka} mesecev plaval njegov duh.
Šestdeset milijonov! To pomeni mir in srečo njegove matere, po-vzdigo njegove hiše in verjetnost nadalinega obstoja njegovega rodu, to pomeni zopet pridobljeni Blonay, moč in bogastvo, po katerem je tako hrepeneL Vse to mu more dati ena sama žena! Nato se ie spomnil miss Ellis:
— Toda kaj bo zahtevala ta zlata ribica, kaj bo ta zajhtevala, za boga? se ie vpraševal % seko jotf-ooiMtrtatOa                       ^
t.■» *,-                                                                                                       <...,*..-3l...,.
Srtan 2.                                                                                                       -SLOVENSKI NAKUU*, «nc 15  februarja ts»i5,________________________________________________36  stev.
mu knezu dovoliti, da zbere to veC j
armadnih zborov. MenJa ne bo treba preveč časa, da zbere dovolj sil za odločilni udarec proti Nemcem.«
Ruski neuspehl na obeh krilih.
Bern, 14. februarja. (Kor. urad.) >Bund« opozarja na to, da je že iz poročila ruskega glavnega stana z dne 11. februarja sklepal na reakc jo in konstatira, da je mahoma započeta ofenziva v vzhodnji Prusiji potisni la Ruse preko rnc:e ter jim zaJala težke izgube. Vsekakor je rusko des~ no zunanje krilo hudo trpelo ter bilo daleČ potisnjeno, delema ćelo cdre* zano. Tuđi rusko skrajno levo krilo se je umaknilo na Černovice. da je torej tuđi tu opažati, da se je ruska armada okrenila proti severu. Pred Varsavo se množe znaki, ki kažejo na to, da se hočcio Rusi umaknr.i na zadn;o obrambno crto pri forih kot svojo centralno postojanko. Rusko armadno vodstvo bo moralo militi na splosno umikanie. sko ho5e ruska armada še pravočasro prekoračiti Visio.
♦               BOJ!  V  KARPATm.
Iz uradnega poročila posrsame-mo, da so naše čete prodrle preko vzhodniih Karpatov že na gališka tla. Imena Nad\vorna. \Viznica, Ku-ty, Kosow, Delatin in Pasieczna, označujejo sedanje pozicije naših čet. Enako je stališče nuših čet v Bukovini zelo ugodno. Južno od Rozro-vva in južno - vzhodno od crte Kclo-mea - Nadvvorna. pa stoje Rusi v dobro prioravlienih in utrjenih pozi-cijah. Sicer je v Karpatih situacija več ali nnnj neizprerneniena.
O bojih v Karpatib prinašato fi-st? Še to - fe poročifo z dne 12. februara ob 8. zvečer.
Boli v Karratib, ki so ob^tobli prvotno v posnmeznih podvzetjih v ločenih odđeikih, se razviajo vedna bolj v eno samo veliko bitko, s fronto skoro 400 kilometrov od prelaza Duk!e do Bukovine.
Rusi so poskr.šafi irpočetka iz> siliti uspeh na svojem zalicdnjezn krilu ter so 7Kral' s:lre čf*fce' n:~inah p i pukli. Prišlo je tam do hudih bo.'ev in dolgo ie omahoval usneh. Naših čet ni bilo megeče poraziti in danes ie mogoče označiti ruski sunek na tem krilu že kot popclnoma pone-srečen. Naša Dozi:i!a je rrincno utr-jena in vse žrtve, ki so jib prinesli Rusi, so prezuspelne.
Zadnje đni so dosegle naše čete na več točkah tako nadmč, da so celo same pričele z ofenzivo In za-sedle sovražne pozicije, pri čemer je naša artiljerija izborno pripravila to delo.
V srednjem de'n fronte, v Kar-patih* ob prelazu Uzsok in na prelazi!1, ?everno oc! Munkacsa, se vr?e sedaj se hudi boji. Tam 5e na?e čete in čete zaveznika težavno bere s sovražnikom. Rusi co poslali tja oličenja, k?že se pa fe, da bodo imele zavezni^ke čete trrfi trrn uspeh.
Na des^em krilu v Bukovini av-5tro - ogrske čete neprestano in očitno prodirato, prodirao tako hitro, da ima:o več fežkoč s tem. <1a dobivajo od zar'ai živila ;n municijo, kakor s sovražrvkrm. TežVn^e. ki j:h provzroča pH-Tn:ira, so *iho velike, vendar Je razpoloženje čet iz-borno.
Bitka se je pri*e!a zzćrn teden V Januar ju ter poteka  povoljno.
Sicer na fronti vlada razmero-ma mir,
•       ♦      •
V   BUKOVINI.
»Corriere dcVa sera« pi?e v svojem pregleHu o bojih: Avstro-ogrske čete v Bukovini na vseh crtah prodiraio. Že so zasedle vse pokrajine južno cć Sučave ter prodi-ra;o zonet z veliko naglico. Ni še znano, kako ie bilo mogoče, da se je vojni položaj tam tako zelo izpre-menil Rusom v slabo in kako je prišlo do zopetne ofenzive avstro-ogr-skih čet.
»Da'ly Telegraph^ poroča iz Ccrnovic: Rusi moram pri svojem umivali vzdržati straćen naval nemSkih in avstro - ogrskifi čet, vsled česar ne morejo popoln^ma vzfiržrti reda v svoj'h vrstan. KlUib temn hočejo Rusi poskusiti, držati Cernovice, če so tuđi izgledi na uspeh zelo majhnu
•      *     *
Podrobnost? ?z Karpatov In Bukovine.
-Az Est« poroča iz Bistrice: Prihnd nash čet v Radauc se je iz-vršil trko hitro, da tom stoječi rus:ki generalni štab ni moge več pravo časno zbežati in je b'l s celo pisarno vjet. Ruski general, ki je tam pove-Ijeval. ]e izvrši! samornor.
»A Nap« poroča iz Kološvara: Tu se mudeči bukovinski železni^ki uradniki so dobili od postajenačelni-ka v Dorniwatri brzojavni poziv, da naj se takoj javijo v Dorniwatri k nasiopu službe. Zciezaičarji so se že
odpeljali. V Bukovini vozi feteznlca med Dornowatro in Wamo. Promet do Kimpolunga se bo otvoril te dni. li Muakacsa poroć« poročtva-Icc nekega ogrskega lista: Nale Ćete so v skupnem boju z nemškhni če-tami popolnoma pregnale sovražni-ka iz doline Latorcze. Ra^meroma httro so naše in remške čete s po-močjo na?e artiljerije pregnale so-vražnika iz dobrih rožici v komitatu Bercg. Tu so pustili Rusi tuđi topove in stroine puške. Iz Volocza priha-jajoči vlaki vozijo mnogo ruskih vjetnikov. Rusi v severnih pokraji-nah, kjer žive izvečine samo Rusini, nišo napravili mnogo škode, 2ide pa so odpeljali s seboj.
•       m     •
Rus! krši*o mednar<Klao pravo.
Dunaj, H. februarja. (Kor. urad.)
Vrhovno armadno poveljsivo razgla-ša: Opetovano se je že dogodilo, da co se ruski vo:aki in ce'o ćele patru-!je poslu/evale pri napadih na m°ni-Še Čete avstro - ogr^kih uniform. Ker se je to v zadmih mesecih, 7lasti pred Przernvslcm, cesto prigodilo in ker se 7d;. da se ie ta, mednn.rdno pravo krŠeca in sramotna zviiača doce-la vdomačila v vrstah našega so-vražnika, smo smatrali za potrebno, razglasiti, da fco vsak ruski vojak in ča5tn;k, ki 5e bo ra tako s*-amoten način v boju posluževal naših uri-forrn, na licu mesta ustrelien na te-meliu narte sodbe. V sedan'ih b^iih v Karpatih se je privodilo, da je ir-vrši! napad ce! ru5ki b?.taljon, pre-oblečen v avstro - carske uniforme. Ta bataljon smo razb'M in većinama vjeli. Vzpričo tecea dejstva moramo pvno iz'aviti. da r;ns niti naj\ečje ktevilo takSnih rrecblečenih s'-vraž-nikov. ako pride:o v naye roke, ne ho v bedoce zaviralo, da bi 7. n'imi r?e ^ostopali na temelju prekega soda.
Proklamacija ra ru«ke rofake.
fz glavre^s st?na poročajo: Pri ?n3v.yx. vjef'h Prs:h so t^\ v ru-cj'-rn fr"-'-'i t^Vt^r« !r*?Ve s rc*^'-fcm: »Va? resr?č"? cs" NH r}^\* V tem IetrVu rczivl'i rr vc.pVp. da raj se rbrre?o vc?aki rroti veMkemu knezu \iko!?.!u in njegovim generalom z ororem v roki, ker so ti njegovi sovra^n'kL Car pravi, fla ni nikdnr nrivorl v vojno, ki je sad intris veli-ketra kneza Nikolaja in njegovih pri-padr»iKov. Car ni privolil v voino, Ker je spozna1, da se to vojna konCaia nesrečno za njegovo hišo.
R«5ki generalni s:ab je nato \z-da! knmanfke. ki doT^i Avstrijce. da rrf>s!;*o te proklamacije. To se of'ci-jozno    dementira in za vrača kot laž.
•               •
Izjava mskezB f?nf3nčncga ministra Barka.
Pariš, 14. februarja. OCor. nr.) Ruski firančn: n:ini?ter Bark je izjavi! nekemu setrudniku »Matina-: Nernci 5C rnoti c. ako rnislijo, da fco z vojaško aKc'jO vred tuđi vojna končana. Rusija pripravila marveč že sedaj vse. da nađnljuje reusrriiljeno r'SDOcfar'sko vojno prot Ncmčili. rr^ncor,ki saveznik Rusije bo nac*o-mc^til v bodoče Nemce vi. rashih tr-gih. V ?>i:cho c!e Pariš« iz;: vlja mini-ster Bark, da znasaio ob\ zro:,ti ru-s!-'"h hank pri franeoskih nankah ob »zbruhu vojne 500 milijon- v irankov.
Posebna odposlattstvs v Srhi|L
Iz Petro^rada poročajo dunajski listi: V Srbijo e odšlo posebno rusko odpos'an^^o z važnimi porečili za kraf'a Petra, (lovori se. dn ho ^r>MTa Srbija v Rticiji novo posojilo 200 mi-Iljoriov, s katerimi si boce olajšati vsaj največjo bedo.
V Nišu se nahaja tuđi posebno angleško odposlanstvo, knteremu na-čeluje general Paget. To odposlan-Stvo potuje tuđi v ruski glavni   stan.
BREZUSPEŠM VrANCOSKI NAPADI  V  ARGONIH  IN  VOGEZIH.
Berofln, 13. februarja. (Kor. ur.) Wolffov urad javl'a:
Veiiki glavni stan, dne 13. fefcru-ar]a.
Zapadno bofišče: Ob ohrežju so tuđi včerai zopet metali sovražnl !eta!cl bomhe, kl so povrro-čiie civllnemu preblvalstv« In njih posesti ze!o obžalovanja vredno škodo, dočfTn smo ml imeH v vo?a-šketn oziru samo neznatne tetpube. V naš! zapadni fronti smo našli artiljerijske nabole, kl izvirajo brez-dvomno Iz smeriških tovarn. StevilO vjetnfkov ki ?*ro ?ih zapeli rčeraj pri vzhodno od So-iaina ođbftem napadu, se ie zvišalo na 4 častnlke la 478 mož. Pred na^o fronto smo na§fl 200 mrtvih sovražnifcov, doCim so zna^alc na$.? ?zg?i^e v teh bojili na mrtvih In ranjenih 90. Scveroo od Mass?s:es feverozapadno od Salat Meneiioulda, ^mo vzeti, nadalfevaie svoje napade z dne 3. febmaria, na* daJinib 1200 m&trov Irao^osk« glav-
at petici)*. Na Sm&tmt* v Vofe* zlh }e nasprotnik snova poskusil nas napasti, a smo ga povsodi brez truda odbili
VrfeovM mnmmim vodstvo.
•      •     •
BOJ!   NA   FRANCOSKEM   BOJI-
SCU,    SEVFRNO    OD    PONT    A
MOUSSONA   IN   V   VOGEZIIi
fterotin, 14. februarja. (Kor. ur.) Poručilo Wofefov2ga ina^a dna II. februarja.
Zahod no bojlgče: Scver« no od Pont a Moussona smo iztrgall franeozom vas Norreoy in vrh 365, ki leži zahedno od tega kraja. Vjeli smo 2 častnika in 151 mož. V Voge-zfh smo oasko^ill kra?a Nilsen In Obersengifrn; 135 v;etnikov }e padlo v naše roke.
Vrhovno armadno vodstvo.
•               «
S   FRANCOSKIH   BOJlSCv
Iz Zeneve poročajo o operaci-?ah v Alzaciji: Obe državi različno pripravljala obrambna de!a. Nemd grade jarke od Lar^ina do Coi»rta-vona, stražnice in žične ovire. Sodi se, da bo okolica Largina v kratkem pozor;^če  veči'h  hojev.
Predsednik republike, P >incare", «^e ie v sprem* tvi vrojnexa ministra, Milleranda, odpeljal v fronto, kjer ostaneta več dni.
Švicarsko časopisje se bavi s nofočili zahodnošvicr-rskih list ")v. da je težka nemška artiljerija streljala na franeoske pozicje pri Pietter-hnusnii. pri čemer je II granat pad'o na švicarska tla, nedaleč carinfke hiše. Listi poročajo tuđi, da so Fran-cozi prav blizu me;e postavili neko baterijo, vsled česar mora]o zadeti nt-mSke krcale švicarska tla. Baje so švicarske vojpske oblasti na to opo-zorile franCv>ske?a voiaškega ata^e-;a v Bernu. Nemci upajo. da bodo Francozi  tu odr.tranPi  fvoje  topove.
!z Dunkeroua poroča »Rotfer-drmsche CniTrant«, da so poslati 7a-ve^riiki zrdn?e dni močn-*    an^H^ki
^r^c^Tra^-cm nrnf: Ostenf1!!, kar je rr^vid^o tndi \?. deTovnr?a PTiprle'k h ladij cb belgijski obali. Ob°tre!jeva-nfe b^J^nske obili ie panr^v*I!o ^amo pretekli teden rkodo kaVMi 6 mi'ijo-nov frankov. Mnojro obrežr?;h prebi-valcev je bilo ubitih. hTac*a!jevarne obstrelievanH fc^ze fa«r!O. H*» n^rne-r?.v3!f> kn<?\r>?\ n^m?Ve obr^^ne Čete os'^Vti. Med Zee^rfiTcrorn. Osten^rm in DnrikerorOTTj «to?i vedro attsrlf?ko brndov;e Vr'^itV, ^ri krf^rem ce na-hajajo tuđi frr*ncc5;ke t^rpedovke.
