Posamezni Izvod 1.30 Sil., mesečna naročnina 5 Šilingov. V.b.b. Izdajatelj, lastnik in založnik: Dr. Franc Petek, Velikovec. — UredniJtvo in uprava: Celovcc-Klagcnfurt, Gasometcrgassc 10, telefon 56-24. Glavni urednik: Rado Janežič, odgovorni urednik: Lovro Potočnik. — Tiska: Založnižka in tiskarska družba z o. j. Drava, Celovec-Borovlje. — Dopisi naj se pošiljajo na naslov: Cclovec-Klagenfurt 2, Postfach 124. letnik XIV. Celovec, petek, 25. september 1959 Štev. 39 (906) Avstrija je pokrenila manjšinsko vprašanje pred mednarodni forum Zadnji ponedeljek je avstrijski zunanji minister dr. Kreisky v svojem govoru pred generalno skupščino OZN nenadoma sprožil vprašanje Južne Tirolske. Čeprav so bila izganja Kretskega bolj informativnega zna-Caja in OZN še ni bila klicana na pomoč, ta korak le pomeni izredno močno reakcijo avstrijske vlade, zlasti še zaradi tega, ker je vil za svetovno javnost nepričakovan, v resnici pa, kakor je razvidno iz sestava delegacije in iz materiala, ki ga je avstrijska delegacija razdeljevala v New Yorku, načrtno [n temeljito pripravljen. To dejstvo potrjuje Se prav posebno tudi navzočnost južnotirol-*kega politika, podpredsednika SV P dr. Volarja v New Yorku. Reakcija na ta korak avstrijske vlade na generalni skupščini OZN je različna. Med-te*n ko del svetovnega tiska korak več ali vtanj pozitivno komentira, je tudi mnogo glasov, ki na korak gledajo skeptično in oči-tajo Avstriji, da je stem svojim korakom za-Padnim silam v OZN le škodovala, ker je °k navzočnosti predsednika SZ Hruščeva v tei svetovni organizaciji pokazala, da tudi Ka Zapadu ni vse v redu in obmejna sporna vPrašanja niso le stvar Vzhoda. Ta očitek zfasti izkorišča Italija, ki je posebej razumno silo razburjena in brez razlike strank °hoja avstrijski korak. Zato se splošno z V*likim zanimanjem pričakuje italijanski pro-i[llkrep. ,,Odgovor italijanske vlade, ki se za-v'da pravice na svoji strani bo primeren polenu stvari' j c izjavil italijanski zunanji minister Pella pred novinarji neposredno pred tvojim odhodom z letalom v New York. Zunanji minister dr. Kreisky se je sicer °rnejil le na nekatere nedostatke izvajanj padskega sporazuma s strani Italije in izrecno Zahteval v smislu tega sporazuma za južno-drolsko manjšino le avtonomijo, vendar komentirajo italijanski listi to zahtevo zelo °.stro< kot na primer „Messoggero", ki med ,rugim pravi: „Dati tako avtonomijo bi dejansko pomenilo, da mora Italija v pokrajini Zgornjega Etscha spraviti kovček in provinco opustiti. Od Kreiskega terjena pokrajinska ‘tonomija ne predvideva prisotnosti karakterjev v Bazenu, marveč v avstrijske uni-'°rme oblečene požarne brambovce Južnoti-r°lske ljudske stranke, ki bi imeli vsa polastila". J n res je Pella zelo ostro odgovoril Krei-*emu: odločno je odrekel OZN pravico ob-rafnavanja tega vprašanja, zavrnil je vse pri-l°zbe Avstrije in zagrozil prekinitev trenutek razgovorov med Italijo in Avstrijo gle-f Južne Tirolske. Po tem odgovoru avstrij-ukrep pred OZN brez dvoma ne koristi °l]šanju sosednih odnosov med Avstrijo in talijo ki je še te dni na zasedanju Evropskega sveta v Strassburgu že pristala na to, da *ventuelni spor zaradi manjšine rešuje med-narodno sodišče v Haagu. Z nepričakovanim aPelom na najvišji mednarodni forum je za-radi tega *se y0ij razdražena in že napove-u>e, da to nikakor ne bo koristilo pri tre-atnih razgovorih med obema državama za-rešitve vprašanj južnotirolske manjšine, “ko bo razvoj pokazal, ali bo ta korak e« OZN tudi dejansko v korist prizadete “njšine ali pa bo le nadaljnja ovira za res-/«0 demokratično rešitev vprašanja, ki se r Pravično in učinkovito rešiti le z preob-*. _° nacionalistično nastrojene družbe v ve-v 1 šn manjšini, da v medsebojnem spošto-z IH na nobenem področju ne dela razlik adt jezika ali narodnosti, nikakor pa ne To,z formalno-demokratično, čeprav medna-n n° zaščito, kakor to kažeta prav primera Jttznem Tirolskem in pri nas na Koroškem. VSai mi &ec^amo manjšinsko vpraša-Zai ■ temu pa so koroški Slovenci silno praverCsjran‘ nad novim razvojem. Saj je šanje nasa država pokrenila manjšinsko vpra-na mednarodni forum in mu s tem pri- Ordinariat se je javno vključil v germanizacijo Celovški ordinariat, ki se je tudi v zgodovini že vedno dosledno priključil vsem poskusom germanizacije koroških Slovencev, je sedaj pustil pasti zadnjo krinko in se javno vključil v germanizacijsko delo. Medtem, ko je Škot Hetter kljub svoji ve-likonemški nastrojenosti vsaj formalno še na vzunaj zagovarjal načela takoimenova-nega naturnega prava in načelo „nadna-rodne cerkve," danes ordinariat pod vodstvom generalnega vikarja Kadrasa ne čuva niti več tega videza, marveč kar javno kaže svoje pravo nastrojenje. To mu je treba še pripoznafi, ker bodo na ta način tudi tisti koroški Slovenci končno spregledali, ki so se še vedno dali varati od lepih besedi koroškega cerkvenega vodstva. Zadnje dni je škofjiski ordinariat izdal dekret o jeziku v veronavku na jezikovno mešanem ozemlju z naslednjo vsebino: 1. Na šolah s slovenskim učnim jezikom (ali velja to tudi za gimnazijo?) je treba poučevati veronavk v slovenskem jeziku, vendar se morajo priučiti učenci najvažnejše religiozne pojme in najvažnejše molitve tudi v nemškem jeziku. Ta ukrep ima svojo utemeljitev v tem, da pridejo verniki, ki se preselijo v drugojezične kraje, sicer v ne- V zadnjem tednu sta dva dogodka vzbudila ogromno pozornost in zanimanje v vsej svetovni javnosti, namreč izstrelitev sovjetske rakete na Luno ter obisk predsednika sovjetske vlade Hruščeva v Ameriki. Sestanek predsednikov dveh največjih svetovnih držav naj bi omogočil, tako so naglašali, da se ob ameriško-sovjetskih razgovorih bolje spoznata, ker če bo to uspelo, bodo vse države, velike in male na vseh celinah, imele koristi in stvar miru bo okrepljena. Na večerji v Beli hiši, kjer sta si predsednika izmenjala zdravici, je Eisen-hower med drugim izjavil: Zaradi naše moči in važnosti v svetu je življenjske koristi, da se ZDA in SZ bolje razumejo. Naš skupni smoter mora biti pokazati med seboj največjo odkritost, zato da bomo lahko bolje vodili svet po poti, ki naj mu nudi boljše možnosti miru in blaginje". Hrušč e v je v svojem odgovoru dejal med drugim: „Prepričan sem, da lahko živimo v miru in napredujemo za mir. Truditi bi se morali in skupno iskati izboljšanje naših odnosov. Mi ne potrebujemo nič od ZDA in vi ne potrebujete nič od tega, kar imamo mi. Res je, da ste bogatejši od nas, toda jutri bomo ravno tako bogati kot vi, pojutrišnjem pa še več. Prišli smo z namenom, da se sporazumemo za Izboljšanje naših odnosov, ker naši dve državi sta preveč močni, da bi bili sprti. Če se ml prepiramo, ne bosta utrpeli velikanske škode samo naši dve državi, pač pa tudi druge države sveta, ki bodo potegn|ene v splošno uničenje. Največjo pozornost pa je Hruščev vzbu- znala mednarodni značaj ter zato ne bo mogla ugovarjati, če bodo ob nadaljnjem zavlačevanju in nedemokratičnemu reševanju naših mednarodno zajamčenih zahtev potrebni podobni koraki. Mi jih ne želimo in naša država ima sedaj najlepšo priložnost, da svetu dokaže, kako sama zagotavlja svojim manjšinam enakopraven obstoj in razvoj. Trenutna situacija in dosedanje reševanje manjšinskega vprašanja pa naši državi ravno ne daje pravico do preveč samozavestnega ukrepanja. varnost, da ne bodo več religiozno prakticirali. 2. Na dvojezičnih šolah „je treba poučevati veronavk za otroke, ki so se prijavili k dvojezičnemu pouku, v nemškem in slovenskem jeziku” (zvezni zakon z dne 16. marca 1959 § 16 (2). 3. Otroke, ki so jih zakoniti predstavniki prijavili samo k nemškemu jeziku, je treba poučevati v veronavku v nemškem jeziku. Če bi otroci obvladali nemščino le nepopolno, je treba v smislu odloka koroškega deželnega šolskega sveta z dne 27. 10. 1958 .posredovalno uporabiti otroku svojstveno govorico". Tako dekret, ki navaja nekaj papeških okrožnic, na katere se baje smiselno naslanja. Za nas je važno le eno: Dekret brez sramu Izzivalno predpisuje slovenskim otrokom nekaj, kar za nemške otroke ne velja in koroškim Slovencem pridiga načela, ki za nemške vernike očitno ne veljajo. Iz skrbi za slovenske .vernike" jim hoče priučiti nemške molitve, medtem ko desetletja za nemške vernike, naseljene v naših krajih, te skrbi ni poznal. Nasprotno je celo klical na odgovornost slovenske duhovnike, dil ko je v Generalni skupščini OZN obrazložil sovjetski predlog o razorožitvi. Predlagal je splošno in popolno razorožitev, ki se naj postopoma uvede v štirih letih. V teh štirih letih bi morale države izvesti popolno razorožitev ter ukiniti vsa sredstva, ki služijo za vojno. Na podlagi tega načrta bi morali ukiniti kopenske, letalske in pomorske sile, glavne štabe in vojaške ustanove. Tuja oporišča bi se morala ukiniti, vse atomske bombe bi morali uničiti in jedrska energija bi se morala uporabljati v miroljubne namene. Na razpolago držav bi morala ostati samo milica ali policija z omejenim številom mož, ki bi bili oboroženi z lahkim orožjem in ki bi jih uporabili samo za vzdrževanje notranjega reda. Sovjetski načrt predvideva ustanovitev mednarodnega organizma za nadzorstvo nad razorožitvijo, v katerem bi bili predstavniki vseh držav. Ob koncu je Hruščev dejal: Iskreno pravimo vsem državam, razorožimo se popolnoma. Tekmujmo pri zidanju več hiš, šol, bolnišnic. Poglejmo, kdo bo pridelal več žita in mleka. Izdelal več oblek in drugih potrošnlh dobrin. Ne tekmujmo med seboj, kdo Ima več vodikovih bomb ali izstrelkov. Če se dve ali več držav ne sporazumeta med seboj, tedaj morajo posredovati Združeni narodi. Njih naloga je ugladiti ostrine, ki vodijo do spopada. Predsednik sovjetske vlade je nato predlagal, naj Združeni narodi sestavijo posebno deklaracijo o splošni in popolni razorožitvi ter jo okrepe s konkretnimi predlogi. Govor predsednika sovjetske vlade v Generalni skupščini so navzoči pozdravili z dolgotrajnim ploskanjem. Dvorana, v kateri je govoril, je bila nabito polna, vmes so bili tudi številni domači in tuji novinarji. Za govor se je predsednik Generalne skupščine Belaunde iskreno zahvalil, nato pa je predsednik sovjetske vlade Hruščev zapustil poslopje ZN v spremstvu generalnega sekretarja. Na večer pa je Daag Ham-merskjold priredil Hruščevu slavnostno večerjo, katere so se udeležili tudi številni zunanji ministri, ki so v New Yorku kot šefi delegacij svojih držav na sedanjem zasedanju Generalne skupščine. če so morda enega samega nemškega otroka naučili tudi slovensko molitvico, da bi lažje sledil slovenskemu bogoslužju v cerkvi. Ni poznal take skrbi, ko je pošiljal in še pošilja nemške duhovnike v naše kraje brez znanja ene same besede slovenskega jezika! Ta dekret je tako v porog koroškim Slovencem, da je popolnoma upravičena od več strani slišana reakeja naših ljudi, da bodo svoje otroke enostavno odjavili od veronavka, za kar je dana možnost po zakonu. Opozarjamo pa yse starše, da je zato dana možnost, da otroka odjavijo vsaj od veronavka v nemškem jeziku! Cerkev, ki toliko zagovarja .pravico staršev", jo tukaj tepta z nogami mimo naravnega in cerkvenega prava, samo da pomaga čimprej spraviti slovenski jezik Iz šol in nato tudi s cerkve. Binkoštni čudež za koroško cerkev ne velja: v korist germanizacije se odpoveduje brez sramu vsem svojim načelom in se brez odpora podreja državnim zakonom, čeprav so protiustavni kakor zlasti določilo o jeziku veronavka. Za nas to ni nič noveqa, hudo prizadeti pa so tisti, ki so do sedaj še vedno verovali v .pravičnost" koroškega cerkvenega vodstva. Tokrat so dcb:li klofuto naravnost v obraz in upamo, da se ne bodo kljub temu ravnali po navodilu: če te kdo udari na desno lice, mu nastavi še levo, da te udari tudi še po njem. Kristus pa je svetohlinske farizeje pognal z bičem Iz templa. Kdaj bodo tudi koroške slovenske duhovniške dignifete spoznali, da se ordinariat roga koroškim Slovencem In se vključili v že davno sproženo in deloma tudi pokrenjeno akcijo slovenskih zavednih duhovnikov proti krivicam krškega ordinariata! V Trstu le bil pred kratkim prisiljen celo Vatikan, da poravna spor med katoliškimi Italijani in katoliškimi Slovenci In Hrvati zaradi imena neke nove cerkve. Tu pa ne gre le za ime neke stavbe, tu gre za jezik in obstoj živega ljudstva! Diskriminacije na šolskem področju tudi na Gradiščanskem Občinski svet občine Štin|ak na Gradiščanskem je ob pričetku šolskega leta prepovedal pouk hrvatskega jezika v ljudski šoli, ne da bi se prej o tem posvetoval s starši. Na ta samovoljni ukrep je Združenje hrvatsklh staršev v štlnjaku vložilo pri deželni vladi v Železnem odločen protest In zahtevalo, naj vlada takoj ukine sklep občinskega sveta in da zagotovi otrokom pouk v hrvatskem jeziku, kakor so ga imeli doslej. Ta primer kaže, da so tudi na Gradiščanskem na delu krogi, ki s podobnimi diskriminacijskimi ukrepi kakor pri nas poskušajo spraviti hrvatsko mladino ob možnost pouka v materinem jeziku, s ciljem, da bi jo čim lažje germanizirali. Gradiščanski Hrvati so se temu prvemu poizkusu odločno uprli in želimo, da bi Imeli uspeh. Zvezni predsednik na državni obisk v Moskvo Na povabilo predsednika Vrhovnega sovjeta Vorošilova, bo 5. oktobra t. I. zvezni predsednik dr. Scharf odpotoval na desetdnevni državni obisk v Sovjetsko zvezo. Na obisku ga bosta spremljala zunanji minister dr. Kreisky in državni tajnik v zunanjem ministrstvu