Sžsv. 174 V Trstu, v peten 27. junua 1919 letnik XL!V lilija viak dan, udi ob nedeljah in praznikih, zjutrij. — Uredništvo: ulica SV. r:a :č!?ca AsiSfccga Stev 20, L nadstropje. — Dopisi naj se pošiljajo uredništvu. — NelraiiklMna pisma se ne sprejemajo, rokopisi se ne vračajo. — Ifdajatelj in odgovorni urednik Štefan Oodina. — Lastnik konsorc!) lista Edinosti. — Tisk tiskarne Edinost. — Naročnina znaia na raescc L 3 —, pol leta L 18 — in celo leto L 36 —, — Telefon iredniStva in nrrave šiev. 11-57. Posamezne številke v Trstu in okolici po 10 stotink. — Oglasi se računajo » SIrokostI ene kolone (72 mm). — O-jtasi trgovcev in obrtnikov mm po 20 stot.; osmrtnice, zahvale, poslanice in vabita po'10 stot., ogiasl denarni« zavodov m'i po 80 stot Mali oglasi po 10 stot beseda, najmanj pa L 1-—. Oglase sprejema inseratni oddelek Edinosti Naročnina In reklamacije se pošiljajo izključno upravi Edinosti. Uprava in inseratni oddelek se nahajata v Trstu, uL sv. Frančiška As. 2(X Mirovna Konferenca. Svet četvorice. PARIZ, 25. Svet četvorice se je v svoji današnji dopoldanski seji bavil iznova s potopitvijo nemškega brodovja, ne da bi bil storil kak sklep, ker Še ni znan izid preiskave, ki so jo uvedle angleške oblasti. Podpis mirovne pogodbe z Nemčijo šele ▼ soboto. PARIZ, 25. Ne ve se še, kedaj se bo vršila ceriracnija podpisa mirovne pogodbe z Nemčijo. Nemško odposlanstvo še ni sestavljeno, toda smatra se, da četvorica, če se nemško odposlanstvo ne sestavi danes, pozove von Haniela, da brez vsakega nadaljnega odlašanja sporoči sestavo odposlanstva in čas njegovega prihoda. Podpis pogodbe se ne bo mogel izvršiti pred petkom popoldne; najverjetneje pa je, da se podpiše pogodba šele v soboto. Število 400 vabil se je porazdelilo tako, da jih pride na francosko, angleško, amerikansko in ualijansko odposlanstvo vsako po 60, na japonsko 30, ostanek pa na male vlasti. Prihod nemškega odposlanstva neznan. VERSAILLES, 25. Dutasta se je informiral pri Hanielu o prihodu nemškega odposlanstva. Haniel je odgovoril, da nima nikakršnega obvestila s strani nemške vlade. Vedel je samo, da je kabinet odpotoval v Berolin. Dve grozilni noti Nemčiji. PARIZ, 25. Svet četvorice je na svoji popoldanski seji sklenil, da pošlje predsedniku nemške delegacije v Versaillesu dve noti. Prva se bavi z nemškimi spletkami v Poljski, nasla-njaje se na nemško brzojavko, ki jo je Poljska zaplenila, a druga se bavi s potopitvijo nemških ladij v Schapaflowu. Zavezniki javljajo, da bodo zahtevali odškodnino, in naglasajo, da kaže ta Čin v Času, ko Nemčija zahteva pripustitev k Zvezi narodov, način, kako misli Nemčija sodelovati z drugimi narodi in izvršiti mi.ovno pogodbo. Strah pred Nemčijo. PARIZ, 25. Clemenceau je izjavil, da vlada smatra, naj se izvrši obnovitev senata, zbornice in vseh volilnih skupščin šele proti koncu septembra. Izrazil je željo, da se vojska čim preje demobilizira, toda, kar se tega tiče, se morajo uvaževati nameni nemškega naroda, ki silijo, da ostane pod orožjem precejšnja sila; mora se namreč zagotoviti točna izvršitev mirovnih pogojev, posebno izpraznitev Poljske, kateri se, kakor se zdi, Nemci ne bi radi pod-rgii. Clcinenceau je tudi izjavil, da bo treba e lekaj mesecev, dokler se sklene mir z Bolgarsko in Turčijo. Sporazum s Turčijo nemogoč. PARIZ, 26. Turško odposlanstvo je pred-snočnjim predložilo dolgo noto o svojih zahtevah, ki temelje na sedanjem teritorijalnem :tarju. Pripravljena je Turčija dovoliti koncesije v Siriji in se pogajati z Angleško glede efinitivne uredbe Egipta in Cipra. Tukajšnji listi poudarjajo, da je na podlagi takih turških žalitev nemogoče pogajanje med Turčijo in zavezniki. Wiisonova soproga in hči pri podpisu pogodbe PA.RIZ, 25. Wilson je izrazil željo, da bi pri-ostvovali podpisu mirovne pogodbe z Nemčijo, tudi njegova soproga kot njegova tajnica, in gospodična Wilsonova. Clemeceau je ugodil tej želji. Nemčija napade Poljsko? PARIZ, 25. Poljsko vrhovno poveljništvo je poslalo Clemenceauju naslednji nemški službeni brzojav, ki ga je zaplenilo v Sleziji: »Poznanj, 21. VI. Vlada podpiše, toda vkljub t^aiu proglasi Horsing za Slezijo, zahodno in vzhodno Prusijo vojno proti vzhodu- Vlada se bo službeno uprla, v resnici bo pa vojno podpirala z vsemi sredstvi.« Horsing je višji pruski komisar za Slezijo in Wig za vzhodno in zahodno Prusijo. Poljsko vrhovno poveljništvo naznanja, da obstoji velika možnost, da bodo nemška izzivanja in tlačenja poljskega prebivalstva končno vendar izzvala nerede, ki jih bo Nemčija javno zanikala, a v resnici z vsemi sredstvi podpirala. Da nas pripravijo na ta rezultat, so Nemci javili iz Versaillesa, da se zdi, vkljub vsem njihovim pomirjevalnim naporom, da je meščanska vojna neizogibna. Resnica pa je, da se Nemci pripravljajo od prvega trenutka, da prekrše mirovne pogoje v vsej pruski Poljski. PODLISTEK (10) Čemu ? Ivo Vojnović. — Prevedel M- C—č. O čem? Ne vem niti sam! Vaš predlog me je začudil. Nikdar nisem razmišljal o možnosti, da bi se združil s kom. — Ali, kako ste prišli vi do te misli?... Vi, pevka, navajena sijaja gledališkega odra, navdušenja množice... se odrekate vsega tega, da bi uživala skromno slavo dvoran. --- Če pa jaz hlepim po taki slavi?