•             •
Po^re^ana  an^eška torpedevka.
»Frki Ztg.« poroča iz Pariza, da so e\sscm ncročila ^A^rence Hava^« t^ Aiprecirasa brez vesti o angleški torpedovki *93». ki je Itnela na'ng stra/IH gibraltarsko morsko ožino. Lk)Ie se,   da «e je potopila v viharju.
• Pofte^rečeno anefe^ko !efa!o.
Dun!(erque, 1.^. februarja. (Kor. | Trrad.) Trideset ansrleških letal ie zapustilo v petek Pover, da odplovejo nad Zeebriif:ge in Ostende. Eno icta-lo je pri Lespootu padlo v inorie. Poškodovano letalo Ic neka angle-^ka topničarka pri^cljala v Dunker-que. Letaka so rcSili.
•     t     •
Francoska izvozna trgovina.
»Temps« poroča podrobnosti o franceski izvozni trgovini ter pravi, c?a ie trgovina pad'a prve 4 vojne mesece za 31/| miliarde frankov. Clanek se konca z beseđami: Iz te krute brutalnosti številk izhaja. da je ^krajni čas da se po 4 mesecih ekonomična depresija zadrži in da se store koraki za zopetno življenje trgovine.
Draglnja na AngleSkera.
Korespondenčni urad javlja, da so bila dne 13. februarja v Londonu, Birminfrhamu. Cardiffu. Br2 jfnrtu hi v drug"h kralih delavska in ženska zborovanja. ki so protestirala proti draginji živil in premnga. Sprejete rc?o!ucijc pozivljajo parlament, naj vlado primora, da bo preskrbela za znižanie cen, ker delavstvo sedanjih cen ne zmore.
•     •     •
Cen€ živll na Angteškem.
Iz govora angleškega ministr-skega predsednika je posneti, da so cene vseh vrst predmetov v dctajlni prodaji poskočile za 23S7e proti ju-Hju lanske^a leta, Zlasti prizadeti so sladkor, meso in premecj. Da se Je podražilo žito, temu je bila kriva slabi letina v Avstraliji, cmejitev indij-skega eksporta, argentinska slaba le-
Itina in zatvoritev Dardancl. Pomanjkanje pa ne bo trpelo dolRO. Tuđi transportne težkoče   $o vplivaie na
podrtžilev,    n|ih vpliv pa se preti-ravću
Aflg!e$ki teoskl pond.
Pod povellništvom grofice Castlereapli se je ustanovi! v Londonu polk 4000 dam, ki bo odšei na kontinent ter sedeloval pri telefonski in municijski službi ter pri prehrani an-gleške vojske. »Mcštvo« teh pclkov tvorijo izvečine sufragetke od 20 do 40 let. Ustanavlja se Še drupr polk. Ženski polki imaio tuđi uniformo. Pokrivalo imaio modro.
NOTA ZEDFNJENITT DRŽAV NEMCIJJ.
BeroHn, 13. februarja. (Kor. ur.) AmeriŠka nota Nemčiii ima iole be-sedilo:
Vaši eksce!enci!                             j
Od svoje   vlade   imam naročilo j sporočiti Vaši eksceenci to!e:            |
Vlada Zedinjenih držav je bila z nazninilom nemškega generalnega štaba z dne 4. februarja 1915 opozer-jena, da je smatrati vodovje krog in kreg Angli;e in Irske vštevši cei Irski kanal kot vojno okrožje, da se naj vse sovražne trgovske ladje, ki ; iih bodo po 18. februarju srečali v tem vodovju, razdenejo in da ne bo vedno mogoče re?iti pasažirje in po-sadke in ćsl so tuđi nevtralne ladje v tem vojnem okolišu ogrožene, ker se z ozirem na zlorato nevtralnih za-stav, ki jo je baje angleška vlada dne 31. Januar ja zapovedala in z ozi-rom na slučaje vc;ne na rrorju ni mogoče vedno ogniti temu, da zade-nejo na sovražne ladje preračunje-ni napadi tuđi nevtralne ladje. Ame-riška vlada smatra terej za svojo dolžncst onozoriti cesarsko nemško vlado v odkritem visokem spošto-vanju in s prijateljskimi čustvi, vendar prav odkrito in pošteno, na res-ne pesledice, ki jih mere rr.crda provzročiti postopanje. ki je očitno narnerava to naznanilo. Američka vhda '■re'TGja 'a n?o^o;a vrr^šarja s 'tl:o r!;rL;o, Ci smatra r'ede ra o!:-r*o."ev3 razm^r^ za svc'o pravico, c!a, tud! za svc'o do!žnoct, zat>ro?rti cesarsko nemš*4O vlado, da pred de-ianskim nartepom presodi kritični položaj, kl b! utesnfl nastati v o€no-šajfh Zeciinjenih držav napratn Nem-čiji, če bi teinške pomorske voine 5i!e i2vrš*j;oč odredbe, c^značene v razglaba ađniiral5Ke2;a ^iahs^ razde-Jale kaKo trgevsko ladjo Zec:^ien!h držav a?i nrovzročHc smrt kakega državiana«
5amo o^ ?ebi amevno ni treba spomniti nem«ke vlade. <3a ima v vojni se rrabataioča država z ozirorn na nevtralne ladje na odprtem mor-ju semo pravico preiskanja, ražen Če je bil izdan razglas blokade in če se bloknda efektivno vzdržuje-
Vfada Zed?"?enl?i držav ameri-fkin smatra, da Mokada v tem slučaju m rameravana.
Napadati vsako nevtralno tadio in ?o razđejati. če se vozi po natanč-nejše dolcčenem prostoru na o-ć^r-tem morio, ne da bi se prej določilo, ali je kist v vojni se nahaiajočega naroda ali če je tovor konterbanda. bi Mo dejanje, ki nasprotnje tako zelo precendenciiam pomorske vojne, da more arneriška vlada komaj misliti, da cesarsko nemška vlada v tem slučaju resno misli na to. Sumnja, da rmajo posamezne ladje po krivem nevtralnn zastavo, ne more upravi-čiti domnevania, da so vse ladje, ki se vozijo v natančnejše določenem okolišu, pođvržene isti sumnji. Ravno, da se taka vprašanja razjasne, je bila po naziranju ameriške vlade pripoznana pravica preiskave.
Ameriška vlada je vzela spomenico cesarsko nemške vlade, ki je bila izdana istočasno z objavo admi-raifV.e^a štaba na znanje. Ona po-rabfia to priliko, da opozori nemško vlado z nsivečjim spoštovanjem na to, da vlada Zedlnienih držav ne daje notenefra povoda za kritiko zaradi nevtralnega postopanja, kateH fe izpostavijafo po naziranju nemške vlade vlads gotovih drugih nevtra!-nih držav. Vlada Zedinjenih držav ni pritrdiia nobenemu koraku ali pa ni dopustila nobenega koraka, kakršne so v vojni se nabajajoči narodi v se-danji vojni odredili in ki so imeli za namen cmsjitev trgovine. Nasprot-no je v vseh takih slučajih zavzema-la stališče, ki ji daje pravico delati te vlade na pravilen način odgovorne ra vse eventualne učinke na američko plovstvo, kt nišo upravičeni vsled obstoječih temeljev mednared-nega prava. Vsled tega se smatra atneriška vlada v tem slučaju z dobro vestjo na podlagi priznanih principov upravičeno zavzemati v tej neti označeno stališče.
če bi nastopall poveljnikl nem-Skih voinifc Imdil domnevajoč, da se zastava Zedin}enih đržav ne uporab-l}a v dobri veri, in bi na odprtem moriu uničO! kako ameriško ladio ali živUo^i© Mteriškik driaviianpv    bi -
mogla vlada Ze4ln]enih držav v ta-kem deianiu videti koma] ka] druge-Ka, kakor neopravičljivo kršenje nev* tralnib pravic, kl bi se da!a koma) " spraviti v sklad s pri]atel]skiml od-nošajl, k) vladajo na srečo seda} med obema vladama če bi nastala taka obža!ovanta vredna situacija, bi bila vlada Zediirenih držav, kar bo cesarsko nemška vlada pač razumela. prisiljena, storitl cesarsko nemško vlado strotro odgovorno za taka de-•anja njene mornarlške oblasti in storiti vse korake, ki so potrebni za varstvo arreriškega življenja in last-n!ne Amerlkancev na odprtem moriti.
Z ozirom   na   ta razmotrivanja  * vlade Zedinjenih   držav z največjim spoštovanjem    in    resno   se trudec nreprečiti kakršnakoli  nesporazum-Ijenja ter z namenom preprečiti,   da bi nastale    ckolisčine,    ki    bi mogle vreči ce:o senco na čast obeh vlad, izreka ameriska vlada trdno upanje , in pričakovanje, da more in hoče da- I ti cesarsko ncmlka vlada zagotovilo, \ da se ameriski državljani in njih ladje drugače, kakor'potem preiskave s strani nemških pomorskih vojnih s;K tuđi v okrožju.   natsrčneje   označe-nem v naznanilu nemškega admiral-skega štaba, ne bodo nadlegovalL
V informacijo cesarsko nemške vlade se dostavlja, da se ie z ugovorom opozort!a vlada angleškega veličanstva glede krivične rabe ameri-ške zastave v varstvo angleških iadii.
Pcrabljam to priliko, da zagoto vim Vašo ekscelenco ponovno svojega odličnega spoštovanja. Podpisano Jaimes W. Oerard.
Njegovi ekscelenci, gospodu pl, Jago\vu, državnemu tajniku zuna-njega urada.
Pripomba Wolffovega ora-da: Od ameriške vlade zaprošeno pojasnilo se bo. kakor domnevamo, dalo v istern prijateliskem tonu, v kakrsnem je pisana ameriska nota.                      1
•                  •      •        ■■
NOTA  ZrZDTNJENIH DI?ZAV
ANGLIJL                         i
Lcado^i, 13. februaria, (Kor. tir.) Nota   washingtonske   vlade Angiiji, j kakor jo objavija.o listi pravi:              !
Slučajna uporaba zastave kake nevtralne države pod pritiskom za-sledovanja, o kar glasom poročil li-5tov baje porabljajo v opravičbo po-stopanja angleške vlade, se zdi vladi Zedinjenih držav zelo različna od iz-recne sankcije s strani vtade v vojni se nabajajoče države, da namreC razobešajo trgovske ladje v goto-vem pasu morja splosno zastavo kake nevtralne države, v pasu, kjer se vozijo. kaker domnevajo, sovražne vojne ladje^ Formalna proglasitev ta-ke politike z namenom, da se zastava kake nevtr. države splosno zlorab-Ija, ogroža ladje nevtr. držav, ki obi-skujejo te vode v pesebni meri, ker vzbuja sum, da so ladje tuje narodnosti, pa naj imajo razobešeno kate-rokoli zastavo. Z ozirom na nemško izjavo, bi vlada Zedinjenih držav z največjo skrbjo zasledovafa vsako splosno rabo zastave Zedinienih držav s strani angleških lađH.
Taka politika ne bi ščitita, če se udesstvi izjava nemskega mornari-skega urada, angleških ladij, pač pa bi resno in trajno ogrožaia ladje in življenje ameriških državljanov.
Vlada Zedinjenih držav pričaku-Je zato, da fco stor^Ia angleška vladar vse, kar je v njeni moči, da prepreci nanačno uporabo zastave Zedinjenih držav s strani angleških Iadii v onem pasu, o katerem govori nemška vlada.
Taka praksa bi namreč ladje pri-jate'iske države pri plovbi v tem vo-dovtu ze'o ogrožaia ter naprttla an-gleški vladi celo v gotovi meri odgovornost za izgubo ljudi in lađi! ameriških državl»anov v slučaiu napada s strani sovražnih pomorskih sli.
•              «
Holacđska tr^ovska nlovba v Angllio ustavliena-
Iz Amsterdama poročajo, da so holandske paroplovne družbe skleni-!e ustaviti od 18. februarja naprej za nekaj časa trgovsko plovbo ražen poštnib parnikcv in ladij, ki se vozijo na odgovornost angleških podjetii.
* Holandska kritika.
vDe Toestand* v Haagu piše h maskiranju angleških trgovskih ladij, da to nikakor ni tako enostavna stvar, ker je mnogo ladij prav lah-ko spoznati s pomoč'o Llovdovega ladijskega registra, ime mora iineti vsaka ladja in v par minutah bi nem-ški pomorski častniki lahko dognali maskiranje ladje, oziroma nepravo ime. Kar se tre angleške namere oborožiti trgovske ladje s topovi, so poznavalci pomorskega prava mne-nja, da je smatrati kapitane takih ia-dij za franktirerje. Kljub majhneinu prostoru   v   podmorskih   cokuli bi
36. Ster             _______________________________________________.SLOVENSKI NAKUU«, đn« 15  febromrj* 1915._____________________________________^___________Stran 3.
mogli prepeljati   takega kapitana v
Nemčijo, kjer bi ga potem obsodilL Ce vlada Anglija na morju, vlada Nemčija par metrov pod morsko gia-dino.
BOJI  V   AFRISKIH    KOLONIJAlt
London, 13. februarja. (Kor. ur.) Reuterjev urad javlja iz Maritzbur-ga: Minister Sir Thomas \Vatt je iz-javil v nekem razgovoru, da bo vlada postopala z vso strogostjo proti tištim, ki podpiraio upornike. Vcdi-telje uporniškega gibanja bodo oblasti zasledovale radi veleizdaje. Minister je mnenja, da bo vojna v nemški jugozapadni Afriki končana v pol leta (?), sicer pa da Je potrebno, da so Angleži pripravljeni na večletno vojno.
O obstreljevanju Dar es Salaama.
Đeroiin, 14. februarja. (Kor. ur.) O obstreljevanju Dar es Salaama porocajo uradno: Nedavno tega je Reuterjev urad poročal. da so angie-ške križarke bombardirale odprto, nezaščičeno mesto Dar es Salaam, ker so Nemci zlorabljali bela zastavo, ter vjele nekaj Evropejcev.