dr. Gschnitzer. Hruščev: Za razorožitev in proti tekmovanju v oborožitvi Velenje — najmlajše slovensko mesto Minulo nedeljo je bila v Velenju velika in v pravem pomenu besede vseljudska slavnost. Svečano so otvorili pravkar dograjeno središče novega in s tem najmlajšega mesta Slovenije. Velenje, še pred 20 leti malopoznan kraj in rudnik ob Paki v Šaleški dol ni na križišču cest iz Celja, Dravograda in Šoštanja, je v nedeljo postalo mesto in obeta, da bo tekom let štelo 35.000 prebivalcev. Kjer je bil pred par leti še gozd in močvirje, se danes dv gajo prve skupine mogočnih stanovanjskih blokov in deset-do štirinajstnadstropnih nebotičnikov z lepimi zelenicami in park', ki so proti hribu obrobljeni z celimi ulicami eno- do štiri-stanovanjskih hiš. Človek, ki se vozi iz Dravograda ali Prevalj proti Celju, upravičeno sprašuje, kaj se je tu zgodilo, da se nekdania skrita vasica takorekoč čez noč spreminja v najmodernejše mesto. Šaleška dolina ima v Sloveniji največje zaklade 1'gn'ta ali rjavega premoga. Strokovnjaki cenijo njeno zalogo na 600 do 700 milijonov ton. Do druge svetovne vojne so tu letno nakopali okoli 150.000 ton lignita. Letos ga bodo po modernizaciji rudnika nakopali že 1,900.000 ton, v kratkem pa bo letna proizvodnja narasla na 3 nvlijone ton. Če je bilo včasih v Velenju zaposlenih nekaj sto rudcrjev, jih rudnik že sedaj zaposluje 2.500. Vsi ti potrebujejo stanovanja, pripraviti pa jih je treba tudi še za nadaljne rudarje in delavce, ki bodo z razširitvijo obratovanja prihajali v Velenje. S stanovanji pa so potrebni tudi drugi SPČ pripravlja zvezni zbor stranke ... Letošnji zvezni zbor stranke je vodstvo SPO določilo za čas od 10. do 13. novembra na Dunaju. Predloženi provizorični dnevni red obsega poleg običajnih poročil še referata Socialistična politika — delo za avstrijsko ljudstvo in Razvoj demokratičnega socializma v izvenevropskih deželah ter volitve strankinih organov. Prvi dan bo slavnostna otvoritev zveznega zbora s istočasno proslavo 70 letnice prvega zbora v Hainfeldu. objekti: trgovine, restavracije, šole, otroški vrtci, športna igrišča, kulturni domovi, bolnice, parki itd. Vse to so pričeli v zadnjih letih pripravljati in uresničevati. Doslej so zgradili že 768 novih stanovanj, manjka pa jih še vedno 1043, da bo vsaj zadoščeno trenutnim potrebam po delovni sili in po stanovanjih. Najmlajše mesto Slovenije kot prvo ogrevajo s toplo vodo tamkajšnje termoelektrarne, ki je bila pred kratkim zgrajena. Rudnik, ki je močno povečan, bo v kratkem dobil še sušilnico' za premog, ki bo stala 3 milijarde dinarjev. Povečanje rudnika je doslej stalo 6,3 milijarde dinarjev, gradnja mesta oz. stanovanj pa doslej že 3,6 milijard. Pri gradnji mesta so poleg tega uslužbenci rudnika in prosilci za stanovanja opravili 700.000 prostovoljnih delovnih ur pri regulaciji Pake ter pri ureditvi parka, športnih igrišč, zelenic in malega jezera ob mestu. Te delovne ure predstavljajo vrednost 250 milijonov dinarjev. Kdor vozi ob Paki proti Celju vidi v Velenju sedaj najlepši primer sadov družbenega upravljanja podjetij, vidi — še bolj izrazita, kot na Jesenicah, na Ravnah, v Kranju ali kjerkoli v Sloveniji — dokument uspehov socializma, kakšnih je še malo v svetu. Začel se je četrti kongres Zveze avstrijskih sindikatov Po svečani otvoritvi v ponedeljek je v domu glasbe na Dunaju pričel s svojim zasedanjem četrti kongres Zveze avstrijskih sindikatov. Velika dvorana, ki je bila slavnostno okrašena in do zadnjega mesta zasedena, je na pročelju nosila napis »Napredek v miru in svobodi". Pri svečani otvoritvi kongresa so bili navzoči zvezni predsednik dr. Scharf, zvezni kancler inž. Raab in vicekancler dr. Pittermann ter pozdravili kongres. Po slavnostni otvoritvi se je delegacija kongresa podala na grob umrlega predsednika Zveze, Johanna Bdhma, in tam položila venec kongresa. Ko je otvarjal kongres, je zvezni predsednik dr. Scharf povdaril, da je veličina leta 1945 obnovljenega sindikalnega gibanja v Avstriji bila v združitvi delavcev in nameščencev neglede na njihovo politično pripadnost. Prav to je omogočilo, da je bilo sposobno velikih dejanj za gospodarski procvit in politično stabilnost v državi. Velike zasluge pri obnovi države niso vezane na posamezne osebnosti, temveč so to zasluge stotisočih članov in funkcionarjev sindikalne organizacije. Edina izjema je umrli predsednik Johann Bohm, katerega ime bo ostalo neločljivo povezano z nastankom in delom avstrijskega sindikalnega gibanja po drugi svetovni vojni. Zvezni kancler ing. Raab je postavil v ospredje svojega govora pozitivno vlogo Zveze sindikatov, ki jo je odigrala v gospodarstvu in v gospodarski politiki države. V sodelovanju s predstavniki gospodarstva je odločilno pripomogla k stabilnosti šilinga, k svobodi posameznika in k zopetnemu uveljavljanju demokracije. Vicekancler dr. Pittermann je omenil da je sindikalna organizacija držala vedno socialno disciplino in pokazala razumevanje za ukrepe v gospodarski politiki. Nenavse-zadnje pa je bila iniciator za uravnovešeno gibanje cen in mezd v državi. S tem je doprinesla Avstriji neprecenljive zasluge. Kongres je v torek nadaljeval s svojim delom. Najprve je poslušal poročilo namestnika generalnega sekretarja Benya. O poteku kongresa in njegovih zaključih bomo poročali v prihodnji številki. Nasprotovanja proti de Gaullovi deklaraciji A | V ■ Rta o Alžiriji ... OVP pa svoj izredni zbor Te dni je vodstvo OVP razglasilo svoj sklep, da bo na posebnem zasedanju predlagalo sklicanje izrednega zveznega zbora stranke. Politični krogi menijo, da je dala povod za sklicanje izrednega zbora DVP kočljiva situacija, v katero je stranka zašla pri zadnjih državnozborskih volitvah, ki je sprožila v stranki naraščajoča trenja in gledišča glede njene nadaljnje politike. Da so ta trenja privedla do sklicanja izrednega zveznega zbora, ne sledi le iz OVP-tiska zadnjih dni temveč tudi iz Raabove izjave, da je »treba odgovornost odložiti tudi na mlajša ramena". Že dolgo časa napovedano deklaracijo o Alžiriji je De Gaulle podal v sredo minulega tedna, najprej pred vlado, zvečer pa preko radia in televizije prebivalstvu Francije in Alžirije. V svoji deklaraciji je razglasil »pravico Alžircev do samodoločbe", istočasno pa zavrnil vsako misel o pogajanjih z začasno vlado Alžirije. Pravico do samoodločbe bi po deklaraciji Alžirci dobili v štirih letih po obnovitvi miru v Alžiriji. V obliki referenduma bi se pofem lahko izjavili ali za odcepitev od Francije, ali pa za popolno integracijo z njo. Kot tretji izhod bi imeli na izbiro še svojo avtonomijo v tesnejših zvezah s Francijo. V svojem govoru, ko je sicer prvič orne- Nevarna nedoslednost Zadnja leta se vedno spet dogodi, da pride v naši državi do podvigov in provokacij nacističnih elementov in nepridipravov. Številna takoimenovana srečanja bivših vojakov raznih ed nic vedno spet prepleta duh nacistične dobe in spomin na »junaške pohode" na vzhod, jugovzhod, sever in zapad. Odkrite pa so bile tudi že številne nacistične podtalne organizac je, ki so bodrile bivše »bojevnike" iz vrst SA in SS k zopetnemu vstajenju. Varnostne oblasti so sicer v takih primer h posegle na-vmes, toda brez odgovarjajoče doslednosti in zaradi tega tudi brez pravega učinka. Nacistično rovarjenje se je nadaljevalo in se nadaljuje. Kakšnih drznosti si krogi bivših nacističnih »bojevnikov” v naši državi lahko dovoljujejo, kaže tudi primer procesa pred dunajskim porotnim sodiščem, ki je v petek minulega tedna sklenilo, da se zaseže knjiga „Waffen-SS in Einsatz”. Ta knjiga je izšla leta 1953 in jo je napisal bivši SS-ge-neral Paul Hausser. Knjiga, o kateri je državni tožilec ugotovil, da poveličuje nacistične ideje, da imenuje Himmlerja idealista in da poje slavospeve grozodejstvom SS v vojni, je krožila 6 let v javnosti, pre- den se je našla oblast, ki jo je zasegla. Sicer je sodišče imenovano knjigo že lani razglasilo kot zapadlo, vendar je vrhovno sedišče na pritožbo to razsodbo razveljavilo. Pri tej knjigi ni bistveno to, zakaj je bila zasežena šele po šestih letih, temveč je bistveno to, da je imela izdaja knjige pred šestimi leti svoj določen namen in da ga je — kar je očitno — med tem časom tudi opravila. Nekdanjim »bojevnikom" je vlivala poguma, da stopijo spet na plan k srečanjem in zborovanjem in da vedno znova dajo duška zahtevi po poravnavi »škode in krivic", ki so jih po 1945 »utrpeli" zaradi razsodb in zakonov, ki so bile proti njim sklenjene v naši državi in povsod v demokratičnem svetu. Sedaj, ko je knjiga ta svoj namen opravila, je bila šele po dvakratnem procesu zasežena. Sedaj, ko je volk sit, naj bi bila tudi ovca spet cela. Nacistični apetiti so zaenkrat utešeni, zakonu pa je tudi zadoščeno, čeprav šele po 6 letih. — Kam greš, Avstrija? — Po taki poti se demokracija ne utrjuje, temveč se ji — kakor uči zgodovina — izpodkopavajo tla. nil možnost odcepitve, je skoraj v isti sapi zagrozil, da bi tako željo Alžircev s silo preprečil in bi v najboljšem primeru Alžirijo razdelil s tem, da bi dodelil Francozom in kolaboracionistom ves bogatejši del dežele, Alžirce pa bi pognal v gozdove in puščavo, naj tam umrejo. De Gaulle je ob tej priložnosti hudo napadel začasno alžirsko vlado in jo imenoval »skupino rovarjev", s katero se sploh ne misli pogajati. Od osvobodilne vojpke je zahteval, naj brezpogojno položi svoje orožje, kar z drugimi besedami pomeni, naj kapitulira pred nasiljem. De Gaullova deklaracija je naletela na deljen odmev. Dočim jo desničarji v Franciji odklanjajo in napadajo ter zahtevajo popolno združitev Alžirije s Francijo, nekatere zapadne vlade menijo, da je uporabljiva podlaga, ko bo generalna skupščina OZN razpravljala o alžirskem vprašanju. Nejasen je doslej tudi odmev arabskih držav, ki so se takoj po razglasitvi deklaracije sestale ob navzočnosti ministra za informacije v začasni alžirski vladi, Mohameda Jazida, k posvefovanju in zraven pritegnile še predstavnike afriških in azijskih držav v OZN. Začasna alžirska vlada, ki je o deklaraciji razpravljala v forek v Tun'su, je sklenila da razpust osvobodilne vojske pod nobenim pogojem ne pride v poštev, prav tako ne pride v poštev razpust njenega aparata. Tudi o kakšni brezpogojni položitvi orožja ne more biti govora. Maribor. — V Maribor je prišla šestčlanska novinarska delegacija DR Nemčije kot gost časopisnega kolektiva »Večer". V spremstvu direktorja »Večera" Milana Filipčiča je obiskala Tovarno avtomobilov v Mariboru, kjer se je seznanila z delitvijo dohodkov gospodarskih organizacij in vzgojo kadrov v industriji. Delegacija je obiskala tudi druge kraje in vrača obisk jugoslovanski novinarski delegaciji, ki je bila pred kratkim v DR Nemčiji. SVETU Moskva. — »Izvestja" objavlja članek sovjetskega biologa profesorja Alpa-tova, ki pravi, da so pogoji za življenje na Mesecu zelo preprostih življenjskih organizmov. To svojo trditev podpira 1 odkritji sovjetskih znanstvenikov v zvezi z delom vulkanov na Mesecu. Damask. — Ob jugoslovanskem dnevu na velesejmu v Damasku je jugoslovanski generalni konzul Murtebegovič priredil sprejem na katerem je bilo navzočih 500 povabljencev. Na sprejeme je bil navzoč tudi generalni sekretar zunanje trgovinske zbornice Jugoslavije Ivo Barbarič. Novi Delhi. — V poučenih krogih izjavljajo, da so indijske čete dobile ukaz, naj bodo oddaljene 3 km od obmejne postojanke Longju, ki je še v rokah kitajskih čet. To pa v pričakovanju, da začneta indijska in pekinška vlada diplomatske korake za rešitev obmejnega spora. Glasgow. — V rudniku premoga, oddaljenem okrog 13 km od Glasgowa se je zgodila nesreča. Zasutih je bilo 40 rudarjev. Čeprav so na kraj nesreče takoj poslali reševalne in gasilske avtomobile ter so reševalci pokazali veliko požrtvovalnost, se jim ni posrečilo prebit' se do rudarjev, do katerih jim je pot za-p ral ogenj. Sofija. — V Sofiji so začeli posvetovanje ministri za zdravstvo vzhodnoevropskih držav. Udeleženi so ministri Sovjetske zveze, Demokratične republike Nemčije, Poljske, Madžarske, Romunije, Češkoslovaške, Severne Koreje in Mongolije. Med drugim razpravljajo o vprašanjih zdravstvene zaščite na vasi z namenom, da bi vskladili zdravstveno de-javnsot v vasi. London. — Britanska vlada je obvestila Francijo o zaskrbljenosti Nigerijo z*3' radi priprav za Jedrske po’zkuse V Sa' hari. V posebnem poročilu Foreign OW' cea je rečeno, da po britanskih izvedencih ni nevarnosti za nigerijsko prebivalstvo. Kairo. — Minister za kulturo v začasni alžirski vladi je izjavil, da bodo alž rski borci nadaljevali boj vse dotlej, dokler ne dosežejo popolne neodvisnosti. Deklaracijo predsednika De Gaulla je ocenil kot novi kolonialsitični načrt. O njem bo alžirska vlada izdala posebno poročilo. St. Louis. — Žena bivšega avstriiske' ga kanclerja Kurta Schuschnigga Ver*5 Schuschnigg je umrla v starosti 55 let ^ Kirkvvoodu. Podlegla je raku. Zvezfl' kancler ing. Raab je Schuschniggu brzojavno izrazil svoje sožalje. Bonn. — Proračun za vojsko v Zahodni Nemčiji za leto 1960 predvideva ^ milijard nemških mark izdatkov. Za lef° 1959 so obrambnemu ministru stavili °0 razpolago 11 milijard nemških mark, p°' zneje pa so od te vsote odtegnili 2 milijardi za izravnavo državnega proraču- na. Washingfon. — Ameriški poslanik na Filipinih Charles Bohlen je bil imenovan za posebnega svetovalca državnega taj' nika Herterja za sovjetske zadeve. Bohlen je bil