Domoljub l Ljubljani. 21. septembra 193S .. . £e*o 51 * SieJU. 3& Jasna o slovenstvu V nedeljo 18. septembra je bil na Vinjeni vrhu pri Novem mestu velik ljudski tabor Jugoslov. radikalne zajednice. Na tem taboru jo bivši minister in senator dr. Kulovec imel velik govor o dveh važnih slovenskih zadevah: o slovenstvu in slovenski samoupravi. Dr Kulovec je povedal med drugim sledeče: Pomen naših taborov Letošnje poletje je bilo v Sloveniji zelo razgibano. Tabor se je vršil za taborom, kjer so .se zbirale silne množice ljudstva. S ponosom so se vsi priznali za Slo-vence in za ude slovenskega naroda. Slovenska narodna zavest se je na teh taborih silno dvignila. Nič manj niso množice slovenskega ljudstva izražale na mogočnih zborovanjih svojo ljubezen do »kupne države Jugoslavije. Vsi so neštetokrat povedali, da so tukaj doma, da hočejo tukaj na tem domu gospodariti in ta dom tudi braniti. Zvesti državi brez hlapčevstva Nekaterim pa besed, ki so dostikrat izraz hlapčevstva in nedržavotvornosti, ni niko-li dovolj. Kako so prejšnji režimi prav od nas zahtevali, da bi se dan na dan hodili klanjat iu kleče oznanjevat, češ d imo Jugoslovani in pristaši jugoslovanske dr e misli. Taka miselnost žali vsakega potu. Ta človeka. Zalo .--eni leta 1932 ministrskemu predsedniku Zivkoviču v obraz povedal sledeče: »Mi Slovenci, kar nas je pristašev SLS, smo brezpogojni pristaši države.« Povedal sem tudi, zakaj. Nato sem mu pa rekel: »Vi in Vaši pod-repniki iz Slovenije nočete verjeti, če se samo enkrat to pove. Na vsako ovadbo želite in hočete, da bi se opravičevali, pojasnjevali in nato i/.nova zatrjevali. Jaz in mnogi naši tega ne bomo delali, ker je lo poniževalno in hlapčevsko. če hočete verjeti, je prav, če nočete, l>a tudi prav, mi ostanemo, kar smo: zvesti pristaši države. Na ovaduštva, ki so mnogim tako ljubo in nekaterim edino politično orožje, s<* mi ne bomo opravičevali. Prišel bo čas, ko bomo morali mi zopet reševati, kar so dnigi porušili.« Tako sem rekel lela 1932. — Vidite, ta čas je tukaj, traja že tri leta in naše ljudstvo se je v tej dobi pokazalo kot veledržaven fini tel j. Država je močna, če ima zadovoljne državljane Mi danes zborujemo na političnem taboru. Zborujemo v času, ko. je vsa Evropa v silni napetosti. Pri nas je vse mirno. Ni nobenega razburjenja. Pri nas ui nobene negotovosti, ne m samoupravi tukaj v Sloveniji in ne po vsej državi. Vsak more nemoteno opravljati svoja dnevna opravila, vsak more mirno živeti, ne da bi se bal, kaj mu prinese drugi dan. To je uspeli zunanje politike sedanje vlade. Kako pa je bilo pred tremi leti z našo državo? Gorje nam, če bi estalo zunanjepolitično stanje takšno, kakršno je bilo pred dobrimi tremi leti! Od vseh strani so nas obkreževali sovražniki. Danes živimo z vsemi sosednimi državami v prijateljskih odnosih. To je poroštvo za naše mirno gospodarsko ustvarjanje. Če. sedanji režim ne bi ustvaril ničesar drugega kakor to, da je državljanom dal to varnost, bi že njegova zasluga bila tako velika, da bi morali biti zaradi tega vsi državljani hvaležni. En nauk pa moramo le posneti iz sedanjega evropskega nemira, v katerega je zašla Evropa: države so močne >n varne le, če imqjo zadovoljne državljane. Države morajo tc-rej biti tudi notranje-politično urejene v taki obliki, da vsi državljani čutijo blagodejen vpliv enakopravnosti in pravičnosti, ki niora biti vrhovno vodilo vsemu notranjemu življenju v državi. Dr. Stojadinovičeva vlada je prinesla za vse silno olajšanje, začetek nove dobe, ko more vsak državljan zcpei uživati blagodejno svobodo. V državi je nastopilo pomirjenje. Stranka, ki se je osnovala, da podpira vlado, si je nadela za svoj končni cilj nalogo, da ustvari tako sporazumno preureditev države, da bodo v njej vsi zadovoljni in se šteli enakopravne in enakovredne. Ali jo slovenstvo ogroženo Kaj pa je s slovenstvom? Ali je res ogroženo? Ce je, kdo ga ogroža? Katere sile? Kdo torej: Vlada? Režim? Ali je to ogrožanje narodovega življenja, če je režim dal slovenskemu narodu najvišjo kulturno ustanovo, slovensko Akademijo znanosti in umetnosti? Ali je morda to ogrožanje narodovega življenja, da se slovensko vseučilišče v Ljubljani izpopolnjuje? Ali je to, da je vedno več meščanskih in srednjih šol? Ali ogroža slovenstvo morda narodno edinstvo? Ce kje kak zakotni pisar, zapiše o leni kakšno nespametno besedo, podaja ljubljansko glasilo slovenskih liberalcev za naše napolizobražence to kot opozorilo s odstavkom: »Kaj pravi na to ljubljanska JRZ? Ali ste videli? Taki so klerikalci! Oni so za narodno edinstvo, morali pa bi biti Slovenci!« Da, Slovenci smo! Ali je to kaj napačnega, protidržavnega, z obstoječimi zakoni neskladnega? Menim, da ne izdam nobene skrivnosti, če trdim, da smo. v tem pogledu v najboljši družbi. Pokojni kralj Aleksander je rekel: »Le dober Slovenec more biti pravi, dober Jugoslovani« Ali j» mar tisti dober Slovenec, ki se sramuje svojega jezika, ga kvari in mrcvari, kakor to delajo mnogi naši tako zvani »Jugoslovenarjk? Ali je dober Slovenec morda tisti, ki je proti Akademiji znanosti in umetnosti, ali tisti, ki vse svoje politično delo vidi v denunciranju in v klečeplazenju, ki si ne upa povedati, lta| je prav za prav to, Slovenec biti? Kdo bo o tem sodil in razsojal, kaj pomeni Slovenec-Jugoslovan? Narod sodi in odloča in narodi smo mi! Narod bere zakone svojega življenja in jih presaja v vsakdanje življenje. Smo ponosni, ker srno Slovenci in s tem Jugoslovani in hočemo biti še bolj! Hočemo ostati v življenjski skupnosti z vsemi brati, ki govoro jezik, kakršnega vsaj po naši sodbi ne najdeii na svetu! Z njimi se hočemo radovati in ža-lostiti. Ne smemo ostati samo pri tem, fte-jansko pomoč moramo nuditi vsem bratom. Mi zahtevamo za svoje brate, kjerkoli so, polno kulturno življenje in polno svobodo. Nismo manj vredni, kakor so Nemci ali Italijani ali Madžari. Želimo, da bi (e besede slišali na severu in jugu, zahodu in vzhodu. Vprašanje širokih samouprav nismo vrgli med staro šaro Kaj pa je s samoupravo? Mi smo šli, kot politična skupnost v novo politično skupnost JRZ. Ali smo kaj zatajili? Ali je kaj zatajila stranka kot taka, ali slovenski del stranke?, Odprimo pravila stranke! Na strani 9 beremo sledeče: »Stranka (JRZ) je mišljenja, da je načelo samouprave v širokem obsegu (self-gouvernement) najboljši način za ureditev, državne uprave v smislu ljudskih želja in potreb. Državno upravo in upravljanje države jo treba tako urediti, da se da posameznim krajem možnost, da svoje krajevne potrebe, upravne, gospodarske, finančne, kulturne in druge sami urejajo.« -- Slišali ste tudi besedo »Selfgouvernement«. Ta beseda je prišla na mojo zahtevo v pravila in je vzeta iz angleškega upravnega življenja. Torej stranka je sprejela svoj program, da se mora država preurediti v smislu samouprav in sicer takih samouprav, ki odgovarjajo angleškim samoupravam. To je torej načelno stranka sprejela, to je njen program in tej svoji programatični točki se stranka tudi lii nikdar odrekla. Stranka hoče potemtakem tako ureditev države, ki odgovarja angleškim samoupravam. Ali pa veste, kakšne so angleške samouprave? Na Angleškem se z besedo avtonomija ali samouprava označujejo one pravice, ki jih imajo deli Velika (Nadaljevanje na prihodnji strani spodaj! Češkoslovaška . preživlja čase Češko-nemški spor je zavzel v preteklem tednu zelo ostre oblike. Tudi četrti predlog češkoslovaške vlade, ki je dal sudetskim Meui-izredne pravice, ni našel v njih vodilnih vrstah povcljnega odmeva. V(xiileij sudetskih Nemcev Henlein, podkrepljen po izjavah nemškega voditelja Hitlerja in govoru gosp. Mus-solmija, je naenkrat prekinil vse pogovore s češkoslovaško vlado in postavil zahtevo, naj se ozemlje sudetskih Nemcev kratkomalo pridruži Veliki Nemčiji. Češkoslovaška vlada je zdaj nastopila bolj odločno; za Henleinom je izdala tiralico, v nekaterih sudetsko-nemških okrajih, kjer je prišlo do pravih uporov, je proglasila obsedno stHisje in je kmalu napravila red in mir v vsej državi. Medtem je prišlo do sestanka med Hitlerjem in angleškim ministrskim predsednikom Chaaiberlainom. Uspeh tega pogovora je bil, kot smo kmalu dozuali, za Češkoslovaško porazen. Zakaj, sledil je v Londonu sestanek odločilnih angleških in francoskih ministrov, ki so sklenili, naj se sudetsko ozemlje priklopi Nemčiji, in sicer brez ljudskega glaso- vanja. V severni bratski republiki je ta sklep povaročil veliko vznemirjenje, zakaj trdno so Čehi upali, da jih Francija, s katero so sklenili celo vojaški obramben! dogovor, ne bo zapustila. Češkoslovaška vlada je začasno ukinila ustavo, zaprla mnoge meje in uvedla v notranjem življenju razmere, običajne ob vojni. Pišejo o vojaški vladi in o najrazličnejših varnostnih ukrepih za vsak primer, zakaj Čehi — 'tako trdijo — ne bodo prepustili sudet-skega' ozemlja Nemcem, če bi se morali braniti tudi santi brez svojih — zaveznikov. Vsekakor bodo odločitev v vojni ali miru prinesli že bližnji dnevi. Današnja usoda Češkoslovaške postane lahko jutri usoda tudi katere druge male države. Zato se bodo male države v bodoče še bolj med seboj povezale. In še to: Če bo bratska severna republika pod silo razmer privolila k združitvi sudetskih Nemcev z »raj-homc, bo napravila s to žrtvijo eno največjih dejanj svetovne zgodovine: rešila bo mir in s leni milijonom življenje ir. premožen,je. Kako ho ta reč Saj je znano iu mi ni treba ponavljati: Svet je bolan. Če je človek bolan, potem išče zdiravja. Najprej morebiti poskuša sam priti do prejšnjih moti. Ali pa upa, da bo njegova krepka narava premagala vse ovire :n čez nekaj dni bo pa spet fant od fare. Če ne gre tako, potem ga je marsikdaj sram priznati, da je bolan. Išče pomoči pri raznih mazačih in konje-derkah, pije in uživa razne čudodelne praške ia »purfelce«, šele nazadnje se morebiti za- Britanije proti angleški vladi, aH deli imperija proti imperialni oblasti, dalje deli dfcmi-nijonov nasproti dominijalni oblasti. Pri tem ' se morajo upoštevati posebno deli imperija, kjer so ndje raznih narodnosti in ras v eni ' državi. Gre torej pri vsem tem za avtonomne ali upravne pravice večjih pokrajin, ki jih " imajo nasproti skupni osrednji oblasti. Kulturne ali samoupravne pravice so tako velike, da imajo poedini deli Velike Britanije • celo svoje vlade. Nanašajo se v poedinih okrajih te samoupravne pravice na občinske upra-ve, na šolstvo, na kmetijstvo, na finance, na javna dela in na trgovino. Tako ima glede teh stvari»severca Irska popolno avtonomijo. Četudi daje Anglija take samouprave in lo-1>ko avtonomnih pravic posameznim delom vendar ni radi tega Anglija nacionalitetna država, temveč enotna država, ki obsega celo severno Irsko. Ali site slišali, kakšno vsebino ima angleška beseda, ki stoji v pravilih ' strank? Ali niso to velike pravice, ki m zabeležene v pravilih stranke? Kdo more dokazati, da se je stranka tej programatični točki kdaj odrekla? Mi vzdržujemo v celoti lo svojo glavno zahtevo. Zakaj se pa ne izvede, boste rekli, vse to, kar je po programu naša zahteva? Tukaj so velike zapreke, ki jih je treba polagoma odpravljali in ni najmanjša zapreka hrvat-V leče k zdravniku in lam moleduje in trka za pomoč pri izgubljenem in zapravljenem iu za-pacanem zdravju. — Nazadnje pa izve, da je že — prepozno ... Prepomo! Potem pa gre vse nazaj in navzdol,'dokler se ne prikaže rešiteljica, smrt! Svet je bolan. Zdravijo ga na vse načine. A njegove prave bolezni menda nalašč- nočejo spoznati. sko vprašanje. Veliki grehi se v političnem življenju dostikrat ne popravijo hitro. Takšen velik greh je biia vidovdanska ustava, ki že danes meče sence po vsej državi. Pot dela nam je nakazana, po tej poti moramo hoditi in vse skale, ki so na poti, s skupnimi močmi odstraniti, da se približamo onemu, kar hočemo in v čemer vidimo svoj končni cilj. Oni pa, ki žive samo od hujskarij, pa naj vedo po tem, kaj so samouprave v angleškem smislu, kaj hočemo in kaj služi blaginji države. Zgodovinske napake iz leta 1920 ne smemo pnsoviti. Živimo v velikih časih. V državi stojimo pred volitvami, ki bodo brez dvoma velikega pomena za ves nadaljnji razvoj v državi. Ali se bo 3k>vensko ljudstvo zavedalo frvoje velike odgovornosti, ki jo ima nasproti sebi, nasproti državi in nasproti stranki prav v teh volitvah? Naše ljudstvo mora stati v strnjenih vrstah. Ne sme se dati zopet zmotiti in begati, kakor se je dalo leta 1920. Zgodovinske politične napake se ne smejo v našem političnem življenju več ponoviti. Mi moramo pri volitvah priboriti odločilen uspeh. Držimo skupaj, in se pripravimo korajžno na boj, ki mora bili za nas v vsakem oziru zmagoslavno bojevan! BtffpHnfc najboljši in najlepše opremlja nabožni mesečnik v naši državi, Ima vedno lepe slike v bakro. tiska. Pišite, da ga Vam pošljejo ca ogled. Naslov: »Bogoljub«, i Ljubljana, Jugoslov. tiskarna. moke. Na zunaj pravim. Kako je pa znotraj med štirimi stenami? Tam kjer gospodari si-romaščina, že vemo in radi verjamemo. Kako je, ali to bi radi vedeli iu znali, Tudi verjamemo, da nadziraj« maso. kako uoslave izvršuje, višjimi. Da, da. Zelo smo radovedni. Seveda naši radovednosti ne bo nihče ustregel. Novi zdravniki prihajajo in se spuščajo k operacijam svetovne bolezni z bojem med in nad rasami. Arijska rasa! Proč z Judi! Saj vemo, da so Judje pijavke človeškega rodu, kjerkoli se naselij«. V kMMiiiMii je rešitev sveta, pravijo novi zdravniki Nam se pa čudno dozdeva zakaj da apostoli komunizma ne darejo vsi v Kosijo ali v rdečo Španijo ali kamor kdi ie, kjer se za komuniste cedi med in mleko. — Zakaj prepričani smo, da jih apostolska gorečnost prav nič ne zadržuje med nami, pač pa strah pred lastnimi voditelji in osrečevala. Mi bomo rekli, da svetu manjka samovoljnosti. Te pa ne najdemo ue v enotnosti, ne v rasizma, ne v komunizmu, ampak le tam, kjer je doma prava iu resnična svolx>da. Prava »b resnična svafesda pa »i dama tam, kjer je v imenu postave pleniti ia moriti iu krasti in tožiti in preganjati neljube osebe, prave in resnične svobode ni med kanoni in ne v strahu pred vislicami in prod Solovwki, prava in resnična srvoboda je po naše le pri Kristusu in v Kristusu. Njegov nauk naj bi začeli študirati vsi tisti, ki hočejo sedanje človeštvo v resnici pripeljati do krepkega in pa trdnega zdravja. Več katolicizma! Seveda resničnega katolicizma. Tistega, ki raste in se razvija na polju katoliške akcije. Če Pij XI. ne bo rešH sveta, razni Stalini in drugi kalini ga nikdar ne bodo. Svet, ali ti to verjameš? Ne! In zakaj ne? Glej, glej, da ne bo prepozno! !>ot»ro lit poceni ^f kupite vsakovrstno oblačilno blago pri staroznani mauufakturni trgovini Jaunlco CŽe&itSI*. Ljobijaua, Lingarjeva ulica 1. KAJ JE NOVEGA OSEBNE VESTI o 60 letnik je postal vseučilišči profesor dr. Lambert Ehrlich. Na mnoga leta! o Prvi slovenski rezervni major je postal znani naš prosvetni delavec, profesor Bitenc Mirko v Celju. Čestitamo! DOMAČE NOVICE d Prosveina slavnost v Tominijii v nedeljo 12. septembra je prav iepo uspela. Na dopoldanskem zborovanju je bilo do 2000 ljudi, popoldne pri telovadnem nastopu pa še več. Vsi so s tabora odhajali z najlepšimi vtisi. d Prosvetni doni na Primskovem jc blagoslovil ono nedeljo kranjski dekan Matija Skrbeč. V lepem govoru je g. dekan položil na srce mladini, naj zvesto ohranja vero v Boga in naj bo disciplinirana in borbena. d Tridesetletnico obstoja in dela je praznovalo ono nedeljo Prosvetno društvo v Dra-žgošah, Na taboru sta govorila župnik Hiti in dr. Miloš Stare. Popoldne je bila v Prosvetnem domu lepa akademija, pri kateri so nastopili z vajami fantovski in dekliški odseki. L.judie pa so zatrjevali: »Tako lepega dnevs v Dražgošah že dolgo ni bilo.