NaroCnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letno 60 Din.
Posamezna Rw. 1 Oln
UREDNIŠTVO: telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
štev. rač. poštne hran. 12.549
Izhaja vsako nadello II. LETO
SflHJliig
Murska Sobota. 26. marca 1933.
Cena oglasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 18 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15*/. draiji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIbTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraialo ŠTEV. 13
Resolucije sreske skupščine JRKD
so v zadnji številki bile mestoma nepravilno natisnjene. Resolucija 6. se pravilno glasi: „Zahtevamo, da se s prihodnjim šolskim letom naša gimnazija pretvori v popolno višjo gimnazijo. Ker pa so rajonu pripadale našemu srezu dve srednji šoli, se naj čimprej otvori tudi meščanska šola". Resolucija 8. se nanaša na vse davkoplačevalce, ne samo na kmete, ker danes vsi stanovi težko davke plačujejo. ——————————————
Važnejša dela in nabave
Vsled denarnih neprilik v tekočem proračunskem letu in za to, ker je ljudsko delo na banovinskih cestah odpadle, se niso mogla izvriiti dela odnosno se ni moglo nabaviti na posamezne ceste toliko gramoza, kakor je bilo predvideno in kakor bi bilo to v interesu rednega in uspešnega vzdrževanja cestnega omrežja v srezu. Razumljivo je tedaj, da se mqra sedaj ta nedostatek na vsak način odpraviti, Da se tO izvede, je v proračunu za leto 1933/34. predvidena nabava cca 4500 m3 gramoza napram 3.150 m3 gramoza, nabavljenega v prejšnjem letu.
Izmed novih gradb se bo predvsem zgradil železcbetonski most preko I«edave pri Renkovclh v km 14 647 čigar stroški so preračunani na cca 150.000.- dinarjev. Potrebna sredstva So zasigurana. Prav tako se bo zgradil en ve$ji most in dva večja prppusta.
Nadalje je predvidena ureditev zaščitnih naprav, izpopolnitev nekaterih le deloma urejenih ovinkov na banov, cestah ter večja popravila od-nosao obnova mostov in popravila potrebnih propustov.
Ne majhne važnosti so tudi dobro urejeni obcestni nasadi, ki se že deloma urejujejo. V glavnem pa se izvede nasaditev obcestnega drevja letos oz. v prihodnjih štirih letah. Saj smotreno nasajeni in skrbno negovani obcestni nasadi niso vaini zgolj v estetičnem oziru, ampak t od i v vzgojnem smislu.
V proračunu so predvidene tudi nekatere postavke, ki morebiti v normalnih razmerah ne bi bile opravičljive. Toda v teh v gospodarskem Oziru neugodnih lasih je imirom strmeti za tim, da s« pri takih javnih Mih zaposli Čimveč bednega ljudstva ia se nk na ta način zasifttra vsaj nekoliko zaslužka, jasno pa je, da so za taka <Jel* potrebni predvsem krediti.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. V ospredju vsega političnega življenja je bila debata o proračunu, katere so se udeležili sko-ro vsi poslanci. Nsrodna skupščina ni le zasedala cele dneve, ampak tudi vso noč do zgodnjih jutranjih ur so večkrat trajale razprave. Vse pereče zadeve našega narodnega gospodarstva, notranje in zunanje politične smernice so stopile v ospredje in se obravnavale. Povdariti pa moramo, da so vsi govorniki bili za dosledno in energično Izvajanje šestojanuarske politike in zahtevali dekoncentracijo državne uprave. Vse to so zahtevali tudi poslanci Jugoslovenskega narodnega kluba in Narodnega kluba. Padle so pa tudi ostre besede proti punk-tašem, proti zlorabi in poniževanju vere za strankarsko politiko. Tudi vsa nedoslednost politike dr. Korošca je našla pri razpravah svoj odmev. Povdarilo se je med drugimi da klerikalizem, ki si prizadeva, da bi ponovno dobil oblast v svoje roke ne izbira sredstev ter je v politično življenje zaneslo največjo nemoralo. — V četrtek je bila zaključena splošna proračunska debata. Ogromna večina je bila za predloženi proračun in h koncu je imel ministrski predsednik govor o vseh važnejših zadevah notranje politike, v katerem je ponovno razglabljal in obsojal vse one elemente, ki hočejo rušiti naše edinstvo. Omenil je tudi, da se bo izvedla reforma banskih uprav in uvedla bano-vinska samouprava. O tem važnem vprašanju, ki posega globoko v naše notranje politične odnošaje, se že peča ministrski svet in kmalu bo predložen Narodnemu predstavništvu v nadalnje reševanje. Za tem se je začela podrobna proračunska debata, pri kateri je vsak minister podal svoje poročilo. Prosvetni minister je predvsem povdaril potrebo šolske reforme. Ko pa je hotel dati svoje poročilo minister vojske in mornarice je nastalo v dvorani veliko navdušenje in ovacije naši vojski niso hotele utihniti. Enoglasno je bil njegov proračun sprejet. Sploh so vsi ministri podal} podrobna porpčila, ki sp bili predmet največjega zanimanja naše javnosti. Pri razpravi o proračunu ministrstva za telesno vzgojo, pri kateri se je govorilo predvsem o našem Sor kplstvu in gonjah grofi njemu, ki so se izcimili v zadnjem času, so poslanci odklonili popamtzno glasovanje- Kakor en m$1 so pgtftli in enoglasno glasovali za proračun in dali
s tem najboljši odgovor vsem klevet-nikom Sokolstva. Po osemdnevni sko-ro nepretrgani razpravi je Narodna skupščina v ponedeljek z 243 proti 12 glasovom odobrila novi državni proračun. — Skupščini sta predložena zakon o gasilcih in zakon o obvezni telesni vzgoji prebivalstva.