poslanik v Moskvi od leta 195^ do 1957. Predvidevajo, da bo BohleU lahko nastopil svoje novo mesto pre daher in erster Linie die Herbstmedi-Q*ion der »Dolomiten” gevvidmet erscheint. Wie die Wanderung — ganz im Gegen-zur hohen techn schen Entvvicklung des °lomitenlandes auf Schusters Rappen ^lernommen vvurde, um »otfenen Auges ^ betrachfen und zu vergleichen, was dem 6'^'9en Autofahrer unsichtbar bleibt", so ^beint der »zunftige" Wanderer auch die , e't zu messen, bis seine Auslassungen auch ^ .unvergleichbaren" Sudkarnten besehen ^rden. Er sei gefrostet mit der schonen 6utschen Wahrheit, dass auch in diesem Q'le Lugen kurze Beine hatten! ^enn um eine grossangelegte, hinterhal-'9e Luge handelt es sich bei dem »Ver-9leich". Se wird nicht kleiner und nicht ^eniger verabscheuungsvvurdig, wenn zum ^nschein besonderer Unvoreingenommen-6'* uns Slovvenen gegenuber die vvenig ureulichen Lebensverhaltnisse unserer ^°'ksgenossen unter Italien an der Nadiža ,^9eflochten vverden. Im Gegenteil: Die s'cht, die man merkt, ist umso vervverf- Auch das Unverstandnis der Karntner Slowenen fur das sogenannte »Elternrecht” bei der Bestimmung des Schulunterrichtes hat es den »Dolomiten” angetan. Gilt es doch in der deutschen Propaganda als das »natiirlichste” und »heiligste" Recht demo-kratischer GrundsatzeJ Wir stellen nur die Frage: Se t wann und wie weit? Als in Alt-osterreich das Schulvvesen eingefuhrt und der iibervolkischen Kirche unterstellt war, gab es auf Grund der Elternsprache auf unserem Volkstumsgebiet in Karnten 67 slo-wenische und 12 zvveisprachige Volksschu-len. Nicht uber Wunsch der Eltern, sondern durch einseiti-ge Verfugungen der deutchen Verwaltung vvurden diese Schu-len eingedeutscht oder z w a n g s-vveise geschlossen! Unsere Eltern bekamen als gepriesene Segnung die „utraquistische Schule" aufgezvvun-gen, die sich nach deutschnationa-len Berichten „ausgeze'chnet be-wdhrte". Naturlich nicht als Schule, sondern als Germanisierungsan-stalt, zumal »der Anfangsunterricht unter Anknupfung an die vvindische Haussprache der Kinder, der wei-tere Unterrcht in deutscher Spra-che zu erfolgen hatte”. Folgend erlauterte (naturlich bei »unbe-dingter staatlichen Korrektheit und Fehlen jeglicher Assimilierungspo-litk"!) der Landesvervveser Dr. Arthur Lemisch am 25. November 1920 im Karntner Landtag das Ziel dieser Schule: »Mit deutscher Kultur und Karntner Gemut-lichkeit vvollen wir, wenn Schule und Kirche das ihre tun, in einem Menschenalter d e uns vorgestreckte Arbeit geleistet ha-ben!" slovvenisch slovvenisch — deutsch deutsch — slovvenisch slovvenisch — vvindisch vvindisch — slovvenisch vvindisch • vvindisch — deutsch deutsch — vvindisch glaubt man bis zur 50. Jahrfeier der Volks-abstimmung im Oktober 1920 so vveit zu sein, dass die vorgesteckte Arbeit zumin-dest amtlich geleistet vvare. Machtigere haben dieses Ziel im noch »schnelleren Verfahren" zu erreichen ver-sucht, indem sie es mit Hilfe von Feuer und Schvvert zur Jahresaufgabe als Geschenk dem Fuhrer proklamierten! In den Aussiedlungslagern Grossdeutsch-lands, in den KZ Dachau, Buchenvvald und | itKSifv | Tvst.no \ S"'£L!W Beschluas: Rcglatersache: Kmečka gospodarska zadruga Globasnica, registrirana zadruga z omejenim jamstvom (Bauerišche Wirtschaftagono88en8chaft Globasnitz, registrierte Genoseenschaft mit beschrfinkter Haftung) Bas Landes- als Handelsgericht Klagenfiirt hat in nicht i>ffentlicher Sitzung beachlossen: Ber Antrag des Vorstandes der obigen Genos-eenachaft auf Eintragung der in der Generalversammlung vom 19. 4. 1959 beschlossenen Neufassung der Statuten und Veranderungen im Vorstand in das Genossenschaftsregiater wlrd abgevrieeen. Aussern sich deutsche Chauvinislen In Kttrnlen In Wlrklichkeltl Mit der erlogenen „siedlungsmassigen Zersplitterung", mit der durch die amtli-che osterreichische Volkszahlung am 1. Juni 1951 erfolg-ten statistischen Auf-spaltung in acht nVoIksgruppen", namlich Gegen dlesen Beschluss iet das binnen 14 Tagen nach Zuatellung beim gefertigten Gericht einzubringende Rechtemittel des Rekurses an das Oberlandeegericht Gra» zuldeeig. G r ii n d e: Der cbbezei chnete iot ln slcnrenlscher 3prache abgefaflst. Gemass § 1 dor Bestimmungen dec Bundeegesetzes vom 19» 3. 1939, BGB1. 102, ist die sloerenieche Sprache Je-doch mir fUr die Bezirksgerichte Eisenkappel.Bleihurg und Ferlach augelassen und eind Antrage an dao gefertigte Ga-richt demnach in deutsoher SprAche einzureichen, Es war daher wie oben zu entecheiden. Landes- als Handelsgeridit Klagenfurl Dr. Roinhold Punti9 Ah. s. Am 2 5, Aug. 1959 Auschitz, in don Gestapokerkern und Zucht-hausern des Dritten Reiches — und nicht zuletzt im erb tlerten oftenen Kampf mit der VVatte in der Hand gegen die verhasste Nazityrannei (das musste im Lande Andrea Hofers besonders vviegen!), sincl unsere Eltern, unsere Brtider und Schvvestern, viel-fach bis zum bitteren Tode, dafiir einae-standen: Fur das Recht, die Eltern und ihr Gebot hoher zu achten als das vorgesteckte Ziel: »Macht mir d eses Land deutsch!” Wir zahlen, dass nach den Hekatomben der Opfer dieses Bekenntnisses zu vvirkli-chen Menschentum und vvahren Menschen-rechten unsere Volksgruppe vvirklich kaum vergleichbar ist mit Volkern und Volks-gruppen, deren Mitglieder in grosser Uber-zahl damals halb Evtopas Eltern und Kinder heiligste Rechte mit unbarmherzigen Stiefeln brutalster Gevvait traten! N cht um eine Bilanzpost der Toten fur das Rechf der Lebsnden gehf es. Nein. Es geht um noch mehr. Um die Bilanz der VVahrheit und Ansfdndigkeit, der auch »Dolomiten" ver-pflichfet sein mussten, wen sie schreiben: „ Wie steht es nun mit dem Gebrauch der JVIutter-sprache in Karnten”? und antvvorfen: »Es besteht vollige Frei- heif". Wr fragen: Wann und wo? Hinter den vier Hausvvanden, am Fe!d und im VVald! Naftirlich. Wer solite das irgendvvo in der We!t verbiefen oder gar zu verhin-dern imsfande sein? Warum antvvor-ten h er die »Dolomiten” dem „L' Adige" und »Alfo Adige’ nicht klipp und klor mit der Auf-zdhlung aller jener Behorden, Amter, K 6 r p e r s c h a f t e n und oltenflichen Stellen in Karnten, w o sich der Karntner Slo-wene laut Gesetz oder Verord- ur. Komnoiu r-unllg. Fiir dl« KkMt«Ud 6* AtnUr.i^ D«r U\kr Set OetcKs^t m V/iedcrholte „Bc?riedungsaktion” als Zougnls fOr .gross-ziigiges europdisches Denken" am Sitz slowenischer Orga-nisationen in Klagenfurl nung und vorallem I a t s ti c h I i c h seiner slovvenischen Sprache bedienen kann? Viel eindeutiger als die Bestimmungen des Pariser Vertrages erklart nahmlich § 3 des Artikels 7 des Osterreichischen Staats-vertrages vom 15. Mai 1955: (Nadaljevanje na 4. strani) Prvi nastop pevskega zbora ^France Pasterk - Lenart66 Zgodnjejesensko tihožitje je vladalo minulo nedeljo, dan je b I lep in sončen, ko so številni ljudje iz Železne Kaple in okolice prisluhnili pevskemu koncertu, ki ga je v kino-dvorani posredoval pevski zbor »France Pasterk-Lenart’ sestavljen iz pev-sk h zborov SPD »Zarja" v Železni Kapli in SPD »Danica" v St. Vidu v Podjuni. Vsi poslušalci zagotavljajo, da so preživeli dve prelepi in nepozabni urici, ko je ob petju združenega zbora d hala duša našega človeka, ko je petje osvajalo, pritegovalo in navduševalo ter znova krepilo ljubezen do j-------- OBVESTILO j I V nedeljo, 4. oktobra in v ponede-j Ijek, 5. oktobra 1959 bodo \ VESELI PLANŠARJI C igrali v gostilni Mažej v Selah. J Na redko priložnost, ko bomo lahko f v našem kraju prisostvovali nastopu priznanega in odličnega ansambla, opozarja in vabi Albin Lekše, gostilničar čudovitega narodnega bogastva: sloven- ske pesmi in hkrati slovenske besede. Zbrano občinstvo, ki je že nestrpno čakalo nastopa, je predsednik domačega prosvetnega društva Peter Kuhar pozdravil ter želel vsem mnogo plemenitega užitka. Nato se je začel odvijati skrbno izbran program pesmi, ki jih je prepeval menjaje se možki in mešani zbor. Zbor je sestavljala skupina 45 mladih pevcev in pevk, novo je bilo, da je v tem kraju nastopil prvič mešani zbor. Nastop mešanega zbora je napravil zelo prijeten in osvežujoč vtis, predvsem tudi zaradi tega, ker so se mlade pevke predstavile v pestrih in živobarvnih narodnih nošah. Zbor je dirigiral mladi zborovodja v Železni Kapli Vladimir Prušnik ter so prepevali koroške narodne v priredbi Pavla Kernjaka in Luke Kramolca. Zapeli pa so tudi nekaj umetnih, med drugimi Venturini-jevo »Pohojena travca", Vrabčevo »Soči” in Adamičevo »Nocoj se mi je sanjalo". Poslušalci so bili nad vse pričakovanje prijetno presenečeni, kajti melodija mladih disciplin ranih pevcev in pevk jih je navdušila do prekipevajočega vzhičenja in neizrekljivega notranjega srečnega občutka. Zborovodji Vladimirju Prušniku velja vso priznanje, raven zborov se je vidno dvignila, dirigent ima dober občutek za interpretacijo, glasovna tehnika je lepa, harmonična ter so glasovi skladno izenačeni. Priznanje pa velja tudi njegovemu tovarišu Hanziju Kežarju v Št. Vidu ter vsakemu posameznemu pevcu in pevki za vso dobro voljo, trud in požrtvovalnost, da so skupno dosegli tako lep uspeh. Iskreno je bilo njihovo petje, ki predstavlja tako lep del naše kulturne dejavnosti ter sega v globino tudi onim, ki so se iz kakršnega koli vzroka odtujili narodni skupnosti, kajti na koncertu so slovensko pesem tudi nekateri taki sprejemali globoko in občuteno. Skratka, koncert moškega in mešanega zbora v Železni Kapli je bil lep uspeh ter spet pokazal sposobnost in prizadevnost nadarjenih pevcev iz našega podeželja. Začetek gradnje elektrarne v Kazazah Minuli ponedeljek so začeli z gradnjo velike elektrarne v Kazazah. Gradbena dela obsežnega milijonskega projekta so poverili tvrdkam Ast & Co. v Grazu, A. Porr na Dunaju, STUAG v Grazu, Kunz & Co. v Blu-denzu, Mayreder-List-Keil v Celovcu ter Isoli Lerchbaumer v Spittalu. Izvedbe velikega načrta ni podcenjevati, ker s tem delom bodo za dalje časa zagotovljena številna delovna mesta za domače delavce in pričakujemo, da bodo tudi res v prvi vrsti zaposlili strokovne in pomožne delovne moči iz spodnjega kraja dežele. Saj je znano in smo že večkrat ugotovili, da je bil kraj gospodarsko vedno najbolj zanemarjen ter mora prav iz velikov-škega okraja zaradi nezadostnih trajnih delovnih možnosti, največ delavcev iskati delo in zaslužek drugod, mnogi tudi pri sezonskih delih v drugih zveznih deželah. S tem je delavec, preskrbnik družine in oče, vedno za dalje časa ločen od svojih, kar navadno nima dobrih posledic. Veliko delavcev kot družinskih očetov bo vsaj za dalje časa tesneje povezanih z ženo in otroci, kar pomeni tudi znatno izboljšanje domačega gospodinjstva ter gospodarstva in je nenazadnje tudi koristno za skupno Zadovoljivemu razpoloženju poslušalcev je dal duška stari zaslužni prosvetaš Vivoda, ki se je ob koncu sporeda dvignil sredi dvorane ter spregovoril zboru iskreno zahvalo in bodrilne besede za nadaljno vztrajno gojenje lepe pesmi, ki je stalna spremljevalka našega človeka v vseh lepih in hudih časih, ga vzpodbuja ter dviga k lepoti in dobroti, hkrati pa krepi ljubezen in zvestobo do preganjane slovenske govorice na Koroškem, ki ima na tej zemlji domovinsko pravico od pradavnih dni. Ko so se poslušalci polni lepega doživetja vračali s koncerta, so si želeli le eno: da bi kmalu spet sl šali kaj tako lepega, odlomek naše neminljive umetnosti. Francoski pisatelj Stendhal je dejal: »V umetnosti živi samo to, kar nam vedno znova ustvarja zadovoljstvo”. Taka pa je naša narodna in umetna pesem. vzgojo otrok. In kar je tudi važno, bo izraba vodne sile v tem kraju in proizvodnja električne energije znatnega narodnogospodarskega pomena za deželo in državo. Doslej je bila že izgradnja južne in severne obrežne ceste v polnem teku, kar so gradile tvrdke Hitz & Co., Primig v Grebi-nju ter ASDAG. Zasilni most gradita tirmi Neumann v Celovcu in Situz v Grebinju, železniške tračnice in postajo za gradbeni material pa delata tvrdki Schmied in Metz-ger na Dunaju. Velike Laze pri Jezernici Orožniki v Jezernici v občini Vajškra so razjasnili roparski napad, ki je bil storjen 20. avgusta t. I. v Velikih Lazah. Tega dne je takrat neznani storilec vlomil v stanovanje 65-letne upokojeniške vdove Marije Assinger, ko je bila že v postelji. Zlikovec ji je vrgel čez glavo rjuho, medtem pa izmaknil izpod blazine njene prihranke v znesku 13.000 šilingov, nakar je pobegnil. Vse je kazalo, da je moral biti storilec z razmerami v hiši znan, ker drugače ne bi vedel, da je imela ženska navado čuvati svoj denar pod blazino. Dolgo časa je trajalo, preden so varnostni organi izsledili in prijeli zločinca, šele pred nekaj dnevi so prijeli madžarskega begunca 32-letnega kmečkega delavca Franca Schleuerja. Aretirani je bil zaposlen v Velikih Lazah ter je za razmere v hiši vdove dobro vedel. Aretirani je v začetku dejanje tajil, nato pa priznal. Zločinca so izročili sodišču v Beljaku. Schleuer se je pravzaprav sam izdal, ko so ljudje na tomboli v Celovcu opazili, da je imel denarnico natlačeno s stotaki, kar je postalo sumljivo. Od ukradenega denarja so še vsekakor rešili 12.300 šilingov, kar pomeni, da denarja le ni preveč razsipal, morda tudi iz previdnosti, da bi zaradi tega ne postali pozorni na njega. Pretresljiva bilanca enega tedna Minuli teden, bili so sončni in prijetni zgodnjejesenski dnevi, je smrt spet kruto gospodarila na avstrijskih cestah. Žalostne številke, ki se ponavljajo