LETO II. ST. 48 (96) / TRST, GORICA ČETRTEK, 11. DECEMBRA 1997 NOVI SETTIMANALE SPEDIZ. IN A.P. - 45% - ART. 2 COMMA 20/b LEGCE 662/96 - FILIALE Dl GORIZIA ISSN 1124 - 6596 CENA 1500 LIR NOVI GLAS JE NASTAL Z ZDRUŽITVIJO TEDNIKOV KATOLIŠKI GLAS IN NOVI LIST 11. JANUARJA 1996 PRED SENATNIMI VOLITVAMI Prihodnjo nedeljo, 14. decembra, bomo volivci dela naše dežele poklicani spet na volišča. Goriško okrožje za senat bo namreč moralo izbrati naslednika nedavno umrlemu senatorju Darku Bratini. Po starem volilnem zakonu je na to mesto prišel kar prvi neizvoljeni v deželnem merilu, novi volilni zakon pa predvideva nadomestne volitve. Nekaj podobnega se je slab mesec prej dogodilo v Toskani, ko so v enem od senatnih okrožij (Firence 3 - Mugello) tekmovali trije kandidati, zmagal pa je nekdanji javni tožilec Di Pietro. Goriško okrožje zajema poleg vse goriške pokrajine še del občin videmske pokrajine (med temi vse v Beneški Sloveniji in Reziji) ter tri iz tržaške province (Devin-Na-brežina, Zgonik, Repentabor). Po vsem tem je tudi jasno, da je prav tu morda največ volivcev slovenske narodne skupnosti v Italiji, če seveda izvzamemo občini Trst in Dolino. Kot znano, se na teh volitvah potegujeta za izvolitev dva kandidata. To sta časnikar Mitja Volčič za Oljko in podjetnik Dario Mulitsch za Pol svoboščin. Severna liga zadnji trenutek ni mogla (ali hotela) predstaviti svojega kandidata. Že itak sam uninominalni sistem, ki je vedno veljal za volitve v to zbornico (kot tudi za pokrajinski svet), daje večji poudarek kandidatu kot pa stranki ali koaliciji, ki ga predstavlja. Tako se volitve bolj približujejo anglosaškemu oz. ameriškemu načinu izbire glavnih predstavnikov ljudstva. Kakšen pomen ima sploh danes senat? To je nekaka visoka zbornica italijanskega parlamenta, ki do nastanka republike sploh ni imela voljenih predstavnikov. Senatorje je namreč imenoval kralj, kot je recimo še danes v Veliki Britaniji z lordsko zbornico (House ofLords), kjer sedijo plemiči z gotovimi rekviziti ali pa visoki dostojanstveniki anglikanske Cerkve. Sedanji republiški senat ima le nekaj takih senatorskih mest (poleg izvoljenih 315 članov). To so nekdanji predsedniki republike (senatori di diritto) oz. od državnega poglavarja imenovani dosmrtni senatorji (senatori a vita). Vse kaže, da bodo po novi reformi parlamenta tudi ta mesta ukinjena. V italijanski republiki ima parlament, tako poslanska zbornica kot senat, glavno zakonodajno oblast in politično vlogo ter nadzor nad vlado, ki ji mora ob nastopu izglasovati zaupnico. Obe zbornici sta torej glavni telesi zakonodajne oblasti, ki (kot uči Montesquieu) skupno z izvršno in sodno predstavlja pravo paleto državnih oblasti. Kaj si pričakujemo slovenski volivci na Goriškem in v drugih predelih dežele, kjer bodo 14. decembra nadomestne volitve za senat? Težko je strniti vse v nekaj vrstic. Jasno pa je, da moramo tu doseči izvolitev predstavnika demokratičnega tabora, ki bo znal pravilno in odločno zagovarjati interese in pričakovanja svojih volivcev. Za to je gotovo najbolj primerna lista Oljke, ki s svojo vlogo in pluralistično ter večnarodno sestavo edina jamči tudi slovenskim volivcev na tem področju spoštovanje njihove identitete in njihovih osnovnih koristi. /stran 3 ANDREJ BRATUŽ AKTUALNA TEMA V ITALIJI KATOLIČANI IN POLITIKA DANES DRAGO LEGISA ' Rad bi povedal nekaj, kar zadeva vsakogar izmed nas, ki se ima za katoličana. Laična država je skupni dom vseh, a dolžnost katoličanov, da pričujejo v javnem življenju, ne bo nikdar ugasnila. Njihova prisotnost v javnem življenju ni odvisna od zmage, ampak od vere, da evangeljska beseda ohranja isto moč, kot jo je imela pred 2000 leti, in da bo enako moč imela čez 2000 in več let.11 Tako je pred kratkim dejal predsednik republike Oscar Luigi Scalfaro na nekem zasedanju v Rimu in se s temi besedami pridružil čedalje številnejšemu zboru krščanskih razumnikov, ki se po sramotnem ali vsaj nečastnem izginotju krščanskodemokratske stranke s političnega prizorišča vprašujejo, ali naj še dalje križemrok čakajo na razvoj dogodkov. Prav ima, kdor ugotavlja, da so danes v italijanskem političnem življenju aktivni tako bivši komunisti (dediči KPI obeh vej) in bivši fašisti (dediči misovskega gibanja MSI), medtem ko so bivši krščanski demokrati dejansko tiho. Vse tri veje, na katere je razpadla nekdanja KD, ki je v Italiji vedrila in oblačila skozi pol stoletja, pomenijo malo več kot nič. Poslanec Massimo DAlema, ki je kot glavni tajnik Demokratične stranke levice danes eden najbolj vplivnih politikov v državi, je o vprašanju, ki je predmet tega razmišljanja, pisal takole: "Po mojem se moti, kdor trdi, da morajo katoličani, že kot taki, imeti svojo vlogo v italijanskem političnem življenju. Stranka, ki se je imela za edinega čuvarja katoliških idealov, je izginila s prizorišča in je prav, da se ne pojavi več. Vse ostale velike politične organizacije v naši državi pa so že prepojene - z različnimi nivoji doslednosti in strogosti - z vrednotami katoliškega sveta, z njegovimi stvarnimi zgodovinskimi izkušnjami, z njegovo bogato človeško dediščino" (Massimo D Alema, La grande occasione, Mon-dadori 1997, stran 11). Glavni izvedenec DSL prof. Barbera pa je enotnost italijanskih katoličanov v politiki označil za "patologijo", torej za bolezen. Lepo število nekdanjih tudi vplivnih članov krščanskodemokratske stranke se je pred dnevi zbralo v Rimu in razpravljalo o obnovitvi stare KD, vendar v tem pogledu še ni padla zadnja beseda. Še vedno namreč prevladuje mnenje, naj se ustanovi široka sredinska stranka. Ta naj poleg tako imenovanih liberalnih katoličanov združuje liberalce in republikance ter morda še nekatere bivše socialiste in socialdemokrate. Sredina naj bi predvsem skrbela, da ne bi v okviru "Oljke" imela odločilne oziroma vodilne vloge Demokratična stranka levice družno s Stranko komunistične prenove. Najdejo pa se tudi takšni bivši krščanski demokrati, kakršen je na primer bivši predsednik republike Cossiga, ki jih zanima predvsem desna sredina in so nje- VOLITVE V SENAT 1 4 . DECEMBRA FOTO BUMBACA SENATNE VOLITVE SO PRED NAMI. SLOVENSKI VOLIVCI NA GORIŠKEM, V DELU TRŽAŠKE IN VIDEMSKE POKRAJINE BOMO 14. DECEMBRA ENOTNO IN SLOŽNO PODPRLI KANDIDATA OUKE, KI JE ČASNIKAR MITJA VOLČIČ S TEM BOMO TUDI GLASOVALI ZA DEMOKRACIJO, ENAKOPRAVNOST IN NOVO ZDRUŽENO EVROPO. nega glavnega voditelja Berlusconija po zadnjih upravnih volitvah dejansko že odpisali. Čeprav sta dve veji nekdanje KD trenutno organsko vključeni v Pol svoboščin, to je desno sredino, nista imeli in nimata kdove kakšne teže in vpliva v tej druščini. Slednja je v veliki krizi, ki so jo slabi izidi upravnih volitev še poglobili. V velikanski krizi je sam Berlusconi, čigar vodilno vlogo ne o-grožajo le nepovoljni volilni izidi, temveč tudi prvi poraz, ki ga je ta doživel na sodišču, kjer je bil obsojen zaradi poneverbe, zagrešene ob nakupu nekega filmskega podjetja. Izvedenci trdijo, da gre šele za začetek sodnih spodrsljajev in obsodb. V Polu sbodoščin (in tudi izven njega) je marsikdo menil, da bi Berlusconijevo vodilno vlogo lahko prevzel glavni tajnik Nacionalnega zavezništva Fini. Ta je razmeroma mlad in ga ne obremenjujejo težave s sodno oblastjo. Hudo pa ga obremenjuje nekaj drugega: njegova preteklost oziroma korenine njegovega političnega gibanja. "Preprosto mislim - je te dni napisal znani in ugledni časnikar Arrigo Levi - da resničen demokrat ne more drugače brati zgodovine fašizma, kot da pride do zaključka, da mora obsoditi Duceja, njegovo politiko, njegov nauk in njegovo stranko... da usodnega prispevka, ki ga je fašizem, nič manj kot komunizem, dal vrsti tragedij v tem stoletju, niti ne omenjam. Poslanec Fini se ne more izogniti takemu branju zgodovine, kot tudi mora zatajiti to, kar je pravil še pred dnevi, da naj bi »Mussolinijeva pot tudi danes predstavljala alternativo kapitalizmu in komunizmu«. Fini bi moral narediti vrsto drugačnih korakov na poti spreobrnjenja v demokracijo. U-spešno je sicer naredil prve korake, a za seboj vleče mnogo fašističnega balasta, ki pobliže zadeva tako ljudi kot i-deje," je še poudaril Arrigo Levi. Da se vrnemo k izhodišču! Omenili smo, kako je predsednik Scalfaro poudaril, da so katoličani "dolžni pričevati v javnem življenju". Iz povojne zgodovine vemo, da so poleg De Ga-sperija še trije katoliški politiki, in sicer Dossetti, Fanfani in La Pira, odločilno prispevali k oblikovanju temeljne listine mlade italijanske republike, s čimer so tudi izvršili "dolžnost pričevanja". Bo sedanji rod italijanskih katoliških politikov znal v novih okoliščinah oziroma hotel še "pričevati v javnem življenju"? Tudi to je eno izmed vprašanj, ki se postavljajo v tem političnem trenutku v Italiji. Saša Rudolf PREDSEDNIŠKE VOLITVE V ZR) SVOBODA NE POMENI, DA LAHKO ELAŠ, KAR TI PRIJA IN SE TI LJUBI, TEMVEČ DA VSE TO DELAŠ OB STROGEM SPOŠTOVANJU PRAVIC IN KORISTI BLIŽNJEGA. TO PA ZAHTEVA IZOBLIKOVANJE DRŽAVLJANSKE ZAVESTI. H (Indro Montanelh) Jurij Paljk / intervju DIOMIRA FABJAN BAJC ZBOROVSKA REVIJA ZCPZ Danijel Devetak KAKŠEN BOŽIČ ZA LAČNE OTROKE? Iva Koršič, Marja Feinig MALA CECILIJANKA 97 Pl PRISPEVAJ SVOJ DAR ZA DUHOVNIKE! Erika Jazbar ČRNI PEKEL POD BELGIJSKO ZEMLJO Marko Vuk OB KRALJEVI RAZSTAVI V SEŽANI Erik Dolhar CELOVEC, URADNI KANDIDAT ZA ZOI 2006 Andreja D. Antoni PRIJETNA "VEČERJA BEDAKOV" POBUDA "OVERLAND PRO ANDES" ČETRTEK 11. DECEMBRA 1997 TISKOVNO POROČILO SLOVENSKE SKUPNOSTI PROTI "MEHANIZMU ZA PRISILNO VKLJUČEVANJE SLOVENCEV V ITALIJANSKE STRANKE" ČETRTEK 11. DECEMBRA 1997 PRIPRAVE NA POGAJANJA O SPREJEMU V EZ ALI BO SLOVENIJI DANA ZGODOVINSKA PRILOŽNOST? MARJAN DROBEZ Slovenska oblast in politika že dalj časa prepričujeta javnost, da je po osamosvojitvi vključitev v mednarodne povezave drugi projekt zgodovinskega pomena in razsežnosti. Gre seveda za največji integraciji sedanjega in najbrž tudi prihodnjega obdobja, to je za Nato in EZ. V teh dneh naj bi napori prizadevanja Slovenije dobili pomembno priznanje in potrditev. Predsedniki držav in vlad petnajstih članic EZ naj bi namreč na zasedanju v Luksemburgu določili, s koliko in s katerimi državami naj bi se predvidoma v marcu 1998 pričela pogajanja za polnopravno članstvo v omenjeni integraciji. Morda bo takšno povabilo prejelo vseh 11 držav kandidatk hkrati, ali pa bo izbranih šest držav, med katerimi je tudi Slovenija. Pri tem bi izpolnili julijski predlog Evropske komisije (vlade združene Evrope), ki je za prvi krog pogajanj predvidela Slovenijo, Poljsko, Češko, Madžarsko, Estonijo in Ciper. Te države po mnenju Evropske komisije najbolj izpolnjujejo politična merila, sprejeta na vrhu petnajsterice v Ko-benhavnu leta 1993. Poslanci Evropskega parlamenta pa so na svojem zadnjem zasedanju pred nekaj dnevi menili, da je v pogajanja za doslej največjo razširitev EZ treba formalno vključiti vse države kandidatke. Evropski komisar za zunanje zadeve Van den Broek je ob tem poudaril, da širitveni proces, kot si ga zamišlja Evropska komisija, o-staja odprt vsem kandidatkam za članstvo. Vendar je opozo-ril na potrebno razlikovanje med kandidatkami v procesu širitev. Prezgoden začetek pogajanj z nepripravljenimi bi kasneje imel negativne posledice, saj take kandidatke ne bi bile sposobne uspešno in dovolj hitro reševati velikih problemov. Van den Broek je tako podprl že omenjeni predlog evropske komisije, da bi pogajanja za vstop v EZ začeli s šestimi državami (med njimi je tudi Slovenija), "ker gre za resnično pripravljene prosilke, razmere v njih se bodo redno preverjale." Slovenija je izpolnila nekatere pomembne pogoje ter premostila razne ovire, da bi se lahko uvrstila v prvo skupino držav kandidatk, s katerimi bo EZ pričela pogajanja za polnopravno članstvo. Tako je bila izdelana in Bruslju predložena celovita strategija pristopanja v integracijo; Slovenija je dosegla ugodno stopnjo gospodarskega razvoja, kjer prednjači pred drugi- mi kandidatkami; deležna je bila tudi ugodnih ocen v t.i. Agendi 2000, ki je uradni dokument o strategiji EZ za razširjanje te organizacije. Evropski parlament je zavrnil pobudi, da bi pogajanja pogojevali z obveznostjo Slovenije, da bi priznala obstoj in pravice skupine nemško govorečih Slovencev ter sprejela dodatna zagotovila oz. izvršila norme glede pravice tujcev do nakupa nepremičnih in do končne ureditve domnevnega dvostranskega spora z Ri- mom. 1 STRAN 13 [IBJježelno tajništvo Slovenske skupnosti je na seji 5.t.m. v Nabrežini razpravljalo o snujočem se novem deželnem volilnem zakonu in ugotavljalo, da to, kar DSL in SKP prikazujeta kot prizadevanje za zagotovitev zastopanosti slovenske narodnostne skupnosti v deželnem svetu, je v bistvu mehanizem za prisilno vključevanje Slovencev v italijanske stranke in za onemogočanje njihovega samostojnega političnega nastopanja. Deželni svet Furlanije-Ju-lijske krajine se bo po napovedih ponovno zbral 11. t.m. da bi nadaljeval obravnavo sprememb deželnega volilnega zakona. Kot kaže, se bo tedaj izrekel tudi o problemu zastopanosti slovenske manjšine. V tej perspektivi je deželno tajništvo SSk zavzelo naslednje stališče: V ZRJ BODO SE ČETRTE PREDSEDNIŠKE VOLITVE SASA RUDOLF Spopad med desnico in levico v Srbiji in pat pozicija v Republiki srbski, kjer so objavili končne rezultate novembrskih političnih volitev. Ker v Srbiji bojkot, čeprav le za las, ni uspel, bodo 21. decembra še četrte predsedniške volitve v zadnjih dveh mesecih. Miloševič je znova spretno izkoristil popolni nadzor nad sredstvi javnega obveščanja in preprečil zmagoslavje četni-škemu vodji Vojislavu Šešlju, ki je veljal za nespornega favorita. Mnogi so celo napovedovali, da bo zagovornik velike Srbije zmagal že v prvem krogu. Režimsko nadzorovana sredstva javnega obveščanja so v nekaj dneh prevesila tehtnico in Šešelj se je moral zadovoljiti z 32 odstotki, medtem ko jih je Miloševičev kandidat, zunanji minister in veleposlanik v Grčiji Milan Milutinovič, zbral 44 odstotkov. V dveh tednih, ki manjkata do balotaže, pa se srbski volivci znajo znova premisliti. Kot nalašč v korist Šešljeve proti zahodu usmerjene politike je prišla vest, da bodo Združene države nadaljevale s finančnimi sankcijami proti Zvezni Ju- goslaviji, ker Beograd ne spoštuje človekovih pravic na Kosovu, ker zavira pogajanja o nasledstvu in ker ne sodeluje z mednarodnim sodiščem v Haagu. In prav to so argumenti, ki jih navaja Šešelj v svojem programu, saj odločno zagovarja etnično čiščenje na Kosovu, Srbijo kot edino naslednico Jugoslavije in ščiti Karad-žiča, ki ga je haaško sodišče obtožilo zločinov proti človeštvu. Kljub ameriškemu božičnemu darilu je Miloševič prepričan, da bo njegov kandidat z umirjenostjo in podporo državne TV prepričal večino volivcev. Bolj kot Šešelj zna Milutinoviča premagati poziv k bojkotu. V Republiki srbski je Karad-žičeva stranka izgubila 21 poslanskih mest in večino v parlamentu tudi ob verjetni povezavi s Šešljevimi radikalci. Skupno sta stranki izvolili 39 od skupnih 83 poslancev. Bivša Karadžičeva zaveznica, predsednica Plavšičeva, je izvolila 15 poslancev, socialistična stranka, ki je pokorna Miloševiču, 9, muslimanska koalicija 16, ostala mesta pa pripadajo manjšim strankam. Glasnik poraženih, Krajišnik, NOVI GLAS UREDNIŠTVO IN UPRAVA: 34170 GORICA, RIVA PIAZZUTTA 18 TEL 0481 / 533177 FAX 0481 / 536978 E-MAIL noviglas@tmedia.it je s Pal sporočil, da ne priznavajo volilnih rezultatov, češ da bo usodo parlamenta Republike srbske krojilo 120 tisoč muslimanskih beguncev, ki so zbežali v Sarajevo in tam izvolili v bosansko-srbski parlament 18 svojih poslancev. Potem ko je daytonski dogovor Bosno in Hercegovino razdelil na dvoje, se je s parlamentarnimi volitvami razpolovila še Republika srbska. V vzhodnih predelih kraljuje s Pal Karadžič, v zahodnih pa iz Banja Luke Plavšičeva. 1. SSk najprej ugotavlja, da spremembe volilnega zakona, ki so bile v dosedanji obravnavi že odobrene, še dodatno krčijo možnosti, da bi slovenska narodnostna skupnost lahko računala na svojo zastopanost v deželnem svetu, še zlasti pa na svojo avtonomno zastopanost. Deželni svetovalci so se namreč izrekli za to, da naj bi odslej izvolile v deželni svet svoje kandidate le tiste liste, ki se bodo predstavile v najmanj 4 od 5 deželnih volilnih okrožij in ki bodo dosegle najmanj 4,5 odstotka glasov na deželni ravni, poleg tega pa so se izrekli za odpravo možnosti povezav med kandidatnimi listami. 2. Spričo gori nakazanih sprememb je toliko bolj potrebno, da deželni svet sprejme posebne ukrepe, s katerimi bi zaščitil zastopanost slovenske manjšine. SSk v tem smislu potrjuje oba predloga, ki jih je 19. novembra posredovala deželnemu svetu v o-bliki peticije. Prvi predlog ponuja izviren model, po katerem naj bi volili slovenske predstavnike v deželni svet na ločeni listi. Model predvideva, naj bi bil vsaj eden izmed sedežev rezerviran za tako izvoljenega slovenskega svetovalca. Drugi predlog je bolj prehodne narave in se zavzema za to, da bi v pričakovanju dokončne rešitve iz volilne zakonodaje črtali vsaj tista določila, ki so na zadnjih deželnih volitvah leta 1993 povzročila, da edina slovenska manjšinska lista, prvič v svoji zgodovini, ni izvolila lastnega svetovalca, in to kljub temu daje povečala število prejetih glasov. Ta drugi predlog so nekateri svetovalci italijanske ljudske stranke (PPI) osvojili in ga predstavili v obliki amandmajev. 3. SSk bo v naslednjih dneh ponovno pozvala skupine v deželnem svetu, naj sprejmejo vsaj drugega izmed navedenih predlogov v peticiji SSk. Še več. Kot zadnjo možno rešitev jim bo predlagala, naj bi deželni volilni zakon ohranil možnost povezave med kandidatnimi listami vsaj v prid list, ki so odraz slovenske narodnostne skupnosti. Ta zadnja varianta ima sicer to temeljno pomanjkljivost, da prepušča možnost povezave naposled dobri volji večinskih strank, gotovo pa je v skladu z ustavo, saj gre za model, ki ga že pozna italijanski zakon za izvolitev Evropskega parlamenta, kakor tudi volilni zakon za deželni svet Doline Aoste. 4. SSk ocenjuje, da so povsem nezadostni predlogi, ki sojih v deželnem svetu predstavili svetovalci DSL in SKP za olajšanje izvolitve slovenskih kandidatov na listah večinskih strank. Če bi deželni svet odobril le ta korektiv, bi dokončno pokopal možnost samostojnega političnega nastopanja slovenske manjšine. Poleg tega ne gre spregledati, da bi bila izbira slovenskih kandidatov v tem primeru naposled prepuščena dobri volji vodstevvečinskih strank, kar bi seveda bistveno omejevalo pravico do politične zastopanosti Slovencev v Italiji. 34 1 3 3 TRST, ULICA DONIZETTI 3 TEL 040 / 365473 F A X 040 / 77541 9 GLAVNI UREDNIK: ANDREJ BRATUŽ ODGOVORNI UREDNIK: DRAGO LEGIŠA IZDAJATELJ: ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA, PREDSEDNIK DR. DAMJAN PAULIN REGISTRIRAN NA SODIŠČU V GORICI 28.1.1949 POD ZAPOREDNO ŠTEVILKO 5 TISK: TISKARNA BUDIN / GORICA NOVI GLAS JE ČLAN ZDRUŽENJA PERIODIČNEGA TISKA V ITALIJI - USPI IN ZVEZE KATOLIŠKIH TEDNIKOV V ITALIJI - FISC LETNA NAROČNINA: ITALIJA in SLOVENIJA 65.000, |"V— INOZEMSTVO 90.000 LIR, ZRAČNA POŠTA 120.000 LIR POŠTNI TEKOČI RAČUN: 10647493 CENA OGLASOV: PO DOCOVORU P O V E J M O NAGLAS | JANEZ POVŠE **1 V SLOVENIJI IN V MANJŠINI BO OD SEDAJ ZMAGOVALA STROKOVNEJŠA POLITIKA Nedavne predsedniške volitve v Sloveniji so med drugim bolj kot kdaj koli prej pokazale, da lahko uspe le strokovna in dosledna politika. Zdi se, da sta strokovnost in doslednost tista odločujoča dejavnika vsakršne politike, pa najsi bo ta leva ali desna, stara ali nova, proti katerima načelno ni mogoče ugovarjati. Takšno stališče so namreč udejanjili slovenski volivci, opredelitev volivcev pa je za demokracijo slej ko prej osrednje dejanje, ki ga je nujno v celoti in brez pridržkov sprejeti. In kakšna naj bi torej bila strokovna oziroma dosledna politika? Predvsem v tem, da zastopa interese volivcev svojega idejnega kroga v vsakem trenutku in povsod, brez popuščanja in nečistih kompromisov. Dalje v tem, da se ves čas in ob vsaki priložnosti obrača na svoje volivce s svojimi stališči, s katerimi osvetljuje vse pomembne dogodke svetovnega in domačega političnega prizorišča. Končno je bistvo strokovne in dosledne politike, da ima ves čas odločno pobudo in ne dopušča nasprotnikom nikakršnega predaha. Nemara še važnejše pa je, da kot politika ne živi v zraku, temveč da si za svoje ljudi prizadeva povsem dobesedno, namreč z njihovo umestitvijo na vplivna mesta v vseh pomembnih institucijah in ustanovah od gospodarskih pa tja do kulturnih. Strokovna in dosledna politika je slednjič na svojem idejnem bregu obvezno enotna in se nikdar ne pusti zapeljati skušnjavi, da bi zaradi raz- ličnih notranjih pogledov ogrozila složnost svoje vsakokratne