Nemčija. Komunistični poslanci niso prejeli povabil k otvoritveni seji novega pruskega deželnega zbora, ki se je sestal 22. t. m. Sedaj je tudi že gotovo, da komunističnim poslancem sploh ne bo dopuščeno izvajanje njihovih poslanskih mandatov. — Državne železnice so prepovedale vsak prevoz komunističnih tiskovin. — Novi državni zbor bo štel 566 poslancev, ker odpadejo komunisti. Na ta način bo imela narodno-socialistična stranka absolutno veČino. — V Španiji in Švici so se vršile protihitlerjevske demonstracije. Komunisti so pripravljali nov atentat na Hitlerja in vodilne osebe novega režima. Atentatorji so pobegnili. Voditelj nemških komunistov Thalman je bil baje v zaporih umorjen. — Sovjetska vlada namerava v odgovor na preganjanja komunistov v Nemčiji ukiniti svoje trgovinsko predstavništvo v Berlinu ter ga preselili v kako drugo evropsko državo.
Italija. Predsednik angleške vlade in zunanji minister Simon sta se prejšnji teden mudila v Rimu. Namen potovanja je bil da razpravljata oba angleška državnika z Mussolinijem v važnih vprašanjih organizacije miru in, da pridobita Italijo za mirovno politiko. Med Mussolinijem in Macdonal-dom je bil dosežen sporazum v naslednjih točkah: Nemško-francosko zbližanje s posredovanjem Anglije in Italije. Revizija mirovnih pogodb v okviru Društva narodov, da se prepreči nasilje. Že iz dolgega trajanja sestankov se lahko sklepa, da so se državniki temeljito razgovorili o vseh perečih mednarodnih vprašanjih.
Avstrija. Pojjitičen položaj v državi je še vedno napet. Prvotni načrt, da (te skliče posvetovanje voditeljev vseh strank je bil opuščen, ker opozicija ni spremenila svojega stališča napram vladi. Da se preprečijo morebitni prepiri, je bila V pripravljenosti vsa Rpljcija kakor tudi vojaštvo. Kljub vsemu pa se nikjet ni kalil mir. — Avstrijska policija nadaljuje s vso strogostjo akcijo proti komuaistom. MnogO komunističnih voditeljev je bi-lo aretiranih. V-vr
Rusiji, pblasti so aitMraie oseb pri velikih električnih centralah,
ker so baje nameravali poškodovati vode električne napeljave in na ta način onemogočiti delo državnih tovarn. Med aretiranci je tudi nekaj angleških državljanov. Vsled tega se je začela zanimati za zadevo tudi Anglija, da zaščiti svoje podanike. Ker niso dobili v Moskvi zadovoljivega odgovora, so Agleži prekinili trgovinska pogajanja, ki so bili z Rusijo v teku.
Romunija. Romunska vlada je razposlala vabilo za konferenco držav agrarnega bloka srednje in jugovzhodne Evrope, ki se bo vršila 28. aprila v Bukarešti.
Proračun sreskega cestnega odbora
v Dolnji Lendavi za proračunsko leto 1933/34 je odbor obravnaval in ga sprejel na svoji plenarni seji dne 22. II. 1933. V njem so izkazane potrebščine v višini 1,140.052 77 dinarjev ter so v primeri s tekočim proračunom nekolik večje,
V	proračunu so predvidene potrebščine kakor sledi:
Upravni in pisarniški stroški 17.760 dinarjev; izdatki za pomožno osebje 178 621 dinarjev; materijami izdatki 57770O dinarjev; potrebščine za dovozne ceste k železniškim postajam Din 12 050; gradbeni stroški za nove mostoye in propuste Din 290 000; nadalje prispevki občinam za vzdrževanje občinskih cest Din 36000; izredni prispevki za javna dela v zvezi s pomožno akcijo Din 16.000 ter razni drugi in nepredvideni izdatki v znesku 11.921 77 dinarjev.
Kritje proračuna:
Prispevek kr. banske uprave za vzdrževanje banovinskih, subvencioniranih in dovoznih cest 781.431 dinarjev; in prispevek za nove gradbe 70.000 dinarjev; izredni prispevki in razni izkupički 6.700 dinarjev; gradbeni fond 120.000 dinarjev; prihranki cestnega odbora v prejšnjih letih Din 68 498-42 ter obresti od naložb 7.000 dinarjev; za kritje končnega priman-kljaja se je sklenilo pobirati 5% cestnih doklad na vse neposredne davke, ki znašajo 86.423 35 dinarjev.
V	proračunu za leto 1933/34 so se vnesle le postavke, ki so za kritje predvidenih vzdrževalnih stroškov in za nove gradbe neobhodno potrebne. Posebno velja to za nabavo potrebnega gramoza in za projektirane nove gradbe ter v proračunu ni niti ene postavke, ki ne bi bila upravič-Ijiva in spremenljiva.
vrača nase moic...
Mladi, polni življenja so odhajali od nas. S poštenostjo v srcu z frjlQ roko so prijeli za delo itj delali leta In leta za svoj
vsakdanji grižljaj, in za tuje žepe, ki so jih polnili njihovi žulji.
Mladost, srečo, življenje vse so pustili v jamah in ko so omagali sredi dela, so jim iz hvaležnosti pokazali pot tja, odkoder so prišli... In kot berači se danes vračajo k rojstni hiši, odkoder so se napotili v svet za boljšim življenjem.
Takšen je križev pot našega človeka. In rudar Ivan Korošec, ki je doma iz Velikih Dolenc ter njegova žena, ki sta te dni prispela po odgonu v domovino bi znala o tem pripovedovati.
Zgodba, ki jo je povedal naš izgnani rudar o svoji usodi, je res tragična. Korošec je delal v rudnikih v Hambornu na West-falskem nepretrgoma polnih 24 let. Ko mu je tujina izpila kri, je bil 7. t. m. nepričakovano poklican z ženo vred na policijo, kjer mu je bilo sporočeno, da bo kakor mnogi drugi izgnan iz Nemčije. Ni se smel niti preobleči ali si pripraviti popotnico, temveč je moral izročiti ključ svojega stanovanja policiji, ki ga je poslala z ženo vred brez vsakih sredstev po odgonu v Avstrijo, ta pa v Jugoslavijo.