iz tedna v teden, bi morale biti vendar vsem motoriziranim potnikom in tudi pešcem resen in svarilen opomin, da nikdar ni dovolj previdnosti pri cestnem prometu. Krvava bilanca cestnega prometa navaja, da je bilo v vsej državi 1884 prometnih nesreč, pri katerih je 57 udeležencev prometa zgubilo življenje, 1636 oseb pa je bilo bolj ali manj poškodovanih, med katerimi bodo nekateri pohabljeni vse življenje v nadlogo sebi in v breme družbe. Na Koroškem samem so ugotovili 175 prometnih nezgod s 170 poškodovanimi in 7 mrtvimi osebami. Tudi požarov je bilo pretekli teden na Koroškem kar deset, v vsej Avstriji pa 58. Doslej ugotovljeno škodo cenijo na okoli 3 milijone šilingov. „Weh dem, (Nadaljevanje s J. strani) »In den Verwaltung$- und Gerichtsbezir-ken Karntens, des Burgenlandes und der Steiermark mit slowenischer, kroatischer oder gemischter Bevolkerung wird die slo-vvenische oder kroatische Sprache zusatz-lich zum Deutschen als Amtssprache zugelassen. In solchen Bezirken vverden die Beze'chnungen und Autschriten topographi-scher Natur s o w o h I in s I o w e n i -s c h e r oder kroatischer Sprache w i e in D e u t s c h vertasst." Bisher sieht die »unbedingte staatliche Korrektheit" Osterreichs bei der Ertullung dieser volkerrechtlichen Verpflichtung so aus, wie dies die bildlichen Wiedergaben bezeugenl Wahrend in Sudtirol laut Erlass des Ministerratsprasidiums in Rom vom 11. August 1959 sogar nur deutsche Auf-schriften als zulassig erklart wurden, wur-den im »grosszugig europaischen Denken’ in Karnten die letzten slowenischen Teile doppelsprachiger Aufschriften gewaltsam beseitigt... I Wahrend in Siidtirol samtliche Organe und Amter der oftentlichen Vervvaltung und Korperschatten nach einer neuen Durchfuh-rungsbestimmung der Zentralregierung in Rom alle Akten doppelsprachig obfassen miis-sen und die Sudtiroler auch damit noch nicht zutrieden zu sein scheinen — ist in Kfirn- der lugt!” ten bei keiner einzigen oftentlichen Stelle die volkerrcchtlich garanflerfe Anerken-nung des Slowenischen in die Tat umgesetzt! Wahrend in Sudtirol jeder Grundbuchs-fuhrer zur Beherrschung der deutschen Sprache gesetzlich verpflichtet vvurde, vverden in Karnten Grundbuchsgesuche in der slo-wenischen Sprache iiberhaupt nicht als sol-che Behandelt, da die oftentlichen BUcher selbt bei den von den »Dolomiten" ervvahn-ten Bezirksgerichten Eisenkappel, Bleiburg und Ferlach mit Slovvenisch als »gleichbe-rechtigter Gerichtssprache” ausschliessllch deutsch sein mussen! Die gleiche »Gleichberechtigung" schliesst auch eine einfache Unterschriftsbeglaubigung in slo-vvenischer Sprache aus, wie dies kurzKch beim Bezirksgerichte Bleiburg geschah! Wahrend in Sudtirol Kulturveranstaltun-gen, Vortrage, Tagungen und sogar politi-sche Reden Deutscher aus Osterreich und Deutschland tast taglich im ganzen Lande ungehindert statttinden, w o r t e n Kultur-gruppen aus Slovvenien bis zu einem halben Jahr auf die osterreichische Einreisegehmi-gung nach Karnten. Der nationali-st sche Hass gegen die Slovvenen geht in Karnten so weit, dass selbst der katholische Kanonikus Dr. Arnejc bei einem Besuche Karntens ubertallen und geschmaht vvurde! Wie in Siidtirol — auch dies diirtte »ver-gleichbar” sein — haben auch in Karnten deutsche Extremisten Ihr Heldentum an der Grabstatte gefallener Partlsanen durch Sprengung deren Ehrenmales am katholl-schen Friedhof wenige Meter neben der Kirche in St. Rupert bei Volkermart bewle-sen... So konnte man gleiches Unrecht und ungleiches Recht in Sudtirol und Karnten in einer langen Aufzahlung tortzetzen. Es gibt ndmlich ausser dem Pariser Oberein-kommen zum Schutze der Deutschen Siidti-rols auch noch einen Friedensvertrag von St. Germain, einen Staatsvertrag vom Bel-vedere vom 15. Mai 1955, die Schutzbe-stimmungen tur die Volksgruppen in Osterreich als Bestandteil der osterreichischen Vertassung enthalfen. Was aber sollen wir nun bei den tatsachlichen, uberprutba-ren Zustanden in Karnten von der Berechtigung Osterreichs tur die Achtung des V 6 I k e r -rechtes, von S t a a t s v e r t r d g e n und Gesetzen vor der W e I f 6 f -fentlichkeit aufzutreten, hal-t e n . Recht verehrte Herren in den »Dolomiten" diirtte vvohl vergleichbar sein: Es ist unantastbar und heilig. Nicht nur »Von der Etsch bis an den Belt' — auch zvvischen Fersen-tal und Vellacher Bach. Koroški visokošolski tedni so se pričeli Minuli torek so se v srednji dvorani doma glasbe v Celovcu pričeli letošnji visokošolski tedn:, ki jih prireja univerza v Grazu in kulturni referat koroške deželne vlade. Predavanja letošnjih visokošolskih tednov obravnavajo skupno temo »Orient in okci-dent (Zahod)”. V njihovem okviru bo v Celovcu in v Beljaku po 12 predavanj. Delna predavanja pa bodo še v Šmohoru (2). v Spittalu (10), v Trgu (5) in v Št. Vidu ob Glini (4). Po svečani otvoritvi po ravnatelju deželnih uradov Karlu Newolu, kateri je pri' sostvovalo veliko število častnih gostov, je imel v torek uvodno predavanje univ. prof. dr. Franc Sauer. Nadaljnja predavanja bodo med drugim obravnavala stari Orient kot zibelko človeške kulture, umetnost v starem Orientu, križarske vojne kot srečanje Orienta z Zahodom, arabsko filozofij0 in Zahod, Avstrijo in Orient, sprednji Orient in gospodarstvo v svetu, in kulturne sil® Orienta in bodočnost Zahoda. Predavanja bodo v Celovcu v srednji dvorani doma glasbe, v Beljaku pa v slavnostni dvorani delavske zbornice, vedno zvečer ob 8. uri. Celovec Tiskovni urad celovškega magistrata p°' roča, da se 50 nemških potovalnih ekspertov mudi na študijskem potovanju na Koroškem. Obiskali so tudi Celovec, kjer jib je mestna občina povabila na večerjo V Schweizerhaus. Generalni direktor Steiner je pozdravil goste v imenu tujskoprometne-ga referenta mestnega svetnika Novaka ter v imenu župana Ausservvinklerja. V imenu gostov se je za dobrodošlico zahvalil njib vodja Kahn ter dejal, da je bilo v letošnji tujskoprometni sezoni na Koroškem nekoliko manj nemških gostov, kakor prejšnj0 leta, dočim jih je bilo letos na Tirolskem okoli 20 odstotkov več. Dejal je, da nudi Koroška lepe počitniške kraje ter so P°' trebni le pojačeni napori za propagando, hkrati naj bodo tud? cene v tujskopro?106'' nih gostiščih v skladu s plačilno zmogli1' vostjo gostov. V ponedeljek zjutraj se je na Velikovški cesti primerila tragična prometna nesrečOr ki je zahtevala življenje 22 let stare g°' spodinje Erike Lupar iz Celovca. Nesrečn0 žena se je peljala s kolesom po Velikovški cesti. V bližini, kjer se odcepi cesta pr°l' Welzeneggu, je iz neznanega vzroka nenadoma strmoglavila in padla na cest°’ Tik za njo je privozil tovorni avto, ki 9° šofer ni mogel več pravočasno ustaviti. Tovorni avto je ženo povozil ter ji dobesed' no zmečkal glavo. Mlada žena, ki je bil*3 poleg tega visoko noseča, je obležal0 mrtva na kraju nesreče. Beljak V Beljaku obiskuje 800 učencev trgovsko šolo in trgovsko akademijo. V pr* * * * v® razrede, ki jih je dvajset zahaja 385, ^ višje pa 397 učencev. Kakor znano, učn' prostori v Perovski šoli že dolgo ne ustre' zajo več za toliko učencev. Zaradi feg° gradijo novo poslopje za trgovsko akademijo, ki ga bodo s potrebnimi razrednim' prostori dogotovili do jeseni prihodnjeg0 leta. Slovenska prosvetna zveza naznanja: —=— Potujoči kino SPZ predvaja — Slovenski umetniški film: NA SVOJI ZEMLJI y petek, dne 25. septembra 1959 ob 20-0® uri pri Miklavžu v Bilčovsu. v torek, dne 29. septembra 1959 ob 20-0 uri pri Plajerju v Kotmari vasi v petek, dne 2. oktobra 1959 ob 20.00 °r pri Ravšu v Rjavcu pri Hodišah nraranraraacniE Petek, 25. september: Kleofa Sobota, 26. september: Ciprijan Nedelja, 27. september: K. i. D. Ponedeliek, 28. september: Venčeslav Torok, 20. september: Mihael Sreda, 30. september: Hieronim Četrtek, 1. ok'ober: Remigij ^^eke in močvirja na otoku Kalimantanu So bivališče krokodilov vseh velikosti. Ra-Zen da dajejo njihove kože material za izdelovanje različnih okrasnih predmetov, cevljev, torb in drugega, jih domačini love udi takrat, kadar se preveč razmnože in Predstavljajo pravo nevarnost za ljudi in *ivino v bližini rek. Izkušeni lovci krokodilov pripovedujejo, Pa je najboljša pot do krokodilje kože en sam natančen udarec za krokodilovo ,0< Ljudstvo, ki živi v predelih, naselje-Pih s temi ogromnimi plazilci, zelo redko, Q'i skoro nikoli ne uporabljajo dimnega °fožja. V nekaterih krajih dosežejo kroko-P'li tudi dolžino do osem metrov, zato v iudeh obstoja nekakšen praznoveren strah, 1 meji na oboževanje. V nekaterih krajih Pečajo krokodile pri miru, vse dokler ne Avtomobilske ceste bodočnosti Vzporedno s povečanjem števila avtomo-'lov raste tudi število prometnih nesreč, ? hkrati s tem odločna zahteva, da se vpra-Qr>ju varnosti cestnega prometa posveti "'dogo več pozornosti. V taki situaciji so ameriški proizvajalci Clvfomobilov sprejeli najboljše strokovne ,°či, da razmislijo o zastavljenem vpraša-n,u- Rezultati niso izostali. Med njimi je P^ibolj zanimiv model takozvane avfomat-6 avtostrade, po kateri se avtomatsko ^mikajo prav tako avtomatski, posebni Q'domobili brez krmil, zavor in stopal za P|d. Te modele so pred kratkim demonsfri-' strokovnjaki družbe „General Motors", ' hdijo, da je njihova zamisel popolno-Q mogoča tudi v praksi. njihovi ideji bi bili v bodoče avto-)p^'lske ceste vgrajeni kabli za električni s pomočjo katerega bi elektronskim ^ mm, popolnoma avtomatsko, uravnavali ^;do in smer avtomobilov bodočnosti. Nesoče je voditi avtomatsko kontrolo pro- in njegovega uravnavanja po vsej >°'žir SQto ^°^zini avtomobilske ceste iz enega centra. so strokovnjaki predvideli ‘razdelitev v omobilske ceste na kontrolne sektorje. sS°k °d njih bi bil dolg 50 m. Vsak tak 6 tor bi bil avtomatsko obveščen o brzini Izmikanja vozil v prejšnjih dveh sektor-b j ^dtem ko bi prav tako avtomatsko s .°z'l rezultate stanja v svojem delovnem Diorju. v ^arakteristično za ta sistem je, da se dva 8 ''a ne bi nahajala nikdar istočasno na ^6,T' predelu, ker kontrolne naprave ne ^V°liujejo prehitevanja. Tako na primer, ^ bi se ustavilo vozilo iz katerega koli raz-na oddelku št. 17, avtomatska napra-if! ^ustavlja tudi vozila na predelih št. 16 il, ! • 15. Dvosedežni avtomobili imajo sa-jV Palico, s katero vključujejo in izključuje zvezo med kolesi in kontrolnimi na-Qvami, vgrajenimi na avtomobilski cesti. JVcrd fercfecdi/c storijo nekega prestopka: najpogosteje je žrtev krava ali koza, ki se napaja, včasih pa se zgodi, da je to tudi žena, ki pere ob reki, ali pa neprevidno dete, ki se navzlic opominu poskuša kopati v reki. Takrat vsako sodišče obsodi krokodila na smrt. Udarci bobna odmevajo po vasi, dokler ne pride profes'onalni lovec krokodilov in ne začne boja. Vsi lovci na krokodile se začno priuče-vati poklicu že v detinstvu. Z leti znanje izpopolnijo in postanejo pravi mojstri v poklicu, ki jim prinaša lepe dohodke in veliko spoštovanje pri ljudeh. Krokodile love z zankami. Lovec najprej vzame kos lesa, ki je dolg 15 do 20 cm, debel pa osem centimetrov, a v sredini nekoliko tanjši. Na en konec pričvrsti nekaj metrov dolgo vrv, napravljeno iz elastičnih toda izredno močnih vlaken. Vrv z drugim koncem privežejo na kako močno drevo ob obali ali reki. Preden nadaljujemo z opisom lova, moramo poudariti, da krokodil redko ali skoro nikoli ne je svežega mesa. Kadar ujame svoj plen — divjo svinjo ali kako drugo žival — ga krokodil najprej zdrobi z železnimi čeljustmi, zatem pa ga s svojo močjo spravi v podvodno steblo ali pod kamen na dnu reke,, da nekoliko strohni in ga šele nato z največjo slastjo poje. Lovec na krokodile dobro pozna okus svoje „tarče". Krokodilom nastavlja za vabo na pol strohnelo telo manjše opice ali prašička. V vabo vtakne zgoraj omenjeni kos lesa tako, da je v vzporednem položaju skrit v telesu. Vabo postavijo nekaj centimetrov nad vodo. Navadno nastavljajo deset vab hkrati. Omamljeni od vonja vab prispejo krokodili z vseh strani in požirajo vabe skupaj z dolgo vrvjo. To jih skraja ne moti. Toda ko se polnega želodca spuste na dno, da bi počivali, se vrv nenadoma zategne, kos lesa v želodcu se prelomi in njegovi ostri vrhovi se zabodejo v steno želodca, povzročajoč močno bolečino. KrokodT zdaj nepremično obleži na dnu reke, čakajoč, da bodo neznosne bolečine pojenjale. Tako mine noč, ob zori pa se začenja lov. Lovci izvlečejo vrv z ujetim krokodilom, in po krajši borbi, v kateri se ti veliki plezalci skušajo rešiti, jih oster les v želodcu znova prisili, da mirujejo in se tako kmalu znajdejo na obali. Tu j h lovci ubijajo in takoj dajejo iz kože. V telesu velikih krokodilov pogosto najdejo ostanke nihovih žrtev: kosti, kožo opice ali druge manjše živali, včasih pa tudi pisano zrnce ali glavnik kot znak, da je bila žrtev nesrečna ženska. Za razliko od lova na aligatorje, ki ga opravljajo s puškami iz čolnov in ki je pogosto povezan z veliko nevarnostjo, prihajajo lovci na krokod le na Kalimantanu do zelo iskanih kož na ta lahek in skoro nenevaren način. (Po biltenu „Spoznajte Indonezijo“) Atomske bombe Ali hočete kupiti atomsko bombo? Morda rajši vodikovo, ki je mnogo močnejša? — To ni šala iz humorističnega lista, marveč v Ameriki že popolnoma resno razmišljajo o prodaji atomskih bomb. Doslej so jih „prodajali" ali „dajali v najem" članicam atlantskega pakta. Zdaj pa gre za popolnoma drugačne kupčije. To je jasno iz uradnega poročila profesorja Franka Wilsona, češ da je ameriška komisija za atomsko energijo pripravljena prodati vsakomur atomsko ali vodikovo bombo, če jo želi uporabiti za miroljubne namene. »Po-strežba točna in solidna" — bombo lahko dobite strokovnjaško zavito in zavarovano. Zakaj pravzaprav gre? Nikakor ne za šalo. V Ameriki imajo vsekakor že toliko teh bomb, da se jim „gnoj dela iz njih", kakor pravimo. Čeprav je to najstrašnejše in najmočnejše orožje, ali je vsaj doslej veljalo, da je, je zdaj že zastarelo. Spričo raket, ki letijo tisoče in tisoče kilometrov in v svoji glavi nosijo atomsko orožje, ki pa se razlikuje od dosedanjih bomb za — v prosti prodaji bombardiranje z letali, je res nastalo vprašanje, kaj bi naj še počeli z bombami, ki so jih kopičili leta 'n leta. To kopičenje bi utegnilo postati nevarno najbolj za tistega, ki jih je kopičil. V bombah pa je uklenjena neznanska moč, ki bi jo utegnil res kdo koristno uporabiti. V Ameriki so baje takšni mogotci, ki bi mogli kupovati tudi atomske ali še mnogo dražje vodikove bombe. Kaj bi pa naj počeli z njimi? Strokovnjaki menijo, da b: z močjo, ki se zdaj skriva v strašnem orožju, bilo mogoče prestavljati gore, kopati velikanske jame za nova pristanišča, delati votline v velikih globinah zemlje, da bi pridobivali paro za elektrarne, kopati velike prekope itd. Kdo torej hoče kupiti atomsko bombo? Stane „samo" 500.000 dolarjev. Vodikova je res dvakrat dražja, toda je zato tem močnejša in po uporabi ne ostaja za njo nevarno „okužena" okolica — radioaktivnost. Mnogomoštvo v Indiji Indija je dežela kast. V Malabaru v južni Indiji živi med drugimi tudi kasta Pašaj-nov, ki se zvesto držijo prav čudnega in nenavadnega običaja, povzetega po verskih izročilih: Vsi bratje iste rodbine smejo imeti le eno ženo. Če bi se kak brat pre-drznil in bi si vzel ženo edinole zase, bi ga pleme takoj izgnalo. Razumljivo je, da pride v tak h zakonih dostikrat do prepirov, neredko celo do prelivanja krvi. V mnogih primerih te vrste zakona pa vlada tudi mirna sreča in vsakemu izmed bratov se ne zdi nobena stvar na svetu bolj sama po sebi razumljiva kakor to, da pripada ena in ista žena vsem skupaj. Stroge predpise pa je treba seveda brezpogojno upoštevati, da ne hodijo zakonski možje drug drugemu v zelnik. Če na primer eden izmed bratov stopi v ženino sobo, pusti pred vrati svoje sandale. To je zgovorno znamenje, ki ne dopušča nesporazuma. Nekaj o Zemlji Naša Zemlja je 5,5-krat gostejša od vode in tehta 5.887,613.230,000.000,000.000 ton! Najbolj razširjena kovina v zemeljski skorji je aluminij, ki ga je 7,85 odst. Zlata je v zemeljski skorji približno 0,0000005 odstotka. Starosti Zemlje ni moč natanko ugotoviti; večina strokovnjakov pa meni, da znaša približno 3.400,000.000 let. Najnovejše preiskave v Afriki in Kanadi so pokazale, da so najstarejše kamenine na Zemlji stare okoli 3000 milijonov let. Strokovnjaki so to izračunali s proučevanjem radioaktivnosti nekaterih mineralov, ki so jih našli v teh skladih zemeljske skorje. Največji ocean na Zemlji je Tihi ocean, pokriva 47,31 odst. zemeljske površine. Pogosto pripovedujejo pomorščaki o valovih, ki so bili »visoki kot hiše". Najvišje valove na Pacifiku je opazila posadka ladje »Rampo” 6. februarja 1933. leta, ko so bili visoki 37 metrov. Najbolj slano morje na svetu je Rrdeče morje; v njegovi vodi je 4,1 odst. soli. Temperatura morij in oceanov se giblje od —2 stopinji (Polarno Morje) pa do 32 stopinj Celzija (Perzijski zaliv). V zalivu Fundy (ki leži med Novo Škotsko in ZDA) so ugotovili največjo plimo in oseko: višina vodne gladine se tam izpre-minja za polnih 16 metrovl Najvišji še neosvojeni gorski vrh na Zemlji se imenuje Dhaulagiri (Bela gora) in je visok 8830 metrov. Leži v srednji Himalaji. Neki argentinski odpravi je 1954. leta uspelo, da se je povzpela 220 metrov pod sam vrh, nato pa so se zaradi nenadnega poslabšanja vremena morali vrniti. Vodja odprave Francisco Ibanez je umrl po amputaciji noge, ki mu je takrat zmrznila. 'v 1 F' r "IPHIli*-1" Kje sle, Ea.mu.lcvi? Anton Ingolič -i|j • :i!i ---- :1: " vsak dan bežijo naši ljudje," je i^p^doval Legiša, »v Jugoslavijo ali sem ^ . rancosko. V Jugoslaviji si med svojimi, t>0jle Več kruha. Iz naše vasi je zbežalo že Vi °v'co ljudi, precej družin pa so Italija-Hll?reselili na jug in še vedno jih selijo. ■? ie pri nas." je'^Qrr> bomo šli, če Štefan izgubi delo?" sPq| arnala gospodinja, ki ji je v naročju Prqv rdečeličen otročiček. Zavidal sem mu: 5)^. nič ne ve o tem, kar tare njegove i. Dajta, iztresita ga, Štefan, Ko *e P° eno steklenico rdečegal" sey6c| 56 je oglasila Amonova harmonika ^Šistjv n' bilo več prilike za razgovor o &ili s^nern nasilju in brezposelnosti. Peli in 9išo >°r.*:>0zno v n°č- Čeprav naju je Le-H, Sv ,že.val. češ naj prenočiva kar pri a e šla s Petričem, ki je bil ponosen, da je naju staknil in pripeljal. Toda doma je Petrička moža oštela, češ kako naju je mogel pripeljati, ko vendar ve, da nimava kje spati. Govorila je nemški, misleč, da je ne razumeva. Hotela sva takoj oditi, Petrič pa je s svoje postelje vzel žimnico in jo prinesel v kuhinjo. »Ni tako slaba, kot se zdi," je govoril, »ni pa Slovenka. Sta videla Legiševo? Takšne so naše žene. Hudič, tičiš v jami in premalo poznaš ljudi. No, lahko noč, in ne zamerita, rojaka!" Izkazalo se je, da tudi v Nieuxu in v sosednjih rudnikih ni dela; a Petrič ni izgubil upanja. »Poznam vaščane, dokler ne najdeta dela v jami, bosta delala na polju. Delo ni tako težko kot pri nas, ker imajo kmetje stroje. Potrpita!” Petrič je bil dobričina, ni pa imel besede ne doma ne pri rudniški upravi in ne v vasi, čeprav je znal edini izmed Slovencev za silo francoski in je bil znan kot dober delavec in poštenjak. Spala seveda nisva več pri njem, tudi sicer nisva šla več k njemu na dom, dobili smo se v kantini ali kakšni gostilni. Po nekaj dneh mučnega iskanja in prosjačenja sva le dobila delo; Amon pri kmetu konec vasi, jaz pri trgovcu, ki je imel kakih trideset hektarov zemlje in mu je tiste dni edini sin pobegnil z neko poročeno žensko v Pariz, s seboj pa odnesel čedno vsotico denarja. Dela je bilo obilo, s plačilom pa je trgovec stiskal, tudi hrana ni bila kaj prida. Amon je imel več sreče: dela manj, hrano pa boljšo, takšno, kakršne pri nas še sami trdni kmetje nimajo; jaz sem spal pri Legiševih, Amona je vzel k sebi neki Dolenjec, prvi kopač, hrust po postavi in veseljak po naravi. Z Amonom sva se videla samo ob nedeljah popoldne, zdaj pri tem in spet pri drugem rojaku. Prišli so še ostali rojaki in kmalu nas je bilo za čeden pevski zbor. Pogosto smo peli do polnoči, čeprav je bilo treba drugo jutro že zelo zgodaj na delo. 2e takoj prve dni sem opazil, da v Nieuxu ni silikoze. Rudarji so bili sicer izmozgani, nekateri kot okostnjaki, vendar žilavi in pljuča so imeli zdrava; te bolezni ni bilo v železnih rudnikih, zaradi tega io mnogi naši ljudje rajši prišli sem, čeprav je bilo delo težje in zaslužek manjši. Pisal sem materi in dobil odgovor, ki ga je napisal Pepček. Začel je slovenski, pa mu je šlo tako slabo, da je nadaljeval v francoščini. Doma ni nič novega, materi je hudo dolgčas, tudi drugi rojaki naju pogrešajo; spet so jih precej odpustili, nekaj tujcev pa celo poslali prek meje. Ker je bil Amon boljši .godec kot omara, ki so jo imeli v krčmi, kamor so zahajali Slovenci in Poljaki, je krčmar najel Amona, da je ob nedeljah igral za ples. »Vidiš, vaški godec sem postal," je rekel s kislim obrazom. »Naj bo, nekaj le zaslužim." Opazil sem že, da mu je najhuje, ker že toliko časa ni mogel poslati domov niti franka. Torej še vedno upa, da se bo kmalu vrnil in si sezidal hišo, čeprav o tem ne govori. Rad bi b:l z rojaki in drugimi rudarji, s katerimi sem se seznanil, nadaljeval razgovore, ki sva jih imela z Gaspardom; poleg tega mi je Pierre ob slovesu naročil, naj ne pozabim, da sem delavec in da sem bil član njegovega krožka, naj torej povsod, kamor pridem, razpravljam o delavskih in političnih zadevah. Tipal sem na to in ono stran, toda ker so bili naši ljudje razen Petriča sami bivši kmetje in ker se je vse balo brezposelnosti, tudi domačini, kolikor je bilo delavcev, ni maral skoraj nihče govoriti o tem. Delo me je spočetka hudo dajalo, seveda: dalj kot pol leta so moje roke počivale, poleg tega pa kmečkemu delu s stroji sploh nisem bil vešč. V nekaj tednih sem se le privadil, kot tudi nedeljskemu posedanju v krčmi, kjer je bilo vedno dovolj vina in tudi žensk ni manjkalo. Prišle so Slovenke, Poljakinje, Italijanke in celo domačinke; inozemke so bile skorajda vse poročene, domačinke pa še dekleta. Plesati sem znal; kakor sem videl v ogledalu, tudi na oko nisem bil napačen fant. Visok, za glavo višji od domačinov, pod nosom sem si pustil rasti brčice, oči nisem imel zaspanih, ampak tako žive, kot jih je imela mati, kostanjevi lasje, za Skrbimo zet pravilno v skladiščenj e krompirja Krompirjevi gomolji so živi organizmi; v njih je veliko vode, zafo so za vskladi-ščenje čez zimo zelo občutljivi. Gomolji dihajo in za življenje porabljajo hrano, zato se tudi z najskrbnejšem vskladiščenjem ne moremo izogniti malenkostnim izgubam, ki znašajo 3 do 5 %. Povprečno računamo, da izgubimo č$z zimo okrog 10 % pridelka. S slabim in nepravilnim vskladiščenjem povečamo izgubo mnogokrat na 20 in tudi več odstotkov. Zaradi slabega vskladiščenja utrpi največjo škodo semenski krompir, ki lahko v slabem skladišču izgubi tudi vso semensko vrednost. Krompir moramo zato že na njivi ob izkopu korenito prebrati in ga potem skrbno vskladiščiti glede na namen pridelka. Krmni krompir najlaže ohranimo in koristno porabimo, če ga kisamo. Kisan krompir vzdrži, če je pravilno siliran in oskrbovan, dve leti in je za krmo uporaben takoj brez kakršnih koli priprav. S ki-sanim krompirjem moremo preskrbo s krompirjem uravnati za daljšo dobo, lahko si napravimo zalogo in presežke rodnih let prenesemo na kasnejša manj rodna. Tako si napravimo »železno zalogo" dobre in okusne krme in po potrebi pitamo prašiče tudi v poletnih mesecih. S kisanjem krompirja prihranimo tudi mnogo delovnih ur. Če krmimo krompir iz kleti, moramo vsak dan ogrevati kotel in krompir kuhati. Če krompir skisamo, to vsakdanje delo odpade. Odpade tudi prebiranje krompirja spomladi, ko je z obrezovanjem gnilih gomoljev in obtrgovanjem kali veliko zamudnega dela. Opraviti ga moramo, kajti nagniti in nakaljeni gomolji so živalim nevarni. S kisanjem lahko rešimo tudi namrzel krompir, ki bi sicer segnil. Nadalje kisan krompir zavzame precej Kakor po čarovniji se spremeni sestava gozdov, tako rekoč čez noč, tako da zatrejo vse vrste nezaželenega listnega drevja, ki velja za plevel med žlahtnimi iglavci. To novico poročajo iz Združenih ameriških držav. Zelo uspešno je bilo poskusno škropljenje gozdov iz letal z močnim rastilom, hormonom za rast. Po tem škropljenju so nezaželeni listavci začeli tako hitro rasti, da so naglo izčrpali ter izhirali. Drevje raste s takšno h:trostjo, da razpoka lubje. Kaj pa iglavci? Njim škropljenje ne škoduje. Iglice sicer porjavijo, toda drevje se čez nekaj mesecev popolnoma popravi. Opozarjajo pa, da ne kaže škropiti kadar koli, marveč maja ali junija, ko drevje manj prostora kot vskladiščeni celi surovi gomolji. V kubični meter lahko spravimo 9 do 10 q parjenega krompirja, celih surovih gomoljev pa le okoli sedem stotov. Skisan krompir je za prašiče izvrstna, dietično učinkujoča krma, ki tudi drugo krmo napravi okusno. Skisan krompir sodi med krmo, ki jo imajo prašiči najrajši. Lahko pa ga uporabimo tudi za krmljenje drugih domačih živali. Krompir je zelo lahko okisati in je zelo primeren za skupno kisanje z drugimi pridelki. Če ga kisamo skupaj z zeleno deteljo, polsladkorno peso, korenjem ali raznimi industrijskimi odpadki, dobimo bodisi Pričeli so se vrstiti jesenski sejmi plemenske živine, ki nudijo naprednim kmetovalcem možnost nakupa plemenskega blaga iz priznanih kontroliranih pasemskih rej. Cene na teh sejmih vedno znova zanimajo tako rejce, kot tudi kupce plemenskih živali. Če na kratko ocenimo razvoj cen na prvih jesenskih plemenskih sejmih, potem že na prvi pogled vidimo, da so se jesenski sejmi pričeli z živahnim povpraševanjem za plemenskimi živalmi in z visokimi cenami tako goveje živine kot tudi prašičev. Cene plemenskih krav, telic in bikov so v primerjavi z lanskoletnimi narasle za 500 do 2.500 šil., kar je verjetno pripisati povečanemu izvozu plemenske živine iz Avstrije. Tako je bilo lani v inozemstvo prodanih 30.000 plemenskih goved in 7.000 mladih konj v skupni vrednosti 251 milijonov šilingov. Kakšne cene so bile dosežene na letošnjih prvih sejmih? najbolj rase. V gozdovih z mladim drevjem je dovolj enkratno škropljenje, starejše gozdove pa škropijo po večkrat. škropivo ne škoduje ljudem in živalim. Če bi bilo škodljivo, bi bilo pač dvakrat premisliti, preden bi ga poskusili uporabiti. Toda računati je treba, da škoduje nekaterim vrstam rastl n in ne le „gozdnemu plevelu". Kaj bi se zgodilo, če bi veter zanesel škropivo na njive ali travnike? Na to Američani še niso odgovorili. Seveda je tudi vprašanje, kako bodo uspevali iglavci v umetno nastalih rastlinskih združbah, zakaj listavci med iglavci nikakor niso le plevel. Znano je, da so mešani gozdovi najbolj zdravi in da ne kaže preveč pospeševati iglavcev na račun listavcev. z beljakovinami bogatejšo krmo ali pa povečamo zalogo osnovne krme. Semenski