politične akcije. V kolikor s tukaj navedenimi načeli pogledamo delovanje pomladnih strank, postane jasno, zakaj so doživele neuspeh, čeprav so na lanskih parlamentarnih volitvah iztržile kar polovico glasov. Odločilna vloga strokovnosti in doslednosti v politiki pa velja tudi za druge prostore, med drugimi za manjšinski prostor. Tudi znotraj manjšinskega prostora bo prodornejša in učinkovitejša tista politika, ki bo sposobna večje strokovnosti in doslednosti. Torej politika, ki bo resnično in ob vsaki priložnosti zastopala interese svojih volivcev in to brez popuščanja oziroma vprašljivih kompromisov. Politika, ki se bo ves čas in ob vsaki priložnosti s svojimi stališči obračala na svoje ljudi, seveda pa tudi na celotno manjšino, in to ob vseh pomembnih dogodkih svetovnega, vsedržavnega, slovenskega in manjšinskega prizorišča. Se posebej za manjšino velja, da bo uspešnejša tista politika, ki ne bo lebdela v zraku, temveč si bo prizadevala za umestitev svojih ljudi na vplivna mesta v vseh pomembnih institucijah, od gospodarskih pa tja do kulturnih, da o pomenu in nuji zunanje akcijske enotnosti sploh ne govorimo. Skratka, tako kot v Sloveniji bo tudi pri nas v prihodnjem obdobju upravičeno uspešnejša tista politika, ki bo v večji meri zvesta sami sebi in lastni identiteti, se pravi svojim ljudem. AKTUALNO NTERVJU / DIOMIRA FABJAN BAJC JEZIK IZRAZA NASO SRČNO KULTURO IN NAŠE DUHOVNO ŽIVLJENJE JURIJ PALJK Prof. Diomiro Fabjan Bajc poznamo tudi kot našo sodelavko^ saj sejvečkrat oglaša na straneh našega tednika smo dobili v teh dneh, ko smo v roke prijeli njen slovensko-italijanski in italijansko-slovenski slovar, ki je izšel pri veliki italijanskLzaložbi slovarjev Zanichelli. Pa vendar bi bilo premalo, če bi rekli za gospo Diomiro Fabjan Bajc, da je uredila samojta slovar, saj jo poznamo tudi kot odlično prevajalko slovenskih_zahtevnih tekstov v italijanski jezik. Želeli bi, da kaj več poveste o sebi in svoji življenjski, študijski in delovni poti. Rodila sem se pred drugo svetovno vojno v Trstu, v revni družini. Moj oče je čevljar, moja mama čevljarska pomočnica, oba sta še živa. Hvaležna sem staršem, da so me šolali (kakor so tudi šolali mojega brata Borisa, profesorja matematike in fizike), saj so bili časi zelo trdi. Po slovenski klasični gimnaziji sem sevpisalanatuje jezike v Benetkah. Skoraj trideset let sem poučevala italijanščino na slovenskih nižjih in višjih srednjih šolah na Tržaškem, sedem let pa sem poučevala prevajanje iz slovenščine v italijanščino na Fakulteti za tolmače in prevajalce v Trstu. Poročila sem se s profesorjem fizike, ki poučuje na Pedagoški fakulteti v Mariboru. Imava tri pridne otroke, dva sina in hčerko. Eden je fizik - raziskovalec na Inštitutu Jožef Stefan v Ljubljani, drugi štu- S 1. STRANI PRED SENATNIMI VOLITVAMI V sedanjem primeru vse to predstavlja najbolje kandidat liste, ki je Mitja Volčič, dolgoletni časnikar na italijanski vsedržavni televiziji RAI, njen dopisnik iz Moskve in Bonna ter nasploh zadolžen za srednjo in vzhodno Evropo ter končno direktor prvega TV dnevnika TG1. O-benem je Volčič avtor zanimivih knjig s področja vzhodnoevropske stvarnosti, sedaj pa tudi izredni profesor na fakulteti za diplomatske vede v Gorici. Gotovo so vsi ti pravi rekviziti za njegov vstop v rimski senat, kjer bo kot slovenski človek tudi iznašal glavne zahteve naše narodne skupnosti v Italiji. To je Volčič sam potrdil tudi na nedavnem srečanju s slovenskimi volivci v Gorici in dejal, da bo to delal prav z veseljem. Zato bomo slovenski volivci v nedeljo, 14. decembra, oddali svoj glas slovenskemu kandidatu liste Oljka, ki bo edino jamstvo za ohranitev in razvoj odprte obmejne politike, sožitja in vrednotenja slovenske manjšine, s tem pa tudi modernega pristopa v novo Evropo. dira matematiko v Ljubljani, hčerka pa je profesorica angleškega jezika. Imava tudi ljubljeno vnukinjo. Kot vidite, zelo normalno življenje! Vaše prvo srečanje s prevajanjem. Zakaj ste se odločili za prevajanje? Vsega je pravzaprav kriv moj mož. Ko je leta 1968 izšel Rebulov roman VSibilinem vetru, sva ga oba z možem prebrala na dušek. Zdel se nama je izredno lep in vreden, da ga spoznajo tudi tujci, npr. Italijani. Mož meje začel nagovarjati, naj ga prevedem. Dolgo sem oklevala, saj se še zdaleč nisem čutila dovolj sposobno, pa tudi v resnici nisem bila. Prvi prevod je bil zelo reven. Nato mi je pomagal prof. Rebula, ker sem se mu zasmilila, da se tako mučim. Počasi sem se učila, in od takrat se še vedno učim. Prevajanje romana VSibilinem vetru je bilo zame prevajalska šola. Spoznala sem, da se mora človek za prevajalsko delo nenehoma učiti, da nikoli ne zna dovolj. Najprej mora dobro in popolnoma razumeti izvirnik: vživeti se mora v avtorja in v vse tančine njegove misli, zlesti mu mora takorekoč pod kožo. To je prvi del postopka, ki zahteva od prevajalca skromnosti. V drugem delu bi pa moral te misli čim ustrezneje izraziti v drugem jeziku. Tu bi moral biti kreativen, a le pri izbiri najboljšega izraza. Zelo me motijo prevodi, v katerih prevajalec po lastnem okusu spreminja pomen izvirnika, ker se mu ne ljubi iskati najustreznejše prevajalske rešitve ali ker se ni potrudil, da bi razumel, kaj hoče avtor povedati. Tak prevod ni ne profesionalen ne resen. Večkrat se poudarja, da mora prevajalec dobro poznati jezik, v katerega prevaja, vendar pa mora prav tako dobro poznati v vseh podrobnostih tudi jezik, iz katerega prevaja. Tako ste se začeli aktivneje ukvarjati s slovenskim jezikom... Res je. Ko so otroci dovolj odrasli (starejša sta bila na univerzi, najmlajši na nižji srednji šoli), me je začel (spet) mož spodbujati, naj zaprosim za štipendijo v Ljubljani za izpopolnjevanje v slovenskem jeziku. Marsikomu seje zdelo smešno, da sem dobila štipendijo v Ljubljani, saj sem vendar učila italijanščino! Nekoliko hudobno so me spraševali, ali obiskujem romanistiko. V resnici sem se skušala izpopolnjevati v slovenskem jeziku, predvsem pa sem skušala spoznati Ljubljano, njeno arhitekturo, njene kulturne ustanove, obiskovala sem gledališče, opero, predavanja. Skušala sem tudi spoznati značaj osrednjega Slovenca, ki je seveda različen od primorskega, kot vsi dobro ve- r mo. Moram reči, da so me v Ljubljani vsi zelo lepo sprejeli, deležna sem bila velike pozornosti in prijaznosti. Zdi se mi, da sem tam kar pognala korenine. Dve leti sem preživela v Ljubljani po tri zelo intenzivne dni na teden. To razdobje mi je zelo pomagalo, da sem poglobila in utemeljila svoje slovenstvo, pa tudi, da sem ugotovila, kako stereotipen, reven in papirnat je kdaj naš pogovorni jezik, kako lepo zvenijo slovenski samoglasniki, če jih izgovarjamo, kot je treba. Začela sem pa tudi zbirati gradivo za frazeološki slovar. Kdaj ste se pa začeli aktivneje ukvarjati z italijanskim jezikom? Čudno se sliši, vendar sem se bila prisiljena aktivneje ukvarjati z italijanščino že mnogo prej, ko sem se vpisala na univerzo Ca' Foscari v Benetkah. Čeprav sem pisno italijanščino dobro obvladala (prvo leto sem na natečaju za štipendijo napisala najboljšo italijansko nalogo), sem spoznala, da mi v pogovoru italijanščina nič ne teče; ob kolegih, ki so prihajali iz Firenc ali iz Siene, sem se zavedela svojih pomanjkljivosti. A to ni bil samo moj problem, to je problem vseh nas, ki živimo na severovzhodnem delu Italije. Ker sem kasneje poučevala italijanščino, sem se morala vsa leta truditi za čim lepši jezik, seveda, in tudi brala sem ogromno. Kakšne težave ima človek, ko prevaja slovenske tekste v italijanščino? Odvisno od teksta. Pri Cankarju je zelo pomembna jezikovna melodija. Ko sem prevajala Podobe iz sanj, sem pazila predvsem na to, da sem ohranila vsaj nekaj njihovega ritma. Najprej sem prebrala na glas stavek v slovenščini, nato sem ga oblikovala v italijanščini, tako da mi je zvenel podobno. Vsak literarni tekst ima svoje značilnosti, svoj slog, in to bi bilo seveda potrebno prenesti v ciljni jezik. Pomembna je izbira besed, s katerimi prevajamo. Marsikdaj je treba v italijanščini dodati kak pridevnik ali deležnik, ali sploh povedati z več besedami isto misel, sicer zveni preveč pusto. Sicer pa ima vsak prevajalec svoj sistem prevajanja. Mislim, da ne bo narobe, če povem, da je Vaš prevod Rebulovega romana V Sibilinem vetru izjemno zahtevno delo. Kdaj ste začeli, kako je šlo in zakaj veliki italijanski založniki niso romana izdali? Na del vprašanj sem že odgovorila. Veliki italijanski založniki niso izdali romana, ker niso navajeni tvegati in ker je roman obsežen. Dolg roman neznanega avtorja ne jamči gotovega zaslužka, prej nasprotno. Za roman se je zanimala založba Einaudi (po zaslugi prof. Claudia Magrisa), Bompiani (po zaslugi prof. Arnalda Bressana), a po čudnem spletu okoliščin je šlo vse v nič. Vedeti moramo tudi, da v o-semdesetih letih Slovenci nismo bili tako v modi v Italiji kot zgleda, da smo zadnja leta. Gotovo ste si pri svojem delu ustvarili že sliko, kakšen mora biti dober prevajalec. Ali nam boste o tem kaj povedali? Ponovila bom, kar sem že prej omenila: dober prevajalec bi moral biti skromen (in večina tudi je takih!), podrejen avtorju, vendar kreativen in domiseln pri iskanju prevajalskih rešitev. Avtorjevo misel bi bilo treba čim bolj zvesto prenesti v drug jezik, ne bi se pa smelo suženjsko prevajati besedo za besedo: to je po mojem največja prevajalska napaka! Večkrat slišimo, da je slovenski jezik skromen. Vi najbrž niste tega mnenja? Slovenski jezik je bogat in lep, skromno je pa marsikdaj naše znanje slovenščine. Posebno bogat je slovenski glagol. Pomislite, da mi z eno besedo lahko povemo več misli, npr. prebirati pomeni večkrat brati, vmes razmišljati, prebrati pomeni končati oziroma brati do konca; preplavati moramo v italijanščino prevesti z "attraversare a nuo-to", preleteti z "attraversare a volo" itd., pomislite, da stopati prevajamo s "camminare", stopiti (razlika je samo v enem samoglasniku) pa s "fare un passo" itd. Slovenski glagol je zelo gibčen in mnogopove-den, z zelo majhnimi sredstvi veliko pove. Se je zapil pomeni celo življenjsko zgodbo: postal je alkoholik in mogoče celo umrl. Tudi do-vršnost in nedovršnost je zanimiva posebnost, ki izraža slovensko zanimanje za trajanje dejanja. Vsak jezik namreč izraža pogled na življenje govorcev. Zato je vsak jezik v sebi popoln, saj izraža vse tisto, kar se zdi govorcem zanimivo