izziv Duhovni 44 Vzgoja, december 2020, letnik XXII/4, številka 88 Dragoceni trenutki, ko sva z očetom hodila po gozdu in nabirala material za jaslice, sedijo globoko v mojem spominu. Doma sva nabrane vejice rezala na krajše kose, iz njih sestavila hlevček, ograje, mostičke in še kaj. Zdaj vem, da se je zame sveti večer začel že takrat, s sprehodom v naravo, in da so bile priprave na sveti večer v krogu družine najlepši del praznovanja. Razkošje božiča je v njegovi skromnosti Tanja Pogorevc Novak, prof. lik. umet., ima dvaindvajset let delovnih izkušenj na področju poučevanja. Zaposlena je na OŠ Mozirje. Je ilustratorka in avtorica lesenih didaktičnih lutk, ki jih predstavlja na spletni strani Bohkov kotek. V knjigi Jaslice na Slovenskem (str. 196) Niko Kuret pripisuje upadanje šeg ob posta- vitvi jaslic temu, da so nosilci posameznih obredij postali otroci, medtem ko je bilo to včasih delo odraslih, ob tem pa so bili otro- ci bolj ali manj le opazovalci. Danes, nekaj desetletij kasneje, verjetno malokdo sploh še pozna kakšno ljudsko šego, povezano s postavitvijo jaslic. Res je dogodek na Slo- venskem doživel veliko preporodov in se razlikoval po regijah, lokalnih skupnostih ter bil odvisen predvsem od materialnih in prostorskih zmogljivosti družine, pa tudi od iznajdljivosti posameznikov. T oda bistvo praznika je ostalo isto. Šege so odsev razmi- šljanja ljudstva v nekem časovnem obdobju, vendar same po sebi še niso znamenje vere v Boga. Spreminjale se bodo tudi v priho- dnje, zato je toliko bolj pomembno, da zna- mo ohranjati pravi pomen praznovanja. Ta temelji na krščanstvu. Božič je praznovanje rojstva Jezusa Kristusa. Prezgodnje okraše- vanje, potrošništvo in možicelj v rdeči opra- vi so preko luže posvojene ideje novejšega časa, ki s krščanstvom nimajo nič skupne- ga. Letošnje leto, ko je pandemija novega virusa našo šibkost postavila na realna in trhla tla, imamo priložnost, da se še posebej ozremo k milini in skromnosti, ki nam jo ponuja Dete v božičnem času. Pričakovanje rojstva, novega življenja nas navdaja z nežnostjo in upanjem v novo, do- bro obdobje. Otroci se z božičem poistove- tijo, ker jim je Dete v jaslih blizu predvsem zaradi svoje nedolžne otroškosti. Majhen, nebogljen, rojen v skrajno preprostem oko- lju ne zahteva, le tiho vabi. Zato je lepo, da pri postavljanju jasic sodelujejo tudi otroci. V stanovanju naj pripravijo kotiček, ki bo namenjen postavitvi jaslic, prostor naj po- spravijo in počistijo. Priprava jaslic lahko družino zelo poveže. Družinski izlet v gozd, kjer skupaj poiščejo primerne naravne ma- teriale (mah, vejice, lubje, kamenčke in še kaj), je lahko pravi družabni dogodek. Z nekaj spretnosti in domišljije doma iz tega materiala izdelajo pokrajino, figure pa lah- ko otroci narišejo na papir in karton ter jih izrezane razporedijo v jaslični prostor. Mor- da porišejo površine kamnov. Ob risanju in barvanju se ponuja veliko časa za pogovore o Sveti družini in vlogah ostalih prisotnih figur. Otrokom sporočimo, da za rojstvo Božjega otroka nista bila potrebna blišč in bogastvo, ampak le mirno, skromno zato- čišče v krogu družine. Prvi obiskovalci, pa- stirci, so bili revni, dobrohotni ljudje, ki so se prišli poklonit. S tem so izrazili spošto- vanje, občudovanje in duhovno podporo. Se znamo tudi mi danes s kom veseliti, tako da z njim zgolj delimo trenutke, ne da bi se obremenjevali z darili? Mu damo vedeti, da smo tukaj zanj, ker nam je mar in ne zato, ker se po bontonu spodobi, ali celo zaradi občutka dolžnosti, da bi se razbremenili slabe vesti? Dovolímo otrokom, da domače jaslice po- stavijo na njim dobro vidno in dostopno mesto. Zelo verjetno jih bodo privabljale in bodo med igro premikali figure, si med seboj razdeljevali vloge in figuram posojali glasove. Naj bodo jaslice namenjene upo- rabi, ne samo gledanju. Naloga odraslih je, da skrbimo za verodostojno resničnost bo- žične zgodbe, otrokom pa lahko znotraj nje prepustimo otroški čar jasličarstva in z njim povezanega veselja ob rojstvu Otroka. Ko bodo ti otroci odrasli, se bodo najbrž bolje in raje spominjali lepote veselega druženja in ustvarjalnega sodelovanja kot prejetih daril v materialni obliki. Foto: arhiv Tanje Pogorevc Novak Foto: arhiv Tanje Pogorevc Novak