krompir moramo spraviti v hladne, zračne in suhe prostore. Na splošno velja pravilo, da mora biti krompir vskladiščen pri temperaturi 4° C, vendar se vse sorte v pogledu toplote ne ponašajo enako. So sorte, ki jim najbolj prija toplota okoli 7° C (med 3,5 do 8° C). Od pri nas razširjenih sort spadajo sem sorte srednje rani bemovec, rani bemovec, bintje in rodovif-nik (Ackersegen). Druge, predvsem nekatere zelo rane sorte se bolje ponašajo pri temperaturi 4° C Na plemenskem sejmu krav in telic pinc-gavske pasme v Maishofnu na Salzburškem v začetku avgusta so breje krave dosegle povprečno ceno 8.500 šil., breje telice pa 6.500 šil. Na sejmu v Lienzu v začetku septembra pa so breje krave povprečno plačevali po 7.600 šil., breje telice pa po 6.500 do 9.250 šil. Za bike pinegav-ske pasme doslej še ni bilo plemenskih sejmov. Na plemenskem sejmu v Št. Vidu na Glini sredi avgusta so bike slmodolske pasme plačevali po 5.700 do 12.100 šil., breje krave po 7.800 do 11.800 šil., breje telice pa po 7.100 do 13.800 šil. Iz tega vidimo, da so ostale cene plemenskih bikov v primerjavi z lanskoletnimi nespremenjene, medtem ko so se plemenske krave in telice podražile kar za 1.500 do 2.900 šil. Nasploh so cene plemenskih živali simodol-ske pasme močneje narasle kot pinegav-ske, kar je z ozirom na boljše gospodarske lastnosti imenovane pasme razumljivo. Na prvem jesenskem sejmu plemensk:h svinj in merjascev v Št. Vidu je bilo zapaziti, da nazaduje ponudba plemenskega materiala nemške poplemenjene pasme v prid nemški plemeniti pasmi. Cena merjascev se je letos gibala med 2.400 do 4.600 šil., dočm so breje plemenske svinje plačevali po 2.500 do 4.200 šil. Od lani so cene merjascev in brejih plemenskih svinj narasle za 700 do 1.300 šil. Prihodnji plemenski sejmi bodo: 24. septembra v Št. Vidu na Glini za plemenske bike, breje plemenske krave in telice mariadvorske pasme; 25. septembra v Spittalu za breje krave in telice pinegavske pasme; 1. oktobra v Leobnu za plemenske bike, krave in telice simodolske pasme; 16. oktobra v Št. Vidu na Glini za plemenske svinje in merjasce. Kalce se cezze pleztiezislee živine gozdove sppem/u/a/o — če« noč (2.5 do 5° C). Sem spadajo sorte: saskij®' julijevec (Fruhmolle) in prvenček (Erstling)- Nekatere sorte za temperaturo v skladišču niso občutljive. Zaradi možnosti širjenja bolezni jih sicer vskladiščujemo pri te®1' peraturi od 4 do 7° C, vendar enako dobro vzdrže tudi pri drugih temperaturah od 1 do 10° C. Najugodnejša vlaga v kleti je 80 do 90 »/o. Semenski krompir vskladiščujemo bodisi v razsutem stanju, strogo ločeno po sortai1 in v dobro zračenem prostoru ali pa v zabojčkih. Vskladiščenje v zabojčkih: 1. omogoča lahek transport, ne da h' se poškodovali gomolji, čeprav je krompir nekaljen; 2. olajša pregled vkletenega in odstranitev morda poškodovanega krompirja; 3. vsa količina semenskih gomoljev ie dobro prezračena; 4. skladiščni prostor je dobro izkoriščen- Tudi jedilni krompir moramo vskladiščiti strogo ločeno po sortah, kajti vs® sorte niso enako uporabne za različne je' di. V kuhinji porabljamo po navadi dv® vrsti krompirja: 1. lojnato, ki se ne razkuha, za solate :® prikuhe; 2. močnato, ki se rajši razkuha, za kaš° in razno testo. Najbolje je, če jedilni krompir vsklad>' ščimo v kleteh, da je vedno takoj pri rok'-Klet mora biti č:sta, suha in hladna (4 d° 6° C), toda brez nevarnosti, da bi kromp'r v njej zmrznil. Imeti mora tudi dobre pre' zračevalne naprave. Razen tega naj h° temna, ker svetloba pospešuje tvorbo s°' lanina, ki je strupen. Krompir mora biti vskladiščen tako, ^ more do njega zrak, od njega pa izdih®111 ogljikov dvokis in voda. Stene kleti, po P°' trebi pa tudi tla, obdajmo z deskami letvami ali pa s kakšnim drugim izolir® 1,1 materialom. Plast krompirja naj ne bO p^ visoka (okrog 1 do 1 in pol metra) in 00 preširoka. Le če imamo zelo dobre in volj velike dušnike, lahko nasujemo krom pir tudi do 3,5 m vsioko. Koroško mlako prodajajo na Dunaj Potrošnja mleka na Koroškem narciš^ V prvem polletju je znašala 14.325 to®' čemer je narasla za 2,64 %. Kljub t®1”. pa Koroška še dnevno oddaja na D®11 12.000 litrov mleka. odnl* Ker je v preteklem polletju proizvod , ini' i r* mleka nekoliko nazadovala, se je zrn® šala tudi proizvodnja masla. Tedenska Pr<^ izvodnja znaša 20 ton, potrošnja pa v P°“ letnem času ca. 53 ton. spoznanje svetlejši kot brki, pa so se mi rahlo kodrali. Francoščina mi ni delala težave; če sem zvrnil nekaj kozarcev, sem govoril francoski, kot da je to moja materinščina, sporazumel sem se lahko tudi s Poljakinjami in Italijankami; zato sem imel vedno dovolj plesalk, kar seveda ni bilo prav domačim, posebno vaškim fantom. Večkrat je prišlo do pretepa, toda vsak pretep je samo utrdil mojo veljavo. Nič čudnega ni bilo, da se mi je neko dekle, ko sem jo v topli poletni noči spremljal domov, brez posebnega prigovarjanja vdalo. Tedaj nisem vedel nič drugega kot njeno ime, bila je Brigitta, kot tista merlevvaldska, ki me je sprva dražila in potem tako nesramno odbila. Nisem se zaljubil vanjo, bilo pa mi je zelo prijetno, ko sva ležala v pšenici za vasjo in je nad nama lezel čez nebo svetli mesec. Nekoliko me je razganjal tudi fantovski in delavski ponos. Kje ste zdaj, ljubi Francozi? Ste videli? Balkanec, rudar, proletarec, si je vzel vaše dekle? Že nekaj noči ni spala zaradi mene, kar sem prvič plesal z njo, tudi ne mara fanta, s katerim bi se morala poročiti; Gabriel je zdaj pri vojakih, ko se bo pozno jeseni vrnil, naj bi bila poroka. Vendar poroke ne bo, ker ima Brigitta rada mene, Marka Lamuta s Strmca, brezposelnega rudarja, zdaj priložnostnega poljskega delavca. Do prihodnje nedelje, ko sva se spet do- bila, sem izvedel, da je Brigitta hčerka vaškega poštarja, ki jo je namenil sinu tistega kmeta, pri katerem je delal Amon. Četrto ali peto nedeljo (zaradi strogega očeta sva se lahko dobila le ob nedeljah) mi je dejala tam v pšenici: »Zbeživa, ljubček!" „Kam naj zbeživa?" sem se zavzel. „V Pariz, kamor je zbežal sin tvojega gospodarja! V Parizu naju nihče ne najde. Tam je, kot pravijo in kot sem brala, pravi raj.” „Od česa bova živela, kje dobila denar?" »Denar?" se je zasmejala. „Od kod pa ga je dobil Camille, sin tvojega gospodarja?” Da bi kradel? Da bi kradel zaradi tegale francoskega dekleta, ki je res sladko, ki pa ni navajeno dela in ni za drugo, kakor da pride na večjo kmetijo, kjer bo krmila kokoši in gosi pa ukazovala služkinjam, medtem ko bo njen mož s poljskimi delavci, seveda s tujci, obdeloval obširno posestvo in prinašal k hiši denar. »Pomisli, sedla bi na vlak in se ustavila šele v Parizu. Nastanila bi se v prvovrstnem hotelu. Pravijo, da je najbolj romantično na Montmartru. Sqmi zaljubljenci so tam. Ljubila bi se ponoči in podnevi, toliko, da bi šla dol v restavracijo jest. Kaj praviš, ljubček?" »In ko bi zmanjkalo denarja?" »Vzeti bi moral toliko, da ga ne bi zmanjkalo." »In ko bi zmanjkalo ljubezni?" »Ljubezni ne bi zmanjkalo nikoli! Pri meni že ne!" Takšna je bila Brigitta, Brigitta številka dve. Morda bi se bil zaljubil vanjo, da ne bi bila ustvarjena samo za ples in ljubezen, takšno v pšenici. Seveda sem moral biti oprezen, ne samo zaradi sebe in nje, marveč tudi zaradi Amona. Naj bi se kaj izvedelo, oba bi izgnali iz Nieuxa, morda celo iz Francije. Brigitta je bila do kraja zatrapana vame, začela je prihajati na polje in se po celo uro ni ganila od mene. Nič dobrega si nisem obetal. Začel sem se ji izmikati, kar pa ni bilo lahko, saj je bila privlačna, vse drugače kot Mudronjka, in nedeljske noči so bile kot nalašč še vedno tople. »Kdaj bova pobegnila?" je silila vame. »Ne vidiš, da je že jesen? Še malo in prišel bo Gabriel." Slednjič mi je Brigittina nestrpnost le pomagala najti rešitev: da, pobegnil bom, moram pobegniti, toda ne z Brigitto v Pariz, marveč z Amonom v Merlewald. Še teden, dva in dela bo konec, midva pa brez zaslužka. Prezimiva lahko doma, sobica naju gotovo še čaka, nekaj prihrankov imava, kak frank pa si bova že prislužila. Z Amonom sva imela tisto noč dolg razgovor, že naslednjo nedeljo sva se na skrivaj poslovila od rojakov; pozno popoldne, ko so v krčmi številni pari čakali Amona, mene pa Brigitta, sva sedla na vlak i® S odpeljala proti Merlevvaldu. Čim dalje sva se vozila, tem bolj sem c til, da doma nimam česa iskati, mati me ^ res vesela, toda oče me bo gledal kot v Ijivca, zaradi očeta bo tudi materi h®®^ Pravzaprav lahko od prihrankov in prl'°j nostnih zaslužkov preživim zimo tudi drug0 _ Vozila sva se med prostranimi njiv® kjer so pospravljali peso. ^ »Morda bi naju vzeli za kak teden?" se dejal Amonu. j »Povprašajva," je Amon, ki je predvs®^ zaradi mene odpovedal službo, takoj ®9 nil moje misli. ..l- Tako sva do trde zime delala na km® ^ preživela zimo na veliki kmetiji skup®0^ nekaj Prekmurci in Medjimurci, na P0®1 pa jo mahnila v bližnji Metz. »Nekaj gotovo gradijo," je dejal ^®l0 »Kmetovanja imam dovolj." Zares! Na postaji sva naletela na c ,g, ka, ki je čakal na dva italijansko z'°°1 0» Menil je, da sva midva. Hitro smo se .e„ menili, saj Italijanov ni bilo z dogoV°v£Y nim vlakom. Amon je prišel po daljš®®1 ^ su do svojega najljubšega dela, jaz Pa ^e, bil njegov strežec. Ker sta Italijana °0.* vCj|i kaj dni prišla, smo vsi skupaj nada J z gradnjo in že konec poletja sprav 1 ^\ft streho enonadstropno hišo. Spet sVCj,|a brez dela, vendar Metza nisva zapuS (Se nadaljuje) EVROPA PRED VIHARJEM Reichstag v plamenih »Sem proletarski revolucionar. Jaz ne pri-Padam tisti vrs>ti socialistov, katerim pripada nemški kronprinc. Jaz sem revolucionar iz ^pričanja. Sem član Centralnega komiteja j°lgarske komunistične partije in član Izvr-komiteja komunistične internacionale. l0rej sem eden izmed voditeljev komunistična gibanja in kot tak vedno prevzemam P°lno odgovornost za vse odločbe, za vse dokumente in za vse delo Komunistične partije B°lgarije in Komunistične internacionale. .Toda prav zaradi tega moram izjaviti, da ''isern teroristični avanturist. Sem strasten pri-stas proletarske revolucije, kajti v njej vidim eami izhod iz krize." Nihče v dvorani ni pričakoval te izjave, ?'nče ni pričakoval take obrambe. Dimitrov nastopil kot voditelj, kot človek, ki ima *a seboj že 30 let borbe v vrstah proletariata. TJ ni Lenin učil komuniste, kako se naj ve-v° pred sodiščem: ,,Najbolje je na sodišču J* prva vprašanja izjaviti: jaz sem socialdemokrat in v svojem govoru vam bom povedk kaj to pomeni." Podobno je spregovoril pniitrov v sodni dvorani „tretjega Reicha". 11 te besede niso ostale samo v dvorani. . Sodišče skuša narediti vtis s pripombo, da l bil Dimitrov že v Bolgariji obsojen na ^rt- Dimitrov odgovarja: »Slišal sem, da sem v Bolgariji obsojen na jrt. * ’ * .............v* to me ne zanima.' fart. kr' ■ Iz tega ne delam nobenih zaključkov, Nacisti so razširjali vesti, da komunisti pri-»,ravljajo v Nemčiji pokol. Tu, pred sodi-ern Pa stoii mož, ki prevzema nase od; ki iz-ie ču- Svet strmi. Komunistični borci dokazu-J'” v Leipzigu, da so pravljice zmedene bur- . pa stoji mož, ki prevzema nase odgo-°,rnost za komunistično gibanje, mož, jj^nje strastno in ponosno. Zgodil se_ Pio v >je M K o krvavem sadističnem je komunizmu varil Goeb- P s° zbrlai potreben denar za njeno pot v N, do »a t>" Postaji deset tisoč delavcev. V Leipzigu in er,'nu rpr ' ’ ' delavci Ki, ^0 policijski vohuni so odkrili njegovo zve 0111 . rev°luci°narji in ga izgnali ~ i brske revolucije ni dočakal. ■? dvorano v spremstvu dveh drugih žensk. »a je in mirna, samo temnih oči izdaja, da j' spremlja vse dogodke v dvorani. Tu-’ Dimitrov ima prav take oči, prav tako Pfodorne. Starka je Paraškeva Dimitrova — Dimitrova. ^ risi a je iz Bolgarije. Stara je dvainsedem-j ,Set jet in prvič v življenju se je peljala z [j..(-znico. Dimitrovi so revni. Delavci v So- v četrt ure. Pripeljala jo je ljube-lastne krvi. V Parizu jo je sprejelo jjjiinu sprejema dnevno stotine pisem. Nem- ^ '•t.avci ji v njih izražajo svojo solidarni 7 njenim velikim sinom, s^emščine ne razume, toda dojema vse, kar fjjv dvorani dogaja. K nji se ozira Georgij sporazumevata se s pogledi. Dimitrov je imel težko življenje. Oče je bil V hedonski delavec in je zbežal pred Turki sj Ngarijo. Družina je bila številna — šest $C(j?v in dve hčerki je rodila žena, ki danes ' na procesu med poslušalci. $0npt emigranti so v Radomiru in kasneje v k I1* bili pod stalnim nadzorstvom policije. - ... js.kave v družini so bile pogoste, kajti to »la družina revolucionarjev. Dimitrov je Cf> 1 ' ‘ v tiskarni s trinajstimi leti. Bil jt ^starejši sin — družina je morala jesti, lu; tiskarji je zrasel v revolucionarja. Šest-'et star Je napisal svojo prvo brošuro delavskih organizacijah kot bojnem oro-ik delavskega razreda". Ustanovil je v ti-iii rski organizaciji levo krilo. Dozoreval je Postajal voditelj. Kmalu vodi štrajke, se fc]Pada z omahljivci, piše brošure. Statuti dt|JVskih združenj po letu 1907 so njegovo b; Leta 1913 ro bolgarski delavci izvolili i\, trova v sofijski mestni svet in v bolgar-jj Parlament. V?raškeva Dimitrova je letv.osem se je vključilo v t) .• 'et9 Ngi sin, Nikolaj, je odšel v Rusijo 1907. % imela osem otrok, bojne vrste pro- v Sibirijo. ^--sKe revolucije ni dočakal, kajti v za-■j, 1917. leta je v pregnanstvu umrl. ^i gCtii sin, Konstantin, je bil druga žrtev, ^ade| .,e morala mati plačati imperializmu. £ Je v Balkanski vojni. V^I s'n> Boris, železniški delavec, je še .