O tem dogodku poroča sedaj guverner dr. Schnee to - le: Dne 2S. novembra 50 pripluie pred Dar es Salaam oklopnica Goliath-, križar-ka *Fox« in dve drugi ladji. Po po-gajanjih. ki so se vršila pod parla-mentarsko zastavo, je guvernerjev zastopnik dovolil. da pripluje ena iz-med manjših angleških ladij v prista-nišče, da dožene, da so v luki zss> drani parniki nemške vzhodnoatri-ške parobrodne družbe za plovitev nesposobni. V nasprotju s tem dogovorom sta pripluli v pristanišče se nadalini dve angleski ladii ter napravili za več stotisoc rupij škode s tem, da sta razstrelili stroje na parnikih »F. M. L. Konigr in ^>Cesar Viljem«. Del posadke so Angleži vjeli. Ko je došla še tretia armirana ladja v luko, smo jo obstreljevali s stroinimi puškami. Nato so jeli Angleži bombardirati mesto Dar es Salanm. Pod zaščito tega ognja so angleške ladje z znatnimi izgubami utekle iz prista-nišČa. Vjeli smo 13 Angležev, med njimi poveljnika oklopnice Goliath Pattersona*. Guvemerska palača je popolnoma razdejana, več hiš pa po-Škodovanih.
Dne 30. novembra so se pred luko zopet pojavile vojne ladje. Na njihove signale, da bi pričeli z novi-mi pogajanii. se nismo ozirali, ker so Angleži dne 28. novembra kršili veljavne dogovore. Nato so vojne Jadje znova bombardirale odprto, ne-utrjeno mesto Dar es Salaam. Po-Škodovana je bila ćela. vrsta hiš. ubi-tih in ranjenih pa večje število žensk dcr ^čink. Dogodki. ki so povzročili obsLreljevanje Dar es Salaama, se torej ne kažejo v bistveno drugačni luči, kakor je to naslikal Reuterjev nrad. Dognano je tuđi, da na naši strani nismo zlorabili   bele zastave.
*
TURSKA   VOJNA.
Legija plešočih dervišev v turšk! annadi.
Carigrad, 14. februarja, (Kor. u.) V poslopju vojnega ministrstva so slavnostno izročili plešocim dervi-Šem reda Mevlevi krasno zastavo, ki lo je daroval sultan. Po slavnosti je sprejel sultan deputacijo dervišev, ki so nato odrinili na bcjišče. Kakor porocajo z dežcle, se je tuđi tam pri-glasilo mnogo dervišev k armadL
* Turki utrjujejo maloazijsko obal.
Iz Aten porocajo: Turki utrjuje-Jo pod vodstvom nemških častnikov maloazijsko obal, ki leži otokoma Ki-jos in Mitilene naproti. Italijani utr-iajo Rodos, kjer so koncentrirali preče] svojih čet.
IZ NEVTRTLNIH DRŽAV.
Tajna pogodba tripleentente z Ameriko?
Švicarski listi poročaio: Po povratku francoskega zunanjega ministra Delcasseja iz Londona se je v političnih krogih razširila vest, da je sklenil trojni sporazum tajno pogodbo z Severno Ameriko. Delcassć iz-javlja sedaj sam, da je ta vest neres-nična. V podučenih nevtralnih krogih se k temu še pristavlja, da se severo-ameriška vlada dosedaj še ni v nobe-nem oziru vezala. Bolj kakor ev-ropejski konflikt interesira severo-ameriske kroge sedaj japonsko-kitaj-sko vprašanje, ker so nacrti Japon-ske v tem oziru jako nejasnu
Ameriški zakon o nakupu tujih lad?|.
London, 13. februarja. (Kor. ur.) Reuterjev urad javlja iz Washingto-na: Predsednik Wilson je končno odobril novo kompromisno predlogo k zakonu o nakupu ladij, ki je vlože-na v parlamentu.   Po   tej predlogi
spadajo vse ladje, ki so se nakupile na temelju tega zakona, pod nadzor* stvo mornariškega tajnika, in sicer do dveh let po mirovnem sklepu. Nato bo mornariški tajnik odločil, ali se naj nakupljene ladje porabijo kot po-niožne križarke, kot državi pripadajuće trgovinske ladje, ali pa naj se privatnikom prodado.
Pred zasedanjem Italiiuske zbornice.
Iz Rima porocajo: Dosedaj je še vedno negotovo.se ti sestane italijan-ska zbornica 18. l m. ali ne. Nekate-ri politični krogi so informirani, da prične zasedanje še le 22. februarja. Vlada se trudi pridobiti poslance in stranke za to, da zbornica najpreje razpravlja o proračunu. Med vlože-nimi interpelacijami se nahaja najveČ takih, ki se bavijo s preskrbo države z živili.
m                      •
m
Grk) obrekuieio Đolgare.
Iz Sofije se oficijozno poroča: Grški dopisni urad je svojo protibol-garsko cbrekovalr.o kampanjo zopet obnovil ter poroča zadnje dni o pro-tigrških zborovanjih v Strurnnici, kjer da ?e bilo tuđi več Orkov umor-jenih. Naproti temu pa je res, da v Strumnici, po pcročilu tamkajšnega prefekta, sploh ni Grkov, temveč le nekaj ljudi, ki se še od preje poslužu-jejo grškega jezika. Tuđi se nišo vršila nikaka protigrška zborovanja, Atanas Kirmizov, o katerem porocajo Grki, da je bil v lastni hiši obešen, leži že 2 meseca bolan.
Ronjeni in mrtvi slovenshi voioHi.
(Kratice: p. = polk; komp. = kompanija (stotnija); r. == ranjen; ra. => mrtev; v = vjet.)
(Iz seznamka izgub št 122 z dne 9. februarja 1915.)
Arnuš Ludovik, 87. pp., 5. m. k.t i,; Art-ak Franc, 57. pešp., 13. sr.,   iz
Prevoja, m.; Asič Jožef, 57, pešp., 14. st., Brezice,
mrtev;
Babič Jožef, S7. pešp., 16. stot., r.; Bahč Franc, 87. pešp., 14. stot., r.; Bahč Rok, S7. pešp., 5. pchstot., r.; Batagel J3žef, 27. d. p., 4. nadst., iz
Stcril, vjet v Atkarsku, gub. Sa-
ratov, Rusija;
Batič Ivan, 97. pešppolk, mrtev; Bedenik Ivan, 87. pešp^ 5. pohsL, r.; Began Jožef, 87. pešp., L3. stot., r.; Beleškovič   Engelberi,   26, dom. p.,
3. stot., od Sv. Roka. vjet v Atkar-
sku, gub. Saratov, Rusija-, Belinger I\*an, 3. domobr. p., 27. nad,
stot., iz Soikana, vjet isto tam; Belšak Martin, 87. pešpM 13. stot., r.; Beišak Franc, 87. pešp., 15. stot, iz
Gradiša, m.; Berce Jožef, 27 d. p., iz Sele, vjet
v Atkarsku;
Bergovšek Franc, 87. pp., 16. st.t r.; Beršnjak Jožef, 87. pešp., 13. st., r.; Bevčar  Mihael,  87.  pešp.,  14.  stot,
Goriško, r.;
Bezjak Ivan, 87. pešp., 5. pcn. st., r.; Bisjak Karol, 87. pešp., 16. stot., r.; Blatnik Leopold, 87. pešp,, 1 \ st., r.; Blažič Franc, 27. domobr. p., 4. stot,
iz Stopič, vjet v Atkarsk: Bobek Ivan,    87. pešp., 16.    tot„ r.; Bočko Franc, 57. pešp., 13. stot, r.; Bocka iMartin, 87. pešp., 13. stot. r.; Bole Franc, 27. domobr. p., 9. stot,
črnomelj, vjet v Atkarsku; Bordon Ivan, 87. pešp.. 5. pohu st, r.; BorovŠak Tomaž, 87. pp., 15. st, r.; Bošker Franc. 87. pešp., 15. stot, r.; Bcštjančič Jožef, 27. dom. p., Postoj-
na, vjet v Atkarsk: Božičnik Ivan. 87. pesp., 14. st, r.; Bračko Franc, 87. pešp.. 16. stot, r.; Bratuša Jakob, S7. pešp., 15. st, r.; Bratušek Juri, 87. pp., 5. poh. st. r.; Brečko Franc, 87. pešp., 15. st, Celje, m.; BrinovŠek fenac, 87. pešp., 8. stot,
Slov. Gradec^ Sv. Martin, vjet v
Vjatka, Rusija;
Broje Ignac, 87. pešp., 15. stot, r.; Brunčič Franc.   87. pešp., 13. stot,
Ptuj, St. Bolfeng, m.; Bukšek Franc, 87. pešp., 15. st., m.; Čatar Franc, 87. pešp., 16. stot, r.; Cater Franc, 87. pešp., 13. stot., Celje, St. Juri, m.;
Ćater Mihael, 87. pešp., 2. stot. Celje St. Jurij, vjet v Muomu,   gu-
bernija Vladimir, Rusija; Čehovin Jožef, 27. d. p., 2. od. st p„
iz Gabrij, vjet v Atkarsku; Cepuš Martin.   87. pešp.,    14. stot.,
Celje, Lasko, m.; Cerenjak Anton, 87. pešp., 14. stot.,
Celje, Nova cerkev, m.; Černeka Ivan, 87. pp- 5. poh. st, r.; Černjavič Mati ja, 87. pešp., 15 st, r.; Černogar Franc. 87. pešp., 14. st, r.; Cešek Franc, 87. pešp., 14. stot, r.; Cimperšek Franc 87. pp.. 14. $&^ m.; Cmok Mihael, 87. pešp., 13. st, r.; Čobal Anton, 87. pešp., 15. stot, r.; Conč Leopold, 87. pc5p^ 16. stot, r.; Cvetkcmč Jožef. 87. PP^ 15. stot, 1A
Cvim Matija, 87. pešp^ 16. stoU r.;
Dekovič Martin, 87. pešp., 14. st, r.;
Delakorda Rudolf, 87. pp., 14. st, r.;
Dežeiak Anton, 87. pešp., 14. stot, Celje, Marija Gradec, m.;
Dimec Maks, 87. pešp., 10. st., Celje, Šmartno, vjet v Moskvi;
Divjak Franc,   87. pešp„ 13. st, r.;
Divjak Franc, 87._pešp., 16. stot, r.;
Dobrina Franc, 87. pešp., 15. st, r.;
Dokler Valentin, 87. pešp., 14. st, r.;
Dolinar Jernej, 87. pešp., 16. stot., r.;
Dolinar Jakob, 87. pešp., 14. stot, r.;
Domainko Alojzij, 87. pešp., 14. stot, Ljutomer, m.;
Domajnko Andrej, 87. pp., 13. st., r.;
Dose Herm.. 87. pešp., 16. stot, r.;
Drobuej Mihael, 87. pešp., 15. st., r.;
Drolc Matija. 87. pešp., 16. stot, r.;
Pruzovic Jožef, 87, pešp., lb. st., r.;
Erjavc Martin,    87. pešp., 14. st, r.;
Jesih Ivan,   87. pešp.,   14. stot.,   r.;
heguš Leopold, 87. pešp., 15. st, m.;
Feldin Mihael, 87. pešp., 16. st., r.;
Ferlan Andrej, 87. pešp., 16. stot, r.;
Ferlec Ivan. 26. d. p., 2. nad. stot, Celje, Št Jur, vjet v Atkarsku;
Filipič Franc, 87. pešp., 13. stot, r.:
Frank  Ivan, 87. pešp.,  13. stot., m;
Fras Franc, 87. pešp., 15. stot., Ljutomer, Mala Nedelja, m.;
Fridan Jakob. 87. pešp., 16. stot., r.;
Fritz Jožef,   87. pešp.,    15. stot., r.;
Fupec Mihael, 87. pp., 5. poh. st., r.;
Fulinjo Luigi, 87. pešp., 15. stot, m.;
Gabcršek Jakob, 87. pp.. 16. st, m.;
Gajser Alozij, S7. pešp., 16. stot, m.;
Gavec Franc, 87. pešp., 15. stot., r.;
Germovšek Franc, 87. pešp., 5. stotf Brezice, Kapela, r. in vjet v Vjatki, Rusija;
Glavić Anton, 87. pešp., 14. stot., iz Buzeta, m.;
Glođeš Anton, 87. pešp., 13. stot, n;
Gnilšak Franc,   87. pešp., 16. st, r.;
Godler Peter, 87. p. p., 14. stot, r.;
Golob Jožef, 87. pešp.,  16. stot, r.;
Gornčan Martin, 87. pešp., 13. st, r.;
Gorše Friderik, 27. d. p., Kočevje, Jurjevice, vjet v Atkarsku, Rusija;
Gosak Andrej, 87. pešp., 16. stot., r.;
Grabnar Jakob, 87. pešp., 14. st, r.;
Grešak Jožef, 87. pešp. 5. poh. st, r.;
Grešak Jožef,    87. pešp.,  16. st., r.;
Gričer Franc, 87. pešp., 15. st, Celje, Trbovlje, m.;
Grive Franc, 87. pešp., 15. st, Brezice. Zabukovje. m.:
Groznik Viljem, 87. pešp., 15. st, r.;
Gšela Matija. 87. pešp., 15. stot.. r.;
Gulin Ivan, 27. dom. p., 9. stot, Gorica. Bate, viet v Atkarsku;
Guna Rudolf, 87. pešp., 14. stot, Čehe, Trbovlje, m.;
Habjan F^anc, 87. pesp., 5. poh. st, Konjice, Grušovje, m.;
HotMančič Jakob, 87 pešp., 14. stot, Ptuj, Sv. Trojica, m.;
Harjak Jožef, 87. pešp., 7. stot.. Celje, Jurklošter, r. in vjet v Harkovu, Rusija;
Held KarH. 87. re^p., 15. stot.. r.;
Hetličar Štefan. 87. pp., 15. stot, r.;
Hladnik Jožef, 97. pešp., r.;
Hoinik Matija, 87. pesp.. 16. stot, r.;
Hojnik Pavel. 87. pešp.. 14. stot, r.;
Holz Jakob. 87. pešp.. 15. stotnija. r.;
Homan Jnžef. 87. pešp.. 15. stot, r.;
Horvat Franc, 87. pešp.. 12. stot, Ptuj, Št Lovrenc. S. G., r. in vjet v Volsku.   gub. Saratov,    Rusija;
Hrasan Ferdinand. 87. pešp.. 5. poh. stot. r.:
Hrastnik Rudolf, 87. pešp., 14. st.. r.;
Iljaš Miha, 87. pešp., 15. stot, Brezice, Bizeljsko, m.;
Inkret Franc, 87. pešp., 13. stot, r.;
Ivane Franc. S7. pešp.. 15. stot,    r.;
Ivančič Anton, 87. pešp., 13. stot., r.;
fvaniučić. ^7. nesn . 13. ^tot.. ranien;
Ivanšek Mihael, 87. pešp., 13. stot, Brezice. Zakot. rrt;
Ivnik Ivan.   87. pešp.,   13. stot,   r.;
Ivnik Luka. 87. pešp., 13. stot. Brezice. Sevnica, m.;
Jamnik Franc. 27. domobr. p., 3. nad. stot, iz Medvod, vjet v Aktarsku, gubernija Saratov (preje izkazan kot mrtev);
Jamnik Ivan, 27. dom. p.. 5. stot., Škofja Loka, vjet v Atkarsku;
Jamniker Marko, 87. poh. p„ Celje, Nova cerkev, mrtev;
Janeš Franc, Tolmin, Zatoimin, m.;
Janežič Jožef, 27. d. p., 3. nad, stot, Želimlje, vjet v Atkarsku;
Janžekovič Franc, 26. dom. p„ 9. st, Ptuj. Št Lovrenc, vjet v Atkarsku;
Janžek Jožef,   87. pešp. 13. stot, r.;
Jarec Franc, 27. dom. p., 2. stot, \z Mirne peči, vjet v Elaburgi, gub. Vjatka, Rusija;
Jaušovec Mihael, 87. pešp.« 6. stotM iz Radislavc, ranien, vjet y Scr-dobsku, sruh. Saratov, Rusija;
Javornik Rudolf, 87. pešp., 14. st, r.;
Jazbec Leop^d, 87. pešp., 14. st, r.;
Jesenik Mihael, 87. pešp., 13 stot, iz Št Jurja pri Celju, mrtev;
Jeza Anton,  87. pešp., 14. stot, r.;
Jurač Anton, 87. pešp., 16. stot, m.;
Jure Josip. 87. pešp.. 5. poh. st, m.;
Jus Ivan, 87. pešp., 13. stot, r.;
Kajba Rok, 87. pešp^ 16. stot, r.;
KaJšek Anton, 87. pešp., 16. stot* r.;
KamenSek Pranc 87. pešp^ 5L poh.
stotntk* ranien;
i Karat Pranc, 87. pešp., 14 stot, r.; ( Karo Ivan. 87. pei^ 16. stot. r«;
Keber Josip, 27. domobr. pešp., 9. st..