in potrebno. A bolj kot postaja način življenja in mišljenja planetaren, to pomeni po vsem svetu enak, bolj si postajajo jeziki podobni, kar je velika škoda. Jeziki so namreč najbolj zanimivi v tistih podrobnostih, kjer so izvirni in drugačni od vseh drugih. Ko opazujete danes našo mladino, gotovo vidite tudi Vi, da njihovo znanje slovenščine večkrat močno šepa. Zakaj? Razlogov je gotovo veliko: omejila se bom na dva. Prvi razlog je v tem, da imamo premalo možnosti za uporabo in za poslušanje slovenščine v javnosti in v občilih. Razen tega je sociolingvistika v zadnjih desetletjih ugotovila, da je razširjena dvojezičnost nevarna, ker povzroča v manjšinskem jeziku strukturalne spremembe. To se dogaja posebno, če je dvojezičnost enostranska, kot je pri nas v zamejstvu. Ker smo dvojezični, vdira italijanski način izražanja tudi v našo slovenščino, medtem ko slovenščina ne more vplivati na italijanščino, ker Italijani slovenščine ne govorijo. Pomislite na to, da večkrat slišimo izraz “sem menjal idejo" namesto “sem se premislil", da niti ne o-menjam izraza "nečak" (ital. nipo-te) za "vnuk" itd. Zakaj moramo vsi skrbeti za lep materin jezik? Jezik ustvarjajo vsi govorci, ne samo intelektualci. Včasih govori t.i. preprost človek lepše od intelektualca. Govor izraža našo srčno kulturo in naše duhovno življenje, pa tudi naše obvladovanje sveta. Jezik je tudi glavni način za sporazumevanje. Ce ne znam jasno oblikovati misli, me drugi ne bodo razumeli. Pa še nekaj: jezik je dediščina naših prednikov, izraža bogastvo njihove kulture, zato smo ga dolžni čim lepšega posredovati zanamcem. Kaj sedaj prevajate in kaj imate v načrtu? Dolgoročnih načrtov nimam, so pa v vsakem primeru odvisni od možnosti za objavo. Trenutno se oddihujem od dveletnega dela s slovarjem, ki je pravkar izšel pri založbi Zanichelli. Doživela sem hudo razočaranje, saj na kolofonu ob mojem imenu nastopa kot soavtorica dekle, ki je skrbela samo za tehnično ureditev slovarja in ki ne zna besedice slovenščine, mi pa s svojim imenom jemlje polovico zaslug za delo, ki sem ga opravila sama. Stopila sem k odvetniku in založba mi je pismeno obljubila, da ob ponatisu napišejo samo moje ime, in sicer na platnici. To je moja šestnajsta knjiga, pa se mi še ni zgodilo kaj podobnega! Pravkar je tudi izšel prevod TomšičevihŠavrin/c; prihodnji teden bo njihova predstavitev v Kopru. Kaj si najbolj želite, da bi se na jezikovnem in narodnostnem področju pri nas zgodilo? Najbolj si želim prijateljskega in mirnega sožitja z Italijani, zato tudi prevajam. Pogoj za tako sožitje pa je gotovo priznanje naših jezikovnih pravic. Morali bi imeti pravico, da uporabljamo svoj jezik z oblastmi, v uradih, na pošti itd. Ob tem bi se nam morali Italijani toliko približati, da bi se v šoli učili našega jezika in naše kulture, tako da bi nas vsaj za silo razumeli in nas spozna- li. Samo na ta način bi se v Trstu kaj spremenilo. Prepričana sem, da bi se tudi odnosi v sami manjšini izboljšali, če bi večina bila z nami prijaznejša. Znano je, da skupnosti, ki so pod pritiskom, postanejo agresivne navznoter. Veseli pa me, da se mnogo naših dijakov vpisuje na univerzo v Ljubljani, saj pomeni, da si želijo stikov z osrednjo Slovenijo. Brez teh stikov se pa ne moremo ohraniti. ČETRTEK 11. DECEMBRA 1997 IZ ŽIVLJENJA CERKVE DVANAJSTERI: ČETRTEK 11. DECEMBRA 1997 ZVONE STRUBELJ jj 1 KAKO SO POSTALI TRDNA IN NEUNIČLJIVA SKUPNOST (6) Iz evangeljskih poročil je dokaj lahko ugotoviti, da je Jezus postopoma, čeprav v zelo hitrem času, odkrival svoje mesijansko poslanstvo. Od Janezovega krsta in bivanja v puščavi do vpoklica prvih učencev in izvolitev dvanajsterih je moralo preteči le nekaj mesecev. Dvanajsteri so nato pri iskanju in odkrivanju Jezusovega poslanstva imeli pomembno vlogo. Tako v evangelijih večkrat beremo, da določenih Jezusovih izjav in pogledov niso razumeli. Za Jezusa so bile njihove reakcije kot ogledalo, v katerem se je gledal in s tem ostril pravo vsebino svojega oznanila. Slo je za težaško duhovno delo, saj vemo, kako trdo je navdušiti in preoblikovati odraslega človeka, ki ima že svoje navade, svoja trdna prepričanja in ustaljeno strukturo vrednot, ki jo težko podere in gradi na novo. Skupina dvanajsterih v tem pogledu ni bila enostavna, saj v njej srečamo različne značaje in različne težnje, od svojeglavega in trmastega apostola Petra do ambicioznih Jakoba in Janeza, ki bi rada v Jezusovem kraljestvu sedela na prvih stolčkih, do Simona Go-rečnika s težnjo po političnem reševanju problemov, do Juda Iškarijota, ki je z Jezusovo stvarjo režiral svojo igro. Vsekakor je Jezusu uspelo iti onstran vseh teh značajskih potez in priti do jedra vsakega od dvanajsterih, tudi Juda Iškarijota. Prav njegova smrt je dokaz, da je šlo za nekaj tako velikega, da po izdajstvu ni bilo več možnosti izbire med življenjem in smrtjo. Juda ni izdal le Jezusa, izdal je tudi sam sebe, svojo najglobljo vero in duhovno pripadnost, ki ga je tako temeljno določala, da se po izdaji ni več prepoznal. Jezus ga je na novo rodil, on sam pa je izbral raje smrt. Zares, po vsem tem, kar je doživel z Jezusom, mu ni bilo več na razpolago drugega, kot da se ga oklene ali pa da dokončno propade. V naših razmišljanjih smo tej močni duhovni navezi med Učiteljem in učenci rekli duhovno očetovstvo in si-novstvo, ki postane tudi najgloblje prijateljstvo in idealen pogoj za kreativno in celostno doživljanje in razvijanje osebnega življenjskega poslanstva. Tak odnos se ne prekine s smrtjo duhovnega očeta, ker presega časovno omejenost in ni odvisen od fizične navzočnosti. Po svoji naravi pripada duhovnemu redu, kjer čas izgubi svoj odločilni pomen. V številnih primerih karizmatičnih osebnosti, npr. redovnih ustanoviteljev, vidimo, kako prav smrt duhovnega očeta onemogoči duhovnim sinovom nov proces rasti. To je še bolj očitno prav v primeru Jezusa in dvanajsterih. Smrt Jezusa iz Nazareta je trdno jedro skupnosti dvanajsterih najprej dobesedno razpršila. Le najmlajši od učencev naj bi po poročilu četrtega evangelija stal pod križem. Vsi drugi so se razbežali "hitrih nog naokrog". A vendar, razen "sinu pogubljenja", kot evangelisti imenujejo Juda Iškarijota, so vsi s hitrimi koraki prišli nazaj v skupnost. Jezusova smrt jim je močneje govorila kot vse Jezusove besede. Strnila jih je v neuničljivo skupnost. Začel se je nov proces rasti. Novo jedro Jezusove skupnosti je bilo po Učiteljevi smrti obdarjeno z neskončno, božjo energijo, ki je stotisočkrat močnejša od vsake "jedrske e-nergije". Dogodki okrog praznega groba, srečanja z vstalim Kristusom in bin-koštni dogodki so očiten dokaz novega razmaha močne duhovne naveze med dvanajsterimi (Juda je nadomestil Matija) in Jezusom, ki je v oznanilu dvanajsterih upravičeno postal "Kristus", božji maziljenec, Mesija, Odrešenik. TRADICIONALNI PRAZNIK DRUŽBE MARIJE MILOSTLJIVE Ob prazniku Brezmadežne Marijin dom v ul. Risorta v Trstu oživi, saj je to dan, ko Družba Marije Milostljive obhaja svoj vsakoletni praznik. Doživeta slovesnost je potekala tudi letos. Popoldansko bogoslužje v domači kapeli je bilo priložnost za zahvalo in molitev, sledil pa je kulturni program v prenovljeni dvorani Marijinega doma. Prof. Nada Pertot je z veliko strokovnostjo izbrala in s prirojeno žlahtnostjo zelo posrečeno predstavila odlomke iz domače in tuje književnosti, uglašene na božično pričakovanje in družinsko življenje. Številno občinstvo ji je zavzeto sledilo. Slavje je obogatil tudi pomnoženi zbor Novega Svetega Antona, ki ga vodi Edi Race. Ob klavirski spremljavi Tomaža Simčiča je zbor zapel niz Marijinih pesmi iz bogate slovenske zborovske zakladnice. Okrepljeni in opogumljeni v pričakovanju na Kristusov prihod so se ob koncu večera ljudje vračali v svojo vsakdanjost. KAKŠEN BOŽIC ZA LAČNE OTROKE? DANIJEL DEVETAK V času, ko se pripravljamo na mastne božične in novoletne požrtije, je prav, da pomislimo tudi na tiste, ki za ta njim oddaljeni svet niti ne vedo. Da vsak dan umre okoli 50 tisoč otrok zaradi lakote, to pojejo že ptički na vejah; in vendar so to že stare novice, ki nikogar več ne ganejo. Tako govorjenje se lahko zdi staro, obrabljeno in zlorabljeno, brez moči, saj o tem slišimo in beremo vsak dan. Toda primerjava med umazanimi in sestradanimi "živalcami" z ugaslimi očmi in osivelo kožo, ki se vsak dan borijo, da bi dočakali jutro naslednjega dne, in nami, zahodnimi požeruhi, ki s sramom in strahom gledamo na tehtnice, ostaja veliko pohujšanje našega časa. Lahko bi govorili o afriških otrocih z napihnjenim trebuš- čkom, ob katerih bdijo šakali in roparske ptice; omenili bi lahko tudi znanih 11 milijonov brazilskih otrok brez staršev, brez doma, brez imena, ki jih policija ubija, da le ne bi kradli kosa kruha na mizah bogatinov... Pa poglejmo v ZDA: v civiliziranem in bogatem svetu "ameriških sanj" pet milijonov otrok vsak večer hodi spat brez večerje, ker je starši pač ne morejo preskrbeti. Na drugi strani - vedno v ZDA -vsaj 50% otrok tehta preveč in jih vsako leto umre na tisoče zaradi bolezni, ki jih povzroča preobilica hrane in maščobe! Pa spregovorimo nekaj o neznanem številu severnokorejskih bolnih otrok, ki jih starši skrbno ne peljejo v bolnišnice, saj bi tako izgubili še tako skromen obrok riža, ki ga podeljuje država. V zadnjih dveh letih je Severna Koreja dožive- CELJSKA MOHORJEVA DRUŽBA GIBRANOV "JEZUS, SIN ČLOVEKOV" JURIJ PALJK Pri Mohorjevi družbi iz Celja je nedavno izšla knjiga, ki je zaradi prvega celotnega prevoda dela v slovenski jezik zelo pomembna. Gre za delo pisatelja in misleca Kahlila Gi-brana z naslovom Jezus, sin človekov. Knjigo je prevedel in ji dodal poglobljeno spremno besedo Boris Šinigoj, izšla pa je v zbirki Duh veje, kjer hoče, katere urednik je Janko Jeromen. Lepo oblikovana knjiga nosi podnaslov Njegove besede in Njegova dela, kakor jih pripovedujejo in o njih poročajo tisti, ki so ga poznali. Kahlil Gi-bran je bil pesnik, pisatelj, filozof in slikar, ki se je rodil v Libanonu, pri trinajstih letih pa je odšel v Boston (ZDA), kjer se je prvič srečal z mislijo in pragmatizmom Zahoda. Vzgajal se je v krščanskem maro-nitskem izročilu, a seje kasneje v Libanonu spopolnil v klasični arabski kulturi na sloviti bejrutski šoli modrosti. Vse življenje je ostal razpet med Vzhodom in Zahodom; skušal je postati povezovalni člen med dvema kulturama. Najprej je zaslovel kot