Razne stvari. Iz domačllt ferajev. Slovensko društvo priredi svoj redai občni zbor v aedeljo, dae 15. sušca 1903 ob 3. uri popoldne v dvoraai »Narodnega doma« v Mariboru. Na dnevnera redu je: 1. poročilo državnega poslaaca 0 poittičaem položaiu, 2. poročilo 0 sloveaskem vseužiliškem vprašaaju, 3. poročilo odborovo, 4. volitev novega odbora, 5. slučajai predlogi in nasveti. — K obilni udeležbi vabi odbor. Prestavljen je v Maribor iz Ceraovic poStai oficija! g. Oskar Uršič. Vojaške vesti. Druga baterija tretjega topaičarskega polka v Gradeu je na potu v Krško k strelnim vajam. Poroka. Gospica Micika Šlaaderjeva, hčerka zdravaika g. dr. Ivaaa Šlaaderja v Gornjerngradu, se je poročila z žaadarmerijskina stražmojstrom g. Matijem Filipičem v Laškem trgu. Mariborske novice. V soboto dne 7. t. m. je bil v mariborskem Narodaem domu koncert Rusiaje Nadiae Slavjaaske. Koaeertna dvoraaa je bila polna sloveaskega občiastva, ki je prišlo poslušat ruske pesini ia sviraaja na baialajke (godbeao orodje, sličao aašim tamburicrsre). — Maribor dobi topaičarstvo. Novo ustaaovljeaa 3. divizija topaičarjev s havbicami pride v Maribor. — Doe 7. ia 8. apri!a se vrši aabor za mesto Maribor. — Hlapec grajščiae v Račah Valeatin Turk je aaznaajea zavoljo mučeaja živine, ker je dae 7. t. m. v Tržaški ulici neusmiljeao tepel kravo. — 161etai Martia Vauhaik iz Spod. Polskave je bil obsoiea pri tukajšnji sodaiji zavoljo tatviae aa 8 mesecev težke ječe. — Zavoljo poaeverjeaja so pa zaprli 38 letnega Fraaca Reismaa od Sv. Kuaiguade pri Mariboru. — TukajSaji gostilaičar »pri grozdu«, g. Špacek, ki je bil 1. 1866. v bitki pri Nahodu ranjen od krogije, katera je tudi v vratu obtičala, ae da bi jo bili mogli odpraviti, je za6util pred nekaj daevi v tilaiku bolečiae. Zdravnik ga je operiral ter aašel krogljo, katera je bila 36 let v ajegovem vratu. Ce je le res? Mariborske porotne obravnave. V pondeljek 9. t. m. ie obsodilo porotno sodišče Mariio Misja iz Žihlave pri Sv. Dubu aa Stari gori zavcljo umora lastaega otroka aa tri leta težke ječe, poostreae s postom vsak mesec. — V torek, 10 t. m. se je zavoljo detomora zagovarjala 20 letaa Franč. Krajac iz Drakovc. Ker je zaaikala, da bi bila otroka nalaSč zadušila, obsodili so jo samo zavoljo zaaemarjenja dolžae skrbi na eao leto težke je^e. — Isti dan j« obsodilo porotno sodiSče 251etaega Jaaeza Segula iz Doraove zaradi prestopka zoper varaost življeaja na dva meseca zapora. Udaril je namreč 18. oklob. 1. 1. Matijo Golob s palico tako močao čez obraz, da je aa eaem očesu oslepel ter je tudi vid drugega oslabel. — Dae 11. marea je bil obsojen Igaac Pafko iz Rogoznice pri Ptuju, zaradi umora Barbare Kolarič, k smrti n a v i s 1 i e a h. Podučni tečaj za nčitelje na vinarski Šoli. Od 2. do 14. marca so se udeležili tega tečaja sledeči gg.: 1. Konrad Mejovšek, nadučitelj v Reki; 2. Avgust Požegar, nadučitelj v Straaski vasi; 3. Fraac Pirkmaier, nadučitelj v Framu 5 4. Fraac JamSek, učitelj