Gorica, vjet v Arkatsku. Rusija; Kebec Franc, 87. pešp., 16. stot, m.; Kekec Sebastijan, 87. pešp., 13. stot.,
iz Ljutomera, mrtev; Kežmah Anton, 87. pešp., 8. stot, iz
Ptuja, ranjen, vjeti v Ufi, Rusija; Klakočar MihaeU 87. pešp., 14 st, r.; Kliček Ivan. 26. dom. pešp., 2. stot.,
vjet v Atkarsku, Rusija; Klun    Franc,   27. domobr. pešp., 3.
stot, iz Ribnice, vjet v Atkarsku; Knez Jakob, 87. pešp., 15. stot, r.; Kogaj Franc, 87. pešp., 13. stot., r.; Kokot Josip, 87. pešp., 15. stot., r.; Kolander Franc, 87. pešp., 16. st., r.; Kolar Franc, 87. pešp., 13. stot., r.; Kolar Josip II., 87. pešp., 13. stot., r.; Komel Anton, 97. pešp., ranjen; Konečnik Val., 87. pešp., 15. stot, r.; Koren Anton. 87. pešp., 14. stot, r.; Koren Ivan, 87. pešp., 14. stot., r.; Kornel Adolf, 87. pešp., 5. poh. st, r.; Korošec Ivan, 87. pešp.. 14 st., m,; Kos Franc, 87. pešp.,    5. poh. stot,
Ptuj, Vičance, mrtev; Košič Mihael, 87. pešp., 15. stot., r.; Kosir Franc, 87. pešp., 16. stot., r.; Kosir  Josip,    27. domobr.  pešp.,  1.
nad. stot, Vic, vjet v Atkarsku; Kostevšek Ant, 87. pešp., 13. st, r.; Koštomaj Ivan, 87. pešp., 15. st, m.; Kovač Ivan, 87. pešp., 5. peh. st, r.; Kovač Martin, 87. pešp., 16. stot, r.; Kovačič Ivan, 87. pešp., 16. st, r.; Kovačič Andrej, 26. dom. p., 3. st,
Bizeljsko, vjet v Atkarsku, Rusija; Kozoderc Anton, 87. pešp., 16. st, r.; Krajne Alojzij, 87. pešp., 14 st., r.; Krajne Andrej, 87. pešp. 14. st., r.;
(Dalje pri hod nj ič.)
ILrcdno-napredno ženstvo v službi milospčnosti.
(Dalje.)
Še enkrat sole.
2e enkrat sem govoril o dari-lih, ki so jih poslale za naše vojake razne sole. O nekaterih šolah mi do takrat še ni bilo znano, da so tuđi one prispevale za toplo oblačilo našim vojakom na bojiščih. morda je tuđi tu in tam moja krivda, Če so izostala nekatera imena, zato hočem sedaj popraviti, kolikor mi je v trenutku mogoče. Zelo hvaležen pa bil prizadetim, če bi me obvestili, pred-no zaključim za enkrat svoje opise, če bi me opozorili na stvari, ki sem jih še pozabil ali morda nepravilno poročai.
Izmed šolskih zavodov in oddel-kov, ki mi jih je še omeniti kot daro-valce za naše vojake naštejem tele: Otroški vrtec družbe sv. Cirila in Metoda v flrastniku z gdč. Minko Richterjevo; šola Podbrezje pod vodstvom sdč. Antonije Stamcarje-ve; šola v Zgočni pri Gorici; cetrti razred ljudske sole v K ran ju pod vodstvom gdč. Janje Miklavčičeve, ki je poslal 30 komadov pletenin* šol-sko vodstvo sole na Breznici z nad-učiteljem g. Ažraanom je poslalo 49 kosov pletenin.
Razni neimenovani darovalci.
Ne mogoče je šesta vi ti imenik darovalcev za naše vojake. Dobro-delnost najširših slojev našega naroda se je izkazala v tako sijajni luci, da bi zasluži I ravno naš narod v raz-merju s številnostjo drugih narodov v monarhiji, zlasti pa v razmerju s premožnostjo narodov, prav odlično mesto. Žrtve našega naroda so bile v vsakem pogledu tako velike, da jih narod nikdar ne bo mogel pozabitL Prizanešeno je bilo naši ožji domovini dosedaj še z vojnimi grozotami, zato je daroval. kdor je le mogel. tem več za branitelje naše domovine.
Nemogoce je sestaviti imena darovalcev, tuđi ni moj namen prinaša-ti suhoparno naštevanje imen in da-rov, nekaj imen, o katerih mislim, da še nišo bila objavljena, pa hočem vendar podati na tem mestu. Ce bom imenova! koga, ki je hotel ostati neimenovan, ga prosim v naprej odpu-ščanja za svojo indiskretnost.
Qa. Luiza Accetova je darovala 10 komadov copat gdč. Klara B a 1 o h o v a, vrtnarica v Zagorju tri opravljene blazine, ga. Vida Forster-Oogolova 4 komade pletenin, ga. Finica dr. Jenko-v a 8 komadov pletenih predmetov, ga* Miči Kajfeževaiz Kočevja 21 komadov pletenin, 13 flanelnih krp za noge, 6 zavitkov tobaka in 500 ci-garet, ga. Ivana Lauter-Činko-letova 150 litrov vina, ga. Mila Martinakova 8 predmetov pletenin, gdč. Fani Šegova iz Oplot-nice 20 komadov krp za noge, Ciril Metodova podružnica v Semiču pod vodstvom gdč. Ivanke Dergan-č e v e je poslala po g. Antonu S e -verju63K63v, g. Ivan S era j-n i k 800 cigaret hotel T r i g 1 a v v Bohinjski Bistrici 40 K 40 v. katera vsota ie bila oddaaa Rđečema križu, g. AvfnStfai Zajc 22 K60 v.
Kakor ie oraenleno, naJ to našte-vaale nkakor ae poda. sttceodaro-
vih, ki so se nabrali, marveč ie le majhen donesek iz števila onih, ki so ostali doslej neimenovani, da vsak lahko uvidi, da neimen wani nišo da-* rovaici samo malenk jstnih dariL
Po lj ud na razprava o novem popavnalnem redu.
Dr. Albin Smola, cdvetnik v* Ljubljani.
(Dalje.)
VI. Zahtevki v poravnalnem posto-panju.
Poravnalni red razdeljuje za-htevke v stiri skupine:
a)  odločilne   pravice (Absonde« rungs-Rechte);
b)  izločilne   pravice (Aussonde-rungs-Rechte);
c)  prednostne terjatve;
d)  navadne terjatve.
1. Odločilne pravice.
Odločilna pravica obstoja v tem, da jamči upniku za njegovo terjatev določeno dolžnikovo premoženjsko dobro. Ako je upniku zastavljena dolžnikova premičnina, tedaj ima pravico iskati iz nje pred vsemi dru-gimi osebnimi upniki kritja. Dokler ni krit ta upnik, izključuie niegova pravica, da bi drugi segli na zastav-ljeno stvar. Tako dobro se tedaj odloči iz onega premoženja, iz kate-rega more dolžnik nuditi drugim up-nikom plačilo.
Radi tega govorimo o odločilni pravici. K tej skupini spadajo v bistvu zastavne pravice, pridobljene pogodbenim ali izvršilnim potom, in pravice na plačilo, pridobljene izvršilnim potom.
Odločilnih pravic se poravnanje ne tiče. Upnik ima kritje v zastavlje-nem dobru in se mu tedaj ni treba poravnati in zadovoljiti le z odstot-kom svoje terjatve.
Le ako tak upnik ni popolnoma krit, nastopi glede nepokritega dela pri poravnalnem postopanju.
Iz bistva odločilne pravice sle~ di, da nima poravnaino postopanje na njen obstoj in uveljavljenie nobenega vpliva.
Od tega načela obstoje dve iz-jemi:
1.   V gotovih   slučajih   se  srne med poravnalnim postopaniem odložiti oprava prisilne prodaje stvari, na katero se nanaša odločilna pravica.
2.  V polni    veljavi   ostanejo    le one izvršilnim potom pridobljene izločilne pravice, ki so nastale prej kot 60 dni pred otvoritvijo poravnalnega postopanja.
Izločilne pravice, ki so bile pridobljene zadnjih 60 dni pred otvoritvijo postopanja, ugasnejo. Te pravice pa zopet ožive, ako se ustavi poravnaino postopanje.
S to določbo se hoče zabraniti, da si ne pridobe nekateri upniki. ki izvedo slučajno, da se bliža dolžni-kov polom, v zadnjem času boliše. prednostno stalisče kot drugi.
2. Izločilne pravice.
V dolžnikovi oblasti in hrainbi se mnogokrat nahajajo stvari, ki nišo njegova iast.
Dolžnik n. pr. si izposodi kako stvar od soseda v uporabo. Ta ima pravico zahtevati. da se mu vrne stvar in da se izloči iz sklada, aka priđe dolžnik v konkurz.
Radi tega nazivamo take pravice izločilne pravice.
Poravnanje se izločilnih pravic ne tiče.
Ako se je pa prodala taka stviir med poravnalnim postopanjem, te* daj se mora upravičencu izročiti ce-Io izkupilo, ozir. odstopiti zahtevek na plačilo še ne poravnanega izku-pila.
Neke posebne vrste izločilnih pravic je tuđi takozvana »zasledo-valna pravica«.
Prodajalec, ki je poslal na dolž-nika še ne popolnoma plačano blago, srne pošiljatev zadržati, odpoklicati, ako ni prišlo blago še pred otvoritvijo poravnalnega postopanja na kraj oddaje in v hrambo dolžnikovo.
3. Prednostne terjatve.
Glede nekaterih terjatev odloča poravnalni red, da morajo biti popolnoma plaćane in da se njih ne tiče poravnanje.
Take terjatve so:
1.  terjatve   iz   pravnih  opravi I dolžnika,   ozir.   upravnika,   ki   sta jih opravila v zmislu   določb poravnalnega   reda v svrho nadaljevanja obrata,
2.  stroški   poravnalnega  postopanja, zaostali davki in javne pristoj-bine za zadnja 3 leta, stroški dolžni-kovega pogreba, terjatve iz službenih in mezdnih pogodb   zadnjega leta, terjatve zdravnika, babic,  bolni-sJcih strežajev itd.
4. Druge terjatve.
Upniki morajo svoje terjatve prijaviti. Ker pa nišo me  terj«tv*
Stran 4                                                                                                 .SLOVENSKI NAROD«, dne 15. februarja 1915.                                                                                              36. štev.
rovsem določne ali pa nimaio za predmet denarne dajatve, kot n. pr. zahtevki iz kupnih pogodb za dobavo blaga, določa poravnalni red posebno obliko za udeležbo teh terjatev pri poravnalnem postopanju.
Poravnalni red ima v tem oziru ćelo vrsto določb.
(Dalje prihodnjič.)
Dnevne vesti.
—  Ogrska žitna politika.   Naši ministri so bili torej v Budimpešti in so se posvetovali z ogrskimi   ministri, kako borno dobivali v Cislitvan-?ko ogrsko žito. Na Ubpeh ^mo rado-\edni, kajti ogrska žitna politika se nam zdi jako sumljiva. To stoji, da hoče Ogrska obdržati zase čim naj-vec žita. Spoznalo se je to iz določb o rekviziciji žita in moke.    Po   teh določb. mora izostati od rekvizicije, kar lastnik rabi zase in za svojo družino. Na Ogrskem so izračunali, da mora vsaki osebi ostati 10S kilogra-rnov žita, rži ali ječmena, medtetn ko so na Nemškem določili ravno polo-\ ico manj!  2e ta določba kaže, da Ogrska neće dati žita v Avsirijo ali vsai le kar mogoče malo.    Pri taki dolocbi lastne porabe    je    po sodbi strokovnjakov skoro izkljuceno.    da bi dobili    kaj znatnega z  Ogrskega. Značilno je. da je ta ogrska dcločba ostala dolgo časa tajna in sele ko so io v Cislitvanski spravili v javnost, je ogrska vlada čutila    potrebo,    jo obelodaniti in :o pojasniti. Bistvo pojasnila je, da rabi ogrsko prebival-stvo več kruha, kakor prebivalstvo a- Cisiitvanski in v Nemčiji, češ, tod se več mesa kensumira   kakor   na Ogrskem in zatc petrebuje prebivai-stvo na Ogrskem več kruha. Ogrrka viadna izjava pravi ćelo, da rabi ogrsko prebivalstvo mesečno 133 kilo-gramov in da se mu je z rekvizicij-skimi določbumi ta poraba    znižala za ce!o treijino. Ce je po rekvizicij-^kili določbah za vsako osebo pripu-ščena poraba za tretiino manjša. kakor v normalnih časih. potem je iz-ključeno. da bi za   prodajo v Cisiit-vansko se kaj ostalo. Nismo v stanu preiskati, je - li so resnične te trdit-ve, koliko rabi ogrsko prebivalstvo
*•' : T P      } ' I      7  ' '         .' •      V Q "• C*  ^ T      O c-'   "" *" i"1      *"" ^      f C? -
prto vprašanje, zakaj ne zaukaže carska vlada, da naj se pšenična in ržena moka mesa s 50r1 s koruzno moko. Ne verjamem. da bi bil ogrski kmetovalec glede kruha b*>lj izbir-čen, kakor cislitvanski mešcan. Će ;e v Cisiitvanski vlada zaukazala, rabati surogate pri pecivu, ie res neum-hivo, zakaj se to ne zgodi na Ogrskem. Da ima Oerska zadosti koru-ze, se spozna že iz tega. da je koru-za izključena od rekvizicije in da to-tej ogrska vlada izvoza koruze v Cislitvansko neče ovirati. Tuđi g!ede kiaie je postopanje ogrske vlade čtidno. V Cislitvanski je prepoveda-no. rabiti ječmen za klajo. na Ogr-ckem pa so za vsiko svinjo, ki ima mladice, reservirali 100 kilogramov ječmena, dasi bi ga bilo prav lahko nademestiti z dru^o klajo. Avstrijski ministri so tore] sli v Budimpešte in so se trudili, dopovedati o^rskim to-varišem, da kakor je vc^na skupna stvar, tako je tuđi preskrfca z živih skupna stvar. Kaj so opravili, nam ni znano, niti kaj pripravljaju.