Potovanje je bilo neznansko dolgo in polno nevšečnosti, če pomislimo, da so ju prekladali iz kraja v kraj polnih 14 dni. Kaj bo z njunim skromnim imetjem v stanovanju v Hambornu, ne vesta. Prav tako pa nimata tudi nobenega glasu o svojih dveh sinovih, 22-letnemu Ivanu, ki je mornar, in 24 letnemu Štefanu, ki si je tudi služil trdi kruh kot rudar globoko pod trdo nemško
zemljo. Naše oblasti so tragični in skrajno nepravičen primer, ki pa je potrjen s samimi uradnimi potrdili nemških in avstrijskih oblasti, sporočile pristojnim ministrstvom. Pri nas pa si tujci dan za dnem nemoteno polnijo žepe in vozijo mastne zaslužke v ono tujino, ki nam nasilno vrača izmoz-gane rojake.
Uboi v Cankovi
Na Jožefovo je bilo zbrano v Cankovi mnogo ljudstva, kije od blizu in daleS prihitelo na »bučo." Se iz sosednje Avstrije so prišli in posebno mnogo fantov je bilo iz Žetinc. Kakor vedno ob takih prilikah se je iztočilo mnogo pijače in vplivi tega so se že pojavile v zgodnjih popol-danskih urah. Na večih krajih je prišlo do prepira, toda brez hujših posledic, dokler se niso, že proti večeru, fantje pošteno spoprijeli pred Voglerjevo gostilno. V splošnem tepežu je v hudih ranah obležal na bojišču Fdnos Josip, mizar iz Cankove, oče štirih otrok. Kljub temu, da so ga takoj prepeljali v bolnico, je težkim poškodbam podlegel. Sum uboja je takoj padel na brate Martinec. Dva sta doma iz Žetinec (Avstrija), a najstarejši je iz Gederovec. Ko so jih orožniki prijeli, so vsi tajili krivdo, še ie pred sodnikom je najmlajši Franc, skesano in z solznimi očmi priznal, svoje nepremišljeno dejanje. Braniti je hotel le svojega brata Jožefa, ki so ga fantje napadli in ga pobili na tla. Pri tem pa je potegnil nož in slepo sunil v najbližnjega.
Tako je zopet alkohol zahteval za žrtev družinskega očeta — a zaprl za dolgo dobo jetniška vrata za mladim življenjem. Ali je res nemogoče preprečiti prekomerno zauživanje pijač ob takih prilikah ? Dovolj je že bilo žrtev, zato se naj to enkrat za vselej prepreči I
Usoda tihotapca . ^
Zopet leži mlada žrtev svoje nepremišljenosti v bolnici, kjer se bori s smrtjo. Številne žrtve, ki so obležale ob mejah so za nekatere le prazne besede in še premalo grozne, da bi ljudi odvrnile od lahkomiselnosti. Igrati se s svojim življenjem se pravi samega sebe podcenjevati!
Delavec Režonja Štefan, še le 20 let star, doma iz Trnja je skušal v večji družbi tihotapiti tobak iz Madžarske k nam. Na oni strani jim nihče ni branil in srečno so prispeli že na našo ozemlje. A tu jih je takoj opazilo čuječe oko graničarja. Pozval jih je da obstanejo, toda zaman. Podali so se v beg proti Madžarski. V tem hipu pa je tudi že počil strel in na tla se je zgrudil Režonja. Prepeljali so ga takoj v bolnico, kjer so dognali, da ga je izstrelek zadel od desne strani, šel skozi pljuča in na prsih izstopil. Njegovo stanje je več kot resno in ni mnogo upanja, da bi fant okreval.
Poiar v Kriievcih
Pred dnevi je začelo goreti pri posestniku Kiironja Ludviku. Ogenj je izbruhnil okrog polnoči in sta ga prva opazila nočna stražarja, ki sta začela biti plat zvona. Ko je eden izmed njih pritekel do gorečih gospodarskih poslopij, je opazil na dvorišču svinjo, ki |e prišla iz ^odprtega hleva, kljub temu, da ni bilo žive du • še v bližini. Kflronji so pogorele tri stavbe, z precejšnjo količino krme in nekaj poljskega orodja. Škoda je krita z zavarovalnino.
Vnelo se je tudi gospodarsko poslopje posestnice Lepoše Ane, ki se
Lepi beli zobje
poročati
Vam svoje največje priznanje in popolno zadovoljstvo o Chlorodont zobni pasti. Več let i* uporabljam "Chlorodont" in ljudjeme zavidajo radi mojih lepih zob, katera sem dosegel le i dnevno uporabo Vaje Chlorodont zobne paste.
8. Pavletič, M..... Zahtevajte zato samo pristne
Chlorodont zobno pasto, tnba Din. 8.- in fun. 13.-, ter zavračajte vsak nadomestek.
je nahajalo v neposredni bližini. Tuli tu je pogorela velika količina sena in slame ter je povzročena škoda nad 10 000 Din. ki je krita z zavarovalnino.
Čudno pri tem požaru pa je sledeče : Ko je župan pritekel do gorečih poslopij, je bilo že tamkaj zbrano precej ljudi z brizgalko. Kljub temu, da je bila voda v bližini ni nikdo gasil in ko jih je župan opomnil na njihovo dolžnost se je eden iz množice oglasil: „Ni treba gasiti, saj gori za peneze . .
Oblasti so izvedle o vzroku požara strogo preiskavo.
Murska Sobota
—	Smrt. Pred dnevi je v Sevnici umrl g. Lipovšek Gašpar, oče tukajšnjega sreskega načelnika. Naie iskreno sožalje!
—	Dar. Namesto venoa na grob blagopojne gcspe Justinove je daroval profesorski zbor murskosoboške gimnazije Din 100.— Dijaškemu podpornemu društvu na gimnaziji.
—	Zdravniški tečaj v banovin-slci bolnici v Murski Soboti. Po naredbi kr. banske uprave dr. banovine bo prirejala boinfca četrtletne zdravniške tečaje, za zunanje kolege. Prvi tak tečaj se bo vršil dne 31. marca (v petek) 1933 ob 16 uri v zdravniški sobi bolnice, z sledečim sporedom: 1. Dr. Gregorc Albin, sres-ki sanit. referent: Uvodna beseda. 2. Kirurg dr. Vrbnjak: O diferenci-jalni diagnozi vnetja slepiča. 3. Šef primarij dr. Brandieu: RentgenoloŠke demonstracije. 4. Slučajnosti, debata. Vabljeni so vsi zdravniki okoliša.