---- Tisto, kar vi imenujete navdušenje in ki toliko ugaja naši domišljiji, ni nagrada za vse tisto, kar mi mečemo v žrelo nezasitne množice. Ploskanje, cvetje, oduševljenje... kaj je to za tisti ogenj, ki nas mori, za tisti plamen zanosa in strasti, ki nam žge peroti, ne da bi nas ubil, ki razsvitlja z odsevom radosti le za hip, dočim nam zastruplja dušol —---Ali ne vidite, da tu ni več razlike med kotnedijaiico in umetnico? Biaca ie govorila naglo, presekano, kakor d« IZ FRANCIJE. Francoska zbornica zahteva vojaška jamsfjva. PARIZ, 25. Parlamentarne zbornične skupine so izvolile 60 članov za mirovno komisijo. Vsi izvoljenci so naglašali potrebo jamstva* s financijelnega, gospodarskega in vojaškega stališča, in potrebo strogega nadzorovanja o-boroževanja. Nemčija bi se ne smela pripustiti v Zvezo narodov, preden ne bo gotovo, da ne bo ogrožala miru. Velika večina komisije je za izpremembo pogodbe. Socijalisti so proti. IZ NEMČIJE. Erzbergerja bi baje hoteli obesiti. CURIH, 25. V Hamburgu in Magonci je proglašeno vojno stanje. V iMagonci so bili voditelji neodvisnežev aretirani. Poročevalec lista »Frankfurter Zeitungs iz Weimarja poroča, da so v pondeljek zvečer iskale vojaške skupine vveimarske garnizije povsod ministra Erzbergerja, da bi ga obesili, ker ga smatrajo za največjega propagatorja za podpis mirovne pogodbe. IZ NEMŠKE AVSTRIJE. Nemška Avstrija hoče vstopiti v Zvezo narodov. BASEL. 36. Z Dunaja se poroča: Brzojavka nz St. Germaina pravi, da jc kancelar dr. Renner izroči! predsedniku -mirovne kcmferenc-e noto, ki se nanaša na Zvezo narodov. V noti sc pravi, da ie revolucija v Netnžki Avstriji uvedla popolno demokracijo. Cislltvanski narodi so tedaj, ko je izbruhnila vojna ustanavljali zveso narodov; sedaj je storila Wilsonova i^eja, da je ta zveza nepobitna. Bili smo pa .presen. Jeni, ko smo uvideli, da smo izključeni iz Zveze narodov. Nemškcavstrij-ska republika ni dala nikdar prilike, da bi sc moglo dvomiti o njenih političnih smotrih, z d ruse stran pa ;e reSftev vseh vprašani, ki so odvisna od likvidacije rnrmarhlje. nemofccoa brez sodelovanja Zveze narodov. Nemška Avstrija predlaga mirovni konierenci svoje predloge, ki jMi je sesta-vK proiesor dr. Lammasch in prosi za vstop v Zvezo narodov. Pripomba uredništva: Imdi -mivo Že ponovno priliko, da smo poudarjali, kako odposlanstvo Nemške Avstrije na mirovni -konferenci naravnost •potvarja zgodovinska dejstva, da tako zvalilo z ramen avstrijskih Nemcev vsaj ko.Hkortoliko odgovornosti po pobudi s strani Nemcev in Z njihovo pomočjo, tako da bi se sedai !stf avstrijski Nemci ce4o šc lahko sklicevali na to in na pocHagi tedanje svoje spravLiivostš zahtevali sprejem v Zvezo narodov! Tako nesramne laži, kakor je ta, pač še ni izrekel nikdar noben državnik. Oa, iskati so evez-e med seboj tedaj nenernški avstrijski narooi, toda tire zveze z Nemci, temveč »proti niim, da si oh rabijo svoje življenje, kajti \*c (dejanje in nehanje avstrijskih Nemcev ie s pomočjo Stiingkhove vlade proklet ega sporni-na šlo le za tem, da zatre, ugrmo-bi. uniči vse, kar ni bilo nemškega. To in edino to je resnica; a sedaj bi se vse do zadnjega enako krvoločna nemška volčja zver kar čez noč rada izpi emeniia. v krotko ovčico. ki ne Ie da m nikomur storila nič žabga, temveč je bila menda, celo se revica preganjana «zar2di svoje krotkosti iti dobrote, tako da zasluži sedaj, da bi jo pomilovani m božali. Le škoda, da se zgodovinska resnica ne more izpromeniti in -da je danes ne samo v bivših avstrijskih deželah, temveč tudi v širšem #svetn še dovolj ljudi, ki prod petimi ieti niso živeH z zavezanimi cčini in zjtni-ienin5» ušesi ter tako vedo. kako so Rij(S5s poroča iz Prage, da je -poseben odsek čehado vaAkc ^ta mi rodnega predstavništva razpravljal o bodečih gospodarskih edno-Šajth 6e h o slovaške republike z državo SHS. Sklenilo se mnenje v besedi, tisku ali sHfct. Tisk je svoboden. Cenzura je od pravi'jena hi ravuo tako tudi varščina in vsa-katera druga ovira, ki bi mogla ovirati svobedno izražanje časopisja. Za izdajanje časopisov ni treba .prošnje za dovoljenj« oblasti. Pisemska in brzojavna tajnost ^e absolutna, pravica shaVanja je svobodna. Tretji del se nanaša na. državne oblasti, četrti pa na kralja, Jtf sporazumno z državnim zborom sklepa mirovne pogodbe. Kralj ima pravico oklepati zveze, toda mora vprašati dr/.aviri zbor za odobrenje. Ko zasede presM, rnora kralj priseči državnemu zboru. Drugi pa-ragrafi ise nanašajo na nasledstvo, kraljevo nedoietuost, regentstvo. Peti del govori o nar cd nem »predstavništvu, začasno narodno skupščino iti ustavodajno. Ustavo-dejiio skupščino ivore poslanci. izvoHeni na podlagi splošne, enake, tajne in proporcijonalne volilne pravice. Na vsakih 50.0UU državljanov prihaja en poslanec. Ustavodajna skupščina se mora sklicati mesec dni j?o Szvoiitvi. Poročevalec dostavite: Sprejetju te ustave s-e odločbo upira narodni klub. ki obsega starčevi-ćansko stranko prava, klub neodvisnikov ia demokratske dissktenti, kateri so odločno proti temu, da bi se ustava razpravljala in spTejela v se-idanii narodni skupščini, temveč v ustavodajni skupščini, katera nai bi se Izvolila Čim preje. Srbske stranke in pa hrvatska centralistična