—  Boi   proti cenzor?.   Društvo dunajskih žurnatistov  >Concordia* je imelo dne 12. februarja znorovanje, na katerem se ie soglasno sprejelo oštro resolucijo proti sedanji cenzuri. S to resclucijo zahteva, 1. naj bo vojaška cenzura omejena zgol na vo-iaške vesti, politične in gospodarske stvari pa naj ji ne bodo izročene v presojo; 2. naj se državnopravniška cenzura omeii, da ne bo onerno^oča-la razpravljania o javnih
raj ji bodn crtanja in prepovedanja ćovoljena le, kadar je res prizađet državni blagor. — Pridružujemo se pcpolnoma sklepu dunajskega društva casnikariev, dasi se nam zdi, da i'živa specijalno dunaisko časopisje ie precej svobode, seveda se dolgo ne toliko, kakor madžarsko in hr-vaško.
—  Dva častna dneva naših do-mobrancev.Pod tem naslovom priob-čiijejo graški listi dopis nekega so-bojevnika v bojih 4. in 9. februarja, ki  slika, kako sijajno so  se  ta dva dneva borili zlastl naši  domobranci iz alpinških in primorskih dežel. Ru-5i so zbrali dne 3. februari^ nrci np-šimi domobranskimi polki, ki so tvorili desno krilo, ogromno silo ter so rričeli ob zori dne 4. februaria siloviti napad. Naši strelci so jih mirno pricakovali  ter jih potem  sprejeli  S smrtonosnim ognjem.   Ucinek   tega ognja, ki so ga podpirali se   gosto padajoči srapneli naše artiljerije,   ie bil strahovit: vrste sovražnikov so
padale kakor da bi jih kosil.   Le na i eni točki se je Rusom posrećilo,   se približati našim pozicijam ter potla-čit neko polstotnijo iz vrste   nazaj.
Navzlic temu so vztrajale sosednje čete na svojih postojankah, prepričane, da se bodo Rusi strahovito opekli. In res, že so hitele rezerve na pomoć ter izvršile tako oster protinapad, da so Ruse popolnoma uničile. Kar Jih ni padlo, jih je bilo vjetih; le nekoliko se jih je resilo v divjem begu. Znamenito izveden ruski napad se je razbii in 1000 Rusov je ostalo v naših rokah, ravno toliko ruskih mrtvecev je obležalo pred našo fronto in 2—3 ruski polki so bili skoro popolnoma uničeni. V noči od 8. na 9. febr. so obnovili Rusi svoj napad iz boka. Zadeli pa so na naše primorske čete, ki so naval ruskih krdel odločno odbile in v srditem protinapadu izvojevale popolen uspeh. Domobranci 3. armadnega zbora so v teh bojih znova dokazali, da je III. armadni zbor vreden svojega imena »železni zbor«.
—  Dva junaka. Bilo je v nedeljo dne 31. januarja 1915,    ko je dobila naša 2.  stotnija 27.  domobranskega pešpolka ukaz, iti kot poizvedovalni oddelek proti Rusom. Malo pred pol-nočjo je  bila  predstraža stotnije  na vrhu gore, kjer preide cesta z Ogrskega v Galicijo, od Rusov    močno nastreljena, tako,    da. se    je morala predstraža vrniti k stotniji, ki je ko-rakala nekaj sto korakov zadaj. Po-veljujoči častnik, svest si težke naloge, ki jo ima stotnija,    posije    Še močnejšo patruljo naprej pred stot-nijo. Pred odhodom pa le tej zabiča, kakšno nalogo  imamo.    Ko sliši to Jože S k u b i c, doma iz Horjula, se obrne, rekoč: >Fantje, potem pa naprej U< in odide. PrišedŠi na že prej omenjeni prostor, s.;a pesvari neki in-fanterist: »Cosprd korporal, ne pre-več naprejl«    Skubic  pa odgovori: > Kdor ne mare streijati, naj da municijo meni. - V tein trenotku so že frcale ruske krogle.    Kcrporal sproži dvakrat, a ko heče tretjič, pade za-det dvakrat v glavo,    ravno o pol-noči. Pripomnim, da je bil 5kubic od prvega početka vojne na bojišču, bil izvmen vojak, neustrasen, priden in vesten, kar dokazuje deistvo, da je Kl ravno par dni prej povišan od in-fanterista za korporala. — Hoteli so Skubica r-dnesti s sanitetno patru'jo, ki pa je bila, ko ie prišla    do njega, močr.o nastreljena in se je    morala vrniti. — Ko se je stotnija vrnila v vas, ie bilo vsem žal za nadlega junaka. Castniki — sami Slovenci — pczoveio moštvo, kdo ima    pogum, iti iskat s sankami padlega Skubica, saj nišo mogli verjeti, da je padel ta pogumni kranjski fant. In javii se je črnovojnik  Valentin    Gregorčič iz Družiiiske vaši na Dolcrjskem doma. Odloži orožje, obleče belo haljo, vzame sani in edide sam ob Z. pono-či. In glej, ob 4. zjutraj je pripeljal res mrtvega    Skubica k stotniji. — Kaj  pripoveduje Gregorčič?    Ko je prišel v blizino, kjer je iežal korpo-ral, — bil je namreč tud« že prej pri patrulji, se vrže na vss stiii in  se plnzi dalje. Priđe do mrtvega,   1    je ležal jedva 20 korakov pred ru^ im stražan'em, vzame vrvico, jo pr   e-že mrtvemu na nogo ter ga po   isi potegujoč spravi  kakih  30  lcora  ov nazaj. Hitro ga naloži in odhiti.    Pa glej, spodtakne se v velikem sm zu, padeta on in mrtvak. Hitro ž niirn še enkrat nazaj nn sari in proč  Posrećilo se mu je in ob   4. zjutraj je bil nazaj   kjer so ob h. zm'-:;    ob na-vzočr-Osti ćele stotnija pokopah ^k^-hica V'r' križu sredi vjs*. — Castniki so hrabrega črnovrjnika ic^ato nagradili in  upajmo, da hrabrega    junaka r dlikuje tuđi vojasl<a oblast
—  S severnega borsJi se je vr-nil in se nahaj t v bolms^i A v .V!n;Ji ki « 2zc" vni    poročmk    Z u p a n Č i Č Franc, c. k*   ^eometcr v Kranju, radi ozeb "■',;!: i nos;.
—   Iz   obleganega Przemvsla je nisal odvetniški    kandidat   dr. Josip ZdoLšek, da je zdrav in se dobro po-čuti. On in pa auditor dr. L. Alastnak vse znance in prijatelje najlepše pozdravljate.
—  Pogreša se od 1. oktobra Ja-nez Babnik.    c. kr. domobr. peš-polk st. 4..   4 batoljon.    16. stotnija, vojna pošta 48, ki je bil baje 19. oktobra v Sanovzsanih   pri Przemvslu ranjen.     Vsa    poizvedovanja     pri oblastih so brezuspešna. Kdor kaj ve, kje bi se omenjeni nahajal,   se   prav lepo prosi, naj sporoči proti povrnitvi stroškov njegovi sestri Katarini Z a-1 e t e 1. Stanežiče št. 10, St. Vid nad Ljubljano.
—  Pogreša se Franc S 1 a n š c k, posestnik iz Smarčne   pri Bošt'inju. Izza 15. avgusta ni o njem glasu. Bii je na severnem bojišču.   Ako   je   o njem komu kaj znano, naj io naznani njegovemu       zastopniku      Antonu W61flingu   v   Ljubljani   v   Kolizehi št 90.
—  Profesor  ua kranjski gimnaziji Ivan Masten se natiaja v ru^kem vjetništvu in bo kakor   poroCa svoj-
cun interniran y Talkoato.
— Iz msken vfetstttva.   Rado Lcnard.   solastnik   tvrdke Pinter 6t Lenard y Gorici, se je oglasil iz ru-skega vjetništva, od koder ie sporo-čil svoji materi v Novem mestu, da je čil in zdrav.  —   Narednik pri 7. lovskem bataljonu Viktor Koleša je pisal svojemu očetu v Ljubljano, da se nahaja v Isil-kulu (poselok Pervo-tarovska).
—  Država namerava uvesti vt-Hkopotezno investicijsko akcijo, Ofi- i cijozni »Fremdenblatt« piše;   Kakor i čujemo, se vrše pri vladi /e več časa posvetovanja, ki se tičejo priprav za velikopotezno  državno  Investicijsko akcijo.   Predmet tem za sedaj se po-vsem    neobveznim    razgovorom    Je proučavanje  nekaterih  že  dlje  časa nameravnih in novih projektov. Opetovano se je že opozarjaio na to,   da ima narodno gospodarstvo sedaj tuđi v Avstriji močno    oporo v bogatem zaposlenju vojne    industrije.    V pri-mernem momentu naj industrija tuđi kasneje zadobi močan impulz po drugih državnih naročbah, ki bodo služile mirovnim namenom.
— Prememba odvetniškega reda. Na podlagi § 11. je izšla naredba z dne 11. februarja 1915. s katero se daje pravosodnemu ministru pravica, da srne prepovedati preselitev ad-vokatov iz enega višjesodnega okrožja v drugo. Pravoso-dni mini-ster je na podlagi te naredbe prepo-vedal preseljevanje advokatov v okro?je dunajskega višjega sodišča, Povod temu je, da se je jako znatno število iz Galicije in iz Bukovine po-beglih advokatov naselilo v okrožju dunajskega višjega sodišča.
—  Obsojeni trgovci z moko. K^-respondenčni urad javlja, da je bil tr-govec z rnoko David Reiss, ki je pro-dajal moko po 84 v kilogram,    tore! čez maksimalno ceno, obsojen na 100 kron plohe.   Veletržec Weiss,   ki je nrodal Reissu  moko Čez maksimalno ceno, je bil obsojen na 400 K, ravnatelj   valjčnega   mlina v Szegledu Desider Forrv, ki ie VVeissu prodal moko za 10 K čez maksimalno ceno, pa je bil obsojen na 10 dni zapora in 700 K globe.
—  Vojne  razglednice.    Izšla   je deveta   serija oficijelnih vojnih raz-glednic z zanimivimi slikami s sever-nega bojišča. Te razglednice je naro-čevati pri vojnopomožnem uradu no-tranjega   ministrstva   na Dunaju, I., lioher Markt 5.
—  Čtsva ranienim vojakom!  Na notico   pod    zgorajšnim    naslovom objavljeno v 2^. Števiiki »Slovenske-ga Naroda^   so se v nadalje odzvali še ti-le:  g. M e š k o, župnik, Marija na Žili (eno knjigo; Neimenovan iz Trsta (»Tedenske slike«);    g. Katarina D r a b i k iz Črnič na Primor-skem (šest krasnih knjig):    gdČ. Ana M e r š n i k    iz Spodnje Šiške (»Tedenske slike^). Vsem prisrčna hvala! Zlatoust   Planine,    rač. podčast-nik, 16. Traindivision, Mostar. Hercegovina.
—  Za gališke   dežeine   nastav-Ijeace.   Urarln   list - Gazeta Lwow-ska« razglasa:    Uradniki    gališkega deželnega   odbora in  onih   galiških dežeinih naprav, ki dobe svojo plačo iz galiskega deželnega fonda, naj pri-glase   najkasneje   do   20. februarja svoj natančni poštni   naslov gališke-mu deželnemu odboru, Dunaj, I. Do-minikanerbastei   19., da  dobe  svojo plačo. Ta poziv ne velja za one, ki so v vojni službi in ne za vpokojene in vdove uradnikov.
—  Mast.    Iz veletrških  kromov smo izvedeli,da je cena masti y nekaterih dneh poskočila    za    celih    sto kron.
—  Špirit se je podražiL  Avstrijski špiritni    kartel je podražil   ceno špiritu vseh vrst za 5 K.
—  Diiaška stanovanja se podra-žijo. Silno draginjo čutijo tuđi gospo-dinje. ki imajo na stanovanju in hrani dijake.   Kakor čujemo,   so   sklenile podražiti stanovanje in hrano za 30 odstotkov in sicer s početkom tega šolskega tečaja.    Podražitev uteme-liujejo s tem, da so se živila v Ljubljani podražila za 50 odstotkov. mast in slanina pa ćelo za 100 odstotkov.
—  Urari je v Ljubljani. Emonska cesta št. 10. g. Andrej P a v 1 i č , že-Iezničar v pokoju. P. v m.!
—  Dobro in domače   mora   biti blago, ki si hoče pridobiti priznanje, veljave in priljuhljenosti pri zavednih slovenskih gospodinjah.   Tako blago je gotovo  Kolinska   kavna   primes. Da je ta kavni prrdatek ne samo dobro, temveč najboljše blago te vrste sploh.   vedo vse naše gospodinje, in znana stvar ie, da je samo tista kava najboljsa, kateri je pridejana Kolinska kavna primes. Da je domače, in sicer   edino   domače blago te vrste, je prav tako znana stvar, saj je napravljeno v naši   domači Kolinski tovarni v Ljubljani, ki jo smemo pri-števati   med naša naJIepSa industri-jalna podjetja. — Najtoplejc torej pri-poročamo vsem slovenskim gospodi-njim izvrstno in pristno domaCo Ko-Uuko fcavno prime*. Z n|o bodo go-
tovo v vsakem   oziru naj bol j zadovoljne.