v Selnici; 5. Jožef Klemeačič, učitelj pri Sv. Aatoau v Slov. gor.; 6. Henrik Šumer, u6itelj pri Sv. Štelaau; 7. Jožef MeSiček, nadučitelj v Sevaici ob Savi; 8. Martia Vodeaik, učitelj v Brežicah; 9. Aatoa Šumljak, nadučitelj v Gotovljah; 10. Ivan Stukelj, aadučitelj v Fraakolovem; 11. Ivan Kramer, učitelj na Vraaskem; 12. Ivaa Geratič, aadučitelj pri Sv. Štefaau v Rožai dolini; 13. J. Polaaec, aadučitelj aa Grešaovcu; 14. J. Kaiely, učitelj v Lučanah; 15. Friderik Kohl, učitelj v Brnu; 16. Alojzij Trobej, aadučitelj v Št. Ilju; 17. Martin SotoSek, aadučitelj v Zetalah; 18. Aaton Kosi. učitelj v SrediSču; 19. Peter Kavčič, nadučitelj pri Novi cerkvi; 20. Ivaa Žuakovič, nadučiteli pri Sv. Marjeti. Umrl je v noči od 7. na 8. t. mes. v Ljutomeru trgovec in hiSai posestaik Ignac Rabeasteia. Ptujske novice. Prejšaji tedea sta se skregala v gostilai Wratschko neki Ivaa Lakaer iz Schoaberga pri Wildoau in častniški sluga Kraml zavoljo neke deklice. Pri tem je Lakner zabodel dvakrat z aožem slugo v glavo, da se je zgrudil aa tla. Težko raajeai je hotel potem aa vseh štirih uiti svojemu aasprotaiku. Ta pa se je ves divji vsedel na njega ter mu zadal tn rane v hrbet. Lakaerja so zaprli, Kramla pa prepeljali v bolaišaico, kier dvomijo zdravniki, da bi Se okreval. — Piše se aam: Blagovolite sprejeti v prihodajo stevilko sledeče vrstice: »V zadaji Stevilki »Slov. Gospod.« z dae 5. t. m. je bil aek dopis iz Ptuja, v katerem se g. dopisnik izpodtika nad tem, da se načelaik okr. zastopa ni vdeležil slavnostae sv. maše dne 3. t. m. povodom papeževega jubileja. Meada g. dopisaiku ni znaao, da je v Ptuju le zaradi aujaega opravila. Radi takega pa se tudi dae 3. t. m. ni mogel udeležiti slavaostae svete maše v proštijski cerkvi. Vdeležuje pa se pri Sv. Urbaau ne samo posebaih cerkveaih svečanosti, ampak tudi vsako nedeljo sv. maše, če mu tega ae zabranjujejo ajegovi premaogi posli. Nikakor tedaj ni postal luteraa, kakor gosp. dopisnik sklepa. Sicer pa je okr. odbor pri vseh cerkveaih svečaaostih v proStijski cerkvi zastopaa po načelaika namestniku, kateri se je tudi dne 3 t. mes. vdeležil slavaostae svete maSe. Grožaja z bodočimi volitvami v okraj. zastop pa gotovo ai bila umestna, in 6e bi g. dopisaik pomislil le malo na aevaraost, v kateri se nahaja narodaa stvar v ptujskem okraju, bi jo gotovo opustil. Sicer pa mesto okr. načelaika v Ptuju ni aikaka siaekura, ampak zahteva velike žrtve, ia bo sedaaji načelaik jako vesel, 6e se take žrtve od ajega v prihodajič ae bodo več zahtevale.