demokratska stranica (joigosJ ova uska demokratska strankam pa hočejo 4ki vsak način da »sedanja skupščina sprejme ustavo in da ustavodajna skupščina, izvoljena po tej ustavi, izdela končno veljavno ustavo. Mčakučeio se burne seje, kakor bodo l-udi one. v katerih se bo razpravljala agrarna reforma. zvočnem odmevu je našla akord na glasoviru in — je zapela: Are Maria! — Ta molitev vseh trpinov je napolnila tesno sobo z zvokom, ki se ga redko čuje na zemlji. Bianca je razkrivala goslarju veliko umetnico, ali ne s posmehom, niti čarom boginje. — Vroči, divni ji glas je vzkliknil v večnem klicu usmiljenja. Bianca Rivelli se mu je pojavila v mistični ekstazi, v odsevu modrega vzduha, ki se je raztezal nad večnim mestom, v harmoniji vetra in zvonov* ki so se razlegali proti Campagni. Bianca je bila glas Rima. Kdo bi vedel« kaj se je godilo v dusi Ivana Orlovića?... Zenica mu je potemnela in se u-prla v tla kakor da se mu odpirajo še ne videna obzorja. Čutil se je obnemogel in uničen. Njen glas je raztopil ledeno skorjo otroike naravi. Vroči dih življenja in vshičenja mu je razpočil dušo kot vejo ozeblega iorgovana (španskega bezga). Po žilah mu je strujil vihar, a iz oči mu je kanila solza, goreča in sladka kot brezimna bol« ki ga je stisnila okolo srca. fDaRe.V Jugoslovanski ugovori proti obnovitvi srbsko-itattimsfce trgovinske pogodbe. KJEKA, 36. (wNazaone<0 Zagrebški »Obzor* ob-iavija interpelacijo, ki jo Je v be!grajs>kl skupščini vložil poslanec Paskiević na ministra za obrt in trgovino zaradi podaljšanja srbsko-italijanske trgovinske pogodbe, katero ie, kakor se ve, povizro-čito toliko hrupa v dntgih jugoslovanskih deželati In izzvalo ugovore jugoslovansikega Časopisja. V interpelaciji se zahteva od vlade pojasnilo o obnovitvi pogodbe. Poleg tega se vprašuje tudi, ali je vlada pripravljena razveljaviti pogodbo, dokler ne bodo končnoveUavno urejeni odnošaji med Italijo in Jtigoshivijo. Zlato v Hercegovini. REKA, 26. Neki oseški list poroča, da je prejel vest, da so v bKžini Mostarja našli zlato. Vlada si je že eagotovHa pravico izkoriščanja rudnika. Iz »ftalije. Izjave Tittonija v senatu o programu italijanske delegacije v Parizu, RIM, 25. Seja senata se je začela ob 15. uri. Predsednik ministrskega, sv&ia. ISUti. ie sporočil demisijo prejšnjega ministrstva in ustanovitev novega, ki mu predseduje on. Potem je izjavil: Na dnevnem redu .}e Je zgolj administrativna tooka: načrt tzakona, ki ga je že sprejela »poslanska zbornica, proračunski provizorij za m-csec julij, je bH pr-isHil vlado, da je hitro sklicala senat. Z ozirom na kratk čas ne moremo danes razložiti vam svojega programa, tem manje pa predložiti vam odredbe, ki i-ih bo predložiti. V malo dneh, ko bo imela vlada časa, da pripravi potrebna dela, boste obe zbornici sklicani in tedaj zaprosimo raz-sežne razprave m politične sodbe. Nimam torej dostaviti nobene besede, kajti vlada ne zahteva nikako politične izjave; želim le sporočiti senatu, da j« delegacija, »ki predstavlja Italijo v Parizu, sestavljena tako-le: senatorji Toimnaso Titton', Guglielno Marconi, Vittorio Scialoja in Maggiorino Ferraris in poslanec Sil vio Crespi. Naša delegacija odnaša s seboj naše čustvovanje, naše zaupanje. Potrebno }e, da naši prijatelji in zavezniki čujejo, da ima vsa Italija isto vero Ln isto nn-sel. V notranjem nas morejo ločiti tradicije, interesi in navzkrižja, ali ena suverena ideja nad-vladuje nas vse: domovina. Nato ie zakladn* minister Schanzer predložil načrte zakona o začasnem proračunu do 31. julija 1919. in o dohodkih in izdatki-h za izseljevanje. •Nato se >e oglasil za besedo Tittonl. minister za v nanje stvari. Spoštoval tovariši! Vaši delegaciji na mirovni konferenci nedostaje — ker mora pospešiti svoj odhod v Pariz — materialnega časa, da bi se »poprej mogla vršiti razsežna razprava v obeh zbornicah. Tako razpravo, Jci bi se bila mora4a že vršiti po Orlandovem povratku, je preprečila ne-itadna kriza. Nič iti bik) torej rečene ga o sedanjem stanju pogajanj, niti ne o njih bodočem razvoju. Mi pa ne moremo odpotovati molče, ko parlament in dežela že več mesecev zahtevata z naraščajočo nestrpnostjo prepoznanja njiju aspiraclj in uresničenja namenov vojne, ki so si iih druge države že zagotovile. Za nas odiue ostaja še vse negotovo m dvomljivo ter se vprašujemo, koliko časa naj še tra>ata ta bolestna negotovost in to živce ubijajoče pričakovanje. In čutimo se dolžni, da vam v mejah možnosti damo odgovora na tipravičena vprašanja parlamenta in dežele, katerih podpora, vzvišena nad vse te komanderje in .strankarske boje, je neizogibno " potrebna vaš* delegaciji za rešitev njene velike naloge. Ce bi si mogJi v inozemstvu domnevati Ie za trenutek, da nr ves narod z nami, ko se ini z vedro odločnostjo lotevamo odločne obrambe narodnih aspiracij ki interesov, bi naše delovanje že v naprej Lz-gubfio na vrednosti, bi bilo usodno obsojeno v neplodnost Stanje stvari mi }e razložil Orlando v dolgem prijateijeskem razgovoru, ki sem ga imel žn}:m. Mislim, da morem na kratko reasumirati položaj s sledečimi besedami: Meja z "avstrijsko republiko k določctia kakor smo hoteli mL Kar se tiče Jadrana vsled položaja, ustvarjenega po Wi4^onovi poslanici in obrazloženega