Za diferenciranje staj. dežeinih doklad. Vladni komisar mesta Gradca, dvorni svetnik Underrain se Je obrnil na deželni odbor in viaiio s prošnjo, naj bi se za mesto Gradec dovolilo nižje zvišanje dežeinili do klad ko za nameravanih i5To. Vladni komisar utemeljuje svojo proSnjo s tem, da mesto Gradec nosi več kot tretjino dežeinih davkov 'a da irnajo tuđi druga glavna mesta, na pr, Celovec in Dunaj, ugodnosti pri od-meri dežeinih doklad.
Preskrba   Štajerske    z    moko.
Štajerska ne prideia za svojo porabo dovolj žita in ni čuda, da se je začelo v sedanjih časih čutiti pomanjkanje moke v ćeli deželi. Namestnik grof Clarv se vozi, kakor čitamo v »Straži«, že cei teden na Dunaj in na Ogrsko, da zasigura nabavo žita, zla-sti pa, da dobi zagotovilo od vojaske ! oblasti, da za Štajersko kupljenega j žita ne rekvirira za se. Namestnija, deželni odbor in trgovsko-obrtna zbornica hočejo dobiti sedaj primer- ' no množino žita v deželo na ta način: Trlje veliki mlini, Majdič in mestni mlin v Celju ter Scherbaum v Mariboru so stari odjemalci žita na Ogrskem. Tri trije mlini so pripravljeni kupiti na lastni riziko 300 vagonov, na »riziko javnosti^ pa 1000 vagonov žita. Za ta »riziko javnosti« je ponudila vlada 200 tisoč, deželni odbor istotako darilo 200 tisoč in trgovsko-obrtna zbornica 100 tisoč kron; te vsote bi naj pomagale kriti izgubo, ako bi cene žitu padle. Ker imamo na Štajerskem vsled vojne na tisoče in tisoee vojaštva, vojnih vietnikov in beguncev, ki hočejo biti vsi pre-skrbljeni, je potreba za nabavo po-trebnega žita toliko večja.
Iz celjske okolice. Ženski pomož-ni odber za preskrbo voiakov v ČreŠnici je posla! občini Celjska oko-* lica 1 vrečo suhih češpelj. 2 vreči suhih hrušk in 1 vrečo orehov s prošnjo, da občinski urad to sadie poraz-deli ranjenim vojakom po celjskih bolnišnicah. Občina je poslala sadje rezervni bonici v Celju v porazdeli-tev. Povelistvo se je v imenu ob darovanih odboru pismeno zahvalilo.
Iz Poijčan. Vsled deževja zadnje dni minulega tedna je preplavila tu Dravinja s svojimi pritoki ce!o dolino.
Iz Maribora. Kakor slišimo. je tukajšnji odvetnik dr. Franjo Rosina nevarno obolel na slađkorni bolezni in se je podal zopet v sanatorij Hansa v Gradcu. Od kdaj dr. Rosina ni več zdrav, je znano. Želimo iskreno, da se mu zdravie zboljša.
V  Šent Vidu pri Ptuju   se je po-ročil 14. t. m. g. učitelj Mirko Lešnik z   gdč.    Jano Hauptmanovo,   c. kr. poštarico,    hčerko   tamošnjega nad-učiteija. Rodoljubnemu parčku iskrene čestitke!
Drobne novice s Štajerskoga. V k o n k u r z je prišel trgovec Jos. Czelecz v Slovenjgradcu. Oskrbnik konkurzne mase je odvetnik dr. Bratkovič. — P o r o č i i se iera Dunaiu g. Adotl Dominkuš z gdč. Elo pl. Savicko. — I z S 1 o v. D i -strice poroČajo, da so Sirnona Pusnika, župana v Črešnjevcih. že drugic arelirali in odpeljali v Gradec, a so ga po 14 dnevih dne 7. februarja zopet izpustili, ker se je izkazalo, da je popolnoma nedolžen. — Spre-rn e n i 1 je svoje ime kazenski zagovornik dr. Friderik Pušenjak v Gradcu v dr. Friderik Rodiger. — Na mariborski vino- in sadje-r e j s k i Š o 1 i se vrši od 1. do 13. marca podučen tečaj za posestnike vinogradov in viničarje.
Zaroka v zaporu. V Beljaku so »boljšega gospoda- zaradi pijanosti spravili v zapor. V sosedni čelici je bila zaprta malopridna, sele 19 let stara punica. »Bolj-ši gospod« in to dekle se sicer ništa nič poznala, a po-menila sta se skozi malo odprtino pri peči in se — zaročila. »Boljši go-spod<' je naslednji dan izposloval, da so zaročenko izpustili iz zapora, a komaj je ta prišla na svobodo, je za-ročenca zapustila in šla zopet slabo pot. Seveda so jo kmalu dobili in jo zopet zaprli — zaroke pa je konec.
V  Vrtojbi na Goriškeni je umri Josip  Ne m e c,   bivši  župan.  Dose-gel je visoko starost 84 let.
Ubegla ruska vjetnika.   Iz vjet-niškega   tabora v Milovicah na Ce-skciT! sta pobegnila dva ruska vjetnika,   enoletna   prostovoljca grof Mi-i hael Tolstoj in Anatol Laskevič. 1         Pegasti legar se je pojavil tuđi
i na Reki. Dosedaj je obolelo v tam-kajšnji bolnišnici »Rdečega križa« 19 vojakov. Bolnišnico in vse osobje so kontumacirali.
Usnje v gozdu. Tvrdki Simonič <5t Bakarčič na Sušaku sta dva tata iz skladiSča ukradla usnja v vredno-sti 1400 K. To usnje sta skrila v ne-kem gozdu. Redarstvo pa ie izsledilo najprej oba tata, potem pa le ukradeno uanjti*
O, te ženske! Med delavkami y tobačni tovarni obstaja že od pamti-veka sem tradicija, da hodiio na delo z robei na glavi ali pa tuđi golcglave* Bog ne daj pa. da bi prišla katera s klobukom. To bi bil odločni »veto«! Novi vek je pa prinesel nove nazore
10  tako se je minuli teden neki brhki izdelovalki   smodk zahotelo po klobuku. Vprašala je uradnika, če bi ne pregrešila kaj, ako priđe s klobukom v tovarno. Ko je izvedela, da ni proti temu prav    nobenega pomisleka,    jo primaha    drugi  dan  res s  klobukom na glavi v tovarno. In sedaj nastane ogenj v strehi,    ko    stopi v delavno dvorano.     »Veto<--hrušč   starejŠih  in odobravanje njenih mladih sovrstnic je bil tak, da je bilo -~za počt«.    Sta-rejše so protestirale, mlajse pa odo* bravale,    češ če sama kupi klobuk, ga tuđi srne nositi,    saj jih nosijo še druge »frajlec,   ki zaslužijo samo po 8 K na teden, zakaj bi jih pa me ne, ko zaslužimo po 1S K.   In tako se je hrušč polagoma polegel, nasprotnice pa so mirno začele z delom. Po delo* moru so pa nosiiki klobuka stareisim i>tradicijam<       udane      izdelovalke smodk napravile pri oćhođu iz tovar-ne špalir in zaničljivo   kazale za njo ter jo obdelovale   po svoje.   Nosilka klobuka je š!a pa   molče  skozi špa* lir in ko ie prišla do konca, se obrne ter    svojim      : častilkam^     pokaže »osle-. Tako je led prebit in modist-kesilahkoza spomlad nabavijo neka} več klobukov. To je pa podkurilo tu* di moške in že so nekateri za to,   da začno hediti v tovarno s cilindri, češ saj jih imajo tud: obrtni pomočniki, ki marn zaslužijo, ko mi.
Težavna aretaci]a. V soboto oko-
11  poldneva ie irnei neki Mihael Pod-boršek iz Male Loke pri    Mengsu s službujočim stražnikern ria  Krakov-skem nasipu hud nastop.    Ko ga je varnostni organ zaradi nekega čelik* ta stavi! r-a odgovor ter    ga    hotel predstaviti  na  stražniško  postajo   v Krakovem. se mu \c  Podboršek, ki je bil mtnđa precej nadelan. uprl in se ga deiansko lotil Stražriik je po-tegnil sabljo in nasilneža z njo dvakrat udaril po desri roki iako, da se mu je viila kri.    Močno ranjenemu nasilnežu so rano obvezali in ima po-leg bolečin, ko ozdravi, za nameček pricakovati  zaradi  hudcdelstva jav-nega nasilstva tuđi sodnijsko kazen«
Še ni cdklenih Narodna prislo-vica pravi: »Sv. Valentin ima ključ od korenin.x? Njegov god je bil vče-raj. a kerenin ni odkleni!. marveč za-klenil, vsaj pri gorenjskih in drugih naših severnih sosedih. Pri nas pač kažejo brda gola rebra in so začele ponekod peganjati trobentice in mar-jetice, naši severni sosedje so pa do-hi!i mesto teh ćele kupe snega. UpaJ-mo pa, da ne bo dolgo ležaL
Mm stran
*  Nadvojvodinja Marija Va!erija
je prevzela protektorat nad damskim odborom avstrijskega komiteja za turski Rdeči polumesec.
*    Svojo mater je zadavil v Budimpešti advokat dr. Csorba, ker ga je hotela oddati v blaznico.
*  John Redmond, slavmi voditelj irske narodne stranke in prvoboritel] za avtonornijo Irske, se ie priglasii kot prostovoljec v angleško armado. Ker je prestar.   da bi nosil   orožje, prosi, da bi ga porabili v kaki upravni službi.
*  Kaj je drama? V neki dunajski soli je učiteljica,   ki podučuje dečke, vprašala:   Kdo ve,   kaj   je drama? Vse je nekaj časa molčalo, kar vsta-ne deček in pravi: »Drama je, če se imata dva rada, pa gre on v Ameri-ko in naroči njei,   naj priđe za njim. Ona priđe res, pa dobi njega oženje-nega. To je drama.- Začuđena učiteljica ie vprašala:   »Kie   si pa to sli-šal?   Kdo ti je pa to povedal?«   — Fantič: »Nihče; sarn to vem in v ki^ nematograiu ie tuđi vedno tako.«
: Žrtve kolere v preišniih voj-nah so ogromne. V rusko-turški vojni 1. 182S. je padlo na ruski strani 120.000 mož, od teh jih je 24.000 pobrala kolera. V krimski vojni 1. 1S54. do 1856. je poginilo na bojišču 485.000 mož, velikanska večina te strahovite hekatombe namreč 375.000 je umrlo na koleri. V rusko-turški vojni leta 1876'77 je izkazovala bilanca smrti 180.000 žrtev: od teh jih je bilo v bo-jih ubitih U.S24, umrlo jih je na ra-nah 49.994. na koleri in na drugih kužnih bolcznihpa skoraj 120.000! fu-di v rusko-japonski vojni 1. 1904/05 je žetev kolere večja, kakor pa učinek ognja in meča: na bojiščih ie ostalo 52.000 vojakov, drugi so umrli v bolnišnicah na koleri. Najstrašnejši triumf pa je slavila morilka človeštva za časa franeoske okupacije otoka Madagaskar 1. 1896.Francoski ekspe-dicijski zbor je takrat izgubil 7533 mož. Eden sam je padel na bojišču, 6 jih je umrlo na zadobljenih ranah, vse ostale, namreč 7526 pa je pobrala kolera! Tuđi v balkanski vojni Je zahtevala kolera veliko žrtev iu v sedanji svetovni   borbi   so padle U
36. Stev.______________________                                                              #SI OVENSKI NAROD* dne 15. februarja  1915.                                                                                     '               Stran S.
ogromne  hekatombe na žrtvenik  te strašne boleznL
*   Konfiskacijo zalog nvsa v ćeli Nemčiji. ie odredil    nemški    zvezni svet. Konfiskacija se bo izvršila z dnem 16. februaja.
*   Nova angleška garda. Angle-ški kralj je izdal dekret, s katerim se ustanavlja nova angleška garda, ki je dobila ime Welsh Oaards.
*  Potresna   fiekatomba v Italifl. Po uradni statistiki je bilo pri zadnjem potresu v Italiji 24.205 oseb ubi-tih. Večina žrtev je padta kakor znano v Avezzanu.
*   Poljske legije   ne sprejemajo nikakih    avstrijskih      prostov iljcev več. Tako so odredile državne oblasti. Legije  bodo skrbefe. da  dnbijo prostovoljce iz ruske Poljske. Sedaj se ravno    sestavlja    4.  legijonarski poik.
*   Rlcciotti Garibaldi   jifi    hoCe poslati 30.000,    Stari Ricciotti Gari-bafdi Je obvestil lonJrmske^a  župana, da bi rad  sestavil    pro5tovoljni zbor, ki bi  štel 30.000 mož. Ker pa nima denarja, prosi Angleže, da naj zbereio 6.000.000 Jir.
*  Konec hrenovk v Pragi. Praski prefcalevatci  m^3  so sklcnili.  ustaviti izdelovanje    hrenovk ;n safalad. Izdelovali bodo Ie takozvane pra?ke salame.  Kot   vzrok  navajaio  prčka-ievalci dejstvo. da prihaia na praški trg  mesto  normalnih   15.000—20.000 prašičev na teden, sedaj  Ie še  1400 do 2000 prasičev.
