izziv Duhovni
44 
 
Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88
Dragoceni trenutki, ko sva z očetom hodila po gozdu in nabirala 
material za jaslice, sedijo globoko v mojem spominu. Doma sva 
nabrane vejice rezala na krajše kose, iz njih sestavila hlevček, ograje, 
mostičke in še kaj. Zdaj vem, da se je zame sveti večer začel že takrat, 
s sprehodom v naravo, in da so bile priprave na sveti večer v krogu 
družine najlepši del praznovanja. 
Razkošje božiča je v 
njegovi skromnosti
Tanja Pogorevc Novak, prof. lik. umet., ima dvaindvajset let delovnih izkušenj na področju poučevanja. Zaposlena je 
na OŠ Mozirje. Je ilustratorka in avtorica lesenih didaktičnih lutk, ki jih predstavlja na spletni strani Bohkov kotek.
V knjigi Jaslice na Slovenskem (str. 196) 
Niko Kuret pripisuje upadanje šeg ob posta-
vitvi jaslic temu, da so nosilci posameznih 
obredij postali otroci, medtem ko je bilo to 
včasih delo odraslih, ob tem pa so bili otro-
ci bolj ali manj le opazovalci. Danes, nekaj 
desetletij kasneje, verjetno malokdo sploh 
še pozna kakšno ljudsko šego, povezano s 
postavitvijo jaslic. Res je dogodek na Slo-
venskem doživel veliko preporodov in se 
razlikoval po regijah, lokalnih skupnostih 
ter bil odvisen predvsem od materialnih in 
prostorskih zmogljivosti družine, pa tudi 
od iznajdljivosti posameznikov. T oda bistvo 
praznika je ostalo isto. Šege so odsev razmi-
šljanja ljudstva v nekem časovnem obdobju, 
vendar same po sebi še niso znamenje vere 
v Boga. Spreminjale se bodo tudi v priho-
dnje, zato je toliko bolj pomembno, da zna-
mo ohranjati pravi pomen praznovanja. Ta 
temelji na krščanstvu. Božič je praznovanje 
rojstva Jezusa Kristusa. Prezgodnje okraše-
vanje, potrošništvo in možicelj v rdeči opra-
vi so preko luže posvojene ideje novejšega 
časa, ki s krščanstvom nimajo nič skupne-
ga. Letošnje leto, ko je pandemija novega 
virusa našo šibkost postavila na realna in 
trhla tla, imamo priložnost, da se še posebej 
ozremo k milini in skromnosti, ki nam jo 
ponuja Dete v božičnem času. 
Pričakovanje rojstva, novega življenja nas 
navdaja z nežnostjo in upanjem v novo, do-
bro obdobje. Otroci se z božičem poistove-
tijo, ker jim je Dete v jaslih blizu predvsem 
zaradi svoje nedolžne otroškosti. Majhen, 
nebogljen, rojen v skrajno preprostem oko-
lju ne zahteva, le tiho vabi. Zato je lepo, da 
pri postavljanju jasic sodelujejo tudi otroci. 
V stanovanju naj pripravijo kotiček, ki bo 
namenjen postavitvi jaslic, prostor naj po-
spravijo in počistijo. Priprava jaslic lahko 
družino zelo poveže. Družinski izlet v gozd, 
kjer skupaj poiščejo primerne naravne ma-
teriale (mah, vejice, lubje, kamenčke in še 
kaj), je lahko pravi družabni dogodek. Z 
nekaj spretnosti in domišljije doma iz tega 
materiala izdelajo pokrajino, figure pa lah-
ko otroci narišejo na papir in karton ter jih 
izrezane razporedijo v jaslični prostor. Mor-
da porišejo površine kamnov. Ob risanju in 
barvanju se ponuja veliko časa za pogovore 
o Sveti družini in vlogah ostalih prisotnih 
figur. Otrokom sporočimo, da za rojstvo 
Božjega otroka nista bila potrebna blišč in 
bogastvo, ampak le mirno, skromno zato-
čišče v krogu družine. Prvi obiskovalci, pa-
stirci, so bili revni, dobrohotni ljudje, ki so 
se prišli poklonit. S tem so izrazili spošto-
vanje, občudovanje in duhovno podporo. 
Se znamo tudi mi danes s kom veseliti, tako 
da z njim zgolj delimo trenutke, ne da bi se 
obremenjevali z darili? Mu damo vedeti, da 
smo tukaj zanj, ker nam je mar in ne zato, 
ker se po bontonu spodobi, ali celo zaradi 
občutka dolžnosti, da bi se razbremenili 
slabe vesti?
Dovolímo otrokom, da domače jaslice po-
stavijo na njim dobro vidno in dostopno 
mesto. Zelo verjetno jih bodo privabljale 
in bodo med igro premikali figure, si med 
seboj razdeljevali vloge in figuram posojali 
glasove. Naj bodo jaslice namenjene upo-
rabi, ne samo gledanju. Naloga odraslih je, 
da skrbimo za verodostojno resničnost bo-
žične zgodbe, otrokom pa lahko znotraj nje 
prepustimo otroški čar jasličarstva in z njim 
povezanega veselja ob rojstvu Otroka. Ko 
bodo ti otroci odrasli, se bodo najbrž bolje 
in raje spominjali lepote veselega druženja 
in ustvarjalnega sodelovanja kot prejetih 
daril v materialni obliki. 
Foto: arhiv Tanje Pogorevc Novak
Foto: arhiv Tanje Pogorevc Novak