odličen slikar, o čemer nas prepriča tudi knjiga celjske Mohorjeve družbe, v kateri so njegove pretanjene in poduhovljene risbe, kakršne srečamo v zgodovini umetnosti 20. stol. zelo redko. Svojo prvo pesniško zbirko je Gibran izdal v arabščini; med popotovanjem po Evropi je srečal tudi slovitega francoskega kiparja Rodina in z njim prijateljeval. Le-ta ga je opozoril na sorodnost njegovega slikanja in pesnjenja z delom znanega VVilliama Blakea. Po dolgoletni odsotnosti se je vrnil v ZDA, kjer si je ustvaril ' puščavski dom", kot je sam imenoval samoto svojega doma, v katerem je premišljeval in veliko ustvarjal. Umrl je leta 1931 v Nevv Yorku, še prej pa je zaslovel s pesnitvijo Prerok, ki je v angleškem jeziku izšla leta 1923 v ZDA. Njegova druga in nič manj privlačna dela so njegovi potomci odkrivali počasi. V slovenskih prevodih poznamo pesnitev Prerok in tudi nekaj drugih pesmi, tokrat pa prijemamo v roke knjigo/ezus, s/n človekov, ki bo gotovo osvojila marsikaterega bralca zaradi odkritega nagovarjanja bralca in zaradi bogate duhovne sporočilnosti. Kahlil Gibran je izjemen pisec in izreden poznavalec tako vzhodnega kot zahodnega človeka, predvsem pa velik ljubitelj Jezusa Kristusa. Knjigo Jezus, sin človekov je Gibran napisal poleti leta 1928, ko je nihal med boleznijo in zdravjem, saj je sam takrat prijatelju pisal, da je pisal "en dan zdrav in dva dni bolan". V knjigi je veliko krščanske modrosti, poezije in sufijskega izročila. Lahko se bere kot poezija, lahko pa kot duhovno branje, saj Gibran nudi bralcu dovolj razlogov za tehtna razmišljanja. Knjiga je namreč zgrajena tako, da so v njej kratki zapisi Jezusovih sodobnikov; teh je res veliko, pa naj gre za Ano iz Betsajde, Asa-fa, ki so mu rekli Govornik iz Tira, ali pa bolj znanega Jožefa iz Arimateje, evangelista Luka in Mateja... Mislim pa, da bo odkritje zase za vsakega slovenskega bralca prav slikovno gradivo, ki nam predstavlja Gi-brana v luči, kakršne še nismo poznali, saj so ilustracije-risbe izvrstno umetniško delo. *: r ESA® <- ________________________• la več poplav, ki so z neverjetno uničevalno ihto razdejale pridelek; za njimi je nastopila še suša, ki je silovito razpolovila, kar je ostalo. Države pa ni uničila samo narava; dosti je pri tem naredil človek s svojo cinično politično igro. Po končani hladni vojni je država brez velikih (komunističnih) partnerjev in gospodarskih sponzorjev ostala dramatično izolirana. Kot taka raje skrbi za orožje in za vojake (ki jih je nad milijon) kot pa za otroke, ki umirajo od lakote. V mestih in na podeželju so zgradili lepe asfaltne ceste, izziv za nas c as po katerih se ne vozijo ne avtomobili ne motorji ne kolesa, ampak samo tanki, kanoni, vojaški kamioni in hodijo pešci. To, da otroci umirajo, je za državno politiko še dobro, saj tako lahko ohranjajo odprt dialog z diplomatskimi predstavniki bogatih držav; kam pa gredo humanitarne pomoči, konec koncev ni toliko pomembno... Kdor je kdaj stal pred črno lakoto nedolžnega otroka, temu beseda hvaležnost ne bo le prazna beseda. □ KAJ SEVA Z OBRAZA? PETER SZABO Obrazi in telesa so utelešenje človeških duš. Priznam: stavek sem ukradel iz knjige neke prijateljice. Seveda ponavadi krademo to, kar nam je všeč, in se strinjamo z mislimi, ki jih prepoznamo za svoje. Šele bogastvo obrazov nam kaže, kako je resnično vsak človek enkratna in neponovljiva duša. Tega ni rekel samo Cankar pred toliko leti, temveč smo to misel lahko zasledili malo povsod. Ustavimo se in poglejmo, kako je kompleksen človekov obraz, koliko zgodovine je na njem, koliko vsega pove človekov o-braz. Punca hiti po ulici, lepa je, otroška, skoraj angel, in grdo gleda okoli sebe, kot nesrečnica, ki je padla v ta umazani svet in se zgraža nad dejstvom, da mora iti skozenj. Mož stopi v avto, ima sončna očala in kodraste lase, temno polt. Bogat je, pa ne samo po obleki in avtu, po pogledu, nekam odtujen, navajen na trgovino in zvitost, ne pozna niti trenutka počitka. Najbrž bi si njegova žena, razen če je tudi ona tako zasvojena, želela tu pa tam imeti moža, intimnega prijatelja, pa ima samo stre-siranega živčneža, ki se od časa do časa spomni tudi nje in njenih potreb, toda nikdar ne uspe ugledati njenih želja. Koliko obrazov in koliko odtenkov, koliko zgodovin! To je neke vrste človeška arheologija. Vse to nam kaže, da je človek prepad. Koliko obrazov je, koliko odnosov na različnih ravneh, koliko ljudi, koliko od- tenkov v vsakem! Vsi ti podatki so milijardna potenca milijard milijard. In koliko ljudi ne zna videti bogastva teh o-brazov, temveč vidi le tistih pet obrazov, skozi katere opazuje ljudi! Velikokrat imamo pogled na ljudi kot na živali. Tolike raznolikosti ne vidim pri psih in mačkah. Toda nekako smo se prek televizije naučili gledati na dve vlogi: na dobrega in hudobnega, policaja in lopova, moža in ženo, otroka in odraslega, junaka in ne-uspešneža. Gledamo na vloge in ne na obraze, na utelešenje duhovnega bogastva nekoga. Gledanje obrazov pa je veliko lepša izkušnja, saj ti odpre možnost, da človeka globlje spoznaš in ga bolj spoštuješ. Lahko pa se ti pripeti tudi nekaj neprijetnega. Pred leti sem z obupom spoznal, da je obraz človeka, ki sem ga poznal malo časa in skušal v njem odkriti skrito duhovno bogastvo, izražal prav to, kar je ta človek bil. Spominjal meje na kislo zelje in klobase, pivo in žgance. Žal je tudi vse notranje bogastvo tega človeka bilo omejeno na to, kar sem omenil. Obraz je neusmiljeno izražal prav to, kar je človek bil v svoji notranjosti. Nobene možnosti ni bilo, da bi se za tem obrazom skrivalo še kaj drugega; ni bilo možnosti, da bi se za obrazom skrivala neka posebna osebnost, ki je nisi mogel niti slutiti. Vse je bilo takoj jasno in vse je bilo tako žalostno. Nobene skrivnosti, vse je bilo jasno kot ob belem dnevu. KAMPANJA ZA VZDRZEVANJE DUHOVNIKOV PRISPEVAJ SVOJ DAR ZA DUHOVNIKE! Dandanes ne trpijo več samo drogirani, bolniki v bolnišnicah in ne-pokretni. Vsakdo izmed nas se vsakodnevno srečuje s težavami: z nevzdržnim življenjem v družbi, v mestnih četrtih in z dejstvom, da ne more več komunicirati z drugimi, srečuje se z osamljenostjo ali pa s razpadanjem družine. O teh stvareh obstaja na kupe podatkov... Pa vendar v naši družbi obstaja več kot 38.000 "zdravnikov", ki blažijo del teh naših težav. To so ljudje, ki se zavzemajo za mir, "tolažniki" so in ljudje solidarnosti. To so naši duhovniki, ki s tem, da oznanjajo evangelij v naših 227 škofijah, nosijo povsod tja, kjer je to potrebno, solidarnost, tolažbo in upanje. Oni so prvi prostovoljci ljubezni, marljivi in vztrajni v oznanjanju, vztrajni in potrpežljivi, ko nudijo pomoč bližnjemu, pa naj gre za telesnega bolnika ali za človeka, ki je potreben duhovne pomoči. Jezus jih je hotel takšne. Lansko leto je tem 38 tisoč škofijskim animatorjem ljubezni 167 tisoč ljudi dobre volje darovalo 42,3 milijard lir preko osrednjega urada za vzdrževanje duhovnikov. To pomeni, da je v vsaki župniji vsaj šest ljudi darovalo svoj dar za vzdrževanje vseh duhovnikov, tudi za tiste manj srečne, kajti tudi med duhovniki ni redko najti revščino. Vsak katoličan, ki se zaveda važnosti Cerkve, lahko neposredno pomaga škofijskim duhovnikom, ki so v službi Boga in bližnjega, s tem da daruje svoj dar za vzdrževanje duhovnikov, to je dar, ki ga lahko odštejemo pri davčni prijavi. Poleg tega, da imajo ti darovi izreden pomen za Cerkev, se tudi splačajo iz teh razlogov: če jih boste darovali do 31. decembra letos, jih boste lahko odšteli pri davčni prijavi prihodnje leto (do dveh milijonov lir na leto). Poštne položnice na tekoči račun št. 57803009 so že natisnjene in nosijo ime naslovnika: Istituto centrale Sosten-tamento Clero in jih dobite v vaši župniji ali pa na bližnjem Decembrska številka Ognjišča prinaša na platnicah deklico, ki zvedavo gleda v fotografski objektiv. Na notranji strani platnice pa je duhovno razmišljanje Jeana Marie Go-nina. V pismu meseca Špela samo sebe označi za povprečno najstnico, oče urednik Franc Bole pa ji skuša najti ustrezne odgovore na njena vprašanja. Božo Rustja se je za Ognjišče tokrat pogovoril s predsednikom Državnega r" 1 ■ RADIO OGNJIŠČE SE LEPO SLIŠI TUDI PRI NAS. LAHKO GA POSLUŠATE NA UKV-FM FREKVENCAH: ZA TRST IN TRŽAŠKI KRAS 91,2 MHZ, ZA GORIŠKO IN FURLANIJO 107,5 MHZ. RADIO SLEDI TUDI DOGAJANJU V ZAMEJSTVU! poštnem uradu. Svoj dar pa lahko oddaste tudi z bančnim nakazilom ali pa ga nakažete neposredno na škofijski urad za vzdrževanje duhovnikov: Istituto Diocesano Sostenta-mento Clero della Diocesi. zbora republike Slovenije dr. Janezom Podobnikom; prav tako Rustja predstavlja videmskega škofa Alfreda Battistija, ki je te dni praznoval 50-let-nico duhovništva in 25-letni-co imenovanja za škofa. V rubriki Slike govorijo so objavljene fotografije o potovanju kipafatimske Marije po Sloveniji, sledi molitev za slovensko sinodo, ki bo potekala pod geslom Izberi življenje. V rubriki Naši preizkušani se je tokrat Božo Rustja pogovoril z mladim invalidom Dani-jem, študentom. Za rubriko Iz našega sveta skrbi Silvester Čuk. Najbolj brana slovenska revijapa je sicer poznana zlasti po zgodbah iz življenja, ki jih tudi tokrat ne manjka. Primož Krečič skrbi za dobro rubriko Jaz mislim tako, v kateri mladi, tokrat iz Celja, govorijo o aktualnih problemih. Neutrudni Silvester Čuk piše v Obletnici meseca o Antonu Foersterju, ki se ga letos spominjamo ob 160-letnici njegovega rojstva. Čuk je tudi S tem dejanjem vsakdo prispeva, da bo v naši družbi vedno nekdo oznanjal Kristusove besede potrebnim in trpečim ljudem, ostarelim, ki so vedno bolj sami, mladim, ki so zašli na kriva pota, a vseeno iščejo nekoga, ki bi jim pomagal. S tem darom pomagate, da se bodo še našli ljudje, ki bodo tolažili potrebne in vse tiste, ki so potrebni naše ljubezni in solidarnosti. Vsakdo, ki je krščen, lahko o-mogoči, da se to nadaljuje: konkretno moramo torej pomagati za vzdrževanje duhovnikov z darom, ki je namenjen vsem tistim, ki se zavzemajo za mir in ljubezen. pripravil zapis o sestri Nirma-li, naslednici Matere Terezije. V rubriki Kako sva se spoznala pišejo mladi o prvih ljubeznih, medtem ko je v sredini revije priloga, tudi delo Silvestra Čuka, ki predstavlja cerkvene učitelje in učiteljice, med temi sv. Terezijo Deteta Jezusa. Mladi časnikar radia Ognjišče Tino Mamič je pripravil fotoreportažo z naslovom Veseli obrazi