*  človekollubjfe na bojišču.   Pariški    list -Humanite«    z dne 21. ia-nuarja .t L priobeuje to-Ie pismo ne-kega   franeoskega     vo'aka    iz   Le Mans:   >Nahajali srno se pred vasjo iMontaubau.    Pred vasjo je bilo več nemških strelskih jarkov.  katere  je moral naš polk napasti.   Takoj   prvi dan smo izvršili   par   napadov,   dosegli pa nismo ž njimi ničesar druge-ga,   kakor   da   smo se za kakih 100 nietrov približali sovražnim okopom. Imeli smo precej   ranjencev.   Nekaj od teh jih je obležalo y blizini žična-tih zavor pred nemškimi okopi. Ker je borba traja!a ves   dan z vso srdi-tostjo, nismo mogli pobrati ranjencev in jih spraviti na varno. Noč je potekla docela mirno.   Ko smo drugi dan obvestili sanitetni oddelek o položaju, so došli trije sanitetni vojaki, med njimi tuđi neki semmarist, ter izjavili. da bodo   pobrali ranjence.    Spravili srno jih v prve strelske jarke.   In se-daj se je dogodilo to-le: Ne da N komu kaj povedaii, so skočili rz okopov in stopali proti sovražnim okopom.pri čemer ?o mahali z zastavo Rdečega križa.   Takoj   je    poneha! ogenj na obeh straneh. Nekaj trenotkov na to so prilezli nemški častniki iz svojih Harkov in se približa'i našim sanitet-nim vojakom. -»Ka] pa nameravate?* so vprašali.    ^Pobrati    hoćemo    ranjence. ki so včeraf obležaJl na boii-šču.« »To je prav,« so rekli častniki, stada če bi došli že včeraj, bi b'Ii tuđi preneliali s streljanjem.   Na to  je čđen izmed častnikov dal rcko semi-naristu in dostavi!:    »Vi    ste hraber mo7. Povoljujem vam pol ure, da \z~ vedete svojo naJocro.* Častnik ie ?o-voril v leni francosčini. Med tem *o izlezli iz okopov nemški vojaki. mahali s čepicami in ploskali z rokami. Sanitetni vn'aki so opravili svoj po-sel in spravili na   varno   5 do 6 ranjencev. Po poteku po! ure so zopet jele pokati puške   in errreti topovi.c
*  Razsvetfjava pomorskih mest. Pomorska    mesta morao v vojnem časti pretrpeti   marsikatero neugodnost. Gospodarske prilike so navni-no iako slabe,    ker poneha povečini ce*a pomorska trgovina,   in   vojašk? obziri naln^aio mestom  razne c*-.i7-nosti. ki so občinstvu dostikrat prav neprijetne.   Tako je n. pr. z razsvet-Ifavo.   Naj si bo sovražnik   blizu uli do'eč, pomorsko    mesto    mora    i>it| vedno pripravljeno nanj. ne srne mu dati nikake prilike za oriientaciio pri njegovih operacijah na rrorju. zla-ti ponoći ne. Iz tega izvira. da morain primorska mesta   ponoći čim najveC štediti z lučio. Zato skrbeti je na! <?c vojaških oblasti,   ki izdaiajo oo^reh-ne tozadevne odredbe.
*  Kđal so bo sktenil m!r*   Ce bi
hotel kdo verjeti različnim franco-skim in angleškim prorokom, bi trajala sedanja vojna še zelo dolgo. Angleški vojni minister se ie ćelo iz-lavil, da se bo vojna meseca maja sele prav začela, da pa zna trajati tuđi tri leta in da sploh ne bo končana, dokler ne bodo Nemci izpraznili
' Belgijo, makar bi morala tra'ati 20 let. Na take besede ni dosti dati. Kdor hladno vso stvar preudari, spozna kmalu, da bo vojna trajala tako dolcro. dokler jo bodo prizadete države mogle denarno zmaj/ovati in dokler ne bo ena vojskujočih skupin na kopneni in na morju premagana. Francoski finančnik in bivši minister Ouvot je glede financiielne strani sedanje vojne izkalkuliral sledeče: Ce se vzame. da ima Nemčija 4.500.000 mož pod zastavami. Franci ja 4.000.000. Rusija 5.400.000. Av-strija 3.500.000. Belgija, Angleška in Srbija 1,500.000 in če se vpošteva še tište države, ki sicer ne vodilo vojne, pa so svo'e armade mobilizirale, po-tem je zdaj 18.500.000 mož   pod za-
,     stavamL Stroški znašajo povprečno
i ?a moza na dan 12 kron. torei skupno 220 milijonov kron na dan. 660 rnilijonov kron na mesec in 3rt0 mi-lijonov kron na pol leta. Upoštevati je pa tuđi znslužke pri mezdah in plaćah. Ti znašaio samo na Francoskem 3,600.000 kron: za vse države računa Guvot. da znaša produkcijska iz-?:uba 4n.7OO.OfiO K. Ce se končno še računajo različni izdatki, ki Jih imajo drave, preskrba be?uncev in v'etni-kov, po vojni provzročena škoda na
1 poslopj-h in poli'h, znašajo po Ouvo-tu stmški ra voino v šestih mesecih 104 tssoc milnonov. Ce je ta račun utemeljen, potem ne moreta riiti bogata Anfr-e5ka in bogata Franciia vzcfrzaM tri leta trajajoče vojne. Drugi vzrok miru bi bila odločilna zrnaca ene ali drupe stranke. V ta namen ie potrebno novih rezerv, Franciia je po Guvotu že izčrnana. Angleška nima oficirjev za izvežbanie vojaŠtva in sp'oh ne more toliko lu?di skunai spraviti, kakor govori !ord Kitche-ner. Rusija pa s svojimi rezervami tuđi ni dosti na bolišem, kakor Av-strija »n Nemči'a. Sodi se torei. da bo vcjra kvečjemu traf^la ^e net me-secev, kar bosta Avstrija in Nemčija finaneno lahko vzdržali in s svojimi bcljsimi armadami zmagafT.
*  Pariški   listi v vojni.   Berolin-ski listi priobGUjejo zanirniv dopis, ki ea    je poslal    pariški    kore^pondent \Vindingen      kodanjski    vPolit'ken« svoiemu listu o razmerah franeoske-j?2 časopisia v vojnem   času.    Vojna ;e tuđi v tem   oziru mnogo spreme-nila: mnoj?i poprej veliki in mosočni listi so izpinili. ozir. izgubili vso svo-io popularnost, na njihovo mesto pa so stopili   popre] nezna?ne;"ši    ali pa ncrolroma novi    dnevniki.   Takozv. boufevardni    listi so skoraj popolno-ma izginili.    Prerehala    ie »l.a^ter-ne^    in   bor>apartistična   ^Autnrite*. svoji redakciii sta zaprla    tud; Cail-'au^ev      s-Oil    R;as*      in    ra   kalni »RanpeN. Tuđi znani > Matin^      moral mnojro preirpeti. število nj' ^ovih naročnikov    je   padlo od 800/ *0 na 300.000.   Tuđi »JournaU    je p   Je! v začetku vojne od  1,400.000 iz ndov na 500.000.    Ko pa je začel pr obče-vati si'ajno pisane vojne slike svojega sotrudn ka Hermanta: s.Heures de guerre de la famille Vafidier«. ki popisuje učinke in vtise vojne na malo-meščansko rodbino,   se je kmnlu 70-net dvigr.il in se danes morda bolj čita kakor kedaj poprej.    -TJetit Pari-sien*    si   je   vedel   obraniti   svojih 1.600.000 naročnikov. ravnfitnko tuđi   >Pet?t  Journal«   svejih   I.KHt.nno. Ta dva lista sta zlasti zunai na deželi silno razširiena.   Vodilni jutranji pariški list pa je postal »Echo de Pari^, list    konzervativnega  nacijonalistič-ne?a značaa, ki je preje imel komaj 100.000 naročnikov.    Sedaj    jih ima naimanj hOO.000! V »Echo dc Pariš« piše Paul Bourget in vsakdanji uvodni članek je iz peresa Maurica Bar-rčsa,   ki je tolmač   javnega mnenja vi§je franeoske buržoazije. Informacije o avstrijskih    razmerah    podajc bivši dolgoletni    dunajski korespon-dent Louis Brcsse, mož precej objek-tivnega naziranja.   Tuđi »Figaro« in ^OauloiS" imata precej čitateljev, to-da izgubila sta    izdatno    na vplivu. Kakor »Oaulois«,    tako zastopa tuđi ^Action Prancaise« težnje rojalistič-nih kregov:    antisemiti razvijajo za oba lista živahno agitacijo. Značilno za cenzurne razmerc v Parizu je dejstvo, da smeta oba popofnorna odkri-to nastopati proti   republiki   in prr> elašati potrebo rojalistične revolucije po vojni. Clemenceaujev »Homrne enehaine^    se    čita iz radovednosti. Njegov izdaatelj stari, pretkani žur-nalist se vc y*ak dan skr**ati • cgb-
xuro, kar daje listu pri pariški pu-bliki pikanten rnačaj. Pikantno ipe-ciiaKteto btet potebnega vpltva predstavlja tuđi list nekdanjega skrajnesa antimilitarista Gustava Hervtia »La fuerre social«. »Pariš Journal« si Je vedel obraniti svojo publiko s tem, da objavlja privatne sezname ranjencev (v Franciji ne iz-dajajo uradnih izkazov izgub). »La Liberte«, popreje neznatna, si ie zaslužila priimek domoljubnega, pa tuđi zanesljivega lista in je mogla svojo naklado zvišati od 60.000 na 250.000. Najboljša vojna poročila pa prinašajo — pariška izdanja angle-ških, ozir. ameriških listov. »New-York Iierald^< in »Daily Mai!« imata ogromne naklade in »Tirnes« so v Parizu razsirjene kakor nikdar poprej. Vzrok je enostaven: angleški žurnalisti so se pokazali mnogo bolj-še poročevalce, kakor njihovi francoski tovariši. Najresnejša franco-ska lista sta danes »Journal de Pe-bats«, ki si je ohranil svoj konzervativni, morda nekoliko staromodni značaj, pa tuđi svojo znano vestnost, ter *Temps«. ki je oficijozno glasilo franeoske vlade in*— list franeoskih protestantov. »TempsovU politični Članki se čitnio vedno z veliko pozor-nostjo. — Tuđi franeosko časopisje je >obrzdano« s cenzuro, ki je dvojna: vora?ka in civilna. Nad vojaško se listi ne pritožujejo, ker postopa korektno, tembolj pa so ogorčeni nad glu^ostto civilnih cenzoriev, katerim načeluie biv^i finančni min^ter Klotz, in ki ne vedo, kako bi naj svote svinčnike vrteti, da bi upravičili svfo]o eksistenco in »na zgoraj« pokazali,  kako zas'užno delo da vršijo.
brzo'nuna noročik
Tursko poročilo o tnrSko - aneleškfb
boiih.
Carigrad, 14. februarja. fKor. ur.) Korespondenca ^Millir poroča iz Bagdada: Predvčeraišnjem je prišlo do spopada med predstražami tur-škega ievega krila in angfesko infan-teriio ter kavaTeriio. Angleži so se umaknili, pustivši 17 mrtvecev na bojišču Čete desnega turškega krila o prodrle do dateljskesra gozda pri Korni. Sovražnik je demoraliziran. Turk? so imeli Ie 5 raniencev. V ne-kem drusrem boiti se jim ie posrećilo zasesti malo trdniavo Pirindi. pri če-mur so vplenili 500 velModov. — V bo'u 9. t. m. so turske baterije tefko poškodovale angle^ko križarko ^f^ardin^re^ tako, da ie postala ne-rabna. Poveltnik ladie je bil tezko ranjen ?n ie sedaj. kakor se zanesliivo noroča. svojim ranam podleoreL
EkspIozHa   v so^ii^kem mesčanskem kazinti.
Sofija, 14. februaria. fKor. ur.) Danes ponoći se je prinetila v me-ščnnskem kazinu ravno ko se ie tam vršila veliVa od bot^arskih umetni-kov pnre>na maškarama, strasna ek^njo7ija. Fna osera ie ubita. m^oito «ih ie ranienih. med njimi 2 tezko. Uvedena nre-skavr? ^e ni dogra!a ali ie bila vrfena bomba ali pa ie po-vzroči! eksnloziio pekleTiski stroj.
TV3«?cnii  li?} fth^rra 6 stran.
Izdajate1! in odgovorni urednik: Valentin Kopitar.
Lactnina in tisk »Narodne  tlskarne«
Poslano.
Od turškf^a po^auika. poklira-ne^a v vomri službovanje, sem dubi I v kom'^'jo šr o-tale
peizie mm
Bu'-hara. antik    Afean, Ha*tu.   Afgan M *e1, Kasak.   M »ssoue,   Širas    ki se oddajaio xa  polovično ceno.
Ogleda 10 se labko vsak dan od IO— 12.   dop^Hnc m  med 3   'n  5 urr>
kranflnita« potlopje.                  429
Zunanjim reflc^'antom se poilje na izbiro, ne da bi morali kupiti.
A. Svara,
agentura in komisifa.
MeteorolosKno wrofllo.
f (ftM —4 «*He« »•#•!              SrH^I wntm Hrt 7M «•
13. 2. pop-* 73' 4 I  3 3 si. ivzh.   def
M 9. «v. 7310 i  0 6 sL svzh. oblačno
14.  7. ij. 728 7   01.      9
m   2pop'7?S3        Ji         m             (kl
.,    «>   zv    7231         15
15.    7 tj     724 9        TO   sr. szmh          9
Srednja temperatui« sobote 1*6", norm. —0 4, nedelie —16*, norm.       0 3*. Padavina
W m% Ufah vO IMB  la)   Wj7   aMk
Jdesecna soba
lepo    ntebloTVoa,    ••    tak»|    •<«•• Razgled na cesto.
VfC se poizTc ph  Iga. ttrgl ▼ trgovini.                                           436
Zelo FOlifco, prav t!no
slivovke
Imam  Ba   proda!   po   najnlijih
CtBSh.    Kdur   žeti    poskušn o    naj    se cjt'as'   pismeno  ali   u  tmeno na naslov!
akion rnroLjA.  no^ciofs, p.
Dcsrnić, vi a Trebnje, Đolenjsko«
J. Zamiieia
Čevlf^rsk!   mo'stcr
v L'ub!>nl, Grafllžče 4
izvr^uje vsa ^eflj rska   dela   do   naifi-nejše izvr>itve 10 rriporoča svojo zalogo
siorjenih čevliev.
Izđolnio  tBdi   nra-70   ciorsko  In telovadsko €ovlje.
Za  naročita  t dežeie   zadostuie   kot   mera pnroslan čcveli.                 128
3 umetniške/. W
H pokrajinske 5
H         se    dobe  Tedno         BS Bs        v veliki izhiri v         mM
I „isi bnjigami" I
I prešernova ulica 7. Ej
Spreimo m sprotna
plaćilno natakarica.
Pismene    pooudbe    SA    pO&tnl pređal it. 50-                              *&
Uniforma
ce?arskrga uradnika, kompletna, SO po nlzM ceni proda.
I         Naslov   pove   upravništvo   >S1 v.
Naroda«.                                            434
!*# ^------------
^aH   ^aB        ^^Bb^      ^b^b^H       H^L^Haa1      ^bb^bbb^        ^a^^^at
i         ^■BBavaSaBBS        ^bbb^bbbB         ^bbbVbb^H       aaaHL  ■■■■■        ^bbb^b^bV      ^bbb^^bbV
iz  beljše rodbine in   s primerno šolsko izobra^bo^ 80  SprcJtUO
v drogeru ANTON KANC, L^a&raaa,  Žlđofska  ulica   1.