« d flobji sejem. Ljubljansko tržno nadzorstvo je oni dan raznim prekupčevalcem zaplenilo do 200 kg suhih gob. S prekupčevanjem se pečajo razni tipi, ki sploh nimajo obrtnega dovoljenja za to. Trg je bil izredno natrpan s svežimi jurčki. Mnogo ljudi iz Gorenjske in Dolenjske je prineslo polne košare in koše. Prostor za gobe med semeniščem in škofijsko palačo je bil premajhen in so morali klopi postaviti celo ob stolni cerkvi. Ob začetku trga so bile cene višje, proti poldnevu je človek lahko kupil za malenkost lepe gobe. Brez pretiravanja pa lahko rečemo, da je bilo tisti dan na trgu nad 1000 kg gob. d Sušak namesto Trsta. Glasito čsl. Zavoda za zunanjo trgovino piše, da bo imel izgon Zidov iz Italije to posledico, da se Zidje ne bodo več posluževali Trsta in drugih italijanskih pristanišč, temveč da bodo pošiljali svoje blago odslej skozi Sušak. Zlasti Lloyd Triestino je ime! do sedaj mnogo V Celju so blagoslovili nov Delavski dom- dobička od potniškega prometa med Palestino in vzhodno ter srednjo Evropo. Ta dobiček bo odslej odpadel. d Do 5000 dijakov in dijakinj so lelos vpisali na srednjih šolab v Ljubljani. (1 Na vseh sarajevskih srednjih šolah so vpisali 6500 dijakov. V prvi razred se jih je vpisalo 1740. Kam bomo prišli? d Dva in pol milijona hektolitrov vina so pridelali lansko leto jugoslovanski vinogradniki. Večina tega vina je šlo preko zime i« letošnje pomladi v promet, le proti sredi leta je trgovina zastala. Če ta zastoj ne bi nastopil, bi bržkone zaloge vina ne zadostovale niti do nove trgatve. Pojenjavanju trgovine so krive visoke cene, kar je razumljivo ob dejstvu, da se cene dvignejo, čim zaloge pojenjujejo ter je povpraševanje še vedno veliko. Povprečno je ostalo doma 5e okrog 15% lanskega pridelka, pa še to je skoraj vse v rokah vinskih trgovcev. d Čebelarski muzej bodo ustanovili v SI. Brodu ter bo sestavni del tamošnjega mestnega muzeja. d 25 paprik za 1 din prodajajo v Daru-varju, zaradli velikega dovoza paprike na trg. d Z nepodpisanimi (anonimnimi) ovadbami v koš! Nepodpisane ovadbe, prijave in pritožbe pošiljajo razni ljudje tudi Ijubljai* skemu mestnemu poglavarstvu, zato pa mestno poglavarstvo opozarja, da se na nepodpisane dopise sploh n-? onra in zo tudi ne bo oziralo. Vsak dopis mestnemu poglavarstvu mora pisec jasno in čitljivo podpisati in navesti tudi svoj natančen naslov, drugače gre dopis naravnost v koš. — Tako je prav! d Za spremembe pri odmeri davka na poslovni promet se potegujejo sarajevski trgovci. Kakor znano, določa višino tega davka poseben davčni odbor. Trgovci pa pravijo, da ta davčni odbor nima zanesljivih in pravih podatkov o dejanskem zaslužku trgovcev. Da bo odmera bolj pravična, naj se davek na poslovni promet pobira odslej sproti pri uvozu blaga v mesto skupaj z odmero mestne trošarine. Sarajevski trgovci so to zahtevo poslali vsem trgovskim zbornicam v državi ter vsem trgovskim združenjem. d Šolo ministrstva za telesno vzgojo so 16. septembra slovesno otvorili v Belgradu. V enoletni tečaj višje šole za telesno vzgojo so sprejeli 50 kandidatov. i1 Pri rapriju aH pa pri motn|ab v prebavi vzemite zjutraj na tešče kozarec naravne »Franz-|«sfl< vode d Slinavka tudi med divjačino. Slinavka in parkljevka sta se začeli širiti tudi med bosansko divjačino. Zivinozdravniška postaja na planini Romaniji je ugotovila že več primerov obolenja na srnah. Zaradi tega je banska uprava odločila, da se lov s psi na srne, ki bi se moral pričeti že z današnjim dnem, odloži vse dotlej, dokler parkljevke in slinavke ne bodo popolnoma zatrli, d 5500 kg težak zvon so ulili. Oni torek so ulili v Biihlovi livarni v Kačah najtežji zvon, ki bo pel v Mariboru. Zvon, ki bo tehtal okrog 5500 kg, jc namenjen za frančiškansko baziliko ter ga" bodo namestili v severnem stolpu ob « Državna razredna loSeriia ■ Žrebanje I. razreda 12. oktobra 193« Bafcitl!!: 2,000.009- t.DOO.MC-- 509.000°— 400JS0C-— 300.000 - 280.088'- itd. v skupnem znesku Din 64 milijonov In 991.000*- Cena 3rečkam za vsak razred: oda | 8 polovica I 1 Četrtina 1 Sin 208-- | j Sin 100-- | ( BiH 50- j Izplačevanje dobitkov takoj in brez odbitkov! Poznano solidno, sirokov. in diskretno poslovanje! Glavna kolektnra državne raimin« loerije A« Rein i Drug Zagreb Nlu 15 — flajsva 8 Aleksandrovi cesti, kjer sedaj ni zvonov. Do-sedaj je imela najtežji zvon mariborska stolnica. Ta tehta 3400 kg, nov: frančiškanski ga bo tedaj za dobrih 2000 kg prekosil. Prejšnji največji frančiškanski zvon, ki so ga sneli za časa svetovne vojne, je tehtal 4400 kg. Novi zvon, ki so ga v torek ulili, je ostal ves teden v oklepu svojega modela, da se je ta veiika snov polagoma ohladila. d Vse tuje delavce so odpustili, Dalmatinske cementne tovarne so začele spet obratovati. Pisali smo že, da so delavci pred štirimi meseci stopili v stavko, ki se je z nekaj presledki nadaljevala prav do teh dni, Tovarne namreč niso izpolnile tistih pogojev, v katere so se zavezale, ko so prejele brezplačna zemljišča od občin, da bodo nam- Biihlova livarna v Mariboru jc ulila za Iraufi-škansko cerkcv v Mariboru zvon, ki je najte/.ji v Jugoslaviji. Težak je GOOOkg. Ulivanje zvona je trajalo samo 10 minut. Sadno trgovino ie treba postaviti na zdravo podlag o Predlog Kmetijske zbornice /a spremembo uredbe o kontroli sadja reč sprejemale na delo samo domačine. Po dolgih razpravah k posredovanjih so morale tovarne odnehati, odpustiti vse tujce ter nastaviti same domačine. Od tedaj teče delo spet v običajnem tiru. d »latami vlak že vozi, a ne v Sloveniji Redno železniško službo z motornimi vlaki so le dni vpeljali na progi Zagreb—Belgrati. Za sedaj vozita dve sestavi, ki ju je izdelala neka italijanska tovarna. Vlak vozi s povprečno brzino 135 kilometrov na uro, čeprav more doseči največjo brzino 145 kilometrom. Prvi vlak je vodil italijanski Šofer Poleg tega šoferja mora biti na stroju še pilot, ki javlja šoferju že naprej značaj proge ter ga opozarja na ovinke, koder je treba brzino zmanjšati, in na ravninske dele proge. Vlak je iz Zagreba prišel v Belgrad v 4 urah in petnajstih minutah. d Sladkor za ®sladi{«>v mošta oproščen državne trošarine. Da pomaga vinogradnikom po onih krajih, kjer grozdje zaradi izredno slabih vremenskih razmer ni moglo dovolj dozoreti, je ministrski svet predpisal uredbo, po kateri se sladkor za sladitev vinskega mošta oproSča državne trošarine. Po fej uredbi se odobrava za sladitev vinskega mošta v letu 1938. nabavka sladkorja brez državne, banovinske in občinske trošarine iz državnih sladkornih tovarn, in sicer največ 4 kg na vsakih 1001 vinskega mošta Potrdilo za nabavo sladkorja bodo izdajala pristojna finančna ravnateljstva pod pogojem, da kmetijski poročevalec potrdi na lastno odgovornost, da grozdje v dotičnem kraju ni moglo dovolj dozoreti zaradi izredno slabih vremenskih" razmer, ali da je bilo zaradi neurja prezgodaj obrano. Finančna ravnateljstva bodo dostavljala zaradi tega vsako prošnjo prej na ministrstvo in šele na zahtevo tega se bodo izdajala dovoljenja. Ali ne gre vse to preveč sokol' ž'vota v aržefe? d So pri tobaka se kregajo za enakopravnost. Sadiki tobaka v Dalmaciji zahtevajo višje odkupne cene za svoj tobak ali z drugimi besedami povedano, zahtevajo naj se za določanje dalmatinskega tobaka uporabi ista kakovostna razpredelnic«, kakor jo soo&opotska uprava uporablja za južnosrb-eki hi hercegovski tobak. Pravijo, da je dal-jnatiaski tobak vsaj iste kakovosti kakor V tvornici za dušik Dne 14. septembra ob pol 11 dopoldne je odmevala po Rušah pri Mariboru silovita eksplozija v smeri od tvorni«! za dušik, da so se tresle hiš® dober kilometer na okrog. Eksplozija se je dogodila v tvornici za dušik in sicer v oddelku za polnjenje jeklenih valjev s kitikom. Ruška tovarna proizvaja razne kemične izdelke, med njimi tudi kisik, katerega razpošilja v velikih jeklenih valjih, v katerih je kisik stisnjen pod pritiskom 390 atmosfer. Eksplozija je spravila vso tvornico na noge ter je izzvala silovito razburjenje, saj je pritisk zraka stri vse šipe na oknih tovarne in na okoliških poslopjih. Uradniki in delavci so pohiteli proti prizadetemu oddelku, kjer j se jim je nudil strahovit prizor. Nad celicami, v katerih se polnijo valji s kisikom, je bila dvignjena pločevinasta streha, zidovje, ki je obstojalo iz betonskih, s traverzami ojačenih j sten, pa je eksplozija čisto razgnala ter moč- i ne jeklene traverze vpognila, kakor da so iz ' Na Kmetijsko zbornico prihajajo pritožbe kmelov-sadjarjev, da jih trgovci, ki kupujejo od njih sadje 7.a izvoz, izrabljajo in odirajo. Dogaja se namreč sledeče: Trgovec se pogodi s kmetom za dobavo jabolk določene vrste in kakovosti po v naprej dogovorjeni ceni. Kmet se drži pogodbe, svoja jabolka skrbno prebere in sortira. Vse to ga seveda stane mnogo časa in truda, pa tudi denarja. Ko jih pa pripelje trgovcu in misli, da bo za skrbno pripravljeno blago brez nadaljnjega prejel določeno ceno, se pa trgovec kar na lepem zmisli, da sadje ne odgovarja dogovoru ter skuša tako izpodbijati pogojeno ceno. Kmetu ne preostane drugega kot to, da odpelje sadje nazaj domov, kar je seveda zopet zvezano s stroški, ali pa da pristane na znižano ceno. Tako trgovec pritisne na kmeta, da mu sadje proda poceni, ki jo ima sadje slabše kakovosti, izvozi ga pa sam kot sadje boljše kakovosti, namreč kot tako, za kakršno sta se s kmetom prvotno pogodila. Tako postopanje izvoznikov sadja s kmeti je popolnoma protizakonito in kaznjivo. Sadjar ima pravno dve možnosti, da se zavaruje proti takemu izkoriščanju: 1. dn se obrne na sodišče in zahteva od njega raz- južnosrbski, če ne celo boljši. Obenem zahtevajo tudi dovoljenje za nasaditev večjega Btevila stebelc, zakaj večina dalmatinskih kmetov živi izključno od tobaka. >Enakopravnost je za gotove ljudi menda še bolj strašna beseda, kot — isamouprava«. d S predpraviuami je lahko delati. Bel-grajski sejem je ono nedeljo obiskalo nad 24.000 ljudi. Nič čudnega, če vemo, da je Belgrad veliko mesto, ki ima s svojo okolico ©krog 350.000 prebivalcev ter uživa njegov velesejem razne predpravice in posebne ugodnosli, ki jih druge podobne naprave izven Belgrada ne dobe. Velesejem ima vsa je eksplodiral kisik mehkega svinca. Med temi ruševinami sla v notranjosti ležali telesi dveh delavcev, ki sta bila zaposlena pri polnitvi kisika iz kompresorja v valje. Enega od nesrečnežev je eksplozija raztrgala na drobne kose, tako da so morali posamezne ude in dele mesa pobirati okrog med ruševinami ter so bili nekateri prilepljeni celo ob strop, drugi delavec pa je hil še pri življenju, pa ves oblit s krvjo in ves v eni rani. Nesrečnež, ki ga je raztrgalo na kose, je bil 41 letni delavec Ivan Strnad, oženjen in oče treh nepreskrbljenih otrok, njegov ranjeni tovariš pa je 40 letni Hinko Ditmajer, oženjen, pa brez otrok. Oba sta doma iz Ruš, Ditmajerja so mariborski reševalci, katere so poklicali telefonično v Ruše, nemudoma prepljali v bolnišnico v Maribor, kjer so ugotovili, da ima zlomljeno roko in nogo ter vse polno ran od drobcev jeklenega valja. V bolnišnici je podlegel hudim poškodbam tudi Ditmajer. sodbo, ali pa: 2. da se pri kupoprodajni po-godbi dogovoii s trgovcem, kdo bo v primeru spora razsodil, če blago odgovarja dogovoru, Obe ti dve sredstvi pa kmetu ne pomagata prav dosti, ker je on navadno gmotno šibkejši od trgoica in mnogokrat od njega tudi gospodarsko odvisen, zraven tega pa tudi ne v pravdi tako spreten kot trgovec. Kmetijska zbornica je že začela zbirati o stvari točnejše podatke ter jiokreiula akcijo pri kr. banski upravi in ministrstvu, da se uredba o kontroli sadja za izvoz izpopolni tako, da bodo •/. njo zaščiteni tudi interesi kmetov. Izpopolnjena uredba bo določala obvezno razsodišče, ki bo v primeru spora ugotavljalo. ali sadje »iflgovarja dogovoru ali ne. Kmetje naj vse primere, ko jih izvozniki na take in podobne načine izkoriščajo, javijo Kmetijski zbornici, da bo lahko trgovinskemu ministrstvu predlagala, da takim trgovcem vzame izvozno dovoljenje. Kmete pa opozarjamo, da naj bodo solidni in naj se vedno točno drže dogovora ler naj dostavljajo trgovcu le tako blago, za kakršnega so se pogodili. T.e v tem primeru, če so sami pošteni, lahko zahtevajo poštenosti tudi od trgovca. poslopja zidana, a večji del prostora so vzeli zelo lepi paviljoni tujih držav, kakor Francije, Italije, Romunije, Turčije, Grčije in drugih. d Jugoslavija prva med obdonavskiroi državami. Od vseh obdonavskih držav bo Jugoslavija letos imela najboljši in največji pridelek koruze. Seveda prednjačijo pred vsemi pokrajinami Bačka, Banat, Slavonija in Srem. V ostalih sosednjih državah je odličen pridelek preprečila huda suša. Na svetovnem tržišču koruze pa prevladuje Argentina in Združene države, zlasti žadnje zaradi slabšega lanskega pridelka v Argentini. d Dvajset let je preteklo iS. septembra, odkar je srbska vojska s pomočjo Francozov in njihovega topništva prodrla na solunskem bojišču skupno nemško-bolgarsko fronto. Največja bitka se je bila na Kajmakčalanu. S to bitko, odnosno s porazom zavezniških čet, je bil dan znak za končanje svetovne vojne. Srbska vojska je s Francozi vred takrat obdržala vse svoje postojanke in začela nato, čim sc je odpočila, srdito napadati sovražnika ter ga goniti iz Srbije. Glavno poveljstvo nad zavezni-ikirai četami je imel francoski maršal, sedanji vojvoda jugoslov. vojske, Franchet d'Esperey. d Še višjih cen pričakujejo. Ze okrog 11.000 vagonov letošnje pšenice je odkupila Privilegirana izvozniška družba od pridelovalcev. Povprečno odkupi družba dnevno po sto vagonov. Zanimivo pa je, da kmetje ne hite prodajati pšenice, oči vi dno zato, ker čakajo, da se bodo cene še dvignile, ter računajo pri tem na mednarodno napetost, ki se lahko iz-cimi v vojno. Vsi veliki vojvodinski in slovon- ■VTV TSMT T&. prvovrstna, po najugodnejših Tli! jP%L cenah kupile pri ■ CENTRALNI VINARNI v LJubljani ski mlini s o ee z žitom že oskrbeti v velikanskih množinah. Vse pa kaže, da bodo cene pšenici začele padati, ker so se znižale na vseh večjih svetovnih žitnih borzah, d Če so narava poigra. Posestniku Pavlu Svetini v Guštanju je ovca povrgla Čudno jagnje z osmimi nogami, štirimi sprednjimi in Štirimi zadnjimi, ki so tako razporejene, da je glava v sredini. Glava iina 4 ušesa in tri oči. Pri raztelesenju so našli v eni prsni votlini dvoje src in dvoje pljuč. Ovca je ostala popolnoma zdrava, jagnje pa je seveda prišlo mrtvo na svet. d Za vlagatelje kočevske »Mestne hranilnice«, Okrožno sodišče v Novem mestu je v pravni stvari tožečih strank Stimec Frančiške, delavke v Turkah pri Kuželju ob Kolpi, Tanke Magdalene, služkinje v Cvišierjih pri Kočevju, in Hutterja Janeza, prevžitkarja v Livoidu pri Kočevju, proti toženenim strankam dr. Romu Ricliardu, odvetniku, Ga,ns!mayerju Robertu, trgovcu in posestniku, Betrijaniju Božidarju, bivšemu okrajnemu šolskemu nadzorniku, Er-kerju Rajmundu, posestniku in gostilničarju, in Kressetu Alojziju, posestniku in veletrgovcu, zaradi izplačila Stimec Frančiški 13 662, Tanke Magdaleni 13.866.55 in Hutterju Janezu 48.705 dinarjev, razsodilo, da je vseh pet gori imenovanih obtožencev nerazdelno dolžno plačati tožečim strankam gori razglašene zneske s A% obresti od 1. januarja 1937 dalje in to proti izročitvi hranilnih knjižic »Mestne hranilnice kočevske«, ter jim povrniti pravdne stroške, ki so pri prvotožnici Stimec