« Spoštovaajem Z e 1 e n i k. Grozna nesreča. V soboto, 7. t. mes. zjutraj se je pripetila v kamenolomu Rudol. Holcer v občiai Cinžat strašaa aesreča, 'pri kateri sta ostala mrtva kamaoseka Feliks Habit ia Franc Grb. Prejšaji daa se ni užgal z diaamitom nabit rov, in ko so drugi dan zopet vrtali, se je aaenkrat vnel ter povzro6il smrt zgoraj imenovaaih. Oba ponesrečenca sta aeoženjena. Grb je bil star 40, Habit pa 26 let. Ubegli kaznjenec ujet. Kaznjenca Fr. Odlašek, ki je pobegnil iz tukajSnje kaznilaice dae 24. m. mes., so vjeli pri ciganih blizu Novega mesta na Kranjskem. Branil se je tako dolgo, dokler ni bil smrtao nevarno ranjen. Ogenj. Začetkom tega meseca je zgorela ko6a Terezije Pulko v Strajai pri Ptuju. Posestaica ni bila zavarovaaa. — Miaoli tedea je zgorela streha mliaa v Raai vesi, last miaoritskega koavikta v Ptuju. — Gozd je zgorel 23. febr. v St. Petru obč. Loka, last posestnika Karola Slaae. Škode je okoli 1000 kron. — V Poljčanah je zgorela 8. t. mes. biSa Jaa. Švager. Iz Središča se aam piSe: Tuk. okrožje koajerejskega druStva za Štajersko priredi v nedeljo, dae 15. t. m. ob 3. uri pop. v gostilai Venigerholčevi v Središču zborovaaje. Zavoljo zaaimivega daevaega reda se vabijo vsi koajerejci iz SrediSča ia okolice k temu zborovaaju. — Ivaa Kočevar, okrož. aačel. V Slovenski Bistrici se je ustrelil iz nezaaaega vzroka v poadeljek dae 2. t. m. g. Jožef Kač, oskrbaik Poagračevih posestev. Slovensko pivo! Novo delaisko druStvo, ki je prevzelo in preuredilo Kukčevi pivovarai v /alcu ia LaSkem trgu, je začelo svoje delo ter jame razpoSiljati pivo. Slovenski mladeniči nam iz ormoškega okraja poročajo, da jih je bilo pri naboru potrjenih 138. To je lepo Stevilo, ki kaže, koliko krvaega davka Slovenci plačujemo državi. V Poljčanah so prijeli 241etao aatakarico Aao Mražar iz Loke pri Zid. mostu, ker je meseca septembra 1. 1. ukradla čevljarjevi žeai FrančiSki Zalazaik v Ljubljani zlato uro z verizico ia zlat prstaa. Prijet goljnf. Blizu Kraaja aa Kraajskem 80 prijeli orožniki dne 2. t. m. nekega Jaa. Topolov8eka iz Sladke gore na Štajerskem. Isti je ponaredil pečat dežel. predsedstva kranjskega, si spisal potrdilo, da je pogorel in pritisnil pečat na potrdilo. S tem |e po deželi beračil ia goljufal ljudi. Tudi v Ljubljaai je maogo prigoljufal. Zasačen tat. V občiai PokoSe je zasačil posestuik Štefaa Novak svojega soseda Štefana Goričaa, ko mu je isti kradel v kleti viao. Zaprli so tudi njegovo žeao, ki je baje znala za tatviao. Ponesrečila sta se 4. t. m. Jož Poterč ia Fraac Murko v Ločkem vrhu, okraj Ptuj, pri streljaaju neke skale, ker se jima je smodnik prehitro užgal. Obadva sta težko raajeaa. Samomor. Kočar Sebastijan Jezeraik v Arcliau se je v bližajem gozdu aa nekem drevesu obesil. Vzrok samomora ai zaan, ker je Jezeraik živel v dobrih razmerah in ni bil ožeajea. Star je bil 70 let. Celjske novice. — Na obfiaem zboru obrtnega društva v Celju se ie skleailo, da se ustaaovi kreditaa zadruga za sloveaske obrtnike. Obrtniki so se pritoževali, da mnogi Slovenci še vedao ne pozaajo dolžaosti do sloveaskih obrtoikov, da bi si pri njih naročevali delo. Slovenci, podpiraimo svoje ljudi! — Pri celjski nemški »šparkasi« dobi vsaka straaka za aameček eao številko »Štajerca«. Tedaj nemSka Sparkasa oddaja sloveaskega (?) »Štajerca«. Kmetje, iz tega zopet lahko razvidite, od kod veje »Štajerčev« veter. — V