parlamentu po Ortandu, je bil ponesrečen poizkus s Tardieujevim kompromisom, katerega dogodki so znani vsem v glavnih črtah. Ta formula, kakor še druge formule poravnave, naj bi služila v namen, da bi došli do sporazuma, ki bi bil, poleg naših zaveznikov, pogodu tudi WHsonu, pri čemer smo s svoj- strani vztrajali na !on-donsiki pogodbi, ki je WiIson ne priznava, a jo zavezniki priznavajo v. oeloti, to ie: s klavzulo, da se Reka prispdš Hrvatski. Izvzemši londonsko pogodbo ni bilo nobene odločitve glede Albanije. V resnici pa bomo branili z odločnostjo iu vetrajnostj^ in stvarno in prav razumevamo skupnost interesov z našimi zavezniki, ki morajo, po naši sodbi, upoštevati prijateljstvo Itaftie, kakor cenimo mi njihovo prijateljstvo. To je ravno temeljna točka, kajti le v tem slučaju bomo mogli mi izdatno uveljaviti resnično, veliko podlago naše pravice, proti kateri se zastonj upirajo tdlakccepna tolmačenja pogodeb; ta podlaga so naše ogromne žrtve, ki smo jih pretrpeli, potrošeno bogastvo, in kri ene cele naše generacije, prelita za skupno stvor. Zahteva to naša pravica, zahtevajo naši slavni mrtvi, naši vredni pohabljenci. Poudarjamo to z jakostjo in -zaupanjem, preden po\ije to čas v meglo pozabnosti. Nfl vsak način, spoštovani kolegi, naša misija ne bo dolga, kajti vemo. da čas obrablja mnoge stvari, in tn«d temi tudi u Jed. Ali naj bo že uspeh našega dela, ki se za lotevamo z vznesenim čustvom patrvietizma iu ^amozatajevanja. kakršenkoli, povemo po povratku deželi vso resico, da bo natančno potrčena o položaju, ki sta jc pripravil Italiji novi evropski red. Vnanjfa po-litBca mora bit! odslej poHttka narodov. O dobi tajnosti in konvencijonainih formul, dobi narodov, ki s jh brez njihove vednosti vezali v zveze In vojne, se more reči, da je končno odpravljena v svobodnih državah. Ako naj naredi slede mednarodni politiki vlad, morajo .predvsem to politiko poznata in razumevati, da ta svoj nazor takoj porabim praktično, in smatrajoč, da ne more več dolgo trajati, da italijanski narod izpoznava londonsko pogodbo, edino za katero je doznal po propagandi ruske revolucije m indiskreciji listov, izjavljam, da bom zahteval cd zaveznikov privolitev, da londonsko priobčim parlamentu. Sedaj bi moral obrazložili program s katerim pojdemo na konierenco, aH, vi ga že poznate, obrazložil sem ga razsežno v govorih, ki sem jih izustil tekom vojne v katerih sem -posebno iztical točke, ki jim dežela — kakor se mi je zdelo — ni obračala dovolj pozornosti. S tem programom soglašajo popohiotna ntovi odlični tovariši v delegacij od katerih pripada, peleg mene, trojica tej visoki zbornici. Ta program ima svoje jedro v mojem govoru v Nlzzi v februarju 1916, v katcremjsem energično naglašal, da morajo biti nase aspiracije in naši interesi veljavno zagotovljeni poprej, nego konča vojna. Tedaj sem sem se izrazi! tako-le: Gotovo je, da je kri, prelita na bojnih poljanah, mogočna vez za edinstvo med narod-i, ali, ako naj bodo ta-ka edin tva trajna, je potrebno, da bodo imeli tadr v bodočnosti vsikidar zavest, da jo njihova stvar skupna. Z eno besedo: sposobnost in bistrost državnikov morate v pravom času zagotoviti sogla je in harmonijo interesov. In enega svojih zadnjih g3-vorov v senatu — ko sem naglašal, da se italijanski Reki ne more odrekati pravica samoodločbe — sem zaključil:" Ne bi mogli smatrati zadovoljivega takega miru, ki nam ne bi dal možnosti pravičnih trgovinskih pogodeb, ki nam ne bi zcgolo-vil ob pravičnih pogojih preskrbe s siro/inami, ki ne bi ščitil našega izseljevanja, ki nam ne bi zagotovil naše po^Ij« na Jadranu in Sredozemskem morju, kt ne bi nam dal elementov, potrebnih, rda bodo živele naše kolonije in da se bo pospeševal njihov razvoj. Kdo bi mogel govoriti oo-tem o odrekanju? Pripravljeni smo, da odložimo svoj težki mandat, čim bi se zavedeli nemožnosti za njega izvedbo po želji in volji naroda. Vršeč svoje diplomatske posle v Angliji in Franciji, sem bS v tesnih zvezah z najodličnejdimi politiki, ki ^o vsikdar visoko ocnili prijateljstvo Italije. Zakaj naj bi jdh tudi danes ne navdajala ista čustva in isti nameui? Ko sem pred kakimi tremi leti ostavlja! Par>, so mi prirejali javite manifestacije spoštovanja, po katerih se čutil visoko opčaščen. Najviše pa sem ccn-M med njimi besedo Josipa Reinacha: S svoje strani sem videl v gospodu Tittoniju vsikdar istega Italijana, nič drugega, tiejio Italijana, ki postavlja koristi svoje dežele nad vse. In tudi «edaj vam pravimo moji tovariši in jaz isto besedo: Italijani, vsikdar Ita+iiani, nad vse Italijani. Nato je bil sprejet predlog poslanca FabrizJja Colonne, ki Izreka delegaciji na mirovni konferenci zaupanje. Predloženi zakonski načrt je bil sprejet s 94 glasovi proti 7. Prihodnja seja senata bo sklicana s povabili na dom Italijanska delegacija ni še odšla. RIM, 25. ponoči: Nova italijanska mirovna delegacija ni nocoj odšla v Pariz, čeravno se je splošno mislilo, da odide. Odhod ni tudi za ju tri določen. Hsloso Italijanske delegacije na mirovni konferenci. Vrzeli ▼ Tittonijevih izjavah. Novemu italijanskemu ministrstvu pod Nit-tijevLm načelstvom stoje že ob krstu zlogolki kumi. Niti se Še ni predstavilo parlamentu, ko so je že obsipali z