—	Cigarete. Kakor je bilo razvidno iz statistike se je v lanskem letu
jan m prebujenje.
Vode ao že usahnile in umazana reka, ki teče mimo mesta, se je globoko skrila v svoji strugi. Ilovnati bregovi so zazeleneli in solnce je strdilo robove na cestah, ki so se kakor z tračnicami prepletene vile v nepotrebnih ovinkih proti mestu. Ob njih so zazelenela polja, ki so silila s svojim zelenjem prav do prvih mestnih hiš. To so bili dnevi v marcu, ki se je že nagibal h kraju in ljudje so sproščeno zadihali ter iskali solnca na cestah in med polji.
V tem času se je začel prebujat tudi Damjan Lavrič in kakor otrok je zahrepenel po solncu. Ves se je spremenil. Njegov korak je postal lahek in prožen in vse bolj je sedaj krilil z rokami, če je s kom govoril. Kakor mu je v prejinjih mesecih bila točnost v uradu nekaj samo ob sebi razumljivega, tako mu je sedaj z vso težo klonila glava. Le dvakrat v dnevu se je sprožila: ob dvanajstih ia ob petih. A vsa neusmiljenos ga je upognila ob osmih in dveh ... Na teh štirih mejnikih je bil Damjaa Lavrič razpet in je trpel, ko je zunaj solnce razklepalo rjave popke na omrtvelih vejah.
Le nedelja je bila Gospodova in njegova. Njemu je daroval le eno uro, vse druge si je obdržal za se ia jih skopuiko izrabljal. Tako je 2e delal dvajset po in to od takrat, ko so se mu prve sanje ljubezni razrušile v razočaranju. Ia sedaj se vsako leto pre-
buja v tem času in zdrkne zopet v zamolklost z prvimi jesenskimi meglami, ko ga začenja trgati v nogah. Takšen je Damjan Lavrič, ponos samcev v mestu, ki leži ob blatni reki! Le nekoč se je s prvimi pomladnimi klici začelo rušenje tako skrbno zgrajenih čustev in dejanj. Bilo pa je tako-le:
Bila je nedelja. Po maši. Z množico se je silil skozi cerkvena vrata. V gneči je segel po škropilniku z blagoslovljeno vodo. In ker le ni šlo, ]e sunil z vso močjo ter pri tem zadel v ženske boke. Prestrašeno je hotel odmakniti roko, toda bilo je že prepozno. Ženska glavica se je sunkoma obrnila in izmed mirnih in pobožnih obrazov je takoj opazila prestrašeno lice Damjana.
»Oprostite . . . •
Četudi so bile besede zmrmrane, je vendar bila v njih vsa krčevitost, jezno stisnjenih ustaic. Kakor da bi kdo oplazil Damjana, je ta sklonil glavo in ne da bi se pokrižal se je preril do vrat. Pisana množica je valovala v solncu. Damjan je takoj opar zli njo, ker si jo je zapomnil po rdečem klobuku. In hitel je za njo z edinim namenom, da se opraviči, da naj nikar ae misli, da je Damjan Lavrič, ki je dovršil nekaj srednjih Sol in je odvetniiki uradnik, neotesanec, ki ae ve kaj se spodobi.
Že kraj trga jo je dohitel.
.Radi dogodka v cerkvi se hočem oprostiti..." Dekle v rdečem klobuka je obstalo in se okrenllo.
Dvoje temnih oči se je zapeklo v Damjana, ljubke ustnice so se razklenile, da je zableščalo dvoje vrst zdravih zob. Z roko si je popravila koder, ki ji je nagajivo silil izpod klobuka. Vroče je spreletelo Damjana in v hipu je pozabil na vse stavke, ki jih je v mislih tako skrbno nanizal, da se opraviči.
„No, v hipu mi je bilo res neprijetno, kakor bi to bilo vsakomur, kogar se bi tako nenadoma sunilo v bok in to takrat, ko se bi tega naj manj nadejal. Zvonko se je zasmejala. In ker ni vedel na to Damjan ničesar odgovoriti, se je še on zasmejal. To ga je opogumilo. Besede so mu postale neprisiljene in kar z njo je šel pravdo prvih njiv. Tam sta se poslovila.
„Ali res le ob nedeljah prihajate v mesto?" Damjanu je zatrepetala beseda v bojazni, da bi uganila njegovo skrito misel.
„Le ob nedeljah. Oče je veren pa me pošilja k maši. Med tednom ne pridem iz hiše. Poprijeti sem se morala gospodinjstva, ker nam je mati zbolela" . . . Še in še bi jo Damjan poslušal, pa se je nenadoma poslovila in odhitela po cesti proti domu.
Žvižgal si je Damjan ko se je vračal proti mestu in ko je srečal svojega predstojnika, je le malo privzdignil klobuk ia pozabil je upogniti hrbet. Danes je bil s svojo srečo sam na svetu in slep za vse. Njegove misli so preskakovale dneve in se prehajale v nedeljskem jutru na poti od maSe...
Tako je bilo prvo nedeljo. In vse nedelje naprej jo je srečal, njihova pot je bila vedno daljša in vedno daljši so postajali dnevi od nedelje do nedelje. Vsa tajnost ljubezni je bila med njimi, slutena pri obeh a še ne izgovorjena. Pa tudi to je prišlo. Neko nedelje, ji je med potoma od maše razkril svoje srce. Sprva boječe, a slednjič vse bolj ognjevito. Ona je molčala in se z rameni naslanjala na njega. In ko jo je v gozdu pred vasjo poljubil, se ni prav nič branila, z zaprtimi veki je ležala v njegovem objemu in poslušala njegove pretrgane besede.
Dnevi so brzeli. Poletje se je že nagibalo na jesen ko se je še le Damjan na dolgo prigovarjanje odločil, da stopi v hišo njenih stariiev. Težka mu je bila odločitev, kakor da bi zaslutil nesrečo, mu je korak zastal na hišnem pragu. In če ne bi nenadoma stopil njen oče skozi vrata, bi se prav gotovo obrnil.