Celju je umrl upokojeai stotnik Rudolf Kubn. — V nedeljo 15. marca t. 1. uprizori celjsko pevsko društvo Fiažgarjev narodai igrokaz s petjem: »Divji lovec«. Začetek je ob 7. uri zve6er. — 9. t. m. je umrl takajSnii trgovec Alojz Wallaad. Bil je velik nasprotaik Slovencev. — Ker izvaareden občen zbor zadruge »Lastni dom< dae 7. t. m. ni bil sklepčea, vrSi se isti 14. t. m. ob 6. uri zvefier v sejai dvoraai. — Hndič gre po njega! Dae 5. t. m. je začel pri Gornjemgradu padati balon, odposlan od c. k. zrakoplovskega zavoda aa Dunaju. Bočaai so ga potegaili na tla. Ob tej priliki se je prigodila smeSaa dogodba. Neki kmet je stal pred hišo. Mož se prestraši ia zbeži v hiSo. Zakleae vsa vrata in s strahom pričakuje, kaj bode. Mislil je, da gre hudič po ajega. Ko so drugi ljudje baloa privlekli do njegove hiSe ia ga klicali, aaj gre ubitega hudiča gledat, prilezel je počasi iz biSe. Seveda se je sedaj aekoliko sramoval svoje nevednosti. Občinske volitve v Vojniku dae 5. t. m. so izpadle ugodao za Nemce. Nemci iz drugih krajev so si aakupili v Vojniku posestviea, da so postali tako volilci v obCiai. Davka plačujejo aekateri teh volilcev samo dva vinarja. Le na ta načia so Nemci zmagali. Slovenci se bodo pritožili proti takemu postopaaju! Občinski zastop v Podsredi. Pri volitvi [starešiBstva trške občiae Podsreda je bil izvoljea gosp. Gustav Presker zopet župaaom; za svetovalca pa sta izvoljena Tone Škerbee, posestaik ia Fraajo Šket, nadučitelj v Podsredi. Sami vrli narodai možje. Iz Vnzenice se nam poroča, da se je poaesrečil hlapec Loreac Urbaac. Peljal je z vozom težke hlode, ki so zdrknili na aekem mestu, kjer se cesta močao nagae, raz voz ter so ga zraečkali. Vodrež v šmarskem okrajn. Delavcev kar mrgoii pri aas, posebno ob nedeljah, ko pridejo skupaj od različaih straai. Ogrov je čudo veliko tukaj, oai bodo odnesli od aas marsikatero kroao, katero bi naši Ijudje radi zaslužili, ali kaj, ko ima Oger pri Ogru predaost. Podjetnik tišči le Ogre aaprej. Zavoljo poneverjenja ia tatviae je bil obsojea v Liubaem aa Gor. §taierskem nekdaaji davčni praktikaat Gabriel Majcea na 18 mesecev težke ieče ter se bode postavil po dovrSeai kazai pod policijsko nadzorstvo. Velenjska železnica se ne podržavi. Deželai odbor žtajerski je za sedaj odkloail poaudbo vlade, da se podržavi velenjska železaica, ia je utemljeval odkloaitev z maeajem, da bi trpela dežela, ako bi se železnica podržavila. Pogajanja se bodo Se nadaljevala. Iz Sromelj pri Brežicah se nam piSe: Veliko viaa ia sicer skoro ves lanski pridelek je še v občini Sromlje pri Brežicah dobiti labko po 8 kr. liter ia Se aižje. Pač zaman daje vlada viaogradaikom podporo brezobrestaega posojila, dokler ne zapre pota italijaaskemu viau. Šele potem bi se naše vino lažje prodajalo. Okrajni odbor v Sevnici. Sevaiski okrajai odbor je izvolil dosedaajega predsedaika g. Mihaela Starkla, posestnika in župana v Sevaici, zopet predsedaikom ia bivSega podpredsed. g. Fr. Simoaiča, gostilaičarja v Sevaici, podpredsedaikom. Braslovška požarna bramba dobi aovo brizgalno, ki se bode v nedeljo, dae 15. marca blagoslovila. Na Polzeli je začel upokojeni učitelj Kunstič podučevati v posebnem kurzu nemščino. Ali se morda bliža šulvereiBska šola? Cerkvene stvarl. V romarski cerkvi Matere Božje v Puščavi Bad Mariborom se bode v proslavo papeževega jubileja od 12.