Frančiški odmerjeni na 10.708.90 din, pri drugolož-nici Tanke Magdaleni na 8833 din in pri tre-tjetožniku na 5473 din, in sicer vse v 15 dneh pod izvršbo, — Kakor torej iz predmetne sodbe sledi, se približujemo časom, ko bodo krivci poloma »Mestne hranilnice« razkrinkani. d Osebam, ki se ne morejo zadostno kre-taii, pa trpe vsled tega na zaprtja in motnjah pri prebav«, združenimi s pomanjkanjem teka, nudi večtedensko zdravljenje s naravno »Frsnz-Joseiovo« grenko vodo zelo dobre uspehe. Zato uživajte dnevno po eno čašo »Franz-Josefove« grenke vode zjutraj na tešče ali zvečer, preden greste k počitku, 0*1. reg. S. br. 19474/». d Zanimiv meč so našli v Pančevu. Ko so kopali temelje za novo hišo, so odkrili zarjaveli kos železa, ki je bil podoben meču. Čim so odstranili rjo, so se pojavila neka imena grolov, baronov in drugih plavokrvnih ljudi. Spodaj pa je bilo pripisano, da krvnik prosi se prav lahko prehlad I te, a 4mnogokrat' nastane iz „forer-pomembnega" prehlada resna in dolgotrajna bolezen. Vzemite zaradi tega že pri prvih znakih bolezni svetovno znana ASPIRIN TABLETE Z BAYER-JEYIM KRIŽEM" Ojliu rti. p»<4 s. br. 417 i.d II). S. 1914. Boga, na; se usmili duš vseh tistih, ki jim je on kot krvnik odsekal glavo. Očividno je bil to krvnikov meč, s katerim je sekal glave neposlušnim plemenitašem v času ogrske zasedbe Belgrada v srednjem ali v začetku novega veka. d Tolpa s 55 velikimi vlomi prijeta. Razbojniško tolpo, katere člani so morali priseči zvestobo svojemu poglavarju, so nedavno prijeli pri Sv. Barbari v Halozah. Tolpa je imela deset članov, vodil jo je pa Franc Habuna, ki se je pred dvajsetimi leti vrnil iz Amerike in se takoj lotil organiziranja roparske tolpe. Največ članov je nabral v Hrvatskem Zagorju. Član, ki se prisege ni drža'., je bil strogo kaznovan ali celo ubit. Tolpa je imela v teku svojega delovanja na vesli kakih 55 velikih vlomov in tatvin. d Ker jih preveč gladijo. Neki duhovnik se je oni torek napotil k Sveti Katarini nad Medvodami obiskat ondotnega župnika, svojega prijatelja. Z brevirjem v roki se je dvignil že visoko v hrib, ko sta ga na samotni poti v gozdu pričakala dva človeka, stara od 20 do 30 let. Planila sta nanj in ga podrla na tla. Ker se gospod ni branil, sta mu hladnokrvno Slovaki so podali Čehom bratsko roko Med češko vlado in med vodstvom slovaške ljudske stranke je prišlo oni dan do zgodovinskega preobrata. Zastopstvo slovaške ljudske stranke, ki edina od opozicijskih skupin ni poslala nobene spomenice angleškemu posredniku Ruiicimanu in sploh ni imela z »jim nikakih stikov, je bilo sprejeto pri predsedniku republike dr. Benešu, kateremu je izročilo spomenico z zahtevami Slovakov. Odposlanstvo Slovakov je vodil dr. Tiso. Predsednik je vse štiri člane odposlanstva pri-drža! na kosilu, kar je vzbudilo v čeških krogih ogromno presenečenje. Med razgovori s predsednikom dr. Benešem je prišlo do raz-tiščenja vseh spornih vprašanj, ki so do sedaj ustvarjala napeto razmerje med slovaško "pozicijo iu med Čehi. Predsednik dr. Beneš h Slovakom slovesno obljubil, da bo vlada čim prej izpolnila vse njihove upravičene zahteve, slovaško zastopstvo pa je predsedniku sporočilo, da je slovaška ljudska stranka zaradi nevarnosti, v kateri je država, pretrgala vse zveze, ki jih je z drugimi opozicijskimi skupinami vred vzdrževala s sudetsko strau-ko. Zaradi nevarnega položaja je slovaška stranka pripravljena stopiti v vlado, če Čehi izpolnijo najvažnejše zahteve takoj. Slovaška ljudska stranka je sprejela tudi nalogo, da olajša sporazum med vlado ter med madžarsko in poljsko manjšino. — Ce bodo Čehi obljubo držali in res postopali v bodoče s slovaškim narodom kot popolnoma enakopravnim bratom — kar za enkrat Se dvomimo — je bilo kosilo pri drž. predsedniku Benešu zgodovinski dogodek, ki se ga tudi mi iskreno veselimo. iz žepov pobrala srebrno uro z verižico, denarnico s 85 din in listnico. Ta je bila sicer debelejša, navidez napolnjena z bankovci, ni pa bilo v njej nikakega denarja. Odvzela sta mu tudi — zavojček bonbonov. Sicer sta se »obzirno« obnašala: nista ga udarila; vrnila sta mu vse legitimacije, pisma in druge papirje; tudi denarnico z enim dinarjem drobiža sta mu dala nazaj; vse drugo sta mu pustila, le za denar jima je bilo in za srebrnino. Tudi brevir sta preiskala; ko v njem nista našla bankovcev, sta ga vrnila z vsemi podobicami vred. Zbežala sta v smeri proti Toškemu čelu. d Dve leti težke ježe je dobil samski delavec 43 letni Janez Novak iz Jarš, ker je zažgal kozolec posestnici-vdovi Ivani Sem-rajčevi. Novak požiga sicer ni priznal, je pa sodbo mirno sprejel z izgovorom, da ima slab spomin, ker je bil na bojišču med svetovno vojno ustreljen v glavo. d Proti sedmi božji postavi. Posestnik Franc Kranjc iz Male Mislinje pri Mariboru je opazil, da mu izginja iz gozda les. Zadevo je zasledoval ter je ugotovil, da mu prodaja les njegov lastni hlapec. Ta je služil pri Kranjcu pet let ter je užival popolno gospodarjevo zaupanje, katerega pa je izrabil, da je prodal iz gozda 282 debelih smrekovih dreves. Kranjc ima okoli 4000 din škode. d Tudi mazaču se vfasih posreči. Kmet Jovan Brkič v Glini na Hrvaškem je pred letom začel izgubljati vid, dokler ni popolnoma oslepel. Iskal je pomoči v zagrebški bolnišnici, vendar brez uspeha. Lotil se je Iudi zdravljenja na priporočilo raznih ma-začev, dokler ni še! slednjič k znanemu mazaču. v Budimirovcih Milanu Korelcu. Od tam se je vrnil spet z zdravimi očmi. Kaj se je prav za prav zgodilo, nihče ne ve. Zdravniki bodo kmeta temeljilo pregledali in povedali svoje mnenje, ki pa za inazača, čislo umevno, ne bo ugodno. d Licenciranje bikov za območje mesta Celja bo v četrtek, dne 13. oktobra, ob 8 na sejmišču v Celju. K licenciranju je prignati vse nad 15 mesecev stare bike, ne glede na to, ali je bik določen za pleme ali ne. Priženejo se naj tudi mlajši bikci zaradi določitve eventualne bodoče sposobnosti za pleme. Kdor se ne od- v ■ M ran t). NESREČE 20vc razglasu, mu bo liccncirala bika na domu posebna komisija ria njegove stroške. Za prav dobre bike, ki so bili tudi pri lanskem liccn-ciranju odlično ocenjeni, bo občina iz razpoložljivih sredstev prispevala vzdrževalno nagrado. Lastniki rodovniških ali subvencioniranih bikov naj prinesejo s seboj rodovniške podatke. d Pa sta se jim le izmuznila. Ob svoj glavni dobitek bi skoraj prišla krnet Ivan Smolja-novič iz Požeških Sesvetov na Hrvatskem ter njegov tovariš brivec Jurij Morman, ki sta bila na četrtinko zadela v državni loteriji pol milijona dinarjev. Čim sta izvedela za svojo srečo, sta najela avtomobil in se odpeljala v Bel-grad dvignit denar. Med tem časom je po vsej bližnji in daljni okolici zašumelo o velikem dobitku. Na povratku sta se pa spomnila na motorni vlak in si hotela privoščiti še to zabavo. To je bila tudi njuna sreča. Ko se je avtomobil brez njiju vračal v domačo vas, so začeli iz zasede padati streli, ki so razbili stekla. Roparji so se razočarani razbežali, ko so videli, da jim je žrtev in z njim vred dobitek ušel. l.e izreden slučaj je torej rešil srečnima dobitnikoma denar in življenje. <1 Kdor hi rad šel v večno mesto Rim in si ogledal tudi druge zanimive kraje (Trst Benetke, Padovo, Milan, Genovo, Firence, Neapelj itd.) naj ne zamudi ugodne prilike od 22. do HO. oktobra, ko priredi j Družina božjega svetal romarsko-izletno potovanje z brzovlakoni po znižani ceni 080 din za osebo. Vpisovanje traja do 12. oktobra. Priglasite se takoj za brezplačna navodila z dopisnico na naslov: ; Družina božjega sveta' Ljubljana, Sv. Petra nasip 17. d Pri ženah, ki več let trpe na težki stolici, deluje vsakdanja uporaba naravne »Franz-Joseiove« grenke vode, zavžite zjutraj in zvečer po četriinki kozarca, zelo uspešno. Tudi bolj občutljive pacicntke rade jemljejo »Franz-Josefovo« vodo, ker se že v kratki dobi pokaže zelo prijeten učinek. Oirt. r«! S. br. tMima. d Romanje na grob sv. Antona v Padovo. združeno z izletom v zanimive Benetke in z obiskom Svete gore, Gorice, Trsta in bojišč ob Soči,' bo od 8. do 10. oktobra. Najlepše, najzanimivejše in najcenejše jesensko romarsko-izlelno polovanje. Cena 280 din za osebo; kdor pa gre samo do Gorice in Trsta pa 160 din. Ker je treba vsem obveznostim zadostili do HO. septembra, naj vsakdo, ki je namenjen na to potovanje, takoj zahteva brezplačna navodila pri Družini božjega sveta«, Ljubljana, Sv. Pelra nasip 17. IZ DOMAČE POLITIKE p Nikilo naj ne izziva. Bele nogavice v Celju so čez noč izginile. Zaradi očitnih izzivanj nekaterih je prišlo zadnje dni skoraj do osebnega obračunavanja na celjskih ulicah in v celjskih lokalih, zaradi česar je morala celjska policija več oseb poklicali na stražnico in jih opozoriti. To pohvalno delo celjske policije, da je napravila red in preprečila take spopade na ulicah, je vplivalo, da so čez noč izginile iz celjskih ulic bele nogavice. Mi imamo o zagrizenosti na obeh straneh — svoje mnenje. p Kaznovano -Jutro«. Pred ljubljanskim sodiščem je bila oni dan razprava o tiskovni pravdi stavbenika Ogrina proti odgovornemu uredniku Jutra-, ki ga je svoj čas napadlo kol podpredsednika trgovske zbornice in mu očitalo, da je samolastno razdeljeval denar itd. Sodišče je odgovornega urednika Jutra obsodilo zaradi klevet na 300din globe, oziroma v primeru neizterljivosti na pet dni zapora. p Hijene, j Koroški Slovenec« z dne 14. septembra piše med domačimi novicami pod naslovom -Barbarsko dejanje« o sledečem dogodku, ki se je dogodil na grobu voditelja koroških Slovencev V. Poljanca kmalu po pogrebu: »V noči na ponedeljek 5. septembra so neznanci zažgali vence in trakove na grobu župnika in prvoboritelja Vinka Poljanca. Ljudstvo, prihajajoče v jutro k osmini za pokojnini, je opazilo nečuveno dejanje in se glasno zgražalo. Na grobu so ostali o.-ianki zgorelih vencev, trakov iu šoii- riiiverzitplni pnifesur dr. Laiiihrr! Klirlili KO letnik. kov. Zločinska roka se je pi i podlem poslu očividno poslužila bencina, da zabriše sledi slovenske hvaležnosti rajnemu župniku.- p O dr. Mačkovih zasnovah. Na shodil pristašev JRZ v Piroiu je minister Cvetko-vič povedal tudi lole: .Zadnje dni je bilo mnogo govora o sporazumu med ZO in dr. Mačkom. O političnih zasnovah dr. Mačka je v naših srbijanskih krajih prav malo znanega. Stališče dr. Mačka je jasno in določeno in mu ni treba pojasnil. Dr. Maček zahteva neodvisno Hrvatsko v i meja h te državei-. ki bo neodvisno in samostojno odločala v. svojih osnovnih vprašanjih gospodarskega in političnega značaja. Dr. Maček hoče danes to državo razdelili na Hrvatsko, Srbijo in Slovenijo. Toda so še druge stvari, ki so v tem pogledu še strašnejše in hujše. To je način, ki ga dr. Maček sporazumno z Združeno opozicijo predlaga za uresničenje le svoje politične zasnove. Imeli smo priložnost — je rekel minister Cvetkovič — Ia sporazum prebrati. V njem vidimo- tale osnovna določila: razpust narodne skupščine. ukinitev ustave, začasna upravna uredile*' do ustavotvorne narodne skupščine in nazadnje sestanek ustavotvorne skupščine lire/, določenega programa. p Za predsednika sedanjega zasedanj« Zveze narodov je liil izvoljen predsednik irske vlade de Valera. Jugoslovansko zastopstvo na tem zasedanju vodi ljubljanski vseučiliški profesor, bivši minister dr. Andrej Gosar. n Velika avtomobilska nesreča ob Savi, Dne 14. septembra v ponočnih urah se jc na oni strani Save, nekako v sredi med postajama BI anca in Kajlienburg, zgodila velika avtomobilska nesreča. Po cesti na kranjski strani ob Savi je vozil tovorni avtomobil, ki je iz Voj-nika vozil les proti Krškem. Nasproti jc privozil razkošni avtomobil, ki pa menda ni močnih žarometov ugasnil ter prižgal slabših luči, kakor veljajo cestno-policijska določila. Zaradi tega je bil šofer tovornega avtomobila docela b. Mu»,Milini p„«lra»lj« Plai,jHi pri HaUk.i *as1i,ike „„»,,. .d)0M01d"«- 21. septembra 19558. Slraa 1, Pred nekaj tedni je bila v najlepši vasi v skrajnem kotu Gorenjske na nedeljo popoldne tekma koscev, ki so jo priredili neki »društvenarji deklet in fantov kmetijskih«. Prišel je tudi neki gromovnik iz Ljubljane tujega imena in še bolj tuje miselnosti". — Govoril je nekolikim fantom in dekletom o kmetslvu in se postavil v pozo osvoboditelja z nekako sledečimi besedami: »Telesno smo vas osvobodili (mislil je kmete) že s krvjo, sedaj vas bomo pa še duševno.« — In glej ga, od koga bo ta tujeimeujak osvobajal — povedal je, da od tistih gospodov, ki uživajo čez leden vaše žulje, v nedeljo vas pa še Ali ni to hujskanjeT celo kolnejo.« Govoril je tako imenitno, da je vsem bilo jasno, da misli duhovnike! — Govor je tudi prevevala norčija do Cerkve. K sreči je samo malo število takih staršev, ki zaupajo takemu društvu svoje otroke. — Toda še ti naj bodo prepričani, da iz njih ne bodo postali ne pošteni fantje, ne poštena dekleta. Mržnja ni še nikoli vzgojila plemenitega človeka. Pa le plemenitih ljudi rabi naš slovenski narod, ki ga v veliki meri tvori kmečki stan! Če hočemo rasti, nam je potrebna krščanska plemenitost, ne komunistična ali liberalna miselnost. Slov. a«. _____ oslepi)s*1. Ker se je šofer tovornega avtomobila V tisti bleščeči luči bal, da se ne bi zadela, se je preveč izognil v stran. Tisti hip pa je tovorni avtomobil že zdrčal v obcestni jarek, kjer je obležal. Neznani avtomobilist, ki je vse nesreče kriv, je kratkomaio ponesrečenca pustil v jarku ter odpeljal. Šofer tovornega avtomobila je laže ranjen, njegov sopotnik pa je mrtev obležal v avtomobilu. n Dvakrat jo je pičil, Žrtev nenavadne nesreče je poslala 41 letna posestnica gospa Ana Urbas iz Slemena pri Selnici ob Dravi, Na njivi jo je pri delu pičil modras, in sicer jo je vse-kila razdražena kača, na katero je slučajno stopila, dvakrat v desno nogo. Prepeljali so jo takoj v mariborsko bolnišnico. n Naenkrat in n je spodrsnilo. Banovina gradi v Škof ji Loki ob obrežju Poljanščice od Puštalskega mostu do žage Hafnerja obrežni zid. Pri tem delu je zaposlenih več delavcev, med njimi tudi 66 letni Gašper Zevnik vulgo Savcev Gašper iz Puštaia pri Sliofji Loki. Zevniku, ki je delal vrhu škar-ps, je naenkrat spodrsnilo, da je padel 2 in jm>1 metra globoko na skale v strugo Poljanščice. Nihče ni mislil, da bo Ia padec imel zanj tako hude posledice. Zevnika so spravili domov. Poklicani zdravnik pa je ugotovil, da si je Zevnik zlomil pri padcu eno rebro ter je dobil tudi druge notranje poškodbe. Potolkel se je tudi na glavi ter ima več večjih prask po vsem životu. n Slinjavska nadloga. Nad 2000 goved je v okolici Subotice zbolelo na slinavki. Bolezen se je pojavila že pred dvema mesecema v neki vasi, odkoder se je z neverjetno naglico razširila vse naokoli. Z naglo zdravniško pomočjo so rešili kmalu 1000 goved. Mislijo, da zaradi bolezni v Subotici ne bo d« konca leta nobenega živinskega sejma, kar pomeni velikansko škodo ne samo za govedorejce, temveč tudi za mesto samo ki Ik> zgubilo velike denarje na uvoznih taksah. n Petrolejska svetilka se ie razletela. Oni ponedeljek se je v Pečovniku pri Celju razleteli petrolejska svetilka in hudo opekla po vsem telesu 32 letno umetniško slikarico Teodoro Schreiber. n Sreča v nesrečL Oni večer je prihitel na iniriborsko policijsko stražnico policijski pripravnik Anton Sikošek, ki je bil določen, da opravlja službo na železniškem mostu. Bil je ves pobit ter je pripovedoval o svoji čudežni rešitvi iz dveh smrtnih nevarnosti. Sel je po mostu, pa katerem se je neprestano premikala lokomotiva. Pot čez most vodi po trhlih deskah. Nenadoma sc je zlomila pod njim trhla