»Dober dan, gospod Damjan 1"
Že suha roka se je stegnila proti njemu. Damjan se je oklenil hladnih prstov ia nehote mu je zdrknil pogled od rdečkastega obraza, preko močno napetega telovnika, do preozkih hlač z zapraienimi robovi.
,Torej vi ste Damjan, o katerem nam je naSa Anka toliko pripovedovala. Pa kar naprej. Miza aas že čaka." Sunil je v priprta vrata, da so se na stežaj odprla.
(Se bo nadaljevalo.)
OTVORITEV NOVE
DROGERIJE
V	HIŠI G. HHRTHERfl
V	MORSKI SOBOTI.
Naznanjam poštflvanomi občinstvi, da odprem novo drogerijo. Na zalogi je velika izbira vsega dFOgBFlJSkBgB blaga In StVBPl, vse SdPBVlIlIB specijalll potrebščine za človeka in vsakovrstni pripomočki za hlgenljo tela, zobov itd.
Velika zaloga vseh sredstev za dBBIBČO potpibo ifl liviDO, za konje, flBVBjB živino, svinje Id kokoši; tudi za kmetijstvo, sadjarstvo, vinogradništvo In kletarstvo. Vsa sredstva za pokončavanje škodljivcov.
V kozmetiki bom imel v največji izbiri parfnBB, pndPS, EFBmc, Bilo (sapune) in vsakovrstne druge potrebščine najboljših znamk
po izredno nizkih cenah.

Velika zaloga fotomanofaktnrnili potrebščin, galantirijikeiiB in gumijastega blaga, mineralne in zdravilne vode, medlcalna vina, cognac, liker, rum in razne esence, vsakovrstni čaji ter sto in sto drugih stvari, šterih dosedaj v Murski Soboti ne bilo za dobiti.
To pri nas že jako potrebno trgovino sam ustanovio v interesi javnosti in se upam, da bodem vsaki zahtevi mogel točno zadovoljiti.
Mr. Ph. Andersch Josip DrogerJia „PRI BELEM KRIŽU"
Mursko Soboto.	3
prodalo v našem srezu prav malo cigaret boljše vrste. Vpoštev prihajajo pri tem vardar cigarete. Res je da je temu ogromnemu padcu izpred prejšnjih let krivo pomanjkanje denarja, a velik vzrok pa je tudi v tem, ker se pri nas prodajajo tako slabe vrste vardar cigarete, da se marsikateri kadilec odloči za slabše vrste. Čas bi že bilo, da monopolska uprava pošlje boljše cigarete. Vrednost denarja naj odtehta vrednosti blagu!
—	Nesreča na cesti. V sredo, v dopoldanskih urah se je z vozom vra čal proti domu tukajšnji gostjhiičar g. Flisar. Na vozu je poleg njega ie bil vojni invalid Bencik Franc. Pri znanem ovinku, pred gostilno Banfi pa jim je privozil nasproti voz z opeko v katerem so bile vpržene krave. Ker se je vsled tega g. Flisar moral umakniti preveč proti desni je zavozil na hodnik vsled česar se je konj splašil. Radi nenadnega sunka se je voz prevrnil in pokopal oba pod seboj. Do-čim je g. Flisar dobil le lažje poškodbe, je bil g. Bencik prav občutno ranjen na glavi, v obrazu in na nogah. Prepeljati so ga morali v bolnico.
—	Žrtev noža. V bolnico so pripeljali dninarja Granfola Franca iz Bakovec. Na Jožefovo je šel s svojo ženo v gostilno, kjer ga je baje brez povoda napadel Kavčič Anton. Z no žem ga je sunil v hrbet tako, da je moral v bolnico. Junak noža bo gotovo prejel zasluženo plačilo.
—	Igra. Tukajšnji agilni dramatični odsek Sokola pripravlja Vombergerjevo burko: »Voda", v režiji br. Nišelvicerja. Vprizorila se bo dne 1. in 2. aprila, na kar že sedaj opozarjamo I
men z podlimi vprašanji le škodovati in očrniti tukajšnjo vestno poštno uradnico pred svojimi predstojniki. A to se mu tokrat nikakor ni posrečilo. Kajti pošto je nedavno inšpi-ciral poštni kontrolor g. Nikolaj Pav-ič in se je o uradovanju tuk. pošte pohvalno izrazil. Sicer bo pa poštna uradnica gdč. Gizela Gumilar odgovornega urednika Novin, sodnijsko pozvala na odgovor ... — Poznavalec razmer.
—	Šolska deca iz Serdlce priredi pod okriljem Sokol, društva Roga-ševci dne 25. marca t. 1. .Materinski dan". Vabimo že sedaj vso cenjeno občinstvo, predvsem pa naše mamice, da si pogledajo to lepo prireditev, kjer bodo njihovi .ljubljenci" v raznih deklamacijah in igrah, pokazali kako je treba ljubiti in delati veselje svojim materam.
-	TnknjinJI Sbkot *uptlStotf 9. aprila t. 1. igro „Užitkar\
V . > • i ■ t i
Rogaševci
—	Ljudska hranilnica in posojilnica v Rogaševcih r. z. z n. z. vabi na redni občni zbor, ki bo v nedeljo 26. marca t 1. ob 10. uri dopoldne v uradni sobi (gostilna Raffel) z sledečim dnevnim redom: 1. Cita-nje zapisnika o zad. občnem zboru. 2. Poročilo načelstva. 3. Poročilo nadzorstva o rač. zaključku in bilanci
4.	Odobritev rač. zaključka za L 1932.
5.	Slučajnosti. — V slučaju, d« b občni zbor v določene« času ne bil sklepčen, se vrii na istem prostoru z istim dnevnim redom čez pol ure drug občni zbor, ki bo sklepal brez ozira na število navzočih Članov. K obilni udeležbi vabi načelstvo.