°da šele pred letom dni (1932) se je V i 12 fašističnih zaporov, kjer je preživel .Pet'1' .... H ’ najmlajši sin, Teodor, je umrl v ro-C9e' Aretirali so ga leta 1932 v času Pje^ a v sofijski stolnici — na cesti. Pri Nti našli listič, ki so ga hoteli dešifri-°lkli so ga tri dni in tri noči, da bi mu Prvo skupino nacističnih prič tvorijo policijski uradniki. K njim moramo prišteti še preiskovalca Vrhovnega sodišča Vogta, ki je predhodno zasliševal obtoženca. Te najvažnejše „priče“ bi morale dokazati, da so Reichstag zažgali komunisti. To je bila skoraj nerešljiva naloga. Priče so morale dokazati, da je van der Lubbe, prijet v zažgani stavbi Reichstaga, komunist, čeprav je on sam že od prvega dneva na sodišču to odklanjal. Dokazati bi morali, da se je van der Lubbe sestajal z Dimitrovom, Torglerjem, Popovom in Tanovom; da je Dimitrov v preteklosti že bil požigalec in terorist in da je organiziral atentat v sofijski katedrali 1925. leta. Pod pritiskom neusmiljenih vprašanj Dimitrova so se rušili vsi fašistični napori. Tako policijski komisar Heisig trdi, da je van der Lubbe na svojem zaslišanju izjavil in da je baje navedel še imena posameznih komunističnih poslancev v Reichstagu, s katerimi je imel zveze. Dimitrov vpade: „Kdaj je bil poklican prevajalec k zaslišanju van der Lubbeja?" Sodišče je vznemirjeno. Predsednik (sodnik Biinger) ves preplašen vprašuje Dimitrova, kakšen je namen njegovega vprašanja. Toda Dimitrov že prodira k svojemu cilju. „Ob mojem zasliševanju je že od samega začetka prisostvoval ,tolmač*, čeprav jaz zelo dobro obvladam nemški jezik." Dimitrov nadaljuje: „Ali je Heisig pri zaslišanju van der Lubbeja vprašal tudi zame?" Heisig se že umika. Prisiljen je priznati, da je van der Lubbe, ko so mu pokazali fotografije drugih obtožencev, izjavil, da jih ne pozna. Sodnijskega preiskovalca Vogta Dimitrov obtoži, da je nepravilno sestavil protokole predhodne preiskave. Predsednik sodišča Biin-ger postaja vznemirjen, toda prisiljen je vprašati Vogta, kakšne so bile metode preiskave. Vogt mora izjaviti, da Dimitrov protokola o svojem zaslišanju ni podpisal. ,,Ali je Vogt kot preiskovalec že prvega aprila 1933. leta, to se pravi pred pričetkom predhodne preiskave, objavil poročilo, v katerem je trdil, da so Dimitrov, Popov in Ta-nev skupno z van der Lubbejem zažgali Reichstag? Vprašujem: da ali ne?" Predsednik poziva Dimitrova k redu in mu preti, da mu bo odvzel pravico postavljati vprašanja. Prepozno. Dimitrov je že dosegel svoj cilj. Vogt je prisiljen priznati, da je dal tisku tako poročilo. Povrh sc še zaplete, ko doda, da je bil v tem poročilu govor tudi o udeležbi zaprtih Bolgarov pri atentatu na sofijsko katedralo. Dimitrov ne dovoljuje Vogtu, da bi se oddaljil od njegovih vprašanj: „Jaz sploh ne govorim o namišljeni udeležbi pri atentatu na sofijsko katedralo, temveč o tem, da je preiskovalec pred začetkom predhodne preiskave širil kategorične trditve o moji udeležbi pri požigu Reichstaga. S tem želim dokazati, da je bila preiskava tendenciozna in da je privedla javno mnenje v zmoto." Predsednik je besen: „tega ne bom več trpel. Umolknite! Nimate pravice žaliti preiskovalca." Toda Dimitrov je neizprosen: „Zakaj ste (obrača se k Vogtu) rekli van der Lubbeju, da je Torgler že priznal krivdo?" Vogt je zbegan. Vzklikne nenavadno neumno:- „Jaz sem nemški sodnik-preiskovalec pri cesarskem sodišču in moje ime je Vogt." Dimitrov ne popušča: „Na osnovi zakona o sodnem postopku moram ugotoviti, da dejstvo, da so me dali v okove, nasprotuje zakonu." Sodišče poskuša Dimitrovu zamašiti usta, toda on uporno udarja na eno in isto točko: „Preiskava je nepravilna, tendenciozna in groba; požigalcev ne išče tam, kjer so; pred očmi celega sveta je izvršen nezaslišan falzi-fikat s tem, da so bili na zatožno klop pripeljani štirje komunisti kot ,požigalci*." „Iz policijskih izpovedb sledi" — nada- ljuje Dimitrov — „da bi morali na zatožno klop pripeljati šest milijonov Nemcev, ki so na volitvah glasovali za komunistični program." Na ukaz predsednika zagrabijo Dimitrova in ga prisilijo, da sede na svoje mesto. Prekinejo sojenje. Sodišče se posvetuje in odloči, da se Dimitrovu odvzame beseda. Prepozno. — Dimitrov je že razkrinkal policijske uradnike in preiskovalca Vogta kot grobe falzifikatorje. Tuji tisk že piše o polomu procesa. Antifašisti širijo po celem svetu na sto tisoče izvodov „Rjave knjige". Skoraj vsi listi po-natiskujejo iz nje odlomke. Sodišče v Leipzigu skuša pobiti dejstva, ki jih navaja „Rja-va knjiga" in skuša dokazati, da je van der Lubbe sam zažgal Reichstag. Kajti, če van der Lubbe ni bil sam, tedaj nastane vprašanje, kdo so bili njegovi soudeleženci in kako so uspeli izginiti iz stavbe Reichstaga. „Rjava knjiga" bi tedaj imela prav, ker trdi, da so bili soudeleženci van der Lubbeja nacionalsocialisti, ki so iz zažgane stavbe pobegnili skozi podzemeljski hodnik, ki vodi v Goringovo palačo. Dimitrov je takoj doumel, kam teži sodišče: „Kako je mogoče, da je van der Lubbe, ki sam ni mogel zažgati lesene barake v Neu-kollnu, naenkrat sam zažgal ogromno stavbo Reichstaga?" Van der Lubbe zamrmra: ,.Ne vem." Takoj se Dimitrov obrne k van der Lubbeju in ga vpraša, od koga je dobil zažigal-na sredstva za požig. Van der Lubbe se obrača k sodišču in prosi, da mu na to vprašanje ne bi bilo treba odgovoriti. Tedaj Dimitrov odločno vzklikne: „To pomeni, vi niste bili sami, pomeni, da ste bili orodje v rokah drugih!" Zaman predsednik Biinger besni, zaman brez moči kriči: „Kdo je tukaj predsednik, jaz ali vi?" Dimitrova so petkrat odstranili iz sodne dvorane. Toda on neustrašeno vodi proces. Odkrito zastavi za fašiste najbolj nevarno vprašanje: „Ali niso požigalci prišli skozi podzemeljski hodnik, ki vodi v Reichstag?" Dosegel je svoj cilj. To dokazuje odgovor sodnika: „To vprašanje ne bo postavljeno." Lažne priče Proti Dimitrovu je sodišče nastopilo z raznimi lažnimi „dokumenti“, ki naj bi jih baje našli pri njem v teku preiskave. Na vprašanje državnega tožilca, ali je vodič po Berlinu (brošurica), kjer so stavbe Reichstaga in dvorec zaznamovane s „tajinstvenimi“ križci, njegov, Dimitrov hladnokrvno odgovori: „Imel sem takšno knjižico, toda ne vem, če je to prav ta. To knjižico so mi pokazali na policiji, toda za vašo politično policijo ne jamčim." Nastopi lažna priča Helmers, natakar v restavraciji, ki trdi, kljub odločnim izjavam številnih drugih natakarjev v isti restavraciji, da je videl Dimitrova v lokalu skupaj z van der Lubbejem. Dimitrov izjavlja, da je bil v tej restavraciji z avstrijskim pisateljem Rosnerjem. Predsednik sodišča takoj pojasnjuje, da to trditev Dimitrova niso mogli preiskati, ker Rosnerja „niso našli". Dimitrov polije predsednika s hladno vodo: „Poiščite ga, kakor se spodobi, po vaših koncentracijskih taboriščih." Nastopi tipična nacistična priča vratar Reichstaga Hornemann. Čeprav je pred nekoliko dnevi že državni tožilec bil prisiljen priznati, da je bil Dimitrov na dan požara (27. in 28. februarja) v Miinchenu, Hornemann topoglavo trdi, da je Dimitrova na dan požara videl v stavbi Reichstaga. V sodni dvorani — smeh. Dimitrov se ravno tako smeje, toda sprašuje: „Želel bi vedeti, kdo je plačal pričo za njene izpovedi?" Sodišče opozarja vzklikne: Dimitrova, toda on že „Čestitam državnemu tožilcu, da je na šlo tako pričo!" Kot priča nastopi Denschel, ki je usluž-ben v socialdemokratski frakciji v Reichstagu. Ta trdi, da je na dan požara videl v Reichstagu Torglerja skupaj s Popovom. Dimitrov opozori sodišče, da je priča v svojih prvih izpovedbah pred osmimi meseci trdila preiskovalcem drugače. Zato ošvrkne: „Čudno, gospod predsednik, kako se stvari razvijajo! In to ni prvič. Priča Denschel se je šele kasneje naučila marsičesa. Priča ima čudovit dar — spomin, ki se budi z zamudo." Zaradi te pripombe odvzamejo Dimitrovu besedo, češ da je predrzen. Toda Denschel je prisiljen, da se odreče svoji izpovedi in poteptan zapušča prizorišče. Nastopi vodja oddelka za tisk pri nacistični stranki rezervni major Weberstedt. Predrzno trdi, da je v Reichstagu pogosto videl Taneva, in to v času, ko je bilo na procesu že ugotovljeno, da je Tanev prispel v Berlin šele 24. februarja — tri dni pred požarom. Pri navkrižnem spraševanju se priča zaplete in občinstvo se glasno smeje. Dimitrov samo ugotovi: „Nacionalsocialisti so v procesu zelo dobro razdelili vloge. Eden izjavlja, da je videl v Reichstagu van der Lubbeja. Drugi pravi, da je videl Dimitrova, tretji Popova, četrti Taneva." Iz sodne dvorane se umikajo razkrinkane in osmešene priče — nacistični uradniki, policaji in častniki. Njih zamenja nova vrsta prič. Priče vohuni V sodno dvorano vstopi ,,priča" obtožujoče oblasti — Hinz. Sam priznava, da mu je policijski polkovnik ukazal, da sodeluje v akciji proti komunistom. Svoječasno so Hinza že razkrinkali: berlinska komunistična organizacija je ugotovila, da je nacistični agent-provokator. Na proces so ga pripeljali naravnost iz zapora, kjer prestaja kazen zaradi kaznivega dejanja. Sodišče čita dolg spisek njegovih kazni, kajti že večkrat je bil obsojen. Njemu pripisujejo tudi namero, da je hotel napasti biro za pomoč brezposelnim. Dimitrov vstane in vpraša, zakaj sodišče dovoljuje, da kot priče nastopajo taki zločinski tipi. Predsednik sodišča mora ukazati, da Hinza odstranijo iz dvorane. Nastopi nova priča — Grothe. Sodišče smatra, da je to zelo važna priča. Dimitrov pazljivo ogleduje pričo in kaj kmalu 'ugotovi, da je Grothe psihopat — duševno bolan človek. Zahteva, da se ugotovi Grothejcvo duševno stanje. Zdravniška komisija potrdi ugotovitev Dimitrova, (Se nadaljuje) Zasedanje OZN v senci srečanja Hruščev - Eisenhovver Stran 8 Celovec, petek, 25. september 1959 Štev. 39 (906) Zvišanje otroških doklad v parlamentu V pefek minulega tedna je parlament zaključil svoje izredno zasedanje, h kateremu se je sestal v sredo prej. Glavni namen zasedanja je bila razprava k osnutku zakona o skladu proti neurjem in povodnim. Po krajši razpravi, kjer so bile neštete pomanjkljivosti zakona in kritizirana dosedanja površnost pri skrbi za prepre-čenje škode vsled neurij, je bil zakon od parlamenta soglasno sprejet. Po zakonu bo za pomoč pri odvrnitvi nevarnosti škode vsled neurij in povodni in za pomoč po neurjih prizadetim ustvarjen poseben sklad. Svoja sredstva bo sklad črpal iz posojil, za katerih povračilo je prevzela jamstvo država. Najetje posojil je dovoljeno do skupnega zneska 1.200 milijonov šilingov. Z povračilom posojil bo država pričela leta 1961. Iz tega sklada bo predvsem financirana pospešena zgrad-nja hudournikov in bodo dežele in občine v ta namen lahko sprejele posojila do skupnega zneska 400 milijonov šilingov. Na petkovi seji je parlament med drugim izvolil tudi podpredsednika svojega Računskega dvora v osebi ministerialnega svetnika dr. dipl. trg. Marschalla. S strani SPO je bilo na tej seji sproženo vprašanje zvišanja otroških ali družinskih doklad za 25 šil. na otroka od 1. januarja 1960 naprej. Poleg tega je bilo govora tudi o vpraša- Umrl je dolgoletni predsednik koroškega deželnega zbora Lukas V četrtek preteklega tedna so v Celovcu pokopali starosto SPO na Koroškem, Julija Lukasa. Lukas, ki je umrl v 85. letu starosti, je bil že 1907 izvoljen za državnega poslanca. Kot tak je bil eden redkih še živečih poslancev prvega od ljudstva izvoljenega parlamenta na Dunaju. Po prvi svetovni vojni je bil do 1934 predsednik koroškega deželnega zbora. Pogreba so se poleg predstavništva stranke udeležili poslanci deželnega zbora, zastopniki vseh političnih strank, sindikalne organizacije, v kateri je umrli desetletja deloval, in oblasti. nju zopetne vključitve starejših letnikov v gospodarski proces. Socialisti so stavili tudi predlog za zakonito ureditev odpravnine privatnim nameščencem, ki zaradi dosežene starosti stopijo v pokoj. Doslej jim je odpravnina le pristojala, če so iz tega razloga dobili službo odpovedano, kar pa so se številni podjetniki branili in s tem silili uslužbence, da so službo sami odpovedali, s tem pa tudi zapadli pravico do odpravnine. Socialisti sedaj zahtevajo, da mora biti odpravnina pri vstopu v pokoj plačana ne-glede na to, kdo odpove službo. Prav tako zahtevajo izplačilo odpravnine name-ščenkam, ki odpovedo službo zaradi poro-čitve ali poroda. Letošnja generalna skupščina OZN je začela svoje zasedanje v senci obiska Hru-ščeva v ZDA. Če ne bi imel Hruščev v petek pred skupščino svojega govora za razorožitev in proti tekmovanju v oboroževanju, bi šel svet preko prvih dni njenega zasedanja. V začetku je skupščina izvolila predsednika sedanjega zasedanja v osebi 76 letnega peruškega diplomata dr. Andresa Belaunde, za predsednika svojega političnega odbora pa stalnega avstrijskega delegata pri OZN, veleposlanika dr. Franca Matscha. Ko je skupščina sprejela predlog da se postavi alžirsko vprašanje na dnevni red zasedanja in ko je ponovno odklonila indijski predlog o sprejemu LR Kitajske v OZN ter rešila nekaj drugih vprašanj, je prešla na splošno politično debato, v kateri je avstrijski zunanji minister dr. Krei-sky govoril o Južni Tirolski. Minuli ponedeljek pa je zunanji minister Gromiko predložil noto SZ, ki od skupšč' ne zahteva, da obravnava sovjetsko deklaracijo o razorožitvi kot zelo nujno vprašanje. V Laosu nič novega Štiričlanski odbor Varnostnega