in v nji predstavlja mariborsko škofijsko gimnazijo. Odlična rubrika Silvestra Čuka Priporočamo, berite slovenski knjigožer št. 1 nam ponuja v branje tri nove knjige, in sicer: Spomini sestre Lucije avtorice Lucie dos Santos, Na varnem in svoboden Bernharda Haringa ter knjigojoža Flaložana Pokošena trava. V rubriki Nebeški zavetniki so tokrat predstavljeni svetniki Barbara, Miklavž, Ambrož in Lucija. Decembrsko Ognjišče zaključujejo pisma bralcev in pa seveda obvezno razvedrilo z Indijančkom in šalami ter križanko, medtem ko je zadnja platnica posvečena novi cerkvi župnije Marijinega vnebovzetja v Pirničah. -----------JUP PESTRA ŠTEVILKA DECEMBRSKEGA OGNJIŠČA OTMAR CRNILOGAR Drugo težavo bi pa rad malo osvetlil. Martin Noth v svoji Ge-schichte Israels razločno in zelo utemeljeno pove, da so v SP Stare zaveze arheologu dosegljivi šele dogodki od Jozue-ta naprej, da je torej arheologom že Mojzes neoprejemljiv, nedokazljiv, daje torej nekako leto 1200 pred Kristusom meja med zgodovinskim mrakom in svetlobo v SP Stare zaveze. Da so Adam, njegova soproga Eva, pa še Henoh in Noe zgodovinsko neoprejem-Ijivi, naj bo! Da pa Abrahama, Izaka in Jakoba in celo Mojzesa ne bi mogli zgrabiti z arheološkim in zgodovinskim kavljem, bralcu SP ne gre v račun. In ravno v petih Mojzesovih knjigah, v Pentatevhu so shranjene prenekatere temeljne verske resnice: Stvarnik človeka je Bog; avtoriteta, ki presoja, kaj je dobro, kaj hudo, je Bog; Abraham ni nekakšen samozvani šejk, ampak se je zanj odločil Bog; Izrael se ni sam osvobodil, ampak ga je egiptovske sužnosti rešil Bog; in najpoglavitnejše: deset zapovedi ni izglasoval neki parlament, ne predpisal kakšen vladar, ampak jih je Mojzesu narekoval Bog. In še in še bi lahko naštevali. Kar 250 prvih strani SP je takih, ki jih objektiven zgodovinar ne more ne dokazati ne potrditi ne zanikati. Kako torej iz ' zgodovinske zadrege" rešiti temeljne resnice SP? Da še nobenemu arheologu ni prišlo na misel, da bi z motiko iskal Adamova rebra in Evine kosti, je samo po sebi umevno. Menda tudi Abrahamovih še ne iščejo in jih menda tudi ni dovoljeno iskati, čeprav je po judovskem štetju let do njega samo 5758 let in čeprav so lani v Divjih babah pri Šebreljah arheologi izkopali 45000 let staro piščal razumnega Neandertalca. Toda: a) Mar naj arheologe čakam, da bodo v Mrtvem (Trstičnem) morju dokončno znanstveno dokazali Sodomo in Gomoro? Moj čas je prekratek in arheologi prepočasni. Dovolj močan je nauk, ki iz pripovedi izžareva, in to je: greh vpije po kazni in ta pride. b) Podobna je zgodba o vesoljnem potopu. Noetovo ladjo še zmeraj iščejo na gori Ararat (5156 m). Toda moj čas je prekratek in arheologi prepočasni. Dovolj močan je nauk, ki iz pripovedi izžareva, in ta je: greh vpije po kazni in ta pride. c) Mar naj arheologe čakam, da bodo v Rdečem morju (Trstičnem) odkrili sledove pohoda Izraelcev iz Egipta in ostanke egipčanskih bojnih vozov? Moj čas je prekratek in arheologi prepočasni. Iz pripovedi namreč spoznavam, da se Izraelci niso sami osvobodili, da jih je osvobodil Bog in da jih je kljub njihovi trmi pripeljal čez Sinaj v Obljubljeno deželo. č) Nimam časa čakati geografe, da bodo določili, kateri od vrhov sinajskega pogorja je prav tisti, na katerega je stopil Jahve in Mojzesu izročil table zapovedi. Božje avtorstvo desetih zapovedi namreč zahteva potreba človeštva. Geografi pa naj le nadaljujejo svoje delo. Še in še bi lahko nabrali trde znanstvene orehe po SFJ a “cui bono" - komu v korist? Recimo, da jutri odkrijejo tisto pravo goro desetih zapovedi. Koliko se jih bo človeštvo trdneje držalo kakor danes? Recimo, da jutri izkopljejo Abrahamove kosti. Koliko bo v človeštvu več abrahamovske vere kakor danes? Zato lahko sklepam, da znanstveni mrak nad svetopisemskimi dogodki vere ne slabi, znanstvena odkritja pa ne povečajo. ........DALJE BESEDA ŽIVLJENJA 3. ADVENTNA NEDELJA SILVESTER ČUK I PRAVIČNOST JE TEMELJ LJUBEZNI ČETRTEK 11. DECEMBRA II. u 1997 Deseti december se obhaja kot "dan človekovih pravic". Tega dne je pred davnimi 49 leti namreč Glavna skupščina Združenih narodov sprejela listino, ki jo imenuje Splošna deklaracija o človekovih pravicah. Kaj je pravzaprav pravica? Pravica je to, da smeš nekaj biti, da smeš nekaj delati, da smeš nekaj imeti. Osnovna pravica človeka je, da se sploh rodi. O tej pravici je govorila Mati Terezija iz Kalkute, ko je 10. decembra 1979 v Oslu, glavnem mestu Norveške, prejela Nobelovo nagrado za mir. "Po mojem so danes najbolj revne tiste države na svetu, ki so uzakonile splav. Največja nevarnost za mir na svetu so zločini nad nerojenimi otroki." Ljudje so si izmislili veliko izgovorov, da to imenujejo z drugimi imeni, vendar dejstvo ostane nespremenjeno. Mnogim gre govorjenje o pravici nerojenih otrok do življenja na živce, vendar je tudi to potrebno jasno in odločno povedati. Papež Janez Pavel II. to vedno znova poudarja. Življenje, človeško življenje, ki se spočne pod srcem matere, je največja stvar, ki se more zgoditi na tem svetu. Gospodar življenja je Bog, ki v trenutku spočetja novega človeškega bitja temu sadu človeške ljubezni vdihne svojo podobo - neumrljivo dušo. Vsak človek je ustvarjen enkraten in neponovljiv. Nikoli več ne bo na svetu prav takšnega človeka, kot sem jaz, kot si ti... Mati Terezija je ob koncu svojega zahvalnega nagovora vse navzoče, med katerimi so bili poleg kralja Olafa vsi člani norveške vlade, povabila, da skupaj zmolijo molitev sv. Frančiška za mir: "O Gospod, dopusti mi, da bom tvoj glasnik miru." Glasnik miru je lahko človek, ki spoštuje pravice vsakega človeka, ki daje vsakemu svoje, ki se dosledno ravna po načelu, ki ga je izpovedal Jezus v svojem govoru na gori: "Vse, kar hočete, da bi ljudje storili vam, tudi vi storite njim." Ko bi se po tem zlatem pravilu ravnali vsi vedno in povsod, bi med ljudmi ne bilo jeze, prepirov in ločitev po družinah, ne bi bilo izkoriščanja, ne vojn in razprtij med narodi. Povsod bi vladalo veselje, h kateremu nas vabi božja beseda današnje nedelje. Na nekatere osnovne človekove pravice opozarja adventni pridigar Janez Krstnik. Osnovna pravica je pravica do obstanka in dostojnega življenja; pravica do duhovne rasti (vzgoja, izobraževanje, pravilno obveščanje); pravica do svobode (vesti, življenjska izbira, vera); pravica do moralnih vrednot (dobro ime). Te pravice našteva papež Janez Pavel II. v svoji okrožnici Odrešenik človek in k tem pravicam se vedno znova vrača. Kristus je postal človek prav zato, da bi pokazal, kako zelo Bog človeka ceni, je poudaril v svoji prvi božični poslanici leta 1978. Prišel je, da bi človeka dvignil nazaj na božjo raven, zato človeka ni dovoljeno zatirati in poniževati. Mi nismo ne papež in ne diplomati, ki sedijo v Stekleni palači Združenih narodov v New Yorku. Vendar zaradi tega naše delo za spoštovanje človekovih pravic ni nič manj pomembno. Ne bi bilo napačno, če bi v vsakdanjo jutranjo molitev vključili tudi prošnjo: "Gospod, ki tako ceniš in ljubiš vsakega človeka, pomagaj mi, da se bom danes ravnal po tvoji besedi: »Kar hočeš, da bi drugi tebi storili, stori ti drugim.« Posebej naj mi bo pred očmi, kar si nam zagotovil, da vse, kar storimo ljudem v potrebi, storimo tebi. Navdihuj me s spoštovanjem do vseh ljudi, ker v njih živiš in deluješ ti." 6 ČETRTEK 11. DECEMBRA 1997 NOVI GLAS / ST. 48 1 997 KULTURA OB RAZSTAVI TONETA KRALJA V SEŽANI SLIKAR DUHOVNE IN NACIONALNE OBČUTLJIVOSTI MARKO VUK H Tone Kralj, Štanjel, 1928, olje na platno, Moderna galerija v Ljubija fljtakor je Novi glas že poročal, so v četrtek, 20. novembra, v Kulturnem centru Srečko Kosovel v Sežani odprli razstavo Toneta Kralja (1900-1975). Na ogled so risbe, grafike in olja; razstavljene umetnine pa so nastale v razponu polovice stoletja, od približno leta 1920 dalje. Višji kustos Moderne galerije iz Ljubljane Igor Kranjc, ki je zasnoval razstavo, ni imel namena postaviti retrospektivnega prikaza, saj je bil prostorsko omejen, zato seje odločil za manjši izbor, ki pa nam nazorno približuje različne tehnike, stilne smeri in raznolike vsebine, s katerimi se je ukvarjal Tone Kralj. Kulturni center Srečko Kosovel v Sežani se je izkazal kot zelo primeren za ta prikaz, saj je to kraj, ki leži ob slovenski etnični meji, nedaleč od Sežane pa je o-hranjenih več Kraljevih cerkvenih stenskih poslikav, ki se po svojem pomenu vgrajujejo v same temelje slovenske likovne umetnosti polpretekle dobe (Prem, Avber, Tomaj, Slivje, Lokev pri Divači). Kakor je znano, je Tone Kralj bil po rodu Dolenjec, a je na Primorsko zašel v času, ko je tu šlo za narodni obstoj, t.j. v času fašizma, zato je s svojimi poslikavami v cerkvah, ki jih je nad štirideset in segajo od doline Trente na severu do Istre na jugu, na tem o-zemlju postavil svojevrsten narodni spomenik, hkrati pa vnesel mnogo novosti v dotedanje dojemanje cerkvenega slikarstva. Ko seje še mlad pojavil v teh krajih, je tedanja kritika videla v njem obetajočega preporoditelja religiozne umetnosti, zato je res škoda, da pri svojem delu ni uporabljal trajnejše a fresco tehnike, saj je njegova posebna tehnika a secco izredno zahtevna in draga za vzdrževanje in obnavljanje. Najstarejša dela, prikazana na razstavi v Sežani, so še iz časa Kraljevega študija na akademiji v Pragi, ko je komaj dopolnil dvajset let, a so se v njegovem umetniškem dojemanju sveta že pojavile nekatere S stalnice, zlasti občutek za religiozno in bivanjsko tematiko. To si lahko razlagamo, če poznamo njegovo osnovno duhovno usmeritev, izvirajočo iz težnje po prerojenem krščanstvu, hkrati pa je naravno, da si je generacija, prihajajoča iz strelskih jarkov prve svetovne vojne, še globlje zastavljala vprašanja o človekovem bistvu in si je prizadevala najti nov stilni izraz, ustrezen prelomnim časom. Mladi Tone Kralj je izšel iz tradicije simbolizma in secesije, a se že kmalu pri njem pojavijo zasnove, kijih uvrščamo v same začetke ekspresionizma na Slovenskem. Gre za drobne grafike, kjer se izraža strogo linearno, a hkrati obeta, da se bo razvil v ustvarjalca monumentalnih form. Pomemben Kraljev u-metniški dosežek so jedkanice oz. ilustracije za Resov prevod Rožic sv. Frančiška, ki so nastale leta 1924 in v katerih je dozorel njegov ekspresionistični slog, značilen po pripovedni redkobesednosti, poudarjeni voluminoznosti in po anatomskih deformacijah, izhajajočih iz posebnega