-	V predzadnji številki .Novine" se je neka nepoklicana oseba v članku .Pitamo?" spodtaknila na tuk. poštni urad. Piscit omenjenega članka v obraz povemo, da ]e tuk. poita slov. urad, ki ttraduje vsikdar le v državnem jeziku. Člankar je imel na-
DOPISI
Žennvlje V nedeljo dne 19. III. 1933. nas je obiskal g. Titan šol. upr. v Puconcih. Obiskal nas je na povabilo kmetsko-nadaljevalne šole v Že-navljah, da nam je predaval o najvažnejših vprašanjih sedanjega gospodarstva. Predavanja se je udeležilo razen obiskovalcev kmetsko nadaljevalne šole še nad 50 občanov iz občin Ženavlje in Neradnovci. G. predavatelj nam je opisal na kratko vse važnejše napake in kje grešijo naši poljedelci bodisi pri pridelovanju krme in drugih kultur. Posebno pozornost je posvetil našim travnikom in nam je obrazložil, kako jih najlažje izboljšamo. Udeleženci so z zanimanjem poslušali predavatelja in so se h koncu prav lepo zahvalili za prelepe in tehtne besede. Želimo, da bi nas g. predavatelj še večkrat obiskal
Otarl|lv nasmah je mogoč le pri lepih belih zobeh in to zopet samo vsled uporabe Chlorodont zob • ne paste. Tuba Din 8.—.
Beltinci. Dne 10. marca t. i. se je vršil redni občni zbor Zadružne elektrarne v Beltincih. Iz poročil načelstva je bilo razvidno, da se je elektrarna v svojem 6 letnem delovanju lepo razvijala in da je odplačala od 100.000 Din najetega posojila že 65.000 Din. Svoje razvodno omrežje želi izpopolniti predvsem v tem, da bi se začelo mlatiti na električni pogon, od katerega bi imelo tukajšnjo kmetijsko prebivalstvo velike koristi, ker primanjkuje drv za pogon parnih loko-mobil. — Pri volitvah je bilo izvoljeno z malimi izpremembaml dosedanje načelstvo s predsednikom inž. Miku-žem, ki si Je pridobil največ zaslug
za ustanovitev in za organizacijo tega koristnega električnega podjetja na zadružni podlagi.
Beltinci. Sreski cestni odbor na-pravlja od občine Beltinci do beltin-skega kolodvora, odnosno do sreske meje cestni drevesni nasad jablan. Priporočamo ga vsemu prebivalstvu v največje varstvo iz razloga, ker bodo ti cestni nasadi kras tukajšnje pokrajine, ki bodo donašali odboru neposredno, prebivalstvu pa posredno obilo koristi.
KINO
Lastnik G. DITTRICH
v Murski Soboti
Vsi proaraml 100% svoZnf illml.
MALH NEZVESTOBI)
Produkcija: Gflnther Stapenhorst. Manuskript: Reinhold SchOnzel in Emmerich Pressbuger.
Glazba: Ralph Erwin. Režija: Reinhold SchOnzel.
Predstava vrlllo:
v NEDELJO, dne 26. marca popoldne ob i/i4 url in zvečer ob »/»9 vrl.
Organizacija.
Nova organizacija JRKD V Krogu. Dne 19. marca so se zbrali posestniki iz Kroga v tamošnji šoli z namenom, da ustanovijo .Krajevno organizacijo JRKD. Gospod Čeh Franc je poročal o važnosti močne organizacije zlasti v sedanjih težkik časih, na kar se je izvršil pristop članov. Priglasilo se jih je 57. Za predsednika te mlade organizacije je bil izvoljen: g. Titan Franc, po-sestnik, za podpredsednika: Ratnik Štefan, pos. in župan. Ostali odborniki: Horvat Bela, Rajnar Martin, Ferenčič Franc, Gomboc Janez, Gra-bar Franc, Senčar Leopold, Meolic Jožef in Marič Franc, za delegata sreske skupščine pa Mencinger Štefan. Mladi organizaciji želimo obilo uspeha.
■
MLADINI.
Bela inačica.
>ib i*
Nekoč je živel kralj, ki je imel tri sinove. Najmlajšega so imeli za nekakinega bebca, zato so ga le malo upottevali ter mu dajali najnižja opravila. Ko se je kralj postaral in je

imel že zadosti skrbi z vladanjem, je dejal svojim sinovom: .Utrujen sem že, idite po svetu in kdor od vas mi prinese čoln brez vsakega žeblja in klina, ta dobi kraljestvo in krono."
Odpravili so se vsi trije po svetu, a starejša brata sta rekla najmlajšemu: .Le pojdi sam, kamor hočeš, čolna itak ne prineseš", in pustila sta ga samega sredi gozda. Kraljevič je sedel na hrastov štor pa začel jesti svojo malico. Ko je tako jedel, je prišel mimo majhen bel možiček ter ga vpraial, kam je namenjen. Kraljevič mu je vse povedal ter dodal: .Sedi k meni in jej z menoj, saj imam jedi za oba dosti".
Tedaj je sedel beli možiček zraven kraljeviča in ko je pojedel, je položil svojo glavo v njegovo naročje in je zaspal. Kraljevič je podil muhe, da bi možička ne vzbudile in ko se je le-ta vzbudil, je povabil kraljeviča v svoj grad, kjer bo dobil, česar si želi. Ko sta prišla v grad, je skočila možičku naproti bela mačica, gledala ga je žalostno ter se je laskajoč draila ob njegovih nogah.
Kraljevič jo je poičegetal po glavi in mačica ga je pogledala tako prijazno, kakor bi bila hotela nekaj povedati. Potem sta beli možiček in kraljevič sedla k mizi, mačica pa je prinesla Skodelice in krožnike. Ko je prinesla še jedi in pijače, je prisedla k mizi in vsi trije so jedli in pili. Ke so se okrepčali, je možiček peljal kraljeviča v sosedno sobo, kjer so stali čolni, ki niso imeli niti žebljev niti klinov v dolgi vrsti. Kraljevič si je enega izbral in ga je hotel odnesti. Možiček pa je dejal: .Kaj bi se ti s tem trudil, le pojdi domov, čoln ti že jaz pošljem".
Zadovoljen se je kraljevič poslovil in odšel. Ko je prišel domov, sta bila oba brata že tu in ko sta videla, da je prišel brez čolna, sta vzkliknila: »Saj sva vedela, da ne boš nič prinesel I" .Le počakajta, moj Čoln še pride", je dejal, a komaj je to izrekel, so že sužnji prinesli njegov čoln, ki se je tako bliičal v solncu, da so si morali vsi z roko zasenčifl oči.