—15. marca t. I. obhajala tridBevaica pod vodstvom čč. gg. misijoBarjev iz Maribora. V Braslovčah se bo obhajal misijon od 21.—29. marca. Vodili ga bodo čč. gg. misijonarji iz Celja. Videm na Savi. Na predvečer papeževe slavaosti se je nažgal vrh >Libae« pri Vidmu velik kres. — Sv. misijoB se obhaja te dai aa Vidmu. Vodijo ga 66. gg. misijoBarji iz družbe Jezusove: Verbovc, Zužek iB Kuastelj. Društrena poročila. Za dijaško knhinjo v Mariborn so darovali sledeči p. b. dobrotniki in dobrotnice: Fraac Bohak, stolni kaplaB 10 K; PosojilBica v Št. Ilju 10 K ; A. Šlamberger, c. kr. aotar v Kranju aamesto venca na grob svojega Bepozabnega dobrotnika Ivaaa Skuhala, aekdaBJega dekana v Ljutomeru, 10 K; Jakob Kaveič, namesto veaca na grob svojega aepozabaega dobrotaika Ivaaa Skuhala, 10 E; dr. Jernej GlaBČBik 200 K; Leopold Vozlič, kaplaB 5 K; sestra č. g. župnika Hirti 5 vreč krompirja iB edao vrečo repe. Bog plati vsem prijateljem uČeče mladiae! Eat. izobraž. droštvn v Studencih je darovala družba Sv. Mohorja v Celovcu 41 lepih kajig ter Ciril in Metodova družba v Ljubljani okoli 20 kajig, za kar se gori imeaovaao društvo najprisrčaejše zahvaljuje. Društvo klub hudim zaprekam vrlo aapreduje! Kmečko bralno draštvo za Lembah in okolico ima svoje glavno zborovanje v nedeljo 15. sušea 1903 ob pol 4. uri popoldae v gostilai g. Naee Eotaerja Ba Lazaici s eledečim vsporedom : 1. Nagovor predsednika. 2, Poročilo knjižaičarja. 3. Poročilo blagajaika. 4. Govor g. župaika A. Kocuvana. Udje in podpiratelji se prijazno vabijo, se v prav maogem številu udeležiti zborovanja. Poučno predavaaje. Na prošnjo bralnega društva pri Sv. Marku aiže Ptuja bode predaval v nedeljo, dne 15. t. m. po večerBicah v šoli potovalai učitelj gosp. Ivaa Bele. K prav obilai vdeležbi vabi o d b o r. Bralno društvo pri Sv. Benediktu v Slov. gor. je imelo dae 22. februaria letBi ob6ai zbor. Udov šteje 248, kajig 508, prebralo se je nad 2000 knjig; časaikov ima: 62 iztisov »Slov. Gospodarja«, 20 »Domoljuba«, 30 »Naš Doma«, 2 »Mira«, 2 »Slov. Lista«, 1 »N&rodai Gospodar«, 1 »Daaico«, 1 »Viaarski ia vrtnarski list«, 1 »Sloveaec«, 1 »Siidst. Presse«. Odbor se je izvolil stari, a s starim Bo6emo ostati pri starem, temveč Se bolj aapredovati. Sv. Ana na Krembergu. Doe 15. sve6ana je priredilo braiao društvo v 6ast sv. očetu LeoBu XIII. jubilejao slavaost, iB sicer takoj po večeraicah. Slavaost je bila maogoStevilno obiskaaa. Veselimo se, da se je pevski zbor združil, ia imamo okoli 30 pevcev; hvala 6. gospodu kapelaau ia bl. gosp. orgaaistu! Začetek je bil z