duhovnega razpoloženja. Vendar je ta slogovni radikalizem pri Kralju trajal malo časa, saj je njegov umetnostni izraz pod vplivom novostvar-nostnih tendenc postal še bolj plastičen in idealistično vzvišen, nekdanje ekspresionistične deformacije odmevajo le še v izrazitih obraznih tipih. Dokaz te usmeritve sta npr. razstavljena prizora Vnebohod in Vnebovzetje (risba s svinčnikom), nastala kot osnutka stenske poslikave za to-majsko župnijsko cerkev. Poleg religiozne je Kralja zanimala tudi kmečka in narodnostna problematika, saj je v teh vsebinskih zvrsteh razvil poseben slog, zasidran v realističnem izročilu. Vendar Kralj v tem opusu ni tradicionalno konvencionalen, saj ga prepoznamo po značilnih oblo potekajočih konturah, kiparsko občutenem modeliranju, včasih zadržani ali pa pestri barvitosti in živi pripovednosti. Podobne vzporednice lahko potegnemo tudi pri monumentalnem stenskem slikarstvu v cerkvah, kjer pa se srečujemo, zlasti v poznem obdobju, tudi z všečnimi realisti- čnimi rešitvami, očitno v skladu s pričakovanji in ambicijami naročnika. Nikakor pa ne moremo Kralju odrekati formalne dovršenosti in prepričljive pripovednosti. Svet kmečke idilike, značilna kraška veduta (Štanjel) ali pogled v umetnikov atelje, to so tiste raznolike vsebine, ki razodevajo Toneta Kralja kot bistrega in občutljivega opazovalca, ki pa je osnovno u-metniško idejo znal izraziti v formalno in barvno zadržani in na bistveno omejujoči se izvedbi. Kraljevi obrazi niso všečno mikavni, marveč izražajo človekovo stisko in tragičnost, pri krajinah pa seje podobno kot Pilon znal vživeti v značilno jasnost primorskega ozračja in kubičnost lokalne arhitekture. V času med obema vojnama pa ni ostal neobčutljiv za usodo primorskega človeka pod fašizmom, saj je ta totalitarizem znal prikrito ožigosati tudi v cerkvenih poslikavah, podobno tudi povojni komunizem (primer Vrtojba). Že pred drugo svetovno vojno in tudi med njo pa so nastala samostojna umetniška dela, v katerih je ožigosal fašistični teror pod Italijo ter krutost okupatorja, ki je razkosal 'Slovenijo in obsodil na smrt slovenski narod. Tudi razstava v Sežani, ki bo odprta še do 20. decembra, dokazuje, da pomeni lik Toneta Kralja v slovenski umetnosti polpretekle dobe posebnost, saj se je s svojo občutljivo in blago naravo odzival na duhovne in narodnoobrambne potrebe primorskega ljudstva, z njim doživljal trpljenje in hrepenenje po svobodi ter bičal absolutizem oblastnikov. Gre pri njegovem opusu za likovno ubeseditev religioznih občutij, beg v svet kmečke idilike, za dokumentacijo nacionalne tragike Primorske pod Italijo, vse pa temelji na njegovem osnovnem humanističnem izhodišču, zraslem iz preroditvenih teženj sodobno pojmovanega krščanstva. O ODNOSU PRIMORSKE DUHOVŠČINE DO VPRAŠANJA MEJA GORAZD BAJC V ponedeljek, 8. decembra, je v prostorih muzeja novejše zgodovine v Ljubljani dr. Nevenka Troha predavala o slovenskih primorskih duhovnikih in njihovem odnosu do novih slovenskih meja 1945-1947. Na začetku je predavateljica takoj izpostavila več dilem, ki so takrat pogojevale odnos slovenskih primorskih duhovnikov do situacije, ki je nastala po drugi svetovni vojni: npr. narod in vera, vera in narod, komu dati prednost? Kako naj se odloči slovenski duhovnik na Primorskem, kjer je bil obstoj naroda, če bi rapalska meja ostala, ogrožen in kako ocenjevati narodno osvoboditev, ki je obenem prinašala tudi komunizem? V času mirovnih pogajanj in pogajanj za mejo je bila slovenska primorska duhovščina enotna v zahtevi po spremembi meja. Razlike so bile v tem, ali brezpogojno podpreti slovenske in jugoslovanske oblasti ali pa tudi zahtevati drugačno Jugoslavijo. Oblikovala sta se dva tabora: ob tem je bilo veliko neopredeljenih, ki so bili novim oblastem sprva vsaj lojalni, v nadaljevanju pa vedno bolj kritični. Med tiste, ki so odkrito podpirali novo Jugoslavijo, spadajo še posebno Virgil Šček, Božo Mila- novič in Anton Piščanec. Drugi del je že poleti 1945 odkrito nastopil proti Osvobodilni fronti oz. proti Slovensko-ita-lijanski antifašistični uniji (SIAU). V tem krogu, še posebno na Goriškem, so začeli izdajati tudi tednik Slovenski Primorec. Med tema dvema skupinama je prišlo do nesoglasij in razhajanj, še posebno glede vprašanja odnosa do cerkvene hierarhije. Posebno skupino, je še dejala predavateljica, so v tem času na Primorskem sestavljali duhovni-ki-begunci iz Slovenije, ki so prinašali spore iz ljubljanske škofije. Povezali so se s krogom, kije bil nasproten jugoslovanskim oblastem, obenem pa so tudi bili v neizbežni polemiki s primorskimi duhovniki, ki so s to oblastjo sodelovali. Na koncu seje predavateljica tudi dotaknila specifičnih razmer v Beneški Sloveniji, Reziji in Kanalski dolini. Tudi med tamkajšnjimi duhovniki je bilo precej prizadevanja za priključitev k Jugoslaviji ali pa vsaj za to, da bi tam živečim Slovencem Italija zagotavljala narodnostne pravice. Njihovo opredeljevanje za Jugoslavijo pa je bilo oteženo tudi zaradi dejstva, da priključitve k Jugoslaviji ni sprejemala večina ljudi. DRUGI ABONMAJSKI KONCERT GLASBENE MATICE V torek, 2. t.m., je bil v Kulturnem domu v Trstu drugi a-bonmajski koncert GM za sezono 1997/98. Tokrat sta nastopila komaj dvajsetletni ruski violinist Igor Malinovski in avstrijski pianist Christopher Hinterhuber. Če smo na prvem letošnjem koncertu imeli priložnost pri- O KULTURNI USTVARJALNOSTI KATOLIČANOV V ITALIJI IVAN ŽERJAL Pasquale Maffeo, pesnik, pisatelj, literarni kritik in podpredsednik mednarodne žirije, ki je oktobra letos v Madridu podelila III. literarno nagrado Serra Alojzu Rebuli, je na večeru Društva slovenskih izobražencev v ponedeljek, 1. decembra, podal zanimiv oris kulturnega in zlasti literarnega ustvarjanja v Italiji v 20. stoletju s posebnim ozirom na produkcijo krščansko navdihnjenih avtorjev. Še posebej zanimiv je bil tisti del njegovega predavanja, v katerem je govoril o prevladi levice v italijanskem kulturnem življenju. Tu je Maffeo izrazil ostro kritiko na račun povojne politike Krščanske demokracije, ki je iz svojih vrst izganjala izobražence in kulturne delavce, ki niso bili pripravljeni postati njeni glasniki. To pomanjkanje smisla za kulturo (zgovoren je zaničljiv izraz "cultura-me", ki ga je izrekel nekdanji premier Mario Scelba) pri KD je spretno izkoristila italijanska levica, v prvi vrsti Italijanska komunistična partija s svojim leaderjem Palmirom Togliattijem na čelu. Odprla je vrata izobražencem, književnikom in drugim kulturnim delavcem. Veliko le-teh je potem prejelo prestižne nagrade, mnogi pa so zavzemali tudi pomembne položaje tako v stranki kot v drugih ustanovah. Na kulturnih straneh italijanskih časopisov še danes lahko beremo recenzije del, ki so jih napisali povečini laični oz. levičarski književniki. Krščanski avtorji so skorajda nepoznani. In vendar, je rekel Maffeo, je takih avtorjev kar cela vr- sta, od začetka stoletja do današnjih dni, mnogi izmed njih pa so na zelo visoki ravni (tu je med drugimi omenil Papinija, Boineja, Reboro, pa še Turolda, Fabbrija, Tes-torija in druge). Njihovo delo se bo po njegovem mnenju ohranilo, medtem ko istega ni mogoče reči za t.i. avantgardne književnike, ki so naredili napako, da so porušili mostove s preteklostjo, njihova dela pa so že danes nezanimiva in niso brana. Res zanimiv večer torej, ki ga je popestrila predstavitev gosta in njegovega literarnega opusa, ki jo je podala Ivanka Hergold. Morda seje marsikomu porodila zamisel, da bi potegnil določeno vzporednico med tem, kar je rekel Pasquale Maffeo, in slovensko, tako matično kot zamejsko, kulturno stvarnostjo. sluhniti pretežno glasbi iz 18. stol., je tokratni spored obsegal v glavnem velike skladatelje 19. stol.: slišali smo Beethovnovo Sonato op. 12 št. 3 v Es-duru, Schumannovo Fantazijo op. 131 v C-duru v Kreislerjevi priredbi in Brahmsovo Sonato op. 108 v d-molu. Četrta skladba, Carmen fantasie Franza Waxmanna, je predstavljala pogled v 20. stol., saj je nastala 1.1947. Igor Malinovski je sicer še zelo mlad, a že uveljavljen violinist; v prejšnjih letih je prejel vrsto prestižnih nagrad (naj omenimo le nagrado Lipi-zer 1994). S pianistom Hinte-rhuberjem (tudi večkratnim nagrajencem) je povsem prepričljivo podal koncertni spored. V Beethovnovi začetni skladbi njegove sposobnosti morda niso prišle toliko do izraza, saj je v njej nekoliko prevladoval klavirski del in je violina - kot piše v koncertnem listu - igrala vlogo "pomožnega" instrumenta. Ze pri Schumannu pa je bilo drugače, poslušalce je verjetno najbolj prevzelo izvajanje Brahmsove Sonate, pri kateri je ekspresivnost obeh izvajalcev morda dosegla vrhunec. Wax-mannove Carmen fantasie so s svojo živahnostjo in igrivostjo predstavljale primeren zaključek torkovega koncerta. Na koncu sta Malinovski in Hinterhuber na željo občinstva zaigrala še dva dodatka. Zadnji abonmajski koncert Glasbene matice pred iztekom starega leta bo v torek, 16. decembra, ko bosta v dvorani Nemškega podpornega društva - Deutscher Hilfsverein v Trstu nastopila flavtist Davor Bušič in pianistka Nina Kovačič. IŽ IS H n [—1 Pl Jfc NOVI GLAS / ŠT. 48 T 997 S S G / VEČERJA BEDAKOV u U ■ IvA PRIJETNA KOMEDIJA ZMEŠNJAV ANDREJA D. ANTONI IZ ZBIRKE GMD Da bi se posmejali bremenom tega življenja, nas v Slovenskem stalnem gledališču vabijo na Večerjo bedakov. S seboj morate pripeljati povabljenca, ki osvoji zmago, če v neumnosti prekaša ostale. Vabilo pa je nekam dvorezno, saj mu je pridan dvom, na kateri strani sedimo. Francis Veber, sodobni francoski filmski in gledališki ustvarjalec, združuje v komediji like, ki nas s svojimi težavami ganejo, a se ob tem tudi nasmejemo. Večerje pa pravzaprav sploh ni. V dnevni sobi so ob prazni mizi ljudje, ki se v svojem življenju ne srečujejo več ali se še ne poznajo. Paleta komičnih elementov v situacijah, karakterjih in besedah je vodilo prijetne predstave, vabila nanjo ob vseh decembrskih večerjah ne kaže prezreti. Založnik Pierre na večerjo ne more, pa ne zato, ker ga njegova žena Christine roti, naj ostane z njo, saj se v zagledanosti vase ne zaveda, da se v njenih besedah, da ga tisto noč potrebuje, zrcali še zadnje upanje, preden ga zapusti. Doma ga priklenejo bolečine v križu, tudi zdravnik mu ne more pomagati, a za ta večer izbrani butec je že tu, na vratih njegovega luksuznega stanovanja. Frangois mu kljub odpovedani večerji