Tedaj je oče moral priznati, da je čoln njegovega najmlajšega sina najlepši, zakaj na dragih dveh je bilo tu in tam videti kakor žebelj ali klin. Ali kraljestva mu le ni hotel dati ampak je dejal: »Kdor mi prinese najfinejše platno, te ko kralj".
Ko so se bratje odpravili na pot, sta dejala starejša mlajšemu: .Le pojdi tja, kjer si našel čoln, išči tudi platno".
(Dalje sledi.)__
tofe V( «f>»H 3V«|h« '»j »8"S£l*h liS.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Združba trgovcev je imela svojo prvo redno sejo dne 18. marca 1933 katere dnevni red je bil:
1.	Konstituiranje uprave t. j. volitev pradsednika in dveh podpredsednikov,
2.	Poročilo o prejetih zahvalnih brozavkah od Nj. Vel. kralja ter ministra trgovine in industrije.
Predsedoval je tej seji g. Dittrich Gustav, kot najstarejši član uprave.
• Za predsednika je bil izvoljen
Sonovno g. Čeh Franc, trgovec iz lurske Sobote, za prvega podpredsednika g. Nemec Jgnez, trgovec iz Murske Sobote in za drugega pod: predsednika g. Brumen Jožko, trgovec iz Murske Sobote.
Za predsednika nadzorstva pa je bil izvoljen g. Benčec Franc, trgovec iz Murske Sobote.
G. Cvetič Janez je pa istočasno sporočil pismeno upravi Združbe trgovcev, da se zahvaljuje za njemu izkazano čast (za njemu poverjeno funkcijo) kot član namestnika nadzorstva in delegata, vendar to njemu poverjeno mesto ne sprejme radi preobilnega posla v njegovi trgovini.
Istotako je sporočil g. Šiftar Ka-rol trgovec iz Murske Sobote, da vsled preobilnega posla v svoji trgovini, njemu poverjenega mesta, ko* član častaorazsodiškega odbora in delegata, ne mpre sprejeti.
Uprava je o odložitvi svojih mandatov razpravljala ter sklenila, da podane demisije vzame na znanje, obema odstopivšima članoma se pa izreče pismeno zahvala za dosedanje sodelovanje.
Zahval* Nj. Vel. kralja.
Združba trgovcev je prejela na svojo odposlano brzojavko iz XII. redne skupščine od dvorske kancelarije odgovor sledeče vsebine:
»Gospod Čeh Franc, predsednik Združbe trgovcev, Murska Sobota. Po najvišjem nalogu, ki mi je bil priob-čen iz Dvorske kancelarije z odlokom z dne 16. 3. 1933 K. br. 356 Ministrstva unutrašnjih poslova, mi je čast izjaviti Vam hvaležnost na rodoljubnih izrazih udanosti in vernosti v telegramu naslovljenem Njegovemu Ve-ličastvu kralju povodom občnega zbora Združbe trgovcev v Murski Soboti".
Zahvala ministra trgovine in Industrije.
Združba trgovcev je prejela na svojo odposlano brzojavko iz XII. redne skupščine odgovor od šefa kabineta Ministra trgovine in industrije
,«»bi;,vi 'i	- »JU i -.■■t
. nG*spodine predsednice! Pp naredjepju gospodina Ministra trg9Yh»? iij ipdi^Mje, čast mi je zghvflitf na pozdravi? upu^eaom Gos-podinu Ministru, sa Vaše |kup|Sine.
izvolite primiti gospodine pred-sedniče 1 ovom prilikom uverenje o mome osobitom poštovanju.
Zahvala
Globoko ganjeni nad tolikimi izrazi iskrenega sočutja ob priliki smrti naše preljube mame, stare mame, sestre in tašče, gospe
Magda Justin
ter za poklonjene krasne vence in cvetje se vsem prav iskreno zahvaljujejo.
Posebno zahvalo smo dolžni zdravniku g. dr. Gregorcu, družinama gg. Pertota, in dr. Šumenjaka in vsem drugim, ki so jo tolažili v zadnjih časih njenega življenja; županu g. notarju Kodru, predstavnikom oficirskega, profesorskega In učiteljskega zbora, sokolskega društva in njegovemu pevskemu zboru, Kola jugoslovenskih sester, osta ih narodnih društev, ravnateljstvu državne realne gimnazije in stanovalcem grada za njih plemeniti, dar, ravnateljstvu Martinišča in vsem drugim številnim prijateljem in znancem, ki so ji Izkazali nad vse čaščeče spremstvo na njeni zadnji poti.
Murska Sobota, dne 23. marca 1933.
Rodbine: Justin, Radovanovif, Kauiii.

DIMNIKARSKA DELA
v ometainem okoliiu Ane Hartman v M. Soboti
se vršijo glasom novega pravilnika v občinah po sledečem redu:
Norllncl: aprila 3.; maja 1.; junija 1.; julija 3.; avgusta 1.; septembra 4 ; oktobra 2.; novembra 2. in decembra 4.
Hlajtinci In Lukaiavcl: aprila 4.; maja 2; junija 6; julija 4; avgusta 2; septembra 5; oktobra 3., novembra 6. in decembra 5.
RaMCan: aprila 5 - 6; maja 3 - 4; junija 7 8; julija 5 - 6.; avgusta 7-8.;
septembra6-7.; oktobra 4—5.; novembra 7-r8. in decembra 6—7.
Bakovcl: aprila 10 11.; maja 8 9; junija 12—13; julija 10 11.; avgusta 9 -10.: sept. 11—12; okt. 9 -10; nov. 13-14. in dec. 11—12.
Krpa: aprila 12.; maja 10; junija 14.; julija 12; avgusta 14.; septembra 13., oktobra 11.; novembra 15.; in decembra 13.
Satahovcl in Murski Črnci: aprila 18 , maja 15.; junija 19., julija 17.: avgusta 16.; septembra 18; oktobra 16; nov. 16. in dec. 18.