milimi pesmicami. Potem so domači 6. g. kapelan J. Pani6 orisali v poljudai besedi velikega aašega papeža Leoaa XIII. Hvala jim! Micika PoSova je zatem deklamovala dolgo deklamacijo v čast papežu, in žela občno pobvalo. Pevski zbor je zaoril lepo pesem Leonu XIII. kot jubilantu. Igri: »Dr. Vseznal« in »Kakor ti meai, tako jaz tebi« so se izborao izvrSile. Doktor Vseznal (V. Z.) se je pokazal pravega mojstra, jedaako tudi (V. H.) Zahvalo izrškamo 6. gospodu kapelaau ia orgaaistu za veselje v petju; g. Jožku Krambergerju pa zato, da nam je dal svoje zasebne prostore, in ga prosimo, da nam 8e dovoljuje tudi v bodoče to dobroto! Bog in domoviaa! —j. Galicija pri Celju. Dolgo se že aisem oglasil v VaSem ceaj. listu. Gotovo ste že mishli, gospod urednik, da sem se v »Štajerca« zatelebal ia morda postal celo njegov agent tam kje v deveti deželi, kjer so neki ljudje še tako aeumai, da se jih lahko »nafarba«. Pa 6e to mislite, se jako motite. Jaz sem še vedno VaS pristaš. Preteklo leto sem bil celo VaS someSčaa. V Mariboru sem se namrefi učil puško aositi; pa veste kaj še, hoditi sem se tudi u6il. Pred kakimi dvajsetimi leti so me mati aaučili, ia zdaj še ai nih6e rekel, da bi ne hodil prav. Pri vojakih pa aisem zaal hoditi. Ni6 niso verjeli, če sem rekel, da že znam hoditi, da so me mati naučili. Ho6eS no6eS, moral sem se aa novo u6iti. Učiti se je pa pri vojakih tudi bolj hudo kot doma; je pač druga navada. Pa ne bodite hudi, gospod uredaik, da Vas aisem obiskal, ker sem že tako blizu Vas bil. Prav rad bibil stopil včasih k Vam, da bi se bila kaj pogovorila; pa saj veste, da pri vojakih e trdo za prosti 6as. Še pisati Vam aisem utegail. Zato sem pa zdaj zastavil pero, ko sem aa dopustu doma in imam malo ve6 6asa. Vas že gotovo skrbi, kaj je z aaSim »bralaim društvom«. Mislite morda, da je letos zmrznilo, ker je bila tako straSaa zima? Kaj 3e! saj imamo peč v čitalnici. Ali aekaj udov aam je pa le zmrznilo. Pa ai6 ne d6, saj so bili že prej mrzli. Drugi bodo pa bolj vaeti za dobro stvar. Človeka veseli, 6e sliši, kako se ljudje zbirajo po vseh farah v izobraževalaa druStva. Vsako društvo se pa le tedaj povzdigae, če ima dosti podpornikov. Ravao v teh je pa aaSe društvo Se siromašao, aajboljši naS podpornik so vlč. gosp. župnik. Vabim ia prosim v imeau dobre stvari in naprave vse, kateri bi zamogli našemu društvu pomagati do krepkega stanja, naj ne drže križem rok ia puste propasti aaše druStvo, kakor je propadla »podružaica sv. Cirila in Metoda«. Če si aaSe druStvo eakrat toliko opomore, da priredi kakSao veselico, potem mu je obstaaek zagotovljea. Samo edea pa tega storiti ae more. Prosijo se tedaj vsi, kateri bi aam v tej stvari zamogli pomagati, da priskočijo društvu na pomoč, ae pa se rogati, 6e kdo stori korak, da bi se druStvo povzdigailo. Med možmi ia mladeaiči je aavdušeaje za društvo, treba le malo spodbude ia pomoči, pa se bode druStvo krepko razvilo. Samo z obljubami si pa društvo ae more ni6 pomagati. Do Vas, dragi faatje ia raožje, se pa tudi obračam z resno besedo. Zakaj je naše druStvo ? Prvi6: za izomiko.  