deska ter je padel v odprtino na mostu. V zadnjem trenutku pa je že prisopihala lokomotiva ter ga z vso silo udarila, da je padel na rob mosta. Spet se je v zadnjem hipu le še rešil. Poškodbe, ki jih je dobil, pa niso smrtno nevarne, n Z motornim kolesom v smrt. Te dni se je peljal s svojim prijateljem ptujski mehanik in trgovec Sirec Franc proti Juršincem. Nesreča pa je hotela, da se je motorno kolo preobrnilo in sta oba padla, Njegov prijatelj, ki je krmaril, in Sirec padel nanj, jc ostal nepoškodovan, medtem ko je Sirca nezavestnega brez vidnih ran moral pripeljali v bolnišnico. Tam. so mu nudili vso pomoč, toda brez uspeha. Umrl je. n Silna nevihta je divjala te dni nad Mariborom in okolico in je udarila strela tudi v gospodarsko poslopje posestnika Jakoba Gla-šerja pri Sv. Marjeti. Poslopje se je' vžgalo ter je zgorelo z vsem orodjem, ki je bilo spravljeno v njem. Zgorelo je poleg drugega tudi 58 voz sena. Na pomoč sta prihiteli dve gasilski četi, ki pa nista nastopili z gašenjem, ker ni bilo nikjer vode. Čez nekaj časa so prihiteli na kraj požara tudi mariborski gasilci, ki so napeljali cevi 600 m daleč iz Pesnice. Škoda, ki jo je povzročila strela, znaša okoli 70.000 dinarjev. n 800.000 kg olja in bencina je bilo v nevarnosti, Tvrdka Motor Oil, ki je last tovarnarja Gola iz Dravograda, ima v Mariboru ob Linhartovi ulici veliko skladišče raznega mineralnega olja in bencina. V njih ima tvrdka tudi posebno destilacijo za rafinerijo umetne nafte za bencin in plinska olja. V tej destilaciji je te dni od 8.15 nastala velika eksplozija Stroje goni namreč elektrika Zaradi kratkega stika se je verjetno vnel plin. Razlegla se je silovita eksplozija, ki je vrgla okna in vrata s svojih mest. V trenutku pa je že požar zajel stroj. V tem poslopju je zaposlenih več delavcev, ki so takoj prihiteli gasit. Začeli so zajemati vodo iz hidranta, kar pa se je izkazalo za nespametno, kajti ogenj je začel divjati še huje, ker so vodo prilivali bencinu. Naposled so prihiteli gasilci iz Maribora pod vodstvom Krambergerja ter začeli gasiti z umetno peno. S tem načinom gašenja je bila nevarnost takoj odstranjena, kajti ogenj je takoj prenehal. Na pomoč so prihiteli tudi gasilci iz železniške delavnice Dežnik v škatlici Iznajdljivost naših ljudi ie pogosto občudovanja vredna in pogosto naši ljudje rešijo kakšno vprašanje, s katerimi si drugi narodi dolgo belijo glave. Tako vprašanje je bilo zadnja leta na precepu tudi vprašanje zložljivega dežnika, takšnega, ki ga more človek nositi v žepu. Znani iznajditelj gosp. Lujo Pongrac, čigar dvoje iznajdb smo že opisali v našem listu, je dosegel .na letošnjem velesejmu polno in dejansko priznanje. Razstavil je namreč svojo zadnjo iznajdbo, to je zloz-Ijiv dežnik, medtem ko je bila na pomladanskem velesejmu razstavljena njegova prejšnja iznajdba, to je zložljivi šotor. Enako, kakor so se za zložljivi šotor zanimale organizacije in ustanove, kakor skavti, telovadna m turistična društva poleg posameznikov, prav tako zanimanje je novi zložljivi dežnik I on-«raca zbudil naravnost ogromno zanimanje. Pred stavbo, kjer so bili razstavljeni vzorci teh dežnikov, se je trlo neprestano ljudi, kjer so jim iznajditelj in njegovi ljudje razkazovali, kako je-ravnati s tem dežnikom.! pod vodstvom poveljnika Alfonza Kesslerja, ki so pripeljali s seboj najmodernejšo pripravo za gašenje s peno. Ze so prispeli tudi gasilci iz Studenca, ki pa niso stopili v akcijo, ker je bil ogenj še prej pogašen. Vse gašenje je trajalo okoli pol ure. Škode je okrog 20.000 din. K sreči so bil: ti tovarniški prostori močno zavarovani z betonsko streho, tako ds se ogenj ni mogel razširiti še na bližnja skladišča, v katerih ima tvrdka spravljenih okoli 800.000 kg olja in bencina. Če bi ogenj zajel tudi to skladišče, bi bila eksplozija strašna, posebno še zato, ker so v neposredni bližini tudi tekstilna poslopja tvrdke Zelenico in Co n S kolesom je zadel na ljubljanski ulici v tovorni avto delavec Jožef Hren, mizarski pomočnik v Stanežičah pri Št. Vidu nad Ljubljano, V boinišnici se Hren sploh ni zavedel in je podlegel poškodbam. n Nalezljiva griža se je pojavila v velikem obsegu v dolnjelendavskem okraju, zlasti v vaseh, Dolina. Petešovec in Dolga vas. Oblasti so izdale potrebne Ukrepe, da se bolezen ne bi razširila še naprej. Bolnišnica v Dolnji Lendavi je prepolna bolnikov, da so morali nekatere odpremiti v bolnišnico v Čakovec. n Pel mrtvih in 36 ranjenih. Ono sredo okoli treh popoldne se je pri železniški postaji Ovčarska Barija zgodila velika železniška nesreča. Brzi vlak, ki je vozil iz Belgrada proti Sarajevu, bi se moral na tej postaji križati z izum Slovenca l Videli snio, da je lo prav preprosto: dežnik je zaprt v mali škatljici, ki jo je treba odpreti, potegniti ven in rahel pritisk, pa je že dežnik razpet. Prav tako je preprosto dežnik zopet nazaj spraviti v škatlico in spraviti v žep ali v damsko torbico, bodisi tudi v uaram-nik ali košaro. Značilno je, da so se za ta dežnik najbolj zanimali lovci, turisti in tisti, ki mnogo potujejo peš. Nekateri teh so tudi predlagali iznajditelju nekatere spremembe, ki so prav lahko izvedljive. Zanimanje za ta dežnik, bodisi damski ali moški, je bilo tako veliko, da so ga morali na velesejmu najmanj 2000 do 3000 krat razkazati, odpreti in zapreti. Iznajditelj ie dobil že na velesejmu dobre ponudbo iz Amerike, Nemčije in iz drugih deset držav, naj odstopi patent. Iznajditelj pripravlja sedaj svojo izdelovalnfco tega dežnika. Dežnik bo izdeloval v Ljubljani in sicer izključno s pomočjo domač i h obrtnikov. Kdor bi se še. zanimat za ta dežnik, naj se pbi n« na iznajditelja, ki stanuje v Ljubljani, Gradišče 18. ............ ' mešancem, ki je vozil proti postaji iz Sarajeva. Brzec pa ni čakal križai.ja, marveč je vozil krr naprej ter se zunaj postaje z vso silo zaletel v mešani vlak. Pri mešancu je razbita lo-lirmotiva in pet vagonov. Od potnikov mešanega vlaka jih je pet mrtvih, med njimi en sprevodnik. Ranjenih pa je 36. Te so prepeljali v bolnišnico, kakor hitro je prišla pomoč iz Čačka, l*žic in Sarajeva. n Z vrha visoke skladovnice ja padel. Te dni se je v Kotnikovi tovarni na Bledu zgodila 22 letnemu dela\<:u Merlaku Jožetu iz Vrhnike zelo huda nesreča. Padel je z vrha visoke skladovnice tako nesrečno na tla. da si je zlomil roko in nogo, ključnico in hrbtenico. n Prsie ji je odrezalo, V litografiji Ce-mažar v Ljubljani je 15 letna Nada Januš pri dehi porinila po neprevidnosti roko v slroj tako, da ji je odrezalo prste. Poškodovan k a se je morala zateči v bolnišnico, kjer so ji en prsi prišili nazaj, drugega pa sploh ni bilo mogoče najti. n Kolesar je trčil v diplomatski avto. Ono nedeljo zjutraj nekoliko pred osmo se je peljal 26 letni posestniški sin Franc Kalari iz Škofje Loke s kolesom na Brezje. Nedaleč od Pod-brezja je prehitel po levi strani ceste voz, nato pa je nadaljeval pot. Vozi! je s precejšnjo brzino, ker pa je bila tam cesta nekoliko nagnjena, ni opazil nasproti prihajajočega avtomobila. Sele, ko se je znašel tik pred avtomobilom, ga je opazil in se zmedel ter treščil s tako silo vanj, da je zdrobil šipo pred volanom. Pri tem silnem sunku je kolesar dobil na glavi in vratu lako hude poškodbe, da je nezavesten padel ves oblit s krvjo. Šofer diplomatskega vozila jc avtomobil ustavil, naložil nanj ponesrečenca in ga odpeljal v Kranj k zdravniku. Zdravnik je nudi! Kalanu prvo pomoč. Šofer je nato odpeljal ponesrečenca v Školjo Loko na Kalanov dom. n Truplo je našla v potoku. V Podgorju je utonil v potoku Suliodolnici 2 letni France k Kotnik. Njegova mati ga je vzela s seboj na travnik, na katrem je sušila otavo. Fran-ček se je igral, mati pa je obračala krmo. Naenkrat je pogrešila otroka. Iskala in klicala ga je, pa se ni odzval. V zli slutnji je pohitela k Suhodolnici ter je našla kakih 30 m naprej od mesta, kjer se je olrok igral, njegovo truplo v potoku. Voda ga je zanesla h grabljam Greinove žage. Mali je otroka hitro dvignila iz vode ter ga skušala obuditi v življenje, pa so bili njeni napori zaman. n Vlak ga je vrgel v živo mejo. Dne 15. septembra okrog poldne je peljal 68 letni Savinc Franc, klobučar v Kadečah, s svojo hčerko Anico južiiio delavcem na polje, kjer so kopali krompir. Vprav, ko je zavozil na poljsko pot med Radečami in S/>ko pod Ar-manovo hišo, je privozil tovorni vlak in zadel zadnji del voza, ki je ravno peljal čez železniško progo, ga polegnil g seboj in zdrobil. Konj se je odlrgal in zbežal, Savinca pa je vlak nekaj časa vlekel s seboj in ga vrgel v živo mejo, kjer je nezavesten obležal ves oblit s krvjo. Zlomljeni sta bili Obe nogi in levo roka, lobanja pa je bila prebita. Savinc je na domu podlegel poškodbam. -- Anica pa je padla v loku na odbijače in obsedela lam v omotici. Ko se je vlak ustavil, se je zavedla, da se je zgodilo nekaj grobnega, Takoj je vprašala, kje je oče, in je sama stekla proti kraju nesreče. Šele pozneje je začutila majhne bolečine, ki so jih ji zadale j 8' RAZGLED PO SVETU Mussolini v Sloveniji V ponedeljek 18. septembra oprog 13 dopoldne je prispel vcdiielj italijanskega naroda v Kačjo vas pri Planini, ki leži na italijanskem ozemlju. Tam je prekoračil mejo in s svojim spremstvom stopil na naša tla, kjer ga je pozdravil ban dr. Marko Natlačen v slovenskem in italijanskem jeziku. Pri sprejemu je bil med drugimi odličniki tudi poveljnik dravske divizijsne oblasti general Lukič. Slovenka v narodni noši je izročila predsedniku italijanske vlade lep šopek cvetja. Mus- solini se je v izbranih besedah zahvalil za lep sprejem in pohvalil naš vojaški oddelek, ki je bil poslrojen voditelju italijanskega naroda v čast. V razgovoru z banom dr. Natlačenem je Mussolini izjavil tudi tole: »Vedno bomo cslali vaši prijatelji. To je moja volja. To. kar rečeni, tudi držim, ker takšna je moja morala.« Neki Mussclinijev spremljevalec je izjavil časnikarjem, da je podobne narodne noše, kakor na jugoslovanski meji, videl ludi pri sprejemu g. Mussolinija v Trstu ... w Velesile so pushte Cehe na cedilu Kaj je bilo v Londonu sklenjeno med angleškimi iu francoskimi ministri, še vedno ni znano, ker je želja britanskih ministrov, da razgovori ne pridejo v javnost, da ne izzovejo neugodnih vtisov, preden bi bil sporazum sprejet od vseh prizadetih držav. Po povsem zanesljivih vesteh bo češkoslovaško vprašanje rešeno na sledeči način: 1. Vsi oni okraji v Češkoslovaški, kjer so Nemci pri zadnjih občinskih volitvah v letošnjem letu dobili več kot 75 odstotkov, se smatrajo kot okraji, ki se želijo priključiti k Nemčiji, 2. Nova meja bo potegnjena tako, da bodo po možnosti vsi li okraji priključeni rajhu. 3. Oni okraji, v katerih je za Nemce pri zadnjih občinskih volitvah bilo manj kot 75 odstotkov oddanih glasov, toda več kakor 50, dobijo avtonomno upravo, ki se lahko uredi po vzorcu švicarskih kantonov. 4. Zajaniči se pravica sanio- opredelitve za one okraje, ki so po večjem delu nemški, loda se ne želijo priključiti k Nemčiji. 5. To kar velja za nemške okraje, velja ludi za okraje ostalih narodnostnih manjšin. 6. Nove meje Češkoslovaške bodo zajaničiie vse sosednje države, poleg tega pa tudi Francija in Velika Britanija. 7. Češkoslovaška se mora odreči zvezani s sovjetsko Rusijo i« Francijo, njen položaj pa ostane enak položaju Belgije. — Kako naj se vse to izvede, je zaenkrat tajnost, ki jo uradni krogi ne želijo izdati, dokler se vsi odločilni politični činilelj ne dogovor jo. — Češkoslovaško časopisje ta načrt odločno odklanja. Vrhovni poveljnik češkoslovaške armade je ponosno' poudaril, da se bo raje boril, kakor pa, da bi dovolil glasovanje ali odstop Sudetov nemškemu »rajliu«. ITALIJA s Razno. V uradnem listu je izšel zakon o izgonu vseli tistih Zidov iz Italije, ki so se priselili po 1. januarju 1919. Zakon je stopil v veljavo 12. t. m. Po lein zakonu morajo vsi Zidje, ki so se preselili v Italijo 1. jan. 1919 ali pozneje, zapustiti Italijo najkasneje do 12. marca 1939. Zakonita določila veljajo tudi za italijansko Afriko in za italijanske posesti v Egejskem morju. -- V bližini Bazovice v smeri proti Sežani je v preteklem mesecu nenadoma zažarelo nebo, da so prebivalci v Trstu in daleč naokoli mislili, da se je zopet pojavil severni sij. Kmalu za tem pa se je razširila vest, da je v bližini Bazovice pričelo goreti več vojaških poslopij, med njimi ludi smodnišnica, kar je povzročilo tako močno svetlobo. Vzrok tega požara ni znan, pravijo pa, da je v zv,ezi s stalnimi nevihtami in s tem združenimi strelami. — Cerkvico sv. Antona nad Kobaridom so ilalijanske oblasti spremenile v grobnico italijanskih vojakov, ki so padli leta 1917 pri umiku italijanske fronte. — V soboto, 3. sept. je prispel v Trst novo imenovani tržaški škof msgr. A. praske, katere je dobila na desni nogi. Sama je takoj izjavila, da jo je sam angel varuh varoval na tej smrtni vožnji. Isto priznavajo tudi ljudje, ki so prizor videli, a so bili trdno prepričani, da je ue bedo več videli žive. Santin. Ob njegovem prihodu je zvonilo i>o vseh cerkvah v meslu, medtem ko mu je bil prirejen na glavni postaji slovesen sprejem. Drugega dne je novi škof ob navzočnosti skoraj vse duhovščine daroval v stolnici svetega Justa pontifikalno mašo. V nedeljo, 11. t. m. pa je imel škof Sanlin slovesni vhod v stolnico v Kopru. s Sovjetska vojska 110 b« smela prek« Romunije. Oni večer je bila v Bukarešti važna seja romunske vlade, na kateri so se raz-govarjali o mednarodnem položaju ler raz- ČEŠKOSLOVAŠKA s To in ono. Predsedstvo slovaške ljudske stranke je na svoji zadnji seji sprejelo ugotovitev, da praška vlada noče začeti i urejevanjem slovaškega vprašanja. — Sovjetski letalci in letala so baje že prišli na Češko, tako pišejo letonski lisli. — Nemčija ni zaprla meje proti Češkoslovaški, izjavljajo v nemškem Berlinu. — Praški župan dr. Zenkl je izdal poziv na praško prebivalstvo, v katerem prosi Pražane, naj pokažejo ljubezen do domovine v teh težkih časih in dajo prostovoljne prispevske za državno obrambo. — Vse češkoslovaške politične stranke, ki podpirajo vlado, so imele seje, na katerih so ministri teh strank poročali poslancem o položaju. Poslanci so sprejeli sklepe, v katerih zagotavljajo vladi svojo podporo. RUMUNIJA ■pravljali o razgovorih, ki jih je v Ženevi imei »zunanji minister Comnen s sovjetskim zuna-gnjim komisarjem Litvinovim. Litvinov je ||10tcl od Koinunije za vsako ceno izsiliti do-Ivoljenje za prehod ruske vojske čez rornun-Lko ozemlje. Skušal je to doseči s skliceva-|,>jem na člen 16 dogovora Zveze narodov, po I katerem naj bi Romunija bila obvezana la prehod dovoliti. Zahteval je, naj Romunija ■ v (a namen določi 6 km širok hodnik čez Lvoje ozemlje, po katerem bi rdeča vojska na Češko. Vlada ni glede svojih sklepov {izdala nobenega poročila, pač pa trdijo iz lpoučenih virov, da so vsi ministri soglasno [odklonili sovjetsko zahtevo, češ da bi prehod [rdfče vojske čez romunsko ozemlje pomenil [konec neodvisne romunske države. jpHOBME NOVICE Parlament in senat je razpustil poljski predsednik republike; nove volitve 6. nov. Meja med Madžarsko in Češkoslovaško je zaprta. Japonska armada je zavzela na Kitajskem eelo vrsto važnih utrdb. Na španskem se nadaljujejo hudi spopadi na reki Ebro. Angleški kralj Jurij VI. je prekinil po-filnice in se vrnil v London. HOtMMIO mož švicarskih rezervistov so poklicali pod orožje in poslali na mejo. Krvave borbe so šc vedno med angleškimi vojaki in arabskimi uslaši v Palestini. Opujue pijače se ločijo v Sloveniji na več ko <«XX> krajih! V Sloveniji pride na 157 oseb ena gostilna in na 2800 oseb en žganjetoč! Prebivalstvo Slovenije (1,196.350 oseb) izda letno za opojne pijače nad 300 milijonov din! V vsako hišo »Domoljuba«? L i m b a r « k i : Razdejanje Covesl iz domaČega življenja.) -Ali veš, koliko je ura?