najhujšimi napadi. Napoveduje mu vojno parlamentarna skupina Fa-scio, ki celo izključa iz svoje srede tiste pripadnike, ki so sprejeli kako mesto pri novi vladi, bodi kot ministri, bodi kot državni pod-tajniki. Napovedujejo mu vojno intervencijo-nisti, pristaši vojne, nacijonalisti kova —• Gabriela d'Annunzio. Ta je celo prihitel v Rim, da organizira upor. Spričo tolikega hrupa in zgražanja se vsiljuje vprašanje, kako je vendar moglo priti do tega, da je Nitti prišel na krmilo, ko je bilo vendar toliko drugih aspirantov? Morda so prišle v deželo izza pariških kulis kake vesti, ki so narinile izpoznanje, da ni bilo vse prav, kar se je godilo in delalo dosedaj? Morda se pojasnilo za to vprašanje skriva za besedo novega ministra za vnanje stvari v njegovem govoru v senatu: »Jaz pripovedujem le in ne sodim, sodila bo zgodovina...Le tega bi morali sklepati, da je marsičesa, o čemer bo treba v bodoče izrekati sodbo in morda tudi obsodbo. Utegnejo biti torej vzroki, ki se za sedaj še odtegajo veliki javnosti in ki so odnesli Orlanda ter postavili na njegovo mesto Nit* tija. In Tittoni je minister za vnanje stvari v Nittijevem kabinetu. Velja-li tudi njemu napoved vojne od označenih skupin? Po govoru, ki ga ie imel v senatu, bi se zdelo, da bi hotel svojo pozicijo in svojo osebo nekako odtegati sodbi, ki jo izrekajo nasprotniki o skupnosti vlade in zlasti nje načelniku Nittiju. Sodeč po pisavi listov, mu očitajo razno: da je v bližnjem sosedstvu z Giolittijcm, ki da je bil nasprotnik vojne, da je »renunciatore, da hoče spraviti Italijo ob sadove zmage! Zato je tem značilneje, da se Tittoni, govoreč o nalogah italijanske delegacije ,v Parizu, ni hotel izpostaviti v isti črti z ostalo vlado, marveč jc potegnil vidno črto med notranjo in vnanjo politiko. Menil je: v notranjem morejo biti navzkrižja, strankarski boji in napadi, aH v zunanji politiki morajo vsi podpirati delo delegacije. In tej delegaciji bo voditelj — on, Tittonif! Njemu naj zaupajol Ker mora biti — kakor že rečeno — vzrokov, ki so zahtevali izpremembo vlade, bi bilo povsem logično, da bi bil Tittoni vsaj v glavnih črtah razvil program za novo, za drugačno delo: v čem se bodo stremljenja in sredstva sedanie delegacij© razlikovala od onih prejšnje! Nič od vsega tega ne Čujemo iz ust gospoda Tittonija. Priredil si je stvar kar najenostavneje: skliceval sc je na svoje pr^i-Sn-'«* de- StTM IL »EDINOST« 114 V Trst«, db« 21. jurija 1919. lovanje diplomata v Londonu in Parfcu, kjer »o mu dali izpričevalo, da je pravi Italijan od nog do glave. Ali, uu bi rekli, da za sodbo o italijanslvu niso v prvi vrsti poklicani Francozi in Angleži, ampak — Italijani. Skliceval se je tudi na razne svoje govore tekom vojne, čemur bi bilo pripomniti, da je pač znana stvar, da ljudje drugače govore, kadar niso ministri, in zopet drugače, kadar so! Četudi je muzika približno ista, je pa vsaj ton vendar različen. Gospod Tittoni je zatrjal le na sploh, da bo delegacija najenergičneje in vztrajno branila interese dežele in naroda, a je obenem nagla-5al. da je v ta namen potrebno tesno prijateljstvo z zavezniki, o katerih da je uverjen, da znajo ceniti prijateljstvo Italije!! Par minut poprej pa je tožil, kako je Italija pritrdila vsemu, kar ste zahtevali Francija" in Anglija, do-čim ie vlasti še niste pritrdile temu, kar zahteva Italija! Ali ni tu precej občutno navzkrižje med enim poudarjanjem in drugim?! Na kGncu svojega govora je zaklical Tittoni: Italijani, vsikdar Italijani in nad vse Italijani — tej besedi je program italijanske delegacije v Parizu! Oprostite — to ni nikak program. To je pač izliv lepih, vzvišenih čednosti: plamteče ljubezni do naroda in nepremične vdanosti do domovine; ali nazori, kako, s kakimi sredstvi in po kakih poteh naj se uveljavljajo te lepe Čednosti, morejo biti zelo različni. Tudi Son-nino bi gotovo in upravičeno protestiral, če bi mu hotel kdo očitati brezbrižnost, ali celo nezvestobo do italijanstva; in vendar je nastala potreba, da je Sonnina nadomestil Tittoni!! Kaj pomenja to?! Brezpogojno pa moramo pritrjevati Tittoni-jevi izjavi, da je doba tajnih pogodeb minila, da mora biti vnanja politika — politika narodov! Temu svojemu uverjenju hoče tudi dati praktično aplikacijo s tem, da londonsko pogodbo priobči parlamentu. Vse lepo; menili bi pa, da bi bilo tu na me-stu, da je izrekel besedo, kako on sodi o veljavnosti te pogodbe kot — tajnega dogovo-ra7! Potrebno bi bilo to tem bolj, ker je zadnje Čase govorilo vse časopisje, da tudi med Orlandom in Sonninom ni bilo pravega soglasja glede londonskega pakta. Klasičen pa je bil Tittoni v svoji izjavi o reškem vprašanju. Reklamiral je za italijansko Reko pravico samoodločbe. Namesto pa da bi bil kaj povedal, kdaj in v kakih oblikah naj se ; izvrši ta pravica, je hitro to vprašanje skril j za kuliso gospodarskih potreb in zobtev Italije. Govoril je o poziciji, ki jo mora Italija zahtevati na Jadranu in v Sredozemskem morju. Ali tudi tu ni bilo v njegovih izjavah čovolj jasnosti in določnosti. Rekel je sicer lepe in pametne stvari v pogledu stremljenj gospodarske naravi: trgovinske pogodbe, zaščita izseljevanja, preskrba s sirovinami, pogoji za razvoj kolonij itd. Ali: ^pozicija — to je