Oao je aadaljevalna šola. Človek, ki ni izomikaa, se bode držal vedao starega kopita. Takemu se ae da aič dopovedati, kaj je boljše. Drži se svoje trme dostikrat na Skodo sebi ia drugim. S prebiraajem dobrih časnikov ia knjig se pa človek aevede omika in izobrazi ter postaae koristea človek. Nadalje izve elovek iz dobrih kajig in 6asaikov marsikaj koristaega, kar lahko porabi sebi ali drugim v korist. V društvu se človek lahko pošteao razveseli. Tatn }e lepa priložaost za prijateljske razgovore. Varovati se je pa brezkoristaih 8al in iger. Skrbimo torej, da bode rodilo naše društvo nam korist. Prava zabava bodi nam uk. Teko6e leto bodemo skrbeli, 6e aas bode kdo podpiral, v druStvu za pouk ia pošteno zabavo. Imejmo skrb za naše druStvo, da aas ae bodo mogli sosedje dražiti s primero »Gali6aai zaspaai!« Pa Se nekaj mi je na srcu. Tu pa tam se namreč prikrade v našo faro ptujska »krastača«. Naro6aiki jo skrivajo, ker vedo, da ima pri nas dosti sovražnikov ia morda se je celo sramajejo. S tem pa ravao pokažejo, kakšen je ta list, da se ga morajo pred poSteaimi ljudmi sramovati. Pustite torej ta aiCvredea list ter si za isti denar kot velja »Štajere«, lahko naročite »NaS dom< ia pristopite k »bralaemu druStvu«, kjer je udnina le eaa krona; pa boste imeli poSteao berilo, da se Vam je ne bo treba sramovati. Ce bodo pa »Štajer6evic pristaši ostali Se trdovratai, Vas pa prosim, gospod urednik, da mi boste 3e odstopili v listu prostorSek, da Vam bodem aapisal kaj pikantnega za >Štajer6eve« Ijubitelje. Saj peresa mi Se ni rja pokončala ia fiale zbija tudi rad Tiae Podgorski. Iz druglh krajev. f Ladislav baron Rieger. Iz Prage prihaja tužaa vest, ki povije v žalost vse Slovanstvo. Na domu naroda 6eSkega se vije črna zastava, ki aaznanja slovaaskemu svetu, da je premiaol velik mož. V torek, malo miaut po eni uri je umrl v Pragi Ladislav baroa Rieger. Utraila je bleste6a zvezda — zruSil se hrast — orjak. Njega, ki je bil Barodu češkemu v davaih dobah mladeaiško ognjea prvoboritelj, ki je že v zorai mladosti trpel preganjanje radi svoje liubezai do svojega naroda; njega, ki je bil pozaeje, v dobi možke zrelosti, narodu moder voditelj; ajega, ki }e bil zadaje 6ase — vzlic vsem bridkoslim, ki jih je doživel — patrijarh, ki je iz svoje neizcrpne zakladaice uma, domoljubaosti ia praktičnih izkuSeaj, dajal narodu dobre nasvete — ajega ai ve6 med živimi. Nikdar pa se mu ai duša kazala v toli iapozantni veli6iai, kakor tedaj, ko je — padel ia potem, neprestaao do tistega hipa, ko je izdihail duSo. Leta 1890. se je Rieger udeležil razprav o spravnih puaktacijah aa Dunaju. Narod je odkloail puaktacije in križem češke zemlje je zavihral silea vihar, ki je strl staročeSko stranko in žajo — Riegra. Mož, čegar veljava v narodu je bila poprej skoro brezprimeraa, moral je izpustiti krmilo iz