« jo je vprašal nagajivo. -Kaj mi mar ura! Polnoči je gotovo že minilo .. .« Iliihaha!« 6e je pričel smejati. Ime! ga jc Je toliko, da jc bil dobre volje. »Zakaj se smeješ?« se jc hudovala. »Zato. ker se bo pričelo skoraj že daniti.. .« »Toliko pa šc ni. Nikar me ne varaj!« »Sonce bo vsak čas pogledalo izza gore ...« »Če ne bo luna.. .t je bleknila kljubujoče. >N:ij je še tema,« se je lovila po veži in prevračala lonce. Mož jo je prijel za roko, da bi ji pomagal J wibo. Pa se mu je izvila in ječala: »Ti si kriv! Zaradi tebe sem taka!« »Revica si!« je dejal pomilujoče. »Preveč si pogledala v kozarec...« »Ako bi bil ti doma, bi ne bilo tega,« mu je oponosila. »Kdo te je pa klical?« — Hoianc ji ni zameril. »In napila si se ti; jaz sem skoraj trezen.« »Vajen si ga kot berač mraza... Sod bi moral postaviti zraven tebe ...« »Tebi pa tistega iz medice ...« To jo je ujezilo. Začela ga je oštevati: »Vola *i prodal, denar pa razmetal... Tako skrbiš za nišo... Mar so ti otroci I« Prosi! jo je, naj odneha, pa ni mirovala. Kar divjala je po veži in razmetavala orodje. Lonci so ropotali po tleh ter se spreminjali v črepinje. Mož je moral resno nastopiti. »Mir!« jc zarohnel !er jo prijel za roko, da je kar zaječala. Nato jo J«" potisnil v sobo in zaklenil vrata. Hudo mu je J" o, ker je moral tako ravnati. Doslej se šc nista tako resno sporekla. PO DOMOVINI Trilelnica uspešnega dela Dne 12. septembra 1938 je praznoval ban dravske banovine dr. Marko Natlačen trilet-nico, odkar je prevzel vodstvo slovenske banovine v svoje roke. Ze je v bežnih črtah določil splošni program dela, ki ga je začel s še Pri Rožancu ni bilo zajtrka tisto jutro. Gospodinja se je zmajala s postelje, ko je Rovišče že obsijalo sonce. Najprej se je pogledala v ogledalo. »Jej, ali sem res taka?« se je ustrašila svojega obraza. »Ali mi je škodovala jeza ali pijača?« Po veži je bi!o'kakor na bojišču po končani bitki. Ko je pospravljala črepinje, jo je iznenadil oče. »Kaj sta pa imela?« je bil radoveden. »Ali ste slišali?« je pobesila glavo. »Menda je bilo že proti jutru... Takrat je najbrž šele prikolovratil... Prav si mu jih povedala!« jo je polivali!. »Samo predolgo si molčala.• »Odslej bo drugače!« je stesnila ustnice. S srca ji je jiadel kamen. Oče ni vedel, da se jc t:i':rat vrnila tudi ona. Vest jo je svarila, naj ne laže. Prvič, odkar je poročena, se ui zmenila za njene opomine. »Ali je bil hudo pijan?« je zanimalo očeta. »Pa kako!« se je zlagala. »Zato sem se znosila.« Starcu je spremenilo barvo. »Koliko sem se trudil in mučil, la pa razdira in pravi, da nikogar nič ne briga. Dolgove naj plačuje! Ne bom ga čaka! na večne čase!« »Saj Svetlinu tudi nič ne plača,« je povedala skrivnostno. ...... »Tedaj zapisuje!« se je zdrznit ob tej novici. »Daleč smo že, daleč... Propad! Razdejanje!« se je grabil za glavo. »Pa ga ni čioveka, ki bi ga ustavil na poti v pogubo!« »Ce se pa ne zmeni za lepe opomine,« ga je tlačila v blato. »Zaman so prošnje in svarila — kakor bi metala bob v steno.« »Ako ne odneha, mu bomo dali varuha. Sodišče ga mora proglasiti za zapravljive«.« Za vnruštvo ee Ana ni preveč ogrevala. Sodi: šče bo iskalo dokazov pri sosedih, ki bodo držati 8 T°»nTaki"'pa menda niso!« ga je jiotrlo njeno mnenje. »Saj vendar vidijo, da res zanemarja gospodarstvo.« večjo vnemo izvrševati zadnja tri leta, ko je moral odločati kot najvišji predstavnik državne oblasti med nami o tako važnih vprašanjih. Vsa naša javnost si je edina v tem, da pomenjajo zadnja tri leta za nas Slovence v javnem življenju najbolj živahno dobo uspehov in napredka. Naj omenimo le vso skrb bana dr. Natlačena za napredek našega kmetijstva, kateremu je poleg neštetih podpor in jx>moči v vseh panogah, ustvaril sodobno kmetijsko in gospodinjsko šolstvo, v katerem se bo vzgajal naš kmečki naraščaj. Mogočno se je razmahnila elektrifikacija, ki je najbolj važna postavka za osamosvojitev našega gospodarstva in za povzdigo življenjskega standarta našega podeželja. Po 20 letih se uresničuje velika zamisel, ki jo je osnoval pokojni dr. Lampe, Veliko skrb je pokazal ban dr. Natlačen v zadnjih letih za industrijsko delavstvo, ki si je izvojevalo precejšnje gmotne in socialne ugodnosti V mezdnih sporih je nastopal kot posredovalec in ob velikem stavkovnem gibanju tekstilnega delavstva v jeseni 1. 1936. je dosegel s vojo tehtno besedo in razumevanjem obojestranskih zahtev, da se je hudi spor končal v mejah zakonitosti in v zadovoljstvo obeh nasprotujočih si strank. S pogumnim posojilom, ki ga je omogočila banovina našemu zadružništvu, je pospešil poživitev in likvidnost zadružništva, ki ie toliko let l.iralo pod pritiskom krize v našem de-narstvu. Nad vse vidno pa je delo bana dr. Natlačena na polju banovinskih javnih del, ki so v zadnjih treh letih dosegla višek, kakršnega »Pa ga bodo vendarle branili.« — Povedala je očetu, da ga nameravajo celo voliti za župana.., »No, še tega mu je treba!« je dejal zasmehujoče, ker novice ni vzel za resnico. Pripovedovala mu je, kaj so izkuhali v nedeljo v gostilni. Tone bo izvoljen za župana in Svetlin mu bo pomagal. Rožanc ui mogel verjeti. Več pameti je prisojal Svetlinu, Čeprav ga ni nikdar posebno čislal. Domislil pa si je nekaj drugega: »Njegovega zeta lovijo na posebne limanice ali pa ga imajo za bedaka ...« , Uči je trdila, da so zadevo obravnavali resno. Tone se je upiral na vse kriplje, pa ga niso poslušali. . »Pa ti?' jo je gledal vprašujoče. »Rekla sem, da se ne bodo z nami igrali. Pa ni dosti zaleglo. Nagajali so mi z županjo...« »Tedaj vaju imajo za norca ...« »Kaj, mene?« se je logotila. »Oba skupaj. Saj veš, da Tone ni za župana.« »Svetlina bcm oštela, da bo pomnil, kdaj 1« imel pametne ljudi za šalo ...« »Le daj ga!« jo je spodbujal. »Samo kaj žaljivega mu nikar ne reci, da te ne bo tiral pred sodišče.« . , _ »Nič se ne bojte!« jc rekla in hotela kar oditi Nalašč pa ce je premislila in odložila dO večera. »Zdaj pa grem,« se je odpravila z namišljeno jezo, ko se jc pričenjale mračiti. Oče m videl steklenice, ki jo je skrivala pod predpasnikom. Vrnila se je vsa razburjena, ko se je že z noči lo. Moža, ki je pripravljal večerjo, je napodila iz kuhinje. Naštela mu jc dolgo vrsto grehov, oče pa mu je nalagal pokoro. Seveda tudi mož ni molčal, vendar pa obeh ni mogel premagati. Preveč sta ga obdelovala Vihar se je polegel, ko jima je Ione voSCil lahko noč in za seboj zaloputnil vrata. Ana je nekaj časa še rogovilila, dokler ni omagala In sla počivat. Iz njeno sobe se je začelo nenavadno hropenje. prebivalstvo 9e ne fonini Pnebej bi morali Omeniti veliki načrt za sodobno uredbo ba-novinskih bolnišnic in začetek graditve belokranjskega iu sultakranjskega vodovodu. Poleg izboljšanja državnih cest se je r.a pobudo ban dr. Natlačena začela tudi uspešna modernizacija najvažnejših banoviriakih cest, da ne omenjamo številnih melioracij in regulacij. Na glede na vse velikanske stvarne potrebe* ki jih ima naša banovina, pa je ban dr. Natlačen s posebno ljubeznijo spremljal ves čas tudi vsa kulturna stremljenja v banovini ter podpiral umetniško udejstvovanje. Ob zaključku uspešnega triletnega dela želimo, da bi še dolgo let vodil našo banovino v tej smeri v korist Slovencev in napredek vse države in pa, da bi se mu posrečilo v bodočem tri-lelju uvesti v življenje zlasti tole: Slovenija naj dobi v vseh panogah uradništvo slovenskega mišljenja; katoliški slovenski otroci pa prave katoliške šole in zavedno katoliško živeče in delujoče učiteljstvot Kako smo majhni Tu pa tam obišče naš* domovino kak Amerikanec. V Ameriki se ©Uloži z dolarji, jo mahne preko luže v preljube domače kraje, da obišče evajce. večkrat pa tudi, da se pobaba, kako gre Araerikancetn dobro. Tudi k nam. v gorsko notranjsko vasico je prišel tak Amerikanec in te je že vnaprej po-bahal, da prej ne gre nazaj, dokler ne zabije sto jnrjev. Možakar je pevabil vso vas na požrtijo in p»fMvanje v vaško gostilno. Tu se je peklo, cvrlo, plesalo in popivalo. Precej časa so trajale take veselice. Sedaj pa je menda Amerikanec zabil ,,vseh 100 jurjev in se odpeljal spet preko luže. se t*> pobahal, kako je lačne domačine krmil in kako so se domačini plazili okrog njega, da je padla kaka kost od mize. Pomislite krščanski ljudje, kako lepa vso-Jiei je 100 jurjevl Koliko dobrega bi ae naredilo B tem denarjem. Za dobrodelne namene pa niti pare. Kako Ti i bilo lepo, če bi lak človek daro- val vsaj stetinko te*«, kar je zapravil ljubljanski bolnišnici, da bi si kupila lepo pettetje, kjer bi bilst našim bolnikom vsaj malo jHMiiagaiiO. Sicer pa vemo, da vsi Amerikanci niso laki! iz raznih krajev _ .šinili,'d pri Novem mestu V uedeljo popoldne smo pokopali na Potovrhu nesrečnega Jožefa Hrena, ki ga je v Ljubljani do smrti povozil avte. Bil je izredno marljiv in tib fant, ki je šel za zaslužkom — bil je mizarski pomočnik — 7.a, a vrnil se je mrtev v svojo domačo vas. Nesrečni Hrenovi družini naše sožalje. — V nedeljo bo v Vel. Podljubnu slovesu« blagoslovitev novega vodnjaka, ki je bil tej vasi tako zelo potreben. VeČtedensko delo domačinov pod strokovnim vodstvom iz Ljubljane t« ta dan poplačano. Blagoslovitev bo izvršil domači g. župnik, udeležiti pa se bodo te slovesnosti tudi gg. minister dr. Kulovec, dr. Pire za Higienski zavod, domačin inž H rov* t in §e drugi prijatelji Pod-Ijubaa in Ljubenske gorice. St Jernej aa Dal. Dne 13. septembre je ob belem dnevu nemm vlomilec vdrl r hiio dveh revnih sestra ter odnesel v«e vredne predmete, meti drugim tudi nsno<>o perila is nov dekliški kroj, v skupni vrednosti 1408 din. Vsi deli perila so označeni z začetnimi črkami »jih imen J. R. ali J. M. Prebivalstvo se »vari pred nakupom. Pri delu je gotovo sodelovalo več oseb. Zelja nas vseh je, da bi storilce čimprej« prijeli. Ska^a Loka. Prebivalstva Skolje Loke, Suhe, Lipice ic okoliških krajev opozarjamo, da bo občina Škofjt Loka v ponedeljek 19. sept. začela podirati stari mast preko Selščice r Fužinskem predmestju in bo na istem mesta zgradila nov lesen most. Ker ee zasilen most ne bo gradit, ho cesta od ponedeljke dalje za ves promet zaprta do preklica. Trebnje. Na Vrhtrebnjeoi je na Vet Binaren umrl Gore Franc, po domače Kravcar, star 01 let. Zapustil je ženo in 8 nepreskrbljenih otrok. Pokojnik je bil velik trpin: 5 let je bil bolan, 2 leti p?, popolnoma slep in nazadnje mu je noga gnila, tako da so kar živemu prsti odgnili in odpadali. A vse je potrpežljivo in vdano r voljo božjo prenašal, Moč za to je prejema! iz sv. zakramentov, 1:1 jih je večkrat prejemal. Bii je tudi reden in vesten član apostolstra mož od začetke. dokler je mogel v cerkev. Lep zgled mo- Slovenski doni JB NAS CENENI ItUPOLDHBVNlK, K! SVOJIM CITATBLHSM TOll/J PKirOH(K<4. M0. IZHAJA VSAK DELAVNIK OB 12 8TANE MESEČNO SAMO 13 DINARJEV z«. ONEGA, KI SI NE M0RB SAHOCITI »SLO-VENCA« JB »SLOVENSKI DOM« POPOLNO NADOMESTILO, PlftiTB NA DOPISNICI (JPfiAVi »SLOVENSKEGA DOMA« V Uttft. MANO, NAJ VAM f'08L)B NEKAJ ŠTEVILK LISTA NA OG(ri nas razvila dobičkanosna domača olirt, slično kot jo imajo naši sosedje Ribničani. Tudi iz naroduo-gospodarsluh ozirov bi bilo to velike važnosti. Ker je banovina uvidela potrebo in korist teb dveh tečajev za naš kraj, je naknadno dovolila, da se oba tečaja še vršita dve leti. Vsi so hvaležni našemu d\ih. svetniku, <5a je organiziral ta dva koristna in potrebna tečaja. — V petek 16. septembra smo pel čitku 54letno posestnico g. Sporrtr Frančiško iz »i'a «e ji ni kaj primerilo?« je zaskrbelo očeta, ki je ostal pri peči. Obšle so ga temne slutnje. Morda je v jezi kaj takega popila, da bi ai končala življenje? Ni prav, ako se je spozabila tako daleč! Zaradi otrok bi tega vendar tie sinela storiti! Kakšno pohujšanje in sramota! Vzel je svetilko in šel po prstih v vežo. Vrata v .ajeno sobo so bila odprta do kraja. Stopil je pred prag in posvetil na postelj. Ana je ležala oblečen* na odeji z odprtimi listmi. Njeni razmrščeni' lasje 6o pričali, da je zaspala tako, kot se je zavalita. V steklenici na mizi je bilo še nekaj vina. — Oče je začutil duh po zaužiti pijači. Zgrabil ae je za glavo. »Pije.. .> Njegova hči, na katero je toliko Zidal, leži pred njim — pijana. .. Sam se je prepričal; ako bi uiu bil to povedal Tone, bi ga bil ozmerjal z lažnivcem. Kesal se je, ker je šel i pogledat. Nikdar ne bo pozabil tega strašnega prizora. >Kevka, kani si zašla?« jo je pričel milovati. »Ali boš še prišla nazaj, njoja izgubljena hčerka? Kda le je pohujšal s leni ostudnim grehom? Bolje bi mu bilo, da bi *e bil potopil s kamnom na ,vratu v morsko globočino.r- Kožam: ni mogel videti pijanca. Se bolj ee mu jc gnusila pijana ženska. Nesrečen mož, ki Im« takšno ženo; -osobito otroci so vredni vsega pomilovanja. Aii ni škoda izgubljeni materi takega imen«! Vso noč je sedel na postelji v svoji sobici in pretil skozi odprlo okno. »Svetlin, to je tvoje delo! iVzpl si mi najdražje, kar sem imel na svetu. Ti bol kriv razdejanja!« • i Ana se je iztreznila proti jutru ln vatala prej ko po navadi. Slastno je izpraznila steklenico, v kateri je bilo že nekaj vina ter jo skrila v jKk Bt*y? -Pod blazino. Nato je obrisala mizo. in pre- .., BraSla sobo. , | ,1 ' V prespal tisto noč .na slami, ki ee ga. Je so držala, ko je prišel v vežo. Tu sta se srečiiia E Kar oba jiojdita k trgovcu, pa se pogovorita, da tie bo sramote.« iPojdi/alt — Tone je pristal na očetove besede, Aua pa se ni dala omajati. »S teboj ne grom nikamor,« ie zabrusila možu. »Boni že sam« uredila.« Prispel je račun od drugega trgovca iu prepiranje se jo ponovilo. -Propadamo!; je stokal starec. »Skoraj bo razdejano!« Mladi gospodar je hotel vedeli, kdo razdira, fcena mu ni mogla odgovorili drugače kot s plavanjem. Začela sta se resno sovražiti. Nenadoma pa ju je zbližal nepričakovani dogodek. Rožanc je premetaval na hlevu slamo in zadel ob nekaj trdega — kot bi se bil dotaknil mrliča. Začutil je pod seboj otrple noge, pa K« je bilo groza, da bi bil odstranil slamo. V strahu je poklical očeta, s katerim «ta se, odkar se mu jo zamerila hči, nekoliko bolje razumela. T«di oče se je piesflrašil. »Kje pa j<*?' je vprašal zeta, ko je prilezel na hlev po lestvi. »Tukaj pod slamo,« mu je pokazal z vilami, katere je držal v roki. »Ako je mrtvec, bi moral vendar že t rohnet i,« je starec zmajeval z rameni. »Pa da se je zaril pod slamo...« »Odmetal bi jo, po se bojim prizora Ošc je tipal z roko in ugotovil, da je res nekaj pod Slamo. »Najprej je treba jicklicati kako priče,« je poučil zeta. vNato pa orožnike; poprej se mrliča ne «memo delakniti.« Tone se je spustil po lestvi, da bi poklical kakega soseda. Spodaj na dvorišču je stala gospodinja in poslušala. .■» Spričo nenavadnega dogodka je Tone p»z»-bil, da si z ženo uista dobra. »Mrliča sm» našli,i ji je povedal v eni sapi. podpeči, ki zapušča 5 odraslih otrok, od katerih M.i dva v tujini. Žalujočim naše iskreno sožalje. V sredo 14. septembra se je ponesrečila 5 letna liierkn apnenčnrjn g. Vodljann. Ko je šlek sosedovim na pod, je tako nesrečno padla ii m globoko, Po fcoeede, nato pa po orožnike...« j Vsaj prepričal hi se poprej, kaj si našel, tla M' ti ne bodo posmehovati. še tega nam je treba!« Olmtal je in gledal razburjeno ženo. »Nekaj ii mora biti znano, pa noče povedati,« je menil, ko je lezel nazaj po lestvi. Ali si že komu povedal?