zelo relativen pejem, ker je mnogo odvisno od tega, kako sodi kdo: kolike razsežnosti naj bodo podlage za to pozicijo?! Saj je ravno' v tem vprašiiaiu postanek ogromnega navzkrižja ob vprašanju Jadrana!! Mari ne?! Kakor vidimo, je mnogo vrzeli v izjavah ministra Tittonija. Največji nedostatek tega programnega govora pa je, da ne prinaša — programa! _ Do maša vesti. Odborova seja Političnega društva »Edinost « *e bo vršila danes, 27. t. m. ob 16 v društveni sobi, ulica Sv. Frančiška 20, I. nadstropje. Vabim gg. odbornike in namestnike in posebno tudi gg. občinske svetovalce, da se je udeleže v polnem številu. — Predsednik, Nov brzo v lak med Trstom in Duaajejn. Danes, 27. t. m., prispe ob 1059 prvi brzovlak « Dunaja v Trst preko Ljubljane Lz Trsta pa odide proti DunaHi brzovlak danes ob 19 45 tudi preko Uub-liane. Ta dva bizoviaka bosta odslej vozila vsak dao. Ves: posnemamo »Nazione«. k\ pa pripominja, da stvar ni popolnoma gotova. Otvoritev postnega urada 5 oa tr»u Venezia. Od 1. iiriiVa dalje bo zopet redno pcsJoval poštni urad Trst 5 ira trgu Venezia (prej p. Giuscpplna) h; sic^r navadna, priporočena, denarna pisma, zavoje in denarne nakaznice ter brzojavne po-žjfrjk*. Izjodoo podporo je nakazalo i talijansko vrhovno poveljmStvo Antoniji Grabarjevi v Poreču, vdovi po mornarju bivše avstro-ogrske vojne mornarice, Antonu Grabarju. k* Je bil ustreljen po Avstrijcih kot početnik mornarske vstaje v Kotom meseca februarja leta 1918. — Mornarska vstaja v KotoTU je pač dobro znana, saj je bilo zaradi nje obtoženih več sto stovauekih, predvsem jugoslovanskih mornarjev, in večje števito hfr-ii ustreljenih MeU »jjnit st je nalvajsl tudi Anton Grabar, . . _ Jutri. \ soboto. >e bo vrvtia \ vdiki dvorani ffcrodnega doma javna glasbena produkcija gojencev naše Glasbene Matice. Sedeži so v pred-prodap v soboto od 9 do 12 in od 15 do 18 pri blagajni v veži Narodnega doma. Cene govejemu in telečjemu mesu. Mestni ma-giijtrat dolrča od 2b. t. m. dafre naslednje najvišje cene: govedina: prednji deli s prfttiado L 6'80 kg, zadnji defc s prikhado L 8— kg, pljučna pečenka L 9'— kg: teletina: stegno, pleče in kare L 9'60, drugi deli L 7'60. Otroci otroškega vrtca pri Sv. Jakobu prrre fe na repertoarju viseh večjih evropskih odrov in zahteva dobrih moči, sami domači igraid. Igra se je že igrala v tržaškem stovenskem gledališču pred par leti 'ter dosegla najlepši uspeh. Zato smo tudi prepričani. da si jo naše občinstvo sedaj še tem rajši ©opet ogleda. Iz Jelšan nam pišejo? Vse, kar je prav, ali tudi ples ima svoie meje. Tudi v naše občuti se prirejajo plesi kar se da. Mdađuia bi kar iponorela. V vsaki vasi in sicer vsako nedeljo, da še celo med tednom, kar na dveh, treh krajih rajanje. Pa v kakih prostorih! Nit? prikladnih za gostitaiške prostore, pa pleše kar po 20 parov, to se pravi, ne pleše nego se preriva in se z onim okvarjenim m od drugorodcev importtranlm tango-ple-som, drgne, ne pa dostojno pleše! Mi bo morda kdo oporekal, da sem mladini zavidljiv? Ne, tudi jaz ecm mlad in rad plešem, aH' -kakor sem zgoraj omenil, dostojno! Pošteni osebi se gabi. če gleda tako plesno zabavo. Tako nLzko je paJla morala tudi že med kmetskim -ljudstvom. Gospodje duhovni pastirji so prej redno s prižnice udrihali po plesu in morem opomniti te gospode, da se je prej dostojno plesalo, sedaj pa molče, kot kamen. AJ.i se mari boje, ker pleše tudi vojaštvo? Kaj se ob tem neha njih pastirovanje? In potem še to pijančevanje mladine, kakor bi ne bilo »potrebneie staviti kam drugam t&Je trdo zaslužene lirce, ob te; draginji. Starši, kaj ste ob vso moč pri svojih crrocih? Naša občisia je dobila 1000 lir da naj f.h razdeli revnemu ljudstvu. Kje jc ta nevščina, ko se v -saši občini desetkrat toliko za,pije in zapleše v enem tccnu?! In teh 1000 lir bo bore malo zaleglo. C:m revnejša družina je. tem več troši po plesih. Ali & občini tos toliko za ono pristojbino in ali ni mkake oblasti, da bi to počenjanie nekoliko omejila? Toliko za de-nes, saj «zaleg'o ne bo dosti ali nič, ker tako razposajena, kot je dandanes naša mladina, in pa tako nedostopna za kaj oametnega in koristnega, posebno še v naši občini, ni bita še nikdar. — Jelševec. Hrvatski in angleški tečaj. Vsi oni. ki so neha« obiskovati tečaje 4n niso Še plačah učuine, so ponovno n^prošeni, da store to še tekom tega dneva. — A. M__ Lov za dezerterjem. Včeraj okoli 20.30 ie vscc1 karabinjer Ladu Bip.ngič, star 28 !et, ki je šel s svojim tovarišem karabinjerjem Ivanom Cerarsi-jem po ulici Crosada, nekega dezerteria. preoblečenega v c;vilno obleko. Na poziv, na se »ustavi. je dezerter potegnil revolver in trikrat usreM proti karabin jer jo. Leta se je izrušH krvav na tla, a dezerter se je v vratolomnem teku izgubil med ulicami starega mesta. Poklicali so koči'o. ki je odpeljala ranjenega kan.brn;erja v bolnišnico. Ugotovilo se je. da ima revež dve težki rani: prva mu jc 'prebila desno in levo nogo, a drusja mu je šla sk-ozi trebuh. Zdravni d'Este -sa ;e takoj operiral. toda ni upati, da bo revež prebolel. — Dezerter aretiran? Karabinjer.