Qra(llSCe H» Tropevd: aprila 19; maja 16; junija 20; julija 18 ; avgusta 21.; septembra 19; oktobra 17.; novembra 20. in dec, 19.
Tlllna: aprila 24; maja 17.; junija 21; julija 19; avgusta 22.; septembra 20.; oktobra 18; novembra 21. in decembra 20.
Patanfcl: aprila 25.; maja 22.; junija 22.; julija 24 ; avgusta 23; septembra 21.; ootobra 19; novembra 22. in decembra 21.
Proga M. Sobota Modoi: aprila 26.; maja 23 , junija 26; julija 25.; avgusta 28-; septembra 25; okt. 23; nov. 23 in dec. 27.
Občinska prpdstojništva prosim, da se gornjega reda točno dri jo.
Murski Soboti.
HARTMAN ANA
Zahvala bana Dravske banovine.
Združba je prejela na svojo odposlano brzojavko iz XII. redne skupščine odgovor cd Se|cretarijata Kr. banske uprave Dravske banovine sledeče vsebine:
Gospod predsednik / Gospod ban mi je naročil, da se Vam za pozdrave, poslane mu z glavne skupščine, iskreno zahvalim.
Blagovolite sprejeti, gospod predsednik, izraze mojega odličnega spoštovanja".
Napisi na trgovskih in obrtnih lokalih.
Opozarjajo se vsi trgovci pa ttj-di obrtniki, da morajo imeti v smislu § 128 obrtnega zakona narejene napise vidno in razločno na vnanji strani glavnega vhoda. Ta napis mora biti sestavljen V državnem jeziku in mora ijavajati rodbinsko in krstno ipie, imetnika obrti ia ne sme.biti po ve-velikosti črk označen tako, da bi mogla nastati zmota. Napis mera biti v skladu z jzfl^np pooblastitvijo in dovolitvijo.
Listnica upravništva
G. R. Fr. solssons-Franci«
|a. Denar prijeli, hvala I Pozdrave!
Pozor gozdni posestnih!!
V banovinski gozdni drevesnici v Murski Soboti so še na zalogi prvovrstne, krepke sadike teh-le vrst: Rdeči hrast za 100 kom. 15 Din., Domači oreh (izbrane tenkolupinaste sorte, za 100 kom. 200 Din., črni oreh za 100 kom. 100 Din., Akacija za 100 kom. 10 Din., Amerik, jesen za 100 kom. U Din., Kanad. topol za 100 kom. 25 Din., Bor beli (gozdni) za 100 |com. 7 Din., Smreka presajena, 4 letna za 100 kom. 10 Din., Smreka 3 letna za 100 kom. 8 Din., Javor beli za 100 kom. 20 Din.
flfaročila naj se nemudotpa pošljejo srezkemu Gumarskemu referentu v Murski Soboti.
Tr$ne cene
Biki kg od 3- 4- 4 50 Din, telice kg od 3 - 4 - 5 - Din, teleta kg 4 dO 5*— Din, krave kg od 1.50 2-3. Svinje kg 6-50-7-50 - 8 Din.
V nadrobni Pfpdaji so cene sledeče: govedina kg. 6-8 Din, svinjeti-aa kg. 10-14 Din, teletiaa kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4'— do 4.50 Din, moka II. kg. 3.50—4.-Din, moka V. Hg. 3.50 Din, moki ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava surova kg. 50 - 60 Din, kava pražena kg. SS—140 Din, fii kg. 7-14 Din, sladkor kristalni kg. 15-— Din, v gla-
vah kg. 16 — Din, kocke kg. 17'— Din, bučno olje 1 lt. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16—24 Din, sol Krešk* kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 2 75, sol živinska kg. 1 40 Din, milo navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 210.- Din, žito 1 q 125 - Din, koruza debela J q 100 — Dip, koruza čequatine 1 q 110'— Din, oves 1 q 120.— Din, ajda 1 p 170'- Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40 -55 D, seno 1 q 60-70 Din, slama 1 q 40- 50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 105, tomažova žlindra 18-20®/0 1 q 195'— Din, Nitrofoskal 1 q 148- ~ Din, kalijeva sol 42«/o 1 q 182 — D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18 Din.
Cement: Trboveljski 1 q 70'-Din, cement splitski 1 q 70 — Din, apno žgano 1 q 32 — Din.
Obilna Krplivnih
let od 15. V. 1933. Poslopje je primerno tudi za trgovino in ima lepo stanovanj«. Vprašati je pri VARGA FRANCU Krpllvnik, pošta Hodoš.	2
V Injiiipgi HflBH i A Soboti
»o t zalogi sledeče knjige: Francoski slovar, Francoičina brež učitelja, Nemščina brez učitelja in Nemško-slovenski slovar.
/
Razglas o dražbi lova.
a Občina Moravci daje na
lavni draibi
v zakup lov za dobo 6 let, to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1939. v nadalje dna 26. marca 1933.
ob 2 uri popoldne v občinski pisarni.
Vsi tozadevni pogoji so na vpogled pri občinskem uradu med uradnimi urami.
1	ODBOR.
Seno in otava, GESVl
prodaj. Pojasnila pri PFBklDnkl po«Q-jlMci r. z. z o. z. v Murski Soboti.
KMEČKA HRANILNICA In
POSOJILNICA r. z. z n. z.
v PREDANOVCIH
tem potom naznanja, da se vrši letni občni zbor dne 2. aprila 1933 ob 13. uri v posojilniški pisarni v Predanov-: cih s sledečim
DNEVNIM REDOM:
1.	čitanje zapisnika o zadnjem občnem zboru;
2.	Čitanje zadnjega revizijskega poročila ;
3.	Poročilo aačelstva o zadružnem poslovanju;
4.	Poročilo aačelstva o računskem zaključku ;
5.	Poročilo nadzorstva o poslovanju ia reviziji;
6.	Volitev načeistva in nadzorstva; ?, Slučajnosti.
Ako ne bi bilo ob 13. uri zadostno število članov prisotnih, se vr-ši občni zbor ob 14. uri pri vsakem številu navzočih.	Načelstroi'
iS
Iiij iii i. «i »i ni lil i. f i — nu.j[
V'>