« ga je vprašal oče. > Nisem. Poprej moram vendar pogledali sam, da ne bo nepotrebnega govorjenja.« Starec se je odstranil, ker ni maral biti za pričo groznemu prizoru, ter imeti zaradi tega sitnosti pri sodišču. Tone je poklical ženo, preden se je lotil dela. V njeni navzočnosti je oclgrnil plast slame, poti katero je našel dozdevnega mrliča — svoje spod-nej hlače, napolnjene s pšenico. »A takol« jo je dSvrknil s |>orogljiviin pogledom. Namignila mu je, naj molči zaratli očeta. ; Kaj pa naj jim rečeni?« jo je izkušal. Reci, tla si' našel strašilo, ki so ga skrili ponočnjaki...« Pa k nam?« je pomišljal prevarani starec. Nil jasnem je bil šele drugi leden, ko sta se Tone in Ana spet obkladala s starimi grehi. Tedaj je v» izvedel, ni mu bilo treba vpraševati. Sram le bodi k jo je ošteval oče, ko sta bila sama. i Tvoja ra jna mati ni nikdar odnašala od hiše.« Za brinovec, mora biti...« mu je zaupala — prvič po dolgem času. »Brinovec jc zdravilo. Čim g« poduham, mi odleže ...« - ■Tvoja mali ga ni pokusila, pa je bila dobra gospodinja.. Hči je gledal« v tla in molčala. >Izgubljenka!« ji je rekel pomilujoče. Sko- raj boš sedela na razvalinah kakor zakleta priu-cezinja in čakala rešiloa ...« IV. Občinske volitve so polekle na Rovisfu tako, kot je bilo pričakovati. Sveilin je bil izvoljen za župana; manjšina ni dobila nobenega odbornika. Topiči na gričku nad vasjo so oznanjevali zmago. Streljal je Nande, Svetlinov hlapec, kateremu je pomagalo nekaj drugih fantov. Zupanova skrb je bila, tla niso trpeli žeje. Na izkazano čast so bili odborniki, pa tudi namestniki silno ponosni. Le Hožanc je bil nekam užaljen. Ne zaradi tega, ker ga niso volili za župana, marveč zato, ker so ga imeli za norca. »Najrajši bi se odpovedal,« je dejal po volitvah županu. »Le poskusi!« mu je zapretil. »Sicer pa nimaš vzroka, da bi upravičil odpoved. Oblastvo bi je tudi ne sprejelo.« liožanca ie bilo treba pomiriti. Dali 60 mu nekako zadoščenje: izročili so mu v varstvo občinsko blagajno — ličilo pobarvano in z železom okovano skrinjico, ki se je umetno zaklepala. Shranil jo je v podstrešno sobico, kjer ni nihče prebival. Postavil jo je v kot na mizo ter jo zagrni! s papirjem. Sloga med novim občinskim odborom pa ni trajala dolgo časa. Skoraj pri vsaki seji je bilo na dnevnem redu kaj takega, kar je odbornike razdvojilo. Zupan je seveda vselej obdržal večino, loda Roža ne mu je nasprotoval pri odločevanju. Vinico drugih ga Svetlin ni hotel grajati; rekli bi bili, da ne spoštuje svobodnega mnenja. A na-tihem ga je kuhalo in tako jc Hožanc odlelel iz kroga njegovih ožjih prijateljev. Ti so po sejah še ostajali pri kozarcu vina, dočim je moral novi blagajnik oditi kot nepovabljen. Hožanc se liiu ni bolel vsiljevati. Izbral si je celo drugo gostilno, dočiin je žena ostala pri Svetlimi Tam je zabavljala na irtoža, češ tla ji ne privošči nobenega požirka. Berla, tako je bilo ime županji, jo je sočutno milovala. • ..... Svetlimi ni bilo prav, ker se mu je sosed začel odtujevati. Sklenil ga je potipati tam, kjer ga bo zabolelo. Nekega večera ga je povabil k sebi na razgovor. V sobi sla sedela sama; krčmar je menda vedel, tla ta večer ne Ik> drugih gostov. Na peči je ležal hlapec in predel ko maček. Tone je naročil vina, zakaj v gostilni ni častno sedeti pri prazni mizi. Zupan mu je prinesel najboljšega .v steklenici kakršne je postavljal le pred boljše goste. Tudi kupica je bila iz brušenega slekla. »Odkar si odbornik, si nekam drugačen.« mu je dejal očitajoče. »Na čast si menda ponosen.« »Pa na plačo,« ga jc zavrnil zbadljivo. »Nekaj boš že dobil kot blagajnik . . »Rad bi precej,« je rekel v šali. sSaj veš, tla sem se za m rezil na vseli koncih in krajih...« »Tudi jaz bi rabil.« -- Svetlimi je prišel prav Ia pogovor. »Vino, po katero pojdemo drugi leden, bo treba takoj plačati...« Rožartc je vedel, kam merijo njegove besede. »Terja me, dolg bo treba poravnali I' — Kesffl se ie, zakaj mu je nasprotoval pri občinskih sejah. Kako se bo zdaj uprl maščevanju? »Nekaj malega bi že odrinil,« je letela vanj beseda. ;Za drugo me boš počakal...« »Hm, počakal.« — Sveilin je vzel iz predala knjigo, v katero je zapisoval dolžnike. »Ali veS, koliko mi dolguješ?« »Kako bi vedel!« je dejal malomarno, »haj zapisuješ.« »O moji požtenosli menda ne dvomiš...« »Bog obvaruj! Do zdaj še ni bilo povoda...« Sveilin je listal knjigo in zapisoval posamezne številke. Nato jih je seštet in trkal s svinčnikom po mizi. j No, koliko?« je trepetalo v dolžniku. »Dolg gre v tisočake. Pa še obresti...« »Kaj toliko?« je osupnil. »Ni mogoče.« »Vidiš, tukaj je. zapihano. Številke govorijo. Ne morem pomagati.* • "j •> vuo ven posel, vino Se mnogokje čaka kupca, rozdja bo pa tnalo. Aprilska slana je vinogra-'iin precej Škodovala. Če bo vina bolj malo — nuni jesti vendar ne bo manjkalo. Ozimina se je dobro iianilalila: ravno tako doliro se je obnesla tudi turščica. Tudi s krompirjem r e ponekod hvalijo. Sicer pa smo bili čez poletje Je dovolj srečni, saj smo bili obvarovani najhujše šibe — toče. Letošnje leto je bilo prav ugodno tudi za Čebele; čebelarji se jako hvalijo z dobro letino. Kaleče. Te dni je praznovala 70-letnico rojstva Marija Kant, iz spoštovane in znane Ma-tičkove družine. Matičkova mama je vsak dan pri obhajilu, ima pa tudi vedno odprte roke za reveže. Poleg tega pa ima tudi veliko veselja do branja in zalo so v tej hiši že od nekdaj na mizi vsi katoliški časopisi. »Domoljuba, imajo, odkar izhaja. Našo jubilanti,o je leta 1980 obiskal sam pok. nadškod dr. Anton Bonaventura Jeglič, kar si šteje v posebno časi. Od 12 otrok jih ji živi še osem, ki so vsi preskrbljeni, pa zavedni katoličani in pridni delavci pri cerkvenih in prosvetnih organizacijah. Sin Lojze, sodnik, ji je za ta jubilej pripravil posebno veselje. Vzel jo je s seboj na potovanje v Italijo, kjer je obiskala poleg Rima tudi več drugih božjih poti Italije. Povzpela se je tudi na vrli ognjenika Vezuva, kar je gotovo nekaj izrednega zn tako staro ženico. — Za lepi jubilej ji želimo polno zdravja in sreče, da bo dočakala še veliko lei v družbi svojih dragih. Želimo ji pa tudi še veliko veselja pri branju in potovanju. Bog jo živi! Polšuik pri Litiji. Pretekli teden se je od nas poslovil priljubljeni župnik g .lernej Kovic, ki je stopil v pokoj in se naselil v Zalogu na Gorenjskem. Težko je bilo nam Polščanom. ko je odšel od nas. saj je bival v naši župniji 24 let ter smo ga vsi ljubili, prac posebno pa otroci. G. župniku želimo na Gorenjskem prav mnogo sreče in obilo božjega blagoslova v novi dušno pastirski službi. Bučka. Po dolgi suši je |>adlo zadosti dežja, tako da bo vendar nekaj otave. Krompir, steber našega kmeta, je letos bolje obrodil kot lani, ko je zaradi neprestanega deževja gnil po njivah. — Tudi pri nas smo občutili potres i), septembra ob pol 9 zvečer. Sunek, ki je trajat dobrih jiet minut, je bil močan. Rušil je dimnike, krušil omet iu naredil razpoke v zidovju hiš in gospodarskih poslopij!). Kožni dol pri Semiču. 1*0 krajši deževni dobi jc naslo|>ilo zopet le[K> vreme. Upamo, da bo to trajalo do konca meseca, da bo moglo grozdje lepo dozorevati. "Na poljskih pridelkih se je letos pokazal izreden blagoslov božji. Žalostno je, da se kljub toliki dobroti božji, tudi v naši tari skrti-nijo nedelje z nepotrebnim hlapčevskih delom. Cel teden je lepo vreme, pa ti nekateri še v nedeljo delajo. — Dekliški krožek lepo napreduje, še med iJočitnicami, ko navadno društveno delo počiva, so se zbirala dekleta vsako nedeljo popoldne U skupnim sestankom. Sedaj v jesenski dobi hočejo svoje delovanje še bolj požrtvovalno nadaljevali. Dekleta pridružite se krožku! Mladinskega tabora v Metliki se je tudi iz našega kraja mnogo ljudi udeležilo in so se zelo navdušili za narodno obrambno delo. — Novo šolsko !eto se je začelo. Starši, naročite svojim otrokom najlepša mladinska lista »Vrtec: in »Luč*! Velesovo. Veličasten zaključek 700 letnega jubileja ustanovitve božje |>oti in samostana domini-kauk, ki se ie izvršil na Mali šmaren bo ostal še dolgo v spominu vsem navzočim. Koliko vernikov je letos prvič prestopilo prag tega Marijinega svetišča in so se po opravljeni poltožnosti 7. zadovoljstvom vrnili domov. Predstojnik dominikan-cev iz Splita si je v spremstvu kapucinskega gvardiana iz Škofje Loke. dne 29. avgusta ogledal cerkev in samostan. Zanimalo ga je, da so tu bivale nekdaj redovnice njegovega reda. Smolenja ras pri Novem mestu. Pretekle dni je bila |>o naši dolini buda slana, ki je napravila mnogo škode pri ajdi. koruzi in drugih pridelkih. Ljudje s strahom gledajo v bodočnost. Poljski talje se pojavljajo pri nas v vedno večji meri. Krompirja je bilo tekom noči izruvanega cele parcele, iu po vinogradih je vse poino različnih gostov, tako da je po nekod kar vse obrano. Avto je zavozil v konja posestnika Drenika Antona ter mu zlomil nogo. Bloke. Pri nas nova poslopja rastejo — stare častitljive hiše se popravljajo in pomlajajo, ceste s.; širijo iu tudi cerkve dobivajo novo obličje znotraj in zunaj. Tako se je te dni podrtižna cerkev Matere Božje v Vel. Blokah — okrog katere je bil včasih tabor in je za časa Turkov silno veliko trpela, bila požgana in s krvjo oškropijena — znotraj in zunaj čisio prenovila. Tudi sv. Rok v Ravniku je bil letošnje leto prenovljen. Vse to je stalo okrog 16.000 dinarjev — nič zato — oltar je sedaj tako lep, da pravijo ljudje naš oltar je pa najlepši v tarif. Ce ne verjameš, pa pridi to nedeljo k nam v Ravnik, kjer bo ob 10 sv. maša in darovanje za naš oltar. Iz naših drvšiev Sv. Križ pri Moravčah. V nedeljo l|. j je bila slovesna blagoslovitev naše krasu« ,11>V' šole. l.epa, inipozantnu stavba stoji v ii('|H«re(|. ni bližini domače cerkvice. Na severni strani in dičita sliki škofa Slomška ir. tukajšnjega s!av nega rojaka Jurija barona Vega. Na tem Sq„h[ nem, prijaznem griču (586 m), se je ob krasnem vremenu zbrala številna množica ljudi od blizu in daleč. Ob 10 je bral sv. mašo na oltarju preil cerkvijo bivši dekan moravške dekanije g. ,|ail. ko Cegnar in je v svojem lej>eni cerkvenem ,,0. voru posebno poudarjal, da bo v tem lepem lila. goslovljenem novem šolskem domu tudi sv. (,.r. kev vršila svojo vzvišeno učeniško-katelietskn službo. Izrazil je upanje, da jo bodo dobri |< — Sklonil se jc priliznjeno ter mu zašepelal: »Saj imaš blagajno!' Možak je osupnil: »Kar je v blagajni, vendar Hi moje... Bog naj me varuje tega greha!« »Pa se zgodi, da izginejo iz blagajne ogromne vsot^ denarja ...« »Pst!« — Rožanc je položil prst na usta in namignil na hlajica, ki je ležal na peči. »Spi. Sicer pa je fant zanesljiv ter ne raznaša ničesar iz domače hiše ...« »Dovolj o lein!« Rožanc je zamahnil z roko. »V takem primeru bi si moral izmisliti vlom in tatvino...« „ »Ali bi bilo to kaj čudnega? Dan na dan prinašajo časopisi taka poročila .. »Vlomilci pa navadno nimajo srečo. Hitro jih zalotijo in »pravijo na varno...« »Ako bi ee tebi primerilo kaj takega, bi županstvo napravilo takoj potrebne korake .. .< Božanc ni čutil v sebi nepoštene misli, pa ga je le zanimalo, kako bi bilo zaradi primanjkljaja. Župan mu je pojasnil: »Ako ni storilca, mora trpeti izgubo tisti, ki je okraden. Tebe bi prav gotovo ne dolžili.« »Kradel pa ne bom, rajši beračil,« je rekel tako, kot je čutil v srcu. »Take sramote pa ne maram...« Pohvalil ga je, češ da ie j>oštenost najlepša čednost. Zato naj mu do nedelje odplača vsaj |)o-lovico dolga, t»lanek pa do konca meseca — do tedaj brez kakih obresti. Po prekoračenem roku pa bosta obračunala pred sodiščem. Rožanca je kar zavijalo, tako je bil logoteti. Komaj «e je obvladal, da ni Svetlina prav robato ozmerjal. Položil je na mizo kovanec in šel proti vratom. Vrnil mu je nekaj drobiža s prijioinbo. da za pijačo ni vračunll vsega zneska, ker je dal tndi on za polovico. Rožanc se je zahvalil in pustil drobiž na mizi. -Ako bi mogel, bi vrnil sedajle.« je bila njegova poslovilna beseda. Ko je šel mimo kuhinje, je ob štedilniku zapazil svojo ženo. V roki je držala kozarec, iz katerega se je kadilo. Pila je kuhano vino. Tisti teden ni bil Rožanc za nobeno rabo. Potrt je hodi! okrog doina, nobena jed mu ni dišala. Njegova slednja misel je delovala v premišljevanju, kako bi poravnal dolgove. Vedel je, da ima oče precej denarja, pa ae ga ni upal prositi. V mislih je prehodil vso okolico, pa ni našel nikogar, ki bi mu mogel toliko posoditi. Ako bi kaj prodal iz hleva, bi so takoj oglasiti tudi drugi upniki ter bi vseh ne mogel zadovoljiti. Izkušujavec ga je vabil k občinski blagajni. Ko je bil mož že v postelji ter ni mogel zaspati, mu jo bil vsiljivec najbolj nadležen. »Ključe imaš, ali pa jo odpri s kakim vlomilskim orodjem, mu je šepetal na ušesa. >Prav toliko je notri, kolikor potrebuješ za Svetlina...« Koliko je prav -za prav denarja v blagajni, tega Rožanc še sam ni natančno vedel. Pred tednom je moral nekaj izplačati, za kar je dobil potrdilo. Prejel pa je tudi najemnino od lova, katero je shranil, ni pa preštel skupnega zneska. Vse. kar mu je bilo izročeno, je skrbno 6pravil v blagajno; zato ni bilo potrebno šteli, ker po njegovem mnenju ni smelo ničesar manjkati. »Kdo ve, koliko imam res denarja?«: ga je nekega večera, ko je bil že v postelji, prijemala radovednost. Vstal je in prižgal svetilko. Kjuč od blagajne je hranil v ostrešju. Ko je odklepal podstrešno sobico, se mu j« zdelo, da je zaropotalo okno. Ali je bil zunaj veter, ali pa so zašklepetale šipe zaradi sunka, s katerim je odprl vrata. V prvem hipu ni mogel kaj drugega ugotoviti. Okno, ki se je od znotraj zapiralo z zapahi, je našel odprto. Kdo ga je odprl, mu je bila uganka. Ključ je hranil sam ter ga je našel tam, kamor ga je bil položil. Obšli so ga neprijetni občutki. Blagajna je slala v kotu na mizici, kamor j« je bil postavil. Ključ, ki ga je vtaknil v ključavnico, 6e n i dal zasukati. Poprej ga je obrnil vselej brez najmanjšega truda. Tudi je opazil, da s« pokrov ne prilega enakomerno spodnjemu delu. Ko se ga je dotaknil s prsti, se je sumljivo zamajal. Skrinjica je bila odklenjena; iz ključavnice je molel zapah, zaradi česar se ]>okrov ni spajal s spodnjim delom. »Kaj pa denar?