« so ueaerterja takoj zasledovali. pa so prišli v gostilno »AH'Adriatico« v ulici delto Loggia, kamor se je baje ee tekel. Našli so v gostilni nekega vojaka, ki je rekel, da pripada mornariškemu odce&ku za obrambo Benetk. Ime da mu je Josip. Pedrozzi. Toda karabin jer ji se niso zadovoljiH z izpraševanjem. Odgmili so možakarju mornarsko obleko, pod katero se je prikazala — civilna. Pogledali so mu v obraz: možakar si je v naglici pristrigel s škarjami brke Pogledali so po podu: ped mazo se je nahajal nabasan revolver---- Vse njegovo izgovarjanje niu ni koristilo. Karnbinerji so ga vzeti seboj. Za vsak slučaj so povabili tudi natakarico ,neko Matildo Kocjančič in gospodarjeveca brata Josipa De Lu-co. naj jih spremita. Mornar taji še vedno, čeravno mu govore nasproti očitni dokazi. Prišla je ua led... Pri g Mari;u PoJaccu so bili že trikrat čudni gosti, ki so mu pri vsakem *obi-sku« nekaj odnesli. Včeraj ob 13.30 pa pride k njemu n^a ženica, ki pospra-viU* po omenjeni prodajalni. Porotno sodlS^e. UsodepotaJ konci. Včeraj zjutraj se je začeta raziprava proti Ri-kardu Ptazcku, Meroedi Ceriesi m Ivanu Mintus-siju, ki so obtoženi radi pcizktišene tatvine. Porotniki: Oskar Coroefli, Jo?ip Miottt, Ivan Hermaostcrfer, Karel Rusca, Oskar Dinon, Viktor Rochelli, Matej Malmsa. Herman Teuschl, Franc Vidrich. Karel Fogolin. Preds&Jfiik sodišča: svetnik Sbisa; votanta: svetnik FarfogLa in dr. Segaant drž. pravdnik dr. Zumiu; branirelj dr. Robba. Ob to žal ca: k .kar d P4az>ek, srn I\-ana in pok. Akiizije, roi. v Trstu d*ie 24. marca 1896 in sem pristojen, te-tolik, neoženjen, delavec, z«ia pisati in črtati, brez imetja, še nt kaznovan; Mcrcede Ceriesa, hči Karta m Evjeenije roj. Krtžek, roj. v Trstu dne 17. aprila 1901. in sem pristojna, katolikinja. neporočena. dnina ržea. zna čitati in pisati, brez imetja, ie ne katno\-ana; Iva« Mhmissi, sin Domenika in pok. Frančiške roi. Chšerego, rojen v Trstu "dne 11. dec. 1894. in sem pristojen, katolik, neoženjen, mehanik, zna čitati in «risati, brez irnetia. te kaznovan, — se obtožujejo: Rikard Ptazek in Mercede Ceriesa, raposiena pri spedicijskl tvTdki >Ba4kan*, da sta se dne 13. julija 1918 zvečer skrila v skladišč« omenjene tvrdke, ki se nahaja na obrežju Orumula. ter razbila šipo na shrambi m vze*a lO42 vitlov konca, ki se je nabajal v 5 vre5al0ter ga prenesia k oknu proti uiici Burk). — a Ivan Miniussi, da je, po dogovoru, straži! blizu skladišča, da ju opozori, če se nevarnost bliža. Tatvina se pa m posrečila, ker je bila kradja zapažena, pa so stnaie posredovale, -preden je brla dokončana. Zagrešili so se torej o §§ 8, 171, 173, 174 II. a, c, 179, a Pfcaeek in Ceriesa tudi o § 176'II. b k. z^ pa so kaznivi v smisfai § 179 k. z. Zaslišanje obtožencev. Prvi je zaslišan Rikard Ptazek, čedno oblečen mladenič, ki prizna, da je poizkusa* krasti sporazumno z drugima dvema. On in Ceriesa sta se skrila v skladišču, a Miniussi je imel ttatogo da lahko (začne. Njihov prvi načrt je bfl, da ukradejo potrka na vrata, ko so uKce prazne, Aa se »delo« živež, kjer so trpek pomaokanje. Pr^d«.: Kam ste se skritt, 4a pričakujete usodno priliko? ' Obt.: V ntet 1 Pred.: Zakai p« niste okrvadR »vež, temveč j konce? Obt.: Živež je btt zaprt 2 žabico. Preds.: Toda e Miniussijem ste bUl vendar dogovorjeni, da na njegov znak raebijete Spo na shrambi s konci, ae pa z živežem. Obt: Naš namen je bil, da ukrademo živež in, ko sva nkradla konce, bi jih bi-la skoraj nazaj shranila. Ko sva videla, da Miniussi ne daja pravilnih znakov, sva opustila namen, da kradeva. Mercede Ceriesa, lepo dekle, staro 18 iet, prizna svoio krivdo rn se kesa. Se preden predsednik dokonča svoie vprašanje, odgovori: »Kriva sem in se kesam, gospod predsednik. Toda glad me je prisSšl na greh!« Preds.: Kako ste se dogovorili z Miniussi jem? Obt.: Miniussi je moral »potrkati enkrat na vrata v iznak, da ni nevarnosti. Po dokončanem delu bi morali čakati še tri drage udarce, ki bt pomenili, da mu lahko tbsno plen skozi okno. Teh treh udarcev pa kar m -hotelo biti, in tako sva čakala do zore, ko so naju aretirali. Bržkone Miniussi sploh tudi zvečer ni trkal, temveč je kdo obrsnii vrata. — Miuiuss: tudi trdi, da so se dogovorih", da ukradejo žavež, ki ga je bilo v obilju v skladišču, a oni so trpeli lakota Jaz bi bil moral trkati v znak, da ie ulica prazna. Preds.: Torej vi niste sodelovali pri tatvini? Obt.: Ne. Sprehajal sem se tisti večer s svojo zaročenko po obrežju. Preds.: Niste šli mimo skladišča? Obt.: ttisem. In tudi tikal nisem. Preds.: Kdo je najprej sprožil misel o tatvini? Obt.: Vsi trije. Kdo bi ne bil padel v izkušnja-vo. ko bi lačen, kakor mi, vfdel pred seboj toliko daru božjega. Preds.: Vaša raročeitka je rekla, da je v ulici dei EJurlo šla v vhod neke hiše, da st zveže nogavico, a vi da ste ostali zunaj. Obt.: Ne. v ulici *fei Burlo si ni vezala nogavice. , Pripoveduje, da živi s svojo sestrično, ki ima 2 otroka. Včeraj da se je hotel vkrcati na parnik »Presidente Wilson«, toda radi razprave da je mora! ostati v Trstu. Priče. Bivši policijski stražuik Peter Tatrraro izpove, da je včeraj zvečer nastopil nočno službo v ul. Lazzaretto. Neki mladenič ga je opozoril, da je slišal sumljiv Topot v skladišču tvrdke »Balkan«. 