rok. Moral bi biti iz kamena, ako bi ga to ne bilo bolelo. Ali Riegrova ljubezea do naroda je bila tolika, da je izključala vsako grenkobo, vsako trpkost; Rieger se je uklonil pred voljo naroda ia ostal moder svetovalec ia povspeSevalec oaim, ki so ga vrgli. Take sijajne zmage ni možao izvojevati aa bojnem polju — tako zmago aad 61oveSko slabostjo morejo izvojevati le veliki duhovi ia veliki zaačaji in aajveči rodoljubi! Mož s tako veljavo bi bil lahko mislil tudi nase. Rieger ni mislil — v ajegovem srcu Bi bilo prostora za tako misel, ker je bilo polao rodoljubae ljubezni. Da mu ai aarod ob ajegovi 70-letBici pokloBil 6astBega darila, Rieger bi bil umrl malone kakor siromak. Ve6er življeBja mu je bil oblit od lepe večerae zarje — vseobčega spoštovaflja iB vseob6e ljubezai. Politični somiSljeaiki so oboževali v njem svojega velikega duha, politični nasprotaiki so mu brezpngovorao pokladali tribut Ijubezni, spoštovanja in hvaležaosti aa orjaSkem delu, ki je je izvršil Rieger za velikaasko povzdigo aaroda 6eSkega — a tudi drugorodni aasprotniki niso mogli drugače, nego da so v spoštovaaju klaajali tilnik pred Riegrom. ŽivljeBje Riegrovo je Berazdružao spojeao s preporojaajem naroda 6eškega v miBolem stoletju do sedanje častne višine na vseh poljih delovaaja in saovaaja človeškega uma — a po zakoau BaSe kulturae vzajemaosti, po zakoau vzajemBosti iateresov, je Rieger deloval tudi za nas, in zato smo danes narodu češkemu z vsem srcem ob straai v žalovaBju Ba toliki izgubi! Slava, ve6aa, nevealjiva slava, spomiau dr.-a Riegra! Mati sv. očeta Leona XIII. Mati papeža Leona XIII., grofioja Aaa Pecci, je umrla dae 5. avg. 1824 v starosti 51 let, 7 mesecev ia 11 dai. V dobi 19 let se je poro6ila doBBa Aaa Fraa6iška Buzzi Prosperi iz Corija s papeževim polkovBikom grofom Domiaikom Ludvikom Pecci dae 27. sept. 1791. ter se po poroki preselila iz rojstaega kraja v grad Peccijev \| Carpiaeto. Bila je vseskozi zgled krščanske matere ia vrle skrbae gospodiaje. Njena dobrodelaost je bila znana daleč na okolu. Predvsem je skrbao materiasko pazila na malega Nino, sedanjega papeža. Ob ajeai smrti je vzkliknil žalosti prevzet soprog grof Pecci: »Ho perdutto la coloaaa della casa!« — hižai steber sem izgubil. Hvaležni sin Leoa XIII. jej je v Rimu postavil krasen spomeaik z obsiraim aapisom. V Monte Karlo, gospodsko mesto ob morju v kaeževini Monako, Fraaeosko, je zadnji daa februarja dospel neki naročaik »Slov. Gospodarja«, ia ostane tam okoli tri tedne, doma je pa iz okolice ljutomerske. Dae 26. februarja je eao razgledaico napisal Se v Milaau aa Italjaaskem, a druga z dae 28. febr. aosi že poštai pe6at »Moate Carlo«. PoSiljatev ima aaslov sloveaski, pristavljeao besedo »Austrija« so razumele seveda tudi pošte fraacoske ia italjanske. Dopisaica piSe: »Tukaj je sedaj aarava v cvetji, kakor pri nas ob koacu majnika. Pozdrav!« — Z današnjo številko pa mi gospodu naročniku pošiljamo sloveaski pozdrav v Moate Karlo.