« ga je »preletela groza. Predal s pobotnicami in potrdili je bil nedotaknjen. V drugem zraven njega pa ni bilo ničesar. Blagajna je imela le dva predala. Vsak s9 je drugače odpiral, (Nadaljevanje.? iirvilno udeležbo. — Popoldne po vcčeiuicah je " bila na prostem pred novo šole dostojna Ijud-«ka zabava, pri kateri so sodelovali orkester ter * ei i z Moravč, Dola, Dolskega in celo iz Ljubljane k' 60 n"10«0 pripomogli k lepo uspeli prireditvi. P° Avemariji se je ljudstvo razšlo na ,voje domove nasmejano in veselih src. Sv. Lenart nad Škofje Loko. Prosvetno dru-8ln> ponovi v nedeljo 25. septembra igro »2e-pitfv na denar«. Vabimo! (Sara. Dne 25. septembra bo priredil fantovski odsek Sora skupno z dekliškim krožkom v proslavo 20 letnice Jugoslavije veliko telovadno aliailoniijo s pestrim sporedom. Fantovski odsek Sindlenja vas Blatnik ima rfilni občni zbor v nedeljo, dne 2. oktobra ob j.,10 popoldne v prostorih šole na Malem Slatniku. Vabljeni so vsi člani in ostali fantje iz okoliških si. N' razstavišču Mariborskega ledna so vzbujali veliko pozornost in zanimanje ročni brzopletilni nlroji >Anos«, ki so bili letos prvič razstavljeni. ; A NOS', brzopletilni stroj je na ročni pogon, zalo jiii toliko kupi vsaka oseba in vsaka družina v mestu ni na deželi in spleh tudi v vsakem kraju, kjer še ni elektrike. Na ta ročni plctilni stroj se lahko izdelujejo nogavice, šali, kolenice, doko-leake, svirerji, jopice, kopalne in otroške obleke, lokavire, ženiperji, zapestnice, čepice, telovniki, puloverji, oprsniki, životniki, ovratnice itd. Tvrdka ;ANOS . v Mariboru, Orožnova ulica 6, ki je domača Ivrdka, nauči vsakega kupca stroja brezplačno plesti vse vrste pletenine in daje hidi volno in drug material vsakemu kupcu v izdelavo ter na ta način nudi stalen zaslužek doma v vsakem vremenu, pozimi in poleti. Brezposelnim in družinam s pomanjkanjem zadostnega dela in za-flužka se nudi eksistenca in dober postranski zaslužek. Opozarjamo na oglase v našem listu! DOBRO CTSVO Zastrupljen je z gobami. Take in enake so novice v dnevnem časopisju sedaj v gobavski sezoni. Teh nesreč pn so ljudje, ki nabirajo gobe in jih uživajo, sami krivi, ker lahkomiselno naberejo strupene namesto užitnih. Sedaj, ko imamo Slovenci izborilo, strokovnjaško pisano knjigo, opremljeno z barvastimi podobami 81 vi st raznih gob, užitnih in strupenih, v naravnih barvah, je vsakomur mogoče, da se temeljito seznani z gobami. Ker je goba postala zaradi draginje sedanjega času hrana najširših plasti naroda, bi morali vsi odgovorni krogi posvečati temu vprašanju večjo pa/njo, saj je postala suliu goba tud-i važuo izvozno blago. V domačem gospodinjstvu pa gobe kon-srrvirajo, kuharice pa pripravljajo iz gob okusna ia tečna jedila. Vsem nabiralcem gob zatorej priporočamo knjigo. Naše gobe, ki jo je spisal strokovnjak Ante Beg. V njej najdete navodila za spoznavanje strupenih in užitnih gob. kako rastejo, ka.ko jih nabiramo, sušimo za lastni, porabo ali izvoz. Knjiga obsega opis SI vrst raznih gob in poleg tega barvaste slike teh z označbo, ali je dotična strupena ali ne. knjiga stane 50 din in se. naroča v Jugoslovanski knjigarni v Ljubljani. »Ljudski oder« v šestem letnikn. List, ki je prinesel mnogo novega v naše igranje, jLjud-ski oder«, ie stopil v svoj šesti letnik. Ravnokar je izšel prvi zvezek novega letnika na 40 slrcneli drobnega tiska. Kakor lani. bo tudi letos izšlo šest zvezkov, ki bodo obseglai skupaj najmanj ZU) strani drobnega tiska, kar je že dostojna knjiga. Naročnina 80 dinarjev letno je za tak obseg pač skrajno nizka. Posebno pa se pokaže to ob prebogatem gradivu, ki ga "Ljudski oder« prinaša. Saj so tega denarja vredne že igre, ki jih objavlja. V tem zvezku je objavi) n. pr. štiri igre, ki služijo trenutnim najvažnejšim potrebam: dve služita, proslavi Kristus« Knalja, ena proslavi zedinjenja, ena pa raznim narodnim spominskim obletnicam. Poleg tega pn bo vsak igralec in igralko, zlasti Pa igrski vodja, našel v tem listu še mnogo drugega potrebnega, in koristnega gradiva. Želim« samo, da bi se naši odri ravnali po smernicah. ki jih že pet let s tako lepim uspehom oznanja naš »Ljudski oder«. — Uprava lista vam rada pošlje nn ogled prvo številko, ako pišete dopisnico na naslov. Uprava »Ljudskega odra«, Ljubljana, Jugoslovanska knjigama. ■ V v ca It o Ui« .DoBoM*ba«l SAMO POLJE Prodajal drva, hi jih ni imet dokler ne bodo vsa drva v Ljubljani. Drug! dan pa se je lastnik drv spet oglasil pri omenjenem trgovcu in ga prosil, naj mu da aa' račun 500 din, ker mu je zmanjkalo denarja. Trgovec mu je res odštel pet metuljev, ne da! bi kaj pomislil. Proti koucu avgusta pa je ta-moški spet prišel k trgovcu, a ga tedaj slui čajno ni b-ilo doma, zato je trgovčevi ženi ran ložil, kako in kaj, in ji povedal, da je prišei gledat, kaj je z ženo, nakar jo je prosil zai .100 din, ki mu jih je gospa tudi dala. 1. sep-, tembra pa je spet prišel in dobil še 200 din, obenem pa povedal, da drva že nakladajo y Veliki Loki na Dolenjskem blizu Sv. Križa, 3. septembra bi moral biti prvi vagon že v Ljubljani, a trgovec o tem ni dobil nobe* nega obvestila. Zaradi tega je poslal 4. septembra svojega hlapca, da pogleda, kako je v Veliki Loki z nakladanjem drva. Hlapec pai ni tam našel nič in ko se je zanimal, kdo bi bil tisti veliki posestnik, ki ima tako množino drv, so mu povedali, da v tistem okolišu zlepa ni najti takega. Zaradi tega je trgovee sprevidel, da je šel na lini prekanjenemu sleparju. Vso stvar je nazuanil policiji, ki tistega moškega sedaj zasleduje. Ko se poletje nagne v jesen, se začne doba zaslužka, zlasti za razne lastnike drv in trgovce s kurivom. Tudi neki moški, ki mu pa nihče ne ve pravega imena, je prišel na to, da bi se dalo priti do denarja, če bi se izdajal za prodajalca drv. Iu res se je nekako sredi avgusta oglasil pri ljubljanskem trgovcu z drvmi človek sred-nje postave, podolgastega obraza, temnorja-vih las in iepih rjavih oči, ki je bil oblečen v rjavo črtasto obleko z rdečo ovratnico in eed>;im klobukom. Govoril je dolenjsko narečje in se omenjenemu trgovcu predstavil za posestnika Repovža iz Zgornjih Ceroveev št. 8. Povedal mu je, da ima doma okrog 140 kub. metrov drv in ker rabi denar, jih je pripravljen postaviti v Ljubljano franko po 15 din za 100 kg. Omenil je, da bi jih sicer ne ponujal tako poceni, a pravkar je pripeljal ženo v porodnišnico in zaradi tega nujno potrebuje denar. Trgovcu se je ubogi človek zasmilil in ker je bila cena drv zelo ugodna, sta se pogodila za vsa drva in se zmenila, da bo dne 3. septembra prišel v Ljubljano prvi vagon drv, potem pa vsak teden po en vagon, Kmečko-socšalno zavarovanje Kot posestnik in naročnik »Domoljuba« posegam tudi jaz v anketo o »Socialnem zavarovanju kmečkega ljudstva«, ketr se za ta vprašanja vedno vneto zanimam. Se vedno branim knjižico dr. J, Ev. Kreka, ki je izšla 1. 1909 kot .priloga »Narodnega gospodarja«, kjer je poljudno in temeljito opisan načrt zavarovanja, seveda za tedanje predvojne razmere, ki so bile v marsičem ugodnejše kakor so dane«. Toda ravno vsled poslabšanih razmer i« socialno vprašanje še bolj kričeče in zavarovanje za starost in onemoglost, kakor tudi za slučaj bolezni in nezgod še bolj potrebno. Predvsem bi morali imeti kmečki ljudje sami toliko stanovske zavednosti, da bi zahtevali vse one pravice, ki jih drugi stanovi že imajo: to je pomoč in preskrbo z a slučaj starosti, opešanja in bolezni. Saj smo ravno mi tisti, ki opravljamo težka in naporna dela v vseh vremenskih nepri-likall. Naše delo je resno in pošteno, ker se pečamo z deli, ki no temeljna potreba človeštva. Ako so zavarovani vsi državni in banovinski uradniki in uslužbenci, vsi stalni častniki in podčastniki, vsi stalno nastavljeni delavci in drugi, zakaj bi ne bili mi, ki največ trpimo, ki mamo najdaljši delavnik brez vsakega odmora m dopusta? Zakaj ne bi bili zavarovani in preskrbljeni v času, ko nas zapustijo moči, da ne moremo več delati in sami pridobivati? Mi ne smemo Sami o sebi misliti, da smo manj vredni in potrebni in da moramo bit vedno zapostavljenil Nasprotno zavedati se moramo svojih človeškdi pravic in |ih odločno zahtevati. Marsikdo bo morda imel proti teiv-u pomisle ke češ kdo pa bo plačeval? Ali pa: Vsak sai si sam preskrbi za starost. Pri posestnikih so vendar dolžni mladi skrbeti za stare itd To P« " dr» Vsled težkega gospodarskega položaja m adih so rftalri še večji reveži. Ze itak borni užitek se jun naivečlerat krati, posebno ako v onemoglosti ne morejo več pomagati pri delu. Potem mlad, >«,-večkrat želijo užitkarjem smrti. Užitkarp celo sami spoznavajo, da so odveč na svetu. Vse dru-dače ie tam, kjer imajo stari svojo preskrbo, po-fo nino aH denar aH drugo imovino. Tam so mladi" njim dobri in prijazni in ne pr.de kmalu prepira. Toda to so redki primeri. Ko moči c-pe- ETS je treba dati Poscstvo ro!ademu' 'Vi -. ud" osUlim otrokom .izgovoriti pnmeme deleže, mevzeninik posestva e zašel morda v dolgove, za «"rega pa nič ne ostane. Stariši l,ub„o svoje otroke bolj kot samega sebe. Vse žrtvujejo xa posestvo in svojo družino. Njim samim pa, ki to se celo življenje trudili in ubijali z delom, preti revščina in preziranje v dobi, ko bi biLi pomeii najbolj potrebni. Prav tako so potrebni pokojnine in preskrb« bajtarji in delavci, ki dofajo na podeželju in nia« zavarovani. Splošno zavarovanje je nnjna in kri* čeča potreba. Najtežje je vprašanje, kje dobiti za to pa« trebnih sredstev. Ožji odbor 2AK5 je februar^ 1938 predlagal sledeče: Da naj se krijejo stroški} 1. iz deleža vseh občin v dravski banovini) Višino deleža določa han in se steka v skupki fond pri banovini; Z iz deleža v proračunu dravske banovina} 3. iz prispevkov države; 4. iz morebitnih posebnih banoviaskih da*t ščin na luksuzne prireditve, veselice itd.; 5. iz daril in volil. Občine, banovina in država pa bi morale po« iskati nove vire dohodkov v pridobitnih krogiij ki 6o razmeroma malo obdavčeni. Nekatera kap®* talistična podjetja imajo velike davčne olajšavi in spravljajo ogromne dobičke, ki gredo navaAto v žepe inozemcev. Razume se, da prostovoljno m* bodo ničesar dali in da na njih socialno čustw vanje ni računati. Treba bi bilo odločnega priti« ska od vlade, da bi sc to izvedlo. Zavarovanje naj bi «e začelo t skromni obli« ki Vse je boljše kot nič! Počasi bi se lahko stopnjevalo navzgor. Poleg s-plošnega najmanjšega M? varovanja pa naj bi vsak po možnosti ueobvezJMjt prispeval, kolikor in kadar bi mogel, in naj bi M mu po višini lastnih prispevkov zvišala pokojnima. Občine, banovine in država, ki bi bile. z uvedb« splošnega zavarovanja nanovo obremenjene, p»W to ne občutile tako težko kot je na prvi pegi*« videti, saj bi bile na drugi strani tudi razbrea^p njene, ko bi odpadla dolžnost skrbeti za revei«, Koliko bi se s tem zavarovanjem prihranite prepirov in pravd, omililo prehude revščine! O® pravilo bi se lahko tudi nadležno beračenje, ki prizadene največ deželane. Ako bi bil veak pre* skrbljen, bi sc beračenje lahko prepovedalo iS odpravilo. ' Ako se vpelje splošno zavarovanje, potflM tudi beg ljudi iz podeželja v meeta in tovarne ML bo več tako močan, kot je dane«. Ljubezen Bffl >WiMOLJL'B . df:» 21 »*f»t»mbra l-tt* d osa:« ir-^dt b. se poživila. »ti b »ase i ki :ii-tu v .j a r . d t bi v ot or*.; ia star-js'.. pr«■ »Jurbl.er. S»4a: ?» s* »»rsvs;. da v»»« it. pri., d v urejene«! i d> b. 'o' preskrb! ea t-.d: » it »sezrcvisasi. Splošni jc.ski Zivir 'j", ic.e e pocekoJ z? »ro Niii država t bogati nt le ia :tp:b pil bc£it» e '..d. na dni-L rudah, premiga i-.iE e »e množi z razuTOsai goipidirstv oan ia delom. Ako tmo drž;-- m: eaakoprirni pr; dolžnostih vojaiiiai. p.aievaa;a d«vk>- m drjgod pote« moramo bil enakopravni tod. v pravnih, da b^rno vsi zavarovani za slučs or,emig,os: ki ft£:r: ne moremo več - r ž i i jn s.-i.-ie:- za sebe ifi svoie družino. Vse an;e nt- vpelje po vse- dri?v:, pa naj b. ie iimprft • ■ fiaii banovini Bol,še b: bilo. da bi b,!i t-jd: ,-a-«2jx o*to;ni, ker ie na dragih podrl-., a it: drŽavi da-emo kot od n.e dobimo. Kmet iz Poi'ar--i'.:e do r:e Kmečka stanovska izobrazba Se more biti slovenskega človeka, ki mu ;e pri arcu razvoj m napredek naroda, da bi se tesno ne zamudi! ob dejstvu, da »loversski kmečki stan polagoma, koma j vidno, ali vendar neprestano in vzdriema nazadue Nazadnje skoraj na vseh področjih: ne samo po številu, kakor ga nam kažejo 7 odstotke preračunane številke, ne samo gospodarsko, marveč tudi v stanovskem pogledu je mogoče zaznamovali pojave, ki kažejo, da naš kmet izgublja svoje obeležje, ki ga napravija za stau v pravem pomenu te besede. še preden se je svojega »tanovatva in stanovskega pr:padnišlva prav zavedel. Vsakdo med riarni, ki bi se hote! resno l'«(! stanu na katerih sior: rti i*.ro-kovna strogo poi.rcca, pridobitna lZ-oorizia, Iti c pa spet L-. -.: predolgi) g'jsp>d?r&kega razira-' na .n opicdka. Dandiscs se reliko razprav';« 1 p se n govor: o vse a mogoč:!) viroi-h JosfjJsr-' tkega p-ipadan a s iv kmečkega stanu, o vzro-k:h. ki si lakšr,e narave, da • h niti stan. še mani posarr.ezr:k mt od seb: more odstran-ti Je to n pr aenirnia'.ai rarmer e med ceaam, kmel:^-..b n« eni :n irid:js;r:;skib proizvodov na drj^ strani; previsika icen::e- zemi-ič g eJe na katastrsai i čjst: dinas ia s iera združena da.čna preabreme-; a:te,. premaihaa in aestalna možnost, da Kmet gotove pr,i»i,'.e (ziasti živ -o) odprodaja na tu a trž:iča. če si domača preaapoi-ena itd Ti ia fo-doba: vzroki so brez dvoma osnovne važnosti, vendar ansi nit: edini, niii najvažnejši Kajti ponovno se je že pokazalo, da se gospodarske razmere niso zbo';ša!e. čeprav je ta ali oni vzrok odpade:. Kje je iskati še globi.ib vzrokov, da kmet kar ne more na zeleno vejo? V s crvenskem kmečkem človeku, se zdi, da popu.ščajo oae delovne sile. ki morajo v »jem »a-mena delovati, da se prikopiie do boljšega položaja Ni i ne gre tajiti važnosti zunanjih, od kmeta aeodvisnik okolučia, ki pritiskajo naše kmetijsko gospodarstvo tisodepoino k tlom. a prav nič manj ne gre. da bi molčali o ravno tako a*odepolnih vzrokih, ki tiče v kmečkih ljudeh samih, zlasti t mlajših, in povzročajo neko otopelost ter tidaja-nje »usodi« z znanim izrazom: -Bo že kako« ali: »Do smrti bomo že živeli « Nihče ne more reči. da so slednja dejstva manj važna in manj isodna od prvih. Toda od kod ti pojavi? Od popo noma nezadostne stanovske izobrazbe in vzgoje kmečkega stanu! Premalo — ali skoraj nič — ni zavesti stanovske skupnosti pri slovenskem kmetu, one zavesti, ki v najhujših trenutkih posameznika kakor rešilni pas obdrži na površju, da ne utone. Ta zavest pa raste iz stanovske izobrazbe! Pfemalo je danes posebno kmečka mladina zakoreninjena r zemlji, premalo zraščena z domačim gruntom. Zakaj? — Ker jo vzgoja in izobrazba že v domači hiši, posebno pa še v raznih izobraževalnih in drugih vzgojnih društvih prej trga od zemlje in kmečkega doma, kakor da bi jo nanj priklepala. Zakaj izobrazba ni kmečko-stanovska. zakoreninjena v domači zemlji, ampak večji del meščansko-svetovljarska. prinesena od drugod. Zato je danes boli kakor kdajkoli upravičena zahteva: Dajmo kmečkim liude« prave stanovske izobrazbe in vzgoje, pa bomo dobršen, brez dvoma naibolj odločilen de! slovenskega kmečkega vprašanja, začeli uspešno reševati! Preden podrobneje govorim o stanovski izobrazbi. moramo biti na iasnem, kaj jc kmečki stan. KULTURNI KOTIČEK FRANC SAL. FINŽGAR Rodil so jc 9 februarja I. ISTI v Doslovičah pri Bre/nici. ()<> mil jc liil .krojač in skromen kočar. Po IjmNki šoli je \-iopil i- gimnazijo v Ljubljani, ki jn je dokončal I. 1891. Ko je končal semenišče, je bil /a kaplana ni Bohinjski Bistrici, na Jesenicah, v Kočevju, služboval jo še pri Sv. Joštu, v škof ji Loki in bil za kurata v ljubljanski prisilni delavnici. Kot župnik je bil v /eliniljali. v Sori in leta 1918 je liil imenovan /a župnika v Trnovo v Ljub-Uani. Pred nekaj leti je bil upokojen. Sedaj živi v Ljubljani. — Kot študent je že začel s pisateljevanjem in je njegova prva pisana stvar Gozdarjev sin. ki jo je napisal v o^mi šoli, njegova prva tiskana pa je igra Mladi lat Druga njegova povest iz Studentovskili let je Zaroka o polnoči. V ljubljanskem dijaškem zavodu Alojzijevišču so dijaki izdajali rokopisni zvezek Domače vaje in pri teli je sodeloval Prizor iz londonskega živalskega vrta, Aagletnja se sprehaja t pingvinom, ptico, ki ari r severnih ledeni kzapk. Fin/sar. Tu se začenja njegova poj pisatcljt. sanja. Kot »eineniščri:k se je zanimal /a mladinsko siovstvo. Pisai je v tej dobi ptoesti i/ domačega življenja. I/ te dobe je aje^ota pr« li-tkana stsar Mladi tal. kot je /e zgoraj omenjeno Polen, sc je nekaj >a*a tudi jiesnišli'! udejslsoval Kmalu f>a je pu-iiil pesmi iu ,e s r^'el v nesezano besedo, to mi pove->ii ni ijrr. Preflen pa je stopil na polje neve/ane lie. črtica Življenje in smrt m iliorskc knjige. v kalen nam popisuje, kako je ni >!> o ka knjiga zašlii med ne prevelike ljubitelje kup? in kako je /ačelo rasti zanimanje zopet /aaj')-Iu črtica Nad petelina, ki jo s posebnim užitkom prebira vsak. /lasti pa lovec, kateremu ravno pisatelj odkriva vso lepoto prirodc. ki je sicer lovec ne vidi. Druga prelepa nji'i|u črtica jc Nai vsakdanji kruli, ki nam s: o uri" velikem st ra li u in upanju /a vsakdanji kron revni koči. 1 inžgarjev.i pisateljska pot J'' >a vedno bolj navzgor, l eta 1012 jc i/šla novela Sama, leto jio/.neje pa povest Dekia Ančka. Prišla je svetovna vojna in leta -triili"!' "j našla tudi pot v njegova dela. I/ le dobe je oni vso grozoto vojne v Prerokovani (191 ii in K1''" niki gospoda Urbana. Po vojni pa i«' napisal več krajših spisov. Pisa! pa je tudi igre >k »raj vse so že igrali na naših odrih, zlasti 11:1 IIJ" šili prosvetnih: Divji lovec. Naša kri. Razvalina življenja. Ko čitamo njegova o',J-so \sn živa, kakor da bi bila pred nami, da tudi mi nastopamo v njih in /