0:-'sei ve pred sikladiščc in kmatu je videl, kako izhajata 2 osebi s plenom. Aretiral ju je. Preds.: Ste Ji videi: kočijo tam v bližini? Priča: tBilo ie. več kočij, toda če je katera čakala ira njiju, ue vem. Emttij Z\veier, ravnatelj v skladišču »Balkan« pripoveduje, koliko blaga- je bilo v skladišču in k j. ie bilo shranjeno. Obtoženci so bili v skladišču že delj časa zapo.vleni -in bi bili še, da se niso ogre-šii: o svoje dolžnosti.• Drž. pravdnik in branitelj debatirata o veljavi ukradenih Teči. Oisela Miniussi. ločena od njoža, je obtoženče-va priležnica. Preds.: Vi ste izjavih preiskovatnemu sodniku, da ste si bli'zn ul. -d^i Burh vezali nogavico. Priča: Preiskm*ahii sodnik me je vprašal, če s:m si vezala nogavico v ul. dei ButIo. Odgovorila sem mu. da če se nahaja ul. dei Burii med gostilno, kjer sva brla z obtožencem tisti večer, in kavarno, da sem si vezala nogavico v tej ulici. Jaz ne znam za v s.Tko posamezno ulico, kako se kiiče. Preds.: Pravite, da vaš brerfranec ni trkal na vrata skladišča. Priča: Ne, ni trkai. Preds.: Vi imate 2 otroka, AJi sta ta otroka vašega moža, tr!i pa vašega sedanjega »zaročenca«? Priča: Otroka sta mojega moža. toda oče jima ie obtoženec; ker etfrno le on skrbi ra nas tri. Preds.: Zakaj nt živite s svojim možem? Priči: Ker je nesramneŽ Zahtevala sem četo ločitev. Predsednik javi, da se priča Anton Pavlovfcč, bivši poiic. nadzornik, nahaja v Jugoslaviji in da je Jakob Vit»z z"a>pos!eove ins. oddelek Edinosti. 3815 DEKLE za vsa hišna dela se išče takoj. Brumlik, Moiingrand-e 38, od 12 do 15. P 198 NA PRODAJ ste dve svinji za pleme, vsaka tehta 80 kg. Gostilna Križ-mančič, Bazovica 32. 381U PRALNICA na Prošeku sprejema perilo. Postrežba točna; cene zmerne. Brišček, Prošek. B 117 IZKUŠENA babica sprejema noseče -na dom. Ul. Chiozza 50, levo. 3802 FOTOGRAF A. JERKIC, Trst, nL delle Poste št 10. Gorica. Corso ž t. 36 na dvorišču. P 1233 li Z ni zmožni tega dela in jezika in 1 soba- rUo; plača po dogovoru. —Ho'el ADRIA, Gradež, M Albrecht. — Eno rsajbollifih PIV se toči v hotelu Balkan Dr. FflABSiZUTTa 3M I ZOBOZDRAVNIK v Trstu, ul. Gioachino Rossini štev.!2, vogal ul delle Poste. Tehniški vodja A. Johnscher, dolgoletni asistent Dr. J. čarmaka. - Izdiranje zob brer bolečin. Plombiranja. Umetni zobje. Oglase in osmrtrJce sprejema lasera*.ni oddelek Edinosti, ulica Sv. Frančiška štev. 20, pritličje. Borzna poroaia. Ti**, dne 36. Junija 1919. ♦ Nei 2 premen ieoo. Tečaji: Cosalich (Austroamerieana) 675— 605 Dahnatia (Parobr. dr.) 340^ 370 Geroiimicb 1650— 1700 Lloyd 1000—1050 Lussino 1650— 1700 Martinolich 495— 505 Navigazioite U bera Triestiua 1650— 1700 Oceania 520— 540 Premuda 660— 700 Tripcovieb 600— 615 Assicurazkni Q»enU 16900—17100 Riunione Adriatica 3050— 3200 Ampelea 450— 480 Cement Dahnatia , 260- 280 Cement Spalato 860— 380 Krka 375— 385 CistHntea t«« fPfl*tnra tM 380— 400 Ladjedelnica v Tržiču fCanttere) 330— 350 Tržaški Tramway 215— 225 Tržaška tvornica olja (Oteifici Triest.) 730—750 Proda se v Kopru radi selitve 2 nadstropna h ša s sledečimi prostori: 8 sob, 3 kuhinje, 3 hlevi, dvorišče, Vrt, vodnjak, kapnica in vodove d HiSa se nahaja takoj nad ladjedelnico društva Daimler, ima lep razgled na morje, pripravna je za stanovanje, za vsako trgovino in za qostilno. Cena Lir 100.000. Kdor namerava kupiti to hiSo Si jo lahko ogleda vsaki dan. Nasfov: Franc Vardjan v Kopru Largo porta isoiana št. 336. METLE iz rižnafe slome po L 1.20—1.60—2.— komad Metle iz vrb za vriGve po M vin. prodaja ftvrdka 8UGGERO GAMBEL Skladišče v Trstu, ul. P. L. Palestina št. 2 (vogal ul. Coroneo). Tel. 2403 JADRAIMA BANKA Deln glav. K 30,000.030. Rcs^rve K 8,500.0 > > Centrali: TU* T Via im di Kmm i - Via J. M\) 9 Podružnice: Dubrovnik, Dunaj, Kotor, Lju!),-Ijana, Metković, Opatija Split. Šibenik. Za<1,r Ekspozitura: Kranj. Obavlja vse v bančno stroko spadaje^c p>sle Sprejema vloja na hranilne knjižice proti letnim obre- stim v bancogiro-prometu proti iJVo Irtnim o-brestim. T.'a odpoved navezane zneske sprejema po najugodnejš h pogojih, ki se imajo pogoJiti od slučaja do slučaja. Daje v najem vano:M3 prsi]!? (Sjfis ds)3sif]s). Blagajna posluje od 9 do 18. i ZALOGA UR IN ZLATAIUHE s na veliko izbero se vdob: pri A. POVH v Trstu TRO GARIBALDI iBARRIERA) 3. Proda se radi preselitve večja hiša u Kateri se nahaja dobro Idofa trgovina z uel skladišči in hlevi ter velik vrt za zelenjavo. Ifajlov pove ins. oi. Edinosti pod it. m JANKO TROlT — sodni revizor TRST — ul ca Risorta štev. 5 — Trst, Izvršuje: vpise izprememb v odboru v trgovinski register, izpremembe pravil, ustavitve in likvidacje zadrug, prireditev finančnih sodeb vseh vrst. Sestava bilanc in revizije računov. — Posluje v slovenskem in italijanskem jeziku. — 4 4 GUGLIELMO WEISS — Trst. lavljam svojim cenjenim odjemalcem, da je moja ZALOGA VINA v Trstu, ul. Valdirivo štev. 23 (telefon 29-78) vedno preskrbljena s najboljšim črnim in belim italijanskim vinom, katero prodajam po konkurenčnih cenah, hi da sem odprl na BoUempoIju pri Prošeku svojo PODRUŽNICO. V tej podružnici se dobiva vino, žganje in pe inkovec boljši kup kot v Trstu. Vdani GUGLIELMO WEISS. KISOVA KISELINA - PRVE VRSTE -v originalnih steklenicah od kg netto 40 do 45 kakor tud] od kg 5 naprej se prodaja pri tvrdki N. GRISON, ul. Milano št. 25 (prej via Hollro plccolo 1». 7.) — Telefon ir. 314.