sveta OZN je v sredo minulega tedna prispel v Laos, da prouči tamošnji položaj in vzroke nemirov ter sestavi predloge ukrepov za normalizacijo položaja. SZ pa je istočasno zahtevala sklicanje mednarodne komisije za Laos, v kateri bi sodelovale države, ki Evropski svet išče pot iz krize V vzdušju krize, ki je nastala vsled gospodarskega grupiranja zahodnoevropskih držav, se je v sredo minulega tedna pričelo zasedanje posvetovalne skupščine evropskega sveta v Strassburgu. Glavni namen zasedanja je bila odstranitev nasprotij med zahodnoevropskimi državami. Kakor hitro pa so se razgovori o tem pričeli, so se pokazale težave tega vprašanja v vsem svojem obsegu. Na zasedanju so govorniki povdarjali potrebo po gospodarskem združevanju in se izjavljali proti opredeljevanju v gospodarske bloke (na eni strani EGS, na drugi območje skupnega trga sedmorice — op. ur.). Istočasno so opozarjali na težave, ki grozijo državam, ki niso vključene vsaj v enem izmed teh blokov. Po deljčasni razpravi je skupščina izdelala in odobrila predloge za evropsko gospodarsko asociacijo, da bi ne prišlo do gospodarske vojne med EGS in skupnostjo sedmorice. Te predloge bodo poslali vladam 15 držav s pozivom, da se do 15. marca prihodnjega leta izjavijo o praksi trgovanja v času od podpisa izjave do ta čas, da bo stopila v veljavo kakšna tozadevna medsebojna pogodba. Nadalje naj se v izjavi izrečejo o usoglašanju zunanjetrgovinske, gospodarske in socialne politike evropskih držav. Posvetovalna skupščina evropskega sveta se je zelo prizadevala, da bi premostila obstoječo krizo med svojimi članicami. V koliko je tozadevno uspela, je drugo vprašanje, kajti odločilno besedo imajo vlade prizadetih držav. Kaj bodo one na priporočilo skupščine rekle, je zaenkrat še odprto vprašanje. Značilno je, da se v skupščini nemški predstavnik ni javil k besedi, navzlic temu, da je Nemčija napovedovala posredovanje med Francijo in Anglijo, ki sta v tem pogledu najbolj sprti. Značilno je končno tudi, da je bilo angleško zastopstvo na zasedanju le maloštevilno. Zasedanja posvetovalne skupščine evropskega sveta se je za Avstrijo udeležil državni tajnik dr. Gschnitzer, ki je izjavil, da se bo Avstrija strinjala z vsakim ukrepom, ki bo dovedel do evropskega gospodarskega sodelovanja. Gschnitzer pa je zasedanje izkoristil tudi za to, da je tam govoril o vprašanju Južne Tirolske. Po njegovem govoru je skupščina sklenila ustrezno priporočilo. Avstrija je s tem dosegla, da je postalo to vprašanje mednarodno vprašanje in je o njem že v ponedeljek govoril tudi zunanji minister Kreisky ob priložnosti politične debate glavne skupščine OZN. so sodelovale pri proučevanju položaja v Indokini leta 1954. Med tem pa so po izjavi ministra za informacije laoške vlade nemiri potihnili. Zato je odbor VS OZN najprej pričel s proučevanjem vladnega poročila, ki trdi, da je DR Vietnam zapletena v upor v severovzhodnem delu Laosa. Vlada Vietnama pa dolži vlade kraljevine Laos in ZDA, da kršit*3 sklepe ženevske konference, s čimer ogrožata mir v Indokini in v jugovzhodni Aziji’ Pravi vzrok nemirov in upora v Laosu Pa bo le neizmerna beda, v kateri živi laošk° ljudstvo ter njegova zahteva po zboljšanj** svojega socialnega položaja. To pa vladni krogi in prenapeti zapadnjaki že tako) imenujejo komunistično invazijo. Ker o*i' odbor VS OZN v vladnem poročilu ni mogel najti kakršnih koli dokazov o komun" stični invaziji, je od vlade zahteval doko-za za to trditev, ki jih pa ta doslej še n* predložila. Opozorilo rentnikom Zavod za starostno zavarovanje delavcev prosi vse rentnike, da pri vsaki že’j! po informacijah, ki jih iščejo v Grazu 0 1 v pisarni v Celovcu, kolodvorska cesta predložijo zadnje potrdilo o prejemu re^e' Zavarovanci, ki pridejo k zavodu ali ■ njegovo pisarno v Celovcu, da bi vl°*'' prošnjo za rento, naj prinesejo seboj v5,e osebne dokumente, predvsem pa listine, ' katerih so razvidne rijihove zaposlitve 1 obdobja, ko so bili socialno zavarovan1' r Sadna drevesca, veliko cenejša in močnejša kot drugod, Vam nudi drevesnica P o I z e r, p. St. Vid v Podjuni' RADIO CELOVEC Poročila dnevno: I. program: — 5.45, 6.45, 7.45, 12.30, 17.00, 20.00, 22.00. II. program: — 6.00, 7.00, 8.00, 13.00 17.00, 19.00, 22.00, 23.00. Vsakodnevne oddaje: I. program: — 5.55 Oddaja za kmete — 6.00 Vedri zvoki — 7.00 Pisan spored za jutranjo uro — 7.55 Gospodarska poročila in delovni trg — 9.00 Pozdrav nate — 10.10 Gospodinjski magazin — 11.00 Dobro razpoloženi ob enajstih — 12.03 Pestro mešano — 13.00 Opoldanski koncert. Sobota, 26. september: I. program: 8.00 Fantje, veseli bodite — 8.45 Sirni pisani svet — 9.00 Od pesmi do pesmi —- od srca do srca (slov.) — 14.00 Pozdrav nate — 15.00 Sedem dni Koroška — 16.20 Mladinska oddaja — 17.10 Zabavna glasba — 17.40 Zveneči alotrio — 18.15 Strah ima velike oči — slušna igra (slov.) — 19.00 Dober večer, dragi poslušalci — 20.15 Pisan večerni program. II. program: 6.10 Z glasbo v dan — 7.15 Jutranji koncert — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.15 Ti in žival — 10.00 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 14.00 Glasba nima meja — 14.30 Vesela koroška dežela — 15.00 Zabavna glasba — 17.10 Lopa pesem — 19.30 Operni koncert — 21.10 Sopran, Tenor in Bufopar. Nedelja, 27. september: I. program: 6.10 Vesele melodije — 6.50 Naš domači vrt — 7.30 S pesmijo in glasbo pozdravljamo in voščimo (slov.) — 8.05 Kmetijska oddaja — 9.00 Jutranje melodijo — 11.00 Nedeljska glasbena promenada — 11.30 Veselo petje, veselo igranje — 13.00 Operni koncert — 14.30 Pozdrav nate — 16.00 Otroški oder — 17.05 Plesna glasba — 19.30 Športna poročila — 19.45 Nekaj za dobro voljo — 20.10 Kriminalna slušna igra — Kdo je storilec? — 21.00 Oskar Straussove melodije. II. program: 6.10 Vesele melodije — 7.05 Veseli začetek — 8.15 Popevke — lepo obnašanje —- 9.00 Operni koncert — 10.05 Dunajski zajtrk z glasbo — 14.45 Operetni koncert — 16.00 Plesna glasba — 16.30 Popevke — 19.10 Za dobro voljo — 20.00 Operni koncert. PonedeljeK, 28. september: I. program: 8.45 Zapiski iz domovine — 14.00 Poročila, objave. Vedno veseli in neugnani (slov.) — 14.45 Prav za vas — 16.00 Adolf Vancura — Melodije — 16.30 Koncertna ura —- 17.55 Za ženo in družino (slov.) — 18.20 Za Vas? — Za vse — 18.55 Športna poročila — 20.30 Prav ima — 21.00 Zabavna glasba. II. program: 6.45 Majhna melodija — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 9.05 Šolska oddaja — 13.30 Za R A D I O! PROGRAM rodne pesmi 9.10 Zabavna matineja Voščila 13.30 Za našo vas 14.15 Voščila ljubile I je opernih melodj — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroške pesmi — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Glasba za delopust —- 19.30 Opera od Chr. Williba!d Gluck — 20.30 Glasba iz treh stoletij. Torek, 29. september: I. program: 8.05 Ljudstvo igra — 8.45 Ven v svet — 14.00 Poročila, objave. Rrdoče, rumeno zeleno, (slov.) — 14.45 Prav za Vas — 15.15 Glasbeno kramljanja — 16.00 Staro in novo — 16.30 Koncertna ura — 18.30 Deset minut za Vas — 18.55 Športna poročila — 19.00 Ljuba mamica — 19.15 Pestro mešano — 19.30 Pod eno odejo. II. program: 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Gla- sba na tekočem traku — 9.05 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Oddaja za žene — 16.30 Avstrijska zabavna glasba — 18.00 Samo zate — — 19.30 Za tiste, ki so ostali doma — 20.00 Popevke — 21.00 Brati onstran meje. Sreda, 30. september: I. program: 8.00 Da, to je moja melodija — 14.00 Poročila, objave. Pet minut za čebelarje. Kar želite, zaigramo (slov.) — 14.45 Popevke — 16.30 Koncertna ura — 17.10 Glasba ki nam dopade — 17.55 Luš no je na planini — 18.55 Športna poročila — 19.00 Od plošče do plošče — 20.15 2'ivljenje polno glasbe: Werner Eisbronner — 21.00 Leteča preproga. II. program: 8.20 Prosimo, prav prijazno — 10.15 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 14.15 Sodobni avstrijski komponisti — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 16.30 Popevke — 17.10 Kulturne vesti — 17.40 Ura pesmi —- 18.00 Zabavna glasba — 19.30 »Ona in Ti" slušna igra — 21.00 Lepe melodije. Celrtek, 1. oktober: I. program: 8.00 Zveneče piano — 14.00 Poročila, objave. Melodije iz operete .Ptičar" (slov.) — 14.30 Prav za Vas — 16.00 Pri tebi je vedno lepo — 17.10 Popoldanski koncert — 17.55 Kulturne vesti — 18.15 Delavska zbornica — 18.30 Mladinska oddaja — 20.15 Oddaja za lovce — 21.00 Zveneča alpska dežela. II. program: 7.15 Jutranja glasba — 10.15 Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 15.00 Šolska oddaja — 15.30 Majhen koncert — 16.00 2enska oddaja —- 16.30 Zaljubljene gosli — 17.10 Kulturne vesti — 18.00 Plesna in zabavna glasba — 21.00 Operni koncert. Petek, 2. oktober: I. program: 8.00 Orkestralni koncert — 14.00 Poročila, objave. Nekoč in danes (slov.) — 16.00 Glasba od Nica Dostala — 16.30 Koncertna ura — 18.10 Prosti čas je dragocen — 18.55 Športna poročila — 19.50 Pe- stro mešano — 20.15 „Smrtna laž" slušna igra — 21.35 Majhen koncert. II. program: 6.05 Mladi glas — 7.15 Jutranja glasba — 8.20 Prosimo, prav prijazno — 10.15 • Šolska oddaja — 12.03 Za avtomobiliste — 13.30 Za ljubitelje opernih melodij — 15.00 Šolska oddaja — 16.00 Otroška ura — 17.10 Kulturne vesti — 17.15 Znanje za vse — 18.00 Veseli sprehod not — 19.30 Ljudske vižo — 20.00 Pozdrav iz Dunaja — 20.45 Halol Tenagorjil — 21.15 Lepi glasovi — lepe pesmi. Televizijski program Vsakodnevna oddaja: 20.00 čas v sliki. Oddaja čas v sliki tudi vedno pred zaključkom televizijskega programa. Nedelja, 27. 9.: 16.15 Eurovizija iz Rima — 17.30 Za mladino — 18.10 Za družino: Pogled v deželo — 18.30 Slaščice iz vsega sveta — 19.50 Najmrzlejša točka sveta. film — 20.20 »Megla". Ponedeljek, 28. 9.: 19.30 »Inšpektor Garret", kriminalna igra — 20.00 Gledališki prenos — 22.00 Aktualni šport. Sreda, 30. 9.: 17.00 Oddaja za otroke — 17.45 Za družino — 19.30 Očka je najboljši — 20.20 »Zlati zvok" — 20.45 »Soledad* — Colet e Audry. četrtek, 1. 10.: 19.30 Šport — 20.20 Prenos iz nemške televizije: Klic brez odmeva. Petek, 2. 10.: 19.30 »Enaindvajset — Kdo ve več?" —* 20.20 Parada humorja. Sobota, 3. 10.: 19.30 Kaj vidimo novega? — 20.20 Prenos iz nemške televizije: Prusi prihajajol RADIO LJUBLJANA Poročila dnevno: 5.05. 6.00, 7.00. 13.00, 15.00, 17 00. 22.00 Sobota, 26. september: 5.00 Dobro jutro! — 8.05 Straussovi valčki — 8.40 Mladina poje — 9.45 Havajski napevi — 10.10 Priljubljene popevke — 11.00 Zabavni zvoki — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Pesmi iz Dalmacije in Istre — 13.30 Pisani zvoki iz Dravskega polja — 14.35 Voščila — 15.30 Lahka glasba — 16.00 S knjižnega trga — 17.10 V razvedrilo in zabavo — 18.15 Melodije za vse —• 18.45 Okno v svet — 20.00 Zabaven sobotni večer — 21.00 Ritmi za prijeten konec tedna. Nedelja, 27. september: 6.00 Nedeljski jutranji pozdrav — 6.45 Vedri zvoki — 7.35 Popevke za dobro jutro — 8.45 Slovenske na- _ ,j." jd' Poje komorni zbor Radia Ljubljana — 20.00 Revijo bavnih ritmov — 21.00 Spor'na poročila. Ponedeljek, 28. september: -r 5.00 Psan glasboni spored —• 8.05 Domači nape*1 pod zelenega Pohorja — 8.40 Operetna in lahko 9 sba — 9.30 7f1 liuhilnllo nnnnul _ 11 00 Hnrfn V ^ 16.5° 9.30 Za ljubitelje popevk — 11.00 Harfa v — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.40 Sedem pcvcev ^ sodem popevk — 13.30 Venček narodnih in do^0 viž — 14.55 V vedrem tonu — 15.30 Iz filmov in 9^* * nih revij — 16.00 Listi iz domače književnosti — Operne melodijo — 17.10 Srečno vožnjol — 18.00 v ^ žinski pogovori — 18.10 Umetne in narodne pe**" 20.00 Novosti iz arhiva zabavne glasbe. Torek, 29. september: ,f0, 5.00 Jutranji glasbeni spored — 8 05 Oddaja z° ko — 9.00 Glasbene razglednice — 10.10 Na vf*' po-zabavnih zvokov — 11.00 Za dom in žene — poldanski koncert — 12.15 Kmetijski nasveti — j(J- Avgust Stanko igra na harmoniko bavnih 12.40 Albu* o I odi j — 13.50 Godba na pihala — ščila — 15.30 Operne overture 16.00 Novosti n° ni polici — 16.20 Izbrali smo za Vas — 17.10 ^ strune — 18.45 Kulturni globus — 20.30 »Neznan0 strovina" — radijska igra. Sreda, 30. september: ^ 5.00 Dobro jutro — 8.05 Igra zabavni orkes er *■’* Radi bi Vam ustregli — 10.10 Panorama vedrih h*® j — 12.15 Kmetijski nasveti — 12.25 Vrsta popularnih °^i nih arij — 14.10 Od popevko do popevke — 16.00 poponiki na tujem — 16.20 Zabavna ruleta ' j^it »Utrgaj mi še rožico ..." — 17.30 Z evropskimi P*e> / orkestri — 18.45 Razgovori o mednarodnih vpraša'1/ 20.00 Revija zabavno glasbe. Četrtek, 1. oktober: 5.00 Pisan glasbeni spored — 8.05 Oddaja d* .,.5» bane — 9.00 Popevke so vrstijo -— 10.10 ^ 12.00 Alpski zvoki — 12.15 ^ bavmi ansambli — 11.00 Hammond orgle v r'*n>u J^a||j»*c Za dom in žene — 12.00 Alpski zvoki — 12.15 fri^ nasveti — 12.25 Narodni in domači napevi —* 1 0.3® orglic Andreja Blumauerja — 14.35 Voščila ''' ^ |t/ Lahka glasba — 16.20 Koncert po željah — ^ \r\ Ce^' in tam — 18.45 Utrip modernega sveta kov večer domačih pesmi in napevov. Petek, 2. oktober: ojr\b 5.00 Dobro jutro — 8.40 Vedri zvoki — 9.45 ^ Havajev — 11.35 Priljubljene popevko — pozdravljajo — 12.15 Kmetijski nasveti — __16-^ v ritmu — 14.10 Valčki z domačo motiviko______________0. Sporlna reportaža — 16.20 Melodije a la car^e^oV|Č ^ Kulturna kronika —■ 20.00 15 minut z Anico 20.15 Tedenski zunanje-politični pregled — ^• o morju in pomorščakih.