  • ik->. kakor ga še nobeden ni. \ se njegove osebe s. žive, njih govor je živ, vse okoli njili j'' /|V"' Sušenje sadja v gospodinjstvu. Kako pripravimo priproslo pa praktično sušilnico za susenu sadja na štedilniku, nam pove slika z navooiu v knjižici »Kuliai varčno in dobro-. Cena 1111; Plačljivo tudi v pisemskih znamkah. Dobi se P" upravi >Vigredit, Ljubljana Masarvkova c. >- .lMtMOt..Ri)kl j,,„■ sepienun-a j^jg. Stev. 38._ sovTgrobovi ~ „ Le križ nam sveti govori... V Novem mestu je odšel med nebeške krilatce Edi Picek. — V Polju pri Tržišču je dokončala tek življenja Marija Majcen, mati gostilničarja na ljubljanski železniški postaji. — Na Pobrežju pri Mariboru so djali v grob Janeza Arl-Lattererja. — V Višnji gori je odšla po večno plačilo Ana G rožnik. — V Ptuju je na veke zatisnil oči mehanik Širee Franjo. — V Mozirju v Sav. dolini so djali v grob 51 letnega žandar. narednika v p. Jakoba Strndovnika. — V Dravljah so pokopali 76 letno gostilničarko Marijo Tehovnik — Pri Sv. Heleni pri Mirni je zapustil solzno dolino posestnik Anion Kordan. — V Ljubljani so umrli: 801etna Katarina Dolni-čar, pekovski pomočnik Simon Jurca in vdova po želez, kanclistu Ana Konobeljc. — Noj počivajo v miru! RADIO LJUBLJANA od 22. do 2«. septembra 1938. Vsak dan. 12 Plošče, 12.4."» Vreme, poročila, 13 ("as, spored, obvestila, 13.15 Plošče. 14 Vreme, borza. 19 in 22 č'ns, vreme, poročila, spored in oliv.slila. ("etrtek, 22. septembra: 13.20 Kvartet mandolin, 18 Koncert lladijskrga orkestra, 18.40 Slovenščina za Slovence, l'J.30 Nacionalna ura. 19150 Deset minut zabave, 20 Koncert, 20.40 Koncert Radijskega orkestra, 22.15 Plošče. — Petek, 23. septembra: 13.20 Koncert Radijskega orkestra, 18.40 Ženska ura, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 3Sa-nimivosti, 20 Koncert godbe .Sloga-, 21 Prenos iz Prage, 22.30 Angleške plošče. — Sobota, 24. septembra: 18 Radijski orkester, 18.40 Pogovori s poslušalci, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Pregled sporeda, 20 Pod južnim soncem, 20.30 Vesel ve-irr, 22.15 Radijski orkester. — Nedelja. 25. septembra: 8; Plošče, 8.15 Prenos cerkvene glasbe, K45 Verski govor, 9 Napovedi, |K)ročil«, 9.15 Koncert, 11 Otroška ura, 11.30 Koncert 17 Kmetijska ura, 17.30 Veselo popoldne, 10.30 Nacionalna um, 19.50 Klavirski koncert. 20.30 Koncert operne glasbe, 22.15 Plošče, — Ponedeljek. 20. septembra: 13.20 Šraniel kvartet, 18 Plošče, 18.40 Poglavje o ženski biologiji, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Zanimivosti, 20 Koncert Radijskega orkestra, 21 Prenos iz Prage, 22.15 Radijski orkester. — Torek, 27. septembra: 13.20 Koncert Hadijskega orkestra, 18 Pisan spored, 18.40 Kakšen pomen za življenje ima nauk o značaju, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Deset minut zabave, 20 Sattnerjevi dvospevi, 20.45 Koncert Radijskega orkestra, 22.15 I,ahka glasba. — Sreda. H8. septembra: 13.20 Šraniel »škrjanček«, 18 PloSče, 18.40 Mladinska ura, 19.30 Nacionalna ura, 19.50 Iz naravoslovja, 20 Koncert Glasbene Matice, 20.45 Solistične točke, 21.15 Citraški dueti, 22.15 Plošče. DROBTINE Kdaj ste bili najbolj ponosni v življenju? Gornje vprašanje je stavil neki velikomestni list svojim bralcem, nakar je prejel nebroj odgovorov. Najlepšega je objavil in ker se v resnici lepo glasi, ga prinašamo tudi mi. Kdaj sem bil najbolj ponosen? Morda takrat, ko sem prinesel domov svoj prvi zaslužek? Ali pa tedaj, ko sein peljal pred oltar ono, ki mi je pomenila vse na svetu? Morda pa tisti večer, ko sem na kegljišču, edini izmed vseh igralcev, podrl vseh devet kegljev? Ne, ne, vsi ti in še drugi enaki dogodki so mi ostali kot drag spomin. Najbolj ponosen pa sem bil oni dan, ko mi je učitelj pokazal šolsko nalogo mojega desetletnega sina. Naslov naloge se je glasil: 3 Bodočnost t. V nalogi pa je bil talo stavek: Ko doraslem in bom imel družino, upam, da me bodo moji otroci tako spoštovali in ljubili kot jaz ljubim in spoštujem svojega očeta.« Vsako uro zrasei za 2.S cm. V' londonski živalski vrt sta prišli, seveda ne prostovoljno, pred tremi leti dve žirafi, ki so tih Angleži ujeli v svoji afriški koloniji Kenva. Ti dve žirafi sta zastopali oba spoia. Pred nekaj dnevi jima. je prišel na svet mladič, kar je vzbudilo veliko zanimanje po vsem Londonu in še čez morda že zaradi tega, ker se že od lota 1914 ni zgodilo, da bi se tam rodila kakšna žirafa. Mladič je takoj no rojstvu meril štiri čevlje in je tudi takoj shodil. Že čez, poldrugo uro je ve.sel skakljal okoli svoje visoke mamice. Naslednji dan je bil velik že pet čevljev. Njegov očo ga je smel gledati seveda le čez plot, gledal pa ga je. pravijo, z največjim ponosom in zanimanjem. Saj je tudi lahko ponosen na mladiča, ki je prve dni, kakor 60 preračunali, zraslel vsako uro za dva in pol centimetra. »Predor« v zraku. V bližini Magdeburga grade čez reko Labo največji : predor« v vsej Evropi. To je »predor«, ki tako rekoč visi v zraku in bo služil kot most čez omenjeno reko. Po zadnjih podatkih je ta predor zgrajen že do obeh strani Labine obale. Varnostne zapornice zdaj na tem mestu zapirajo ob straneh veliko reko. Most, ki bo spajal nad samo reko obalo dela predora, bo dolg 900* metrov. Nad samo Labo bo most dolg 210 m. Vsega skupaj bo imel le štiri ogromne podpornike. Tako na redko bodo ti podporniki zaradi tega, dn most ne bi oviral brodarskega prometa, ki je na tej veliki nemški reki zelo velik, Kakor predvidevajo načrti, bo ta most dograjen leta 1941. Most iz Azije v Evropo. Nekaj največjih turških gradbenih podjetij je že napravilo načrt mostu, ki bi vezal evropsko in azijsko celino nad morskim prelivom Bosporom. Ta most bi bil dolg 2050 m, nad morsko gladino pa bi ga bilo sle« nekako 700 m, kolikor je ta Bospor širok. Velikanski Hzijsko-evroj)6ki most pa hi imel še drugo posebnost, namreč, da ne bo morda le za železnico čeprav bo tudi na njem dvotirna, pač pa bo most tako širok, da bo poleg teh dveh tirov še dovolj prostora za avtomobilski in vozni promet, poleg tega pa bo na njem tudi primerno širok hodnik za pešce. Na evropski strani se bo most po tem načrtu začenjal nekako na kraju, kjer sloji slovita Hagija Sofija, na azijski pa ee bo končaval pri kolodvoru, ki nosi ime Haidar paša in_ kjer se začenja tudi tako imenovana anatolska železnica. Most bodo krstili z imenom Ataturkov most. Kakor predvideva proračun zanj, bo veljal okoli pol milijarde din. Vendar pa Turki ne nameravajo za to gotovo največje javno delo, odkar obstoja moderna Turčija, preveč obremenjevati državnega proračuna, pač pa že zdaj napovedujejo, da bodo ob mostu vsaj »nekaj časa« pobirali mostnino. Tudi Turki so se že naučili na takšne stvari. Pet ilic »a vso tavamo. Rostovski list »Molot«, organ rdečega delavstva v Rostovu v Rusiji, je prinesel zanimivo kritiko razmer, ki vladajo v tamkajšnjih tovarnah: >... 2e meseca septembra je v Taganrogu bila konferenca, ki je ugotovila vse polno pomanjkljivosti v mestni trgovini. Vendar od tistega časa že nismo opazili, da bi se bilo kaj na bolje spremenilo. Naj naštejemo nekaj dejstev, ki osvetljujejo ves položaj: Mestnemu sovjetu je znano, da ljudje le neredno dobivajo kruh, prav tako mu je znano, kako nezaslišano ravnajo v trgovinah s kupovale!. Vendar vkljub vsemu nič ne ukrene. — Jeseni so mesto preskrbeli na primer le s polovico potrebnega krompirja. Ce greste kedaj skozi ulice predmestja, kjer živi na tisoče delavcev, pa boste videli, da ne boste v nobeni piodajalni našli dovolj zalog vsakdanjih' potrebščin. Za čevlje je v vsem Taganrogu le ena trgovina. Zato vsak dan ljudje pred njo stoje v dolgih vrstah, ki čakajo, kedaj pridejo na vrsto. Neprijetnosti in zabavljanje so na dnevnem redu, V vsem mestu s tako mnogoštevilnim prebival-stvom je le ena gostilna, kjer pa vrhu tega prodajajo neužitne jedi. V jedilnici velike tovarne »Kraeny Gidropress« prodajajo pecivo in kruh, ki: je že 7 dni star. V vsej tovarniški jedilnici imajo samo sedem vilic, šest nožev in pet žlic...« ZA DOBRO VOUO Peter in Tone sta po dolgem času trčila skup ter se imela mnogo pomeniti. Končno sta prišla na pse. Peter je na vse pretege hvalil svojega psa, prepeličarja, češ da mu ga ni para. kar pa Tone ni hotel verjeti. Prišel je še neki Tonetov znane«! mimo, katerega je pes jel z vso pozornostjo obletavati, Peter pravi: »Kaj naj to pomeni, mar! imate morda kakšno perutnino pri sebi?« »Ne, ničesar takega nimam,« je dejal novo-došlec. ;.Oprostite, kako pa ee pišete?« je pozvodoval Peter. s Moje ime je Prepeličar.« Peler nato triumfalno: »A zato I No, kaj sem ti pravil, Tone.« * Ofanec je poslal svojega sina v sosedno vas po tobak. Sin pa se ni vrnil. Potekli eo tedni in meseci, leta. Nekega dne pa se je pred očetovo bajto ustavil eleganten avtomobil, iz katerega je skočil njegov sin. »Tu sem spet, oče, bil sem v Ameriki, delal trdo. a si zaslužil lepe derarce. Več stotisoč dinarjev bo gotovo vsega.« Oče: »Že, toda, jaz hočem vedeti, kje je moj tobak.« * Tujec (pomorščaku): Veste, izza mojih otroških let nisem več videl morja. Pomorščak: Pa se ni dosti spremenilo, kajne. r Mcili oglasnik Vsaka drobna vrstica ali nje prostor veljs ta enkrai Din 5 — Naročniki »Domolmba« plačajo samo polovico, ako kupujejo kine tijske potrebščine ali prodajajo «voje pridelke ali iščejo poslov oziroma obrtniki pomočni kov ali vaiencev in narobe Pristojbina za male oglate te platoje naprej ifoi redilni prašefe »RED IN« za prašiče. Vsak kmetovalec si lahko hitro in z malimi stroški zredi svoje prašiče. Zadostuje sa i!to t zavitek za t prašiča ter stane t zavitek 6 din, po pošti 12 din. .3 zav. po pošti 24 din 10 zav. po pošti 72 din. •er priporočamo, da naroči eden za več sose dov skupaj. Uspeh vam je zagotovljen. Prodala drocerija Kane, Ljubljana, Židovska ulica 1 MtfiivaesHU Mislil Z našo umetno esenco Most in si lahko vsakdo /. malimi stroški pripravi izborno, obstojno in zdravo domačo pi- ] iačo. Cena t steklenici za 150 litrov Din 20-—. po poŠti Din 35'—. '1 steklenici po pošti 55 Din. Prodaja Droge rija Kane. Ljubljana. Židovska ulica t. Za vsahegar nitg obleke, perila in vsa praktična oblačila. — Presker. Sv. Petra c. št. 14. Ljubljana. Hfie s psmfnom primerno za vsako obrt. ob drž. cesti pri kolodvoru, prodam takoj. Poizve se: Lukanc Matevž, kolar, Tržič. POlhOSf fcSŽK 'komad plačuje za prvovrsine, druge in tretje vrs'e nižje. Zdravič, trgovina, Ljubliana, Stari trg 30 (nasproti kavarne Zalaznik. Nagrobne spomsiiihe iz starega pokopališča sv. Krištofa dobite za nizko ceno pri kamnoseku Franjo Kunovar, pokopališče sv. Kriz, Ljubljan.". krojaških poinočn:kov. Mohorčič, Žužemberk. Behiets! priti za malo denarja do prvovrstnega šivalnega stroja (kolesu), ki tudi šlika in stopa. se oglasite čimpreje pri .Prometu' (nasproti Križanske cerkve). — Tudi ob nedeljah dopoldan na ogled. HoiaMega »ajenca sprejme takoj kovaški mojster Vriar, t're?erje p. Radomlje. PMlŠilO V "Suca prodam za 75.000 din Nasiov v upravi Domo ljuba pod štev. 14.825. ffliSflCS »JStfS? mem. Oskrba v biši, Jernej Jerai, Zapoge štev. !0. p Smlednik. HsngšNo orodje kompletno in dobro ohranjeno, prodam po zelo nizki ceni. Ponudbe na upravo Domoljuba pod štev. 14.913. Ilrcnfen sprejme takoj UtitnitO Angela Košir, šivilja, Zapoge štev, pošta Smlednik. 75IM Tlin potrebujete, tilUU Uin ,ja zaslužite 1000 Din mesečno. Pišite: »Anos«, Maribor. Siužhinfo r daeir- spreime Jože Černe, Zg. Šiška 133. Lepo posestno iz proste roke naprodaj v Daneh št. 14 pri Ribnici na Dolenjskem Gosp. poni. v dobrem stanu, njive, travniki, gozdi, lepo zaraščeni, 3 vrtovi. Plačilni pogoji zelo ugodni. Več se poizve v Si novici št. 15 ali v.Daneh st. 13. Vinoorodno posesiviT kupim. Ponudbe z opisom in ceno na upravo Domoljuba pod »Vinograd t štev. 14 954. Fanta , štirinajstih dneh opazila, da štedilnika ni.; * Marko je liil prvič v mestu in ko se je vrnil domov, je pripovedoval čudovite reči. »Največjega občudovanja vreden pa je telefon.« je pravil sosedovemu Načetu, »majhna škatlica je to, en konec vtakneš v usta. drugi konec pa ua ušesa, |>o-tein pa zakličeš: Ali si tain? Oni. k je na drugem koncu pa ti odgovori, da je tam, ali pa, da ga ni.« * »Ali si že slišal, da se je cirkuški akrobat Klombinski ponesrečil, r »Ne, še nisem slišal. Kako pa se je to. zgodilo?: Strašno je bilo. Zazdehalo se mu je. jia si je polomil rebra in obe nogi.t »Ni mogoče.« »O, pač, pač. Zazdehalo se mu je, l;o ie v zobeh držal vrv, ua kateri je visel v zraku.« * Mala Minka, prvikrat v šoli, jc pričela jokati. Učiteljica jo je sočutno vprašala, kaj ji je. »Zato jokam, ker pravijo, da bom morala do štirinajstega leta tu ostati.« Učiteljica jo je potolažila: »Le vesela bodi Minka, ti si še vedno na boljem, jaz bom morala ostati Iu do šestdesetega leta.« V najem oddam brneli mlin. Najemnina po dogovoru. — Naslov v upravi Domoljuba pod štev. 14955. Železničar je bil upokojen in ravnatelji™ mu ie poleg borne pokojnine poklonilo tudi star osebni vagon, ki naj bi ga imel za stanovanje. Prijatelj, ki ga je čez čas obiskal, ga je najel sedečega na tnalci pred vagonom t pipo v uslih, dasi je deževalo. »Ja, kaj pa počenjaš tu zunaj, saj boš ve« premočen ?« »Kaditi moram, notri p» ne smem, ker ■io mi daii vagon, na katerem stoji zapisano: Za nekadilce.« r hranilnica IN posohuiica V KAMNIKU (SUTHA 22) rejj. sadrugja m ncom. tav. Obrestuje hranilne vloge do d I» Zid je zgubil denarnico a precejšnjo vsebino. K sreči jo je našel poštenjak, ki je dal celo oglas v časopis. Cez dalj časa se je Žid oglasil in naS pošten Gorenjec nni \e denarnico prinesel na dom. Zid je denar štel in štel. »Mar ni ve« denar notri«, je vprašal najditelj nekoliko nevoljen • O, pač«, ie momljal Žid, »toda, kje so obresti, saj ste imeli denar skoro cel meseci« STAVBENIKI. TRGOVCI IN POSESTNIKI I Sveža STOKJ A. je dospela Flt. STIPIOA, železu i na, UPRL.JANA, (iosposvetska c. I Gašper je prinesel na pošto zavitek: 'iele Hlače bom poslal po pošti kot tiskovino « »To nc gre«, je pojasnila poštarica, »hlače ne morete pošiljati kot tiskovino. « »Kako to du ne, saj ste zadnjič pravili, da *e lahko vse pošlje kot tiskovina, kar je na obeh koncih odprto.« »Domoljub« stane 38 din 7.a celo leto, zn inozemstvo 60 din. — Dopise in spise sprejema uredništvo »Domoljuba«, naročnino. _ inse-rate in reklamacije pn uprava »Domoljuba«. — Oglasi se zaračunavajo po posebnem cenika. — Telefon uredništva in upravei 40-04. — J?" dajntelj: dr" C.regorij Pečjak. — Urednik! Jože Košiček. — Za Jugoslovansko tiskarnoi Karel C e 6.