"Uođlo im
z večletno prakso tuđi v gozđni manf^tifa-cM kakor pri vsrh porravilih žage, vajen na vodo in paro. zdai vodja večje parne žage in tovarne za izdelovanje lesa. Želt službo ?nremeniti >n bi rad priSet na Kranjsko, 5d. Staers'<o a'1 Korošf<o Morebitne ponudbe pod , Zvest 200 437" na upravn. »Slov. Naroda«                                                     437
VABILO       '
k
redB oiei im
{ Posojilnice v Celju
rcg stmns xkw i Bermsirav zaveza
ki se bo vršil
9ne 1. surca 1915 ob 2. ori popo!9 n f sejai dvorani Jfarcčnega doma v Celja
s sledečlm SPOREDOM:
1    Poročilo načelstva,
2   PoroČ'lo naizorstva.
3   Oiobrenie letne^a računa.
4   Ra^delitev Či^tega  dobička. 5.  Razai predlogi,
430                                     Nače'st vo.
I
I             Nas zvesti brat. svak in stric
dr. Janko Sernec
I    c- fcr. nadzđravnik v 29.  čr^oTOJ. polira ia idraTnlk
1                                            v Celju,
I     \e umri   42 let star v Čačku   v   Srbiji 6. prosinca   1915. žrtev
I    do'žn^sti in pokl ci.
1             S^- maši    zadušnici   se   rra   bodeta   čitali   v   Mariboru   v
|     četrtek 18 t m. f stolnic1" ob 10. uri; v Celju v petek 19. t m,
i     v lami cerkvi ob 8 uri  30.
I                  V Maribor u, svečana 1915.
I                     Potrte obitelji: Sernec, Kopri&ik, dr. Rudolf.
I     341
I                                   Posebnih naznanil ne razpoŠiljamo.
I         *        !
I          GloboVo   u?a!^5fenf   rjazna-   I
■     njamo    vsem    s^rodnikom   prip-   i
I     teljem m znancem, da je na5 Ijub-   j
I     Sjeni soprog ozir. oče, go^pod         I
I    Josip Rupnik     j
I    p—Mini*,  mam srskl moftter   I
I           la O«bwkl odb^rmik          |
I     ćnt   10. svečana  191',   ob 2 uri   j
i     popoldne v  i2  leu starosti, pie-   I
I     vi en  s sv  sakramenti za umira-    •
f     \oče po  m čni  bo ezni  m.rno v   \
I     Gospoiu zspal.   Pogreb predra-   I
|     ^ega, nfpozabijenega lajnktpa se   •
I      vi5i  v petek,   dne  1 \ svečana ob   j
I      4. uri poroldne iz niše Žalosti na   i
I      pokopali^ e k  Sv. Križu v Idrji     •
I     Mate zadušnice ^e bodo   brale v   j
I     župni cerkvi sv. Baibare.                  |
I           V Idfiji, 10. svečana H15      j
I           iatalota roniš«,   f
Zahvala.
Ob nenadomestni izgubi našega ljubi lenega očeta, ozir oma soproga, gospoda
Josipa Rupnika
izrekamo za vse obilno izkazano sočutje pnsrfno zahvalo. Posebno se zahvaljujemo častiti duhov&ini, tovarišem rokodelcem, darovateljem krasnih vencev, slav. vete-ranskemu, delavskemu bralnemu, društvu, moškemu in ženskemu oddelku gasilne straže in sploh vsem, ki so spremili predragega rajnkega k zadnjemu počitku
V I d r i j i, dne 13. svečana 1915. talu^oča rodbina.
aaaaaaaaaaaaaa^^^^^^^^
SfrtB 6-                                                                                                        »SLOVENSKI NAROD*   dne 15  februar)« 1915.                                                                                                    36. jtev.
Vizitnice in kuverte s firmo
=====   priporoča                 ===
::     „Narodna tiskarna".      :
^St& umetmške razglednica
B^&   .*.        pisemski papir
^m      J\farija  Tičar, Ljubljana,
Sv. Petra cesta štev. 26            —           Jf-sijeva cesta &ev   7
F. K. 11
B      puškar f LJUBLJANA
1 Se!n*iniev8 rika ft li
plXa"::L°^rhto pušk, samokresov, lovskih ootrebščin
kakor  tuđi   umetalni  ogenj   po na'nlilih  cenah.
Popravila pušfc, samokresov točno ia aolidao.
Cenovnik zastonj in poštnine prosto.                           Cenovnik zastoni «n poStnlne prosto
^^352^     Odi tko van bi raistiTt v Radovi! let L 1004   ^^S*j?^fe^     I ^^SK^     a ćaateo diplomo in kolajno I vrsta.     A^-   i   ^|^    i
i ul) BRINJEVEC Wftr
najfinejše vrste, posebno priporočljiv proti kužnim boleztiim, se dobi pri
GABRIJELU ERŽENU
1 Zapuže,   pošta  Begunje   pri   Lescah,   Kranjsko, I"
Za pristnoit le Jamči.              3613              *•■• saMra«.
patili I
- perle
Im
puh
v   veliki izbiri in   po   iako   niskih  eeaah nrlp«ro£a  tvrtka ______LJUBLJANA, Mestni trg itev. 10._____«
Uražniško hranilno društvo v Qradcn.
Osebni kredit
uradnikom, profesorjem, učiteljem, u mirovi jeocem itd   ob Mjagotaojllll
pogojib, tuđi broi porokov.                               83
Hranilne vloge
od vsakogar z dnevnim obrestovanjetn   brez rentnegm davki po
50    xa vsak čas     Po K I    0     .Bi!   M     9« mh O*»e-0 dvigllive znoaka. %3   4   0      9   2   • nšmSh rebtb.
Vloge: 6,500.000 H. Jamstvo v deležih: 7,myV00 K. Stevilo članov 5930.   VeC v raz-
vid;h! Tiskovine in poštne položnice zastonj.
Pojasnila daje brezplačno vsak  ponedeljek in petek med '/23 in t/24 popotđne:
Josip Košem v Ljubljani, Krafcevski nasip itev. 22.
, |S]LlX-O^UANA KOMEI^KEGA ULICA *i '
|/ SEPZOftM« fflrvw jy FR DERGANC I      «flr   bo«a aH «va   *«■
d i j a ka
▼zame na hrano in stanr.vanje me-toi učiteli. — Naslov pove upravo. »Sinw. Naroda«.                                              43^
■oraoiaflao«a|aaiiiiitowatt Didlauae trfOtoaai, «0 aik  ob aatvom, aointcaai
penilo trikoi.
[Sratce em—u. »«41afa kcurata ckoH M ca <3o'^a K ?1*M Sraice <»cstr. p«4tos:a pol pastr. okoli 80 cn doige K 28 — Hlače 4?«stT. rodlapa 'ol postr. okol? i 10 cm dol^e K 25- — Mać« a«M»«« teikt, dvoatr. pođi. okoli 110 ea daige K 3A-— Ccne vetjaio za tucat čisto netto kasa, z Dunaja, po rovzrtiu  ali duna-^ke reference.
Aim^BT ffATZNEH,         404
Dunaj l9 KohlmtMtrgastt 8.
Dokre, avoto toftko      3802
knrsvein ieterae Klobase
se dobivalo vssk torok la potek.
Pećonka   od    -vladib   proš čkov.
flao   premaleno    neaof   okaano
■    krenovkoia a^lfalpdo se dobivao nri
1 Chalapnik, Stari trg 19.
MT    Spretnega    "^|
stenografa ali stenegrafinjo
ve^ča slovensko nemške »a irzika ter ^t o enisp anrofmo odvetni^k-a n-^amn ilr. Wat. Protner^a ^ đr. Fra^a Brr&ća ▼ Trstu, ulica Nuova &L 13 IL                                          432
V>top tako),   plača   po   dogovoru
i    ^HaHH^aHHifl^kilKflflKiilK^s
Restavrccija
tnimm ulica 9
z vrtom, keglj iičem itd. se da z malevim terminom
W*   v   najem. Vabilo
na
obćnl zbor
Kmetske hranilnice in poso-jilnice v Šmartnem pri Litiji
regtetr. aadrvf« ■ Beomeiaao xaT«sov
ki se bode vršil
dao 12 tobrnarla 1915 ▼ poao|tl-altal plaaral ok 5. ari popoldno
s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.  Poročilo načelstva.
2.  Volitev načelstva.
3.  Slučajnosti.                           440
Matolatvs,
Cc bi ta obfni zbor ne bil ob navedeni uri skiepčen, vrši se pol ure pozneje drug občni zbor na istetmi meMu In z istim sporedom, ki sklepa pri vsakem številu navzočih.
i -■»■^■■aaBaBHBam^amvaiBaHaiHH
Ovčjo volno I
I'*              kdor jo ina na prodaj, naj jo ponudi takoj             2
1       GRflRFI   Mllfll       Mestni tng 22      ■
Kunim  vs^ko.vrhto, tuđi   črn > in neočiščeno po  broikonlni«  I
reaial ceiiL   Posebno  pa se  plača  lepo belo oprana po  I
aafvli|l COal9 ki se  zanjo lahko nudi.               44     B
^" ^■^■Hm«Hm«K fll mmU flHHHHHmlB 0 HmHHimBBii
Nobena hiša brez koledar ja!
Vsled  vojnih razmer |e zaoatala
velika množina koledarčkov.
Bl< k (listki) za odtrgati Ooremil sem bloke lično. Kdor mi posije 20 vla« ipo?tne znan ke <e sprrjemajo) *iobi ličen koledarček frankO> Za K 180 poš-Uem 10 koledariev in za K 10, 100 koledarjev. Na zahtevo se vtisne tuđi 402                 mala reklamna firma   Posebno priporočljivo za trgovce.
Dobijo se tuđi vojni kartoni in Billrothov papir.
3v. Jonač, Cubljana, Šdenburgova ulica.
-MsLIKEi-V
ki rnf bčujcio vsak teden mnogo lanlmivlb sltk z botlić in 0 drugih važnih alctuaTnih ćomač'h in tunh dogodkih, ter oViio zanimivega čt va: pesmi, povesti. Jako sanimiv, lep detektlvsMl roain, poučne članke in crtice iz gospo din jstva, zdravstva, Vigojeslovia, tthmke in solob vsen strok roliudneea znanstva                                                                55
»TEDENSKE SLIKE« so nepoiitičen iu nestrankarski ilustrovan tednik,ki je posvečen le zabavi m pouku
»TEDENSKE SLIKE« bi naj ime'a naročena vsaka rodbina, vsaka gostilna, kavama, brivnica. vsako društvo itd. Zahtevajte »TEDENSKE SLIKE« povsod in pridobivajte naiočnikov,
»TEDENSKE SLIKE«  st3nejo četrt leta K 250, pol leta  K 5— in četo let.) K 10*-.
Naročniki dobe kot DBgrade velik ilustiovan koledar, slike Prešerna, Jurčiča, Gre^orčiča in ASkerca ter tuđi le^e- ^ammive kniige. Naročite si »TEDENSKE SLIKE« takoj I Novi naročmki dobe še vse letošnie številke.
Pošhite nam svoj naslov in pošljema Vam 1 številko »TEDENSKE SLIKE« brez-plačno in poštnine prosto na ogled.
3a4                                                       Upravništvo lista „TEDENSKE SLIKE"
LjnHl.ana, Frančiikanska ulica 10 L
C. hr. avstrlfske   \& državne železnice.
VOZNI RED
mr       lxvleček x w«ljaVnostjo od 1. septembra 1914.        *.-■  ■            »
i vollavnostlo od 1« septembra 1911 M^d^ vu/iu do proklica v okraju
ukaiincga ravnatelistva   s oiaj   navedeni vlak* po od 1. maia 1914 veljavnem ►oletnem VOZnem   redu.   Teh   Tlakov   se lahVo   Doslu^uiejo   vsi   civilni potniki
toroz prisilnoga legitimiranja. iivilBl potniki, ki sa pol1 sto  ▼ Pnld moralo iraeti legitimacije od
£_ i. kr. navAlistvn  wofnA  Inka  v Pnl n.
onnon u lihduch« gisvni koioavor, mbo oaetatl vlakl:
S*OO sjntraj v Krani (Tržič)t Jesenice, v
TrbiJ!. 8-09 tfopoltfn«   v   GrosuDije    KoCevjc),
Trebnje (St. Jan2),   Novo mesto, (Straža-
TnrHce), Bubniarci.
11-SO flopoldf«« v Krani, Jeseniee. Trbiž. 12*52   popoldno   v   Grosuplje,   Trebnle,
Novo   mesto   (Straža-TopHce),   Bubnjarci a**JJ xvt£«r v Kianj, Tr2iČ. Jeseniee, Celovec Čez Salcburg na Dunaj. a-90 ivtctrv Grosuolie (Kočevje), Treb-
f«ie. Novo mesto, Bubnjarci. Pnnon ▼ Lf«»l*rao fUnU kolodvor,
osebni Tlikl;
7«S9 dop«ldn« iz Jesenic, Kranja (Tržiča). a*50 riopoMn«   iz   Nove ga mesta,   Treb-
niega (St   Janža), Grosuplia (KoČevja).
11-16 dopoldne iz Trbiža, Jesenic, Krania 2-35 popoldna   iz   Bubnjarcev,   Novega
mesta (Stra?e-Toplic),Trebnjega, Grosuplja a-go ponoći   iz   Trbiža,  Jesenic,   Kranja,
(TržičaV 9*23 ponoil   iz   Nove ga   mesta,   Stra?e-
Tophc), Trebnjega (St Janža), Grosuplja,
(Kočcvja).
Kamniika železnica.
ODBOD x drlavnega ko'od y ora v Kainaik s melanlrai vlaki
7*40 dopoldne, 2*30 popoldno in ob 7»U zvečer.
PRIHOD te Kamaika v L]nbllano ob 0-42 siuiraj,   11-00   dopoldne   in   ob
£•15   v««A»n.
Ckr. drtavno-telezDliko ravnateljstvo v Trstu.
JADRANSKA BANKA podružnica v Ljubljani.
CentraU v Trsta, f oftrifrkc u taa^ v Mrmih, Mm, Jlelkovita, Opatiji, Splita, Šibeniku, Zadra.
s Iltafeu nm s iMrito. a                      Delnlska glavnica K S9OOO.OOO.                     ***** t AmtUi« la ahr^tUfL
i
Sprejema nove vloge s karterlml so zamore vodno raspolagati,     M II    0 brez ozlra na določbe moratoHJa tor Jlh obreotaje po čistih   T"  |2     °