dela družbo in mu razkazuje svoje u-metelne makete, ob tem pa pride na dan, da je tudi njega zapustila žena in to zaradi nekega primitivca. Leblanc, pisatelj, ki piše o velikih avtorjih, ker "upa, da je njihov talent nalezljiv", mu priskoči na pomoč. Ob tem pozabi na to, da je Pierre prav njemu prevzel Christine. Pri vratih pozvoni tudi Marlene, Pierrova ljubica, njen prihod štrene dogajanju še bolj zaplete. Še dobro, da Frangois pozna davčnega in- FOTO KROMA špektorja Chevala, ki s prihodom v stanovanje išče tudi davčne utaje, a obenem najde tudi naslov možnega novega ljubimca užaloščene soproge. Z njim pa ni nihče drug kot prav Chevalova žena. Plenilcev v življenju mrgoli, zato je tu povabljeni bedak, ki bolj ali manj uspešno rešuje zapletene zagate. V svoji preprosti prijaznosti poskuša biti koristen tudi, ko Pierra pokliče iz bolnišnice Christine, ki je doživela le manjšo prometno nesrečo. A besede se mu nehote spet zapletajo... Vladimirja Jurca tokrat žal na odru nismo videli, saj je u-prizoritev režiral. Ker igra besednih in drugačnih zmešnjav v tekstni predlogi ne nudi obilice komedijskih zapletov, je bila blagodejna režiserjeva lahkotna drža posmehovanja, ki je na uprizoritev osvežilno delovala. Zal je bil v prvem dejanju (delno tudi v samem zaključku) ritem predstave nekam preveč upočasnjen, zato pa je drugo dejanje prav gotovo vrhunec uprizoritve. Iskrivi so tudi posamezni posegi, kot na primer prizor ob nogometni tekmi ali telefonsko og- lašanje, ki dogajanju ne širi le prostorskih dimenzij, saj je v svoji natančni izdelanosti vsekakor večplastno. Škoda, da je predstava včasih iz hudomušnosti zdrknila malce preveč v moralno držo. Prav gotovo pa je velika režiserjeva zasluga, da je tako spretno usmerjal posamezne uprizorjene like, v katerih se pomlajeni del tržaškega ansambla na odru počuti zares doma in se strne v dognane igralske dosežke. Barbara Cerar (Christine) in Stojan Colja (zdravnik Ar-chambaud) sta kljub manj intenzivni prisotnosti na odru izdelala zanimiva lika. Skoraj nenehno pa sta pred nami Vojko Belšak (Pierre) in Aleš Kolar (Frangois). Njuno podajanje je v ritmu predstave nekam preveč nihalo, saj sta znala biti tako briljantna kot za spoznanje preveč rutinska. U-vodni prizor z bolečinami v križu je celo napačno obetal predstavo, ki ne bo ponudila ne vem kaj. V svoje vloge pa so se resnično vživeli in v njih vsak po svoje uživali Gregor Geč (Che-val), Vesna Pernarčič (Marlene) in Janko Petrovec (Le- blanc). Nogometu predani davčni uradnik, ki dela uslugo prijatelju, a obenem ne more iz svoje toge drže. Za-prepaščenost na obrazu, ko ob telefonskem pogovoru izve, da ga njegova žena vara, nam bo ostala v spominu te dognane igralske drže. Pijanost pogosto dodatno obarva komedijo, a podajanje Marlene je v drugem dejanju odigrano s preciznostjo, ki ne dovoli banalnih šablon. Leblanc pa nas že ob svojem oglašanju po telefonu prijetno preseneti in ko se pojavi pred vrati, s svojo dodelano držo briljantno obvladuje prizorišče. Igralski dosežki s prepričljivostjo vabijo, da si to nezahtevno komedijo zmešnjav privoščimo v prijetno gledanje. Francis Veber, VEČERJA BEDAKOV. prevod: Tita Simoniti. scena: Marjan Kravos, kostumi: Zvonka Makuc, lektor: Jože Faganel, režija: Vladimir Jurc. igrajo: Vojko Belšak, Barbara Cerar, Stojan Colja, Aleš Kolar, Janko Petrovec, Vesna Pernarčič, Gregor Geč. KOLEDAR 1998 Letošnji koledar Goriške Mohorjeve družbe je izredno lepo grafično oblikovan. Sodobna grafična podoba vsebuje na platnici tudi faksimile stare slovenske molitve, ki jo je oblikovalec Igor Devetak vnesel v moderno grafično rešitev naslovnice. Sicer pa je tudi notranja podoba posameznih strani zelo lepa, saj strani nekako zadihajo, tekst se lepo predstavi, skratka: pri GMD so napravili zelo dobro potezo, ko so dali oblikovanje v prave in predvsem mlade roke. Po lepem koledarju sodeč lahko rečemo, da se je Igor Devetak držal neke tradicije oblikovanja, obenem pa je vnesel vrsto grafičnih novosti, katerih se bo potrebno držati tudi v prihodnje. Dr. Jože Markuža je uredil koledar, medtem ko je fotografije in slikovno gradivo prispeval dr. Danilo Čotar, pri sami organizaciji dela pa je sodelovala dr. Mirjam Simčič, ki je opravila tudi garaško delo, saj je poskrbela za stavek. Knjigo je kakovostno natisnila tiskarna Budin s Placu-te v Gorici. Po obveznem in izčrpnem koledarju se prične sklop, ki mu je urednik dal naslov Iz verskega dogajanja in prinaša več poglobljenih člankov o vseslovenskem dogajanju na verskem področju ter zapise o življenju Cerkve pri nas v Italiji, vedno s posebnim ozirom na stvarnost in življenje Slovencev v naši deželi. V tem sklopu so objavljeni zapisi Silvestra Čuka, Ivana Žerjala, Jurija Paljka, Danijela Devetaka, Olge Tavčar in drugih avtorjev. Blok zapisov, ki nosi naslov Obletnice in jubileji, je v koledarju posvečen dvestoletnici rojstva škofa Barage, sv. Hieronimu, 350-letnici rodiške cerkve in se čemu, avtorji pa so Drago Štoka, Rafko Valenčič, Edi Race in Ivanka Uršič. Zanimiv niz zapisov pod naslovom Pričevanja prinaša zapise Lojzke Bratuž, Branka Marušiča, Angela Kosmača, Ade Gabrovec, Rudija Boga-tca, Marka Tavčarja in drugih, vsi zapisi pa govorijo o zgodovini in življenju slovenskega naroda v Italiji, veliko jih je posvečenih tudi zgodovini naših krajev. V koledarju sledi poročilo Mohorjevih družb, in sicer Goriške Mohorjeve družbe, Celovške MD in Mohorjeve družbe iz Celja. Med poljudnoznanstvenimi zapisi najdemo avtorja Danila Čotarja in Nika Tula, medtem ko v sklopu z naslovom Furlanija-Julijska krajina, Slovenija, Evropa najdemo predvsem zapise o stvarnostih v teh deželah in v Evropi. Tu so objavljeni članki Andreja Bratuža, Janeza Povšeta, Egi-dija Vršaja in Alojza Tula, medtem ko v sklopu Spominski zapisi najdemo celo vrsto piscev, ki so svoje zapise posvetili predvsem spominu na prezgodaj umrle slovenske dejavne ljudi. Med pisci srečamo Kazimirja Humarja, Franca Rupnika, Martina Jev-nikarja,_ Marka Tavčarja, Bernarda Špacapana. Sklop koledarja, ki nosi naslov Kulturna dejavnost, je posvečen kulturi v naši sredi. Te zapise so pripravili Saša Quinzi, Majda Danev, Tatjana Gregorič, Erika Jazbar, Damjan Paulin in vrsta drugih avtorjev. V koledarju GMD sta še sklopa z naslovomaS/cavf/zem in Zgodbe življenja. Te zgodbe življenja so prispevali Gior-gio Giannini, Filip Sedmak, Ivan Kobal in Angel Kosmač. Tudi za letošnji koledar GMD lahko mirno zapišemo, da je veren pričevalec minulega leta iz naše srede, saj prinaša vrsto pomembnih zapisov o slovenskem delu in življenju v Italiji. ----------JUP SLOVENSKE RISANKE IN PISANKE! Pred Božičem in Novim letom večkrat razmišljamo, kakšna darila bi kupili našim otrokom, saj je dejstvo, da v naši družbi na srečo nikomur več nič ne manjka. Rado se dogaja, da naši otroci preveč igrač pretežno takih, ki se jih ličajo že po nekaj urah. Te igrače potem obležijo v kotu in so nam v napoto; če jih pa hočemo starši kam spraviti, otroci takoj protestirajo in pravijo, naj jih pustimo tam, ker se bodo z njimi še igrali. S knjigami je drugače, saj so knjige večni zakladi. Po njih lahko vedno sežemo in vedno so nove; naši domišljiji dopuščajo, da se ob branju razživi in nas ponese v kraje, ki jih nismo še videli, v kraje, ki jih ni, a je v njih vseeno lepo. 0-troka bomo najlažje pripravili do tega, da bo imel lep odnos do knjige, če bomo sami dajali dober zgled. Če nas bo otrok videl sedeti s knjigo v roki, bo tudi sam rad segal po njej. Lepo pa je, če otrokom posvetimo zvečer kako urico in skupaj z njim beremo. Seveda mislim na knjige za otroke, ki pa so lahko zanimive tudi za nas, starše. Pri Mladinski knjigi, založbi, ki nosi že ime tako, da smo lahko gotovi v njeno poslanstvo, izdajajo veliko lepih knjig za otroke. Pred letošnjimi prazniki so izdali spet štiri slikanice, ki bodo kot nalašč za božično darilo. Svetlana Makarovič je ena redkih slovenskih pesnic in glasbenic, ki se lahko pohvali s tem, da ima lastno zbirko pravljic in čarobnih zgodbic pri kaki založbi. Mladinska knjiga ji namreč izdaja zbirko Svetlanovčki, v kateri so vse njene pravljice. Odlikujejo jih izredno lep jezik, izbrušen slog in velika domišljija. Svetlana Makarovič ima kot dobra glasbenica poseben posluh za jezik in pripovedovanje. Njene pravljice so v slovenskem slovstvu našle svoje mesto, pri otrocih pa vnete privržence. Njeno zadnje delo je pravljica Ščeper in MBA, ki jo je zelo lepo ilustriral Gorazd Vahen. Otroci, ki v nedeljo zjutraj radi gledajo risanke po televiziji na TV Slovenija, bodo z veseljem vzeli v roke knjigo Radovedni Taček v galeriji, v ka- Pikijeve dogodivščine 3 fcesl priljubljenih zgodbic o kužku Pikiju. m<! t «> IJJ' -ilfi '»(»M.« v.«. u.* M* r i\ .do čarnega pakla IrmuvfeH l.nora Na razstavi so bili na ogled orodje, ki so ga uporabljali beneški rudarji, slike mladih Benečanov, ki so bili prisiljeni zapustiti domače kraje, razno dokumentarno gradivo, žalostni podatki o številu emigrantov ter o številnih nesrečah na delu in o obolenjih za silikozo. zgodovino Beneške Slovenije od prvih začetkov do današnjih dni s posebno analizo emigracije beneških ljudi v belgijske rudnike premoga. Knjigo je izdala zveza Sloven-I ci po svetu in se nam predstavlja na skoraj 130 straneh s številnimi slikami in doku- mantarnim gradivom. Napisana je izključno v italijanskem jeziku ob zgodovinskih pričevanjih te zemlje, in sicer pismih, poezijah, molitvah in dokumentih, ki so objavljeni v slovenskem originalu ter zadnjem poglavju pripovedi v prvi osebi ''črnega pekla". V uvodnih straneh avtor piše, da namenja knjigo beneškim osnovnošolskim o-trokom in njihovim družinam, kar je precej očitno, saj zelo pregledne skice in razpredelnice omogočajo neposredno in enostavno dojemanje vsebine. Publikacijo lahko beremo v dveh delih. Prva polovica knjige nam predstavlja zgodovinsko retrospektivo Beneške Slovenije, in sicer od samega izvora in pomena izraza "Benečija" (Slavia) do prvih pričevanj naselitve na tem ozemlju, o demokratičnih strukturah in dejanski avtonomiji, ki so jih poznali naši ljudje pod Beneško republiko; do prihoda Italije in njenega načrta italijanizacije teh krajev, fašizma in prvih migracijskih tokov. Zanimivo poglavje v tem prvem delu oriše vlogo, ki jo je odigrala vera naših ljudi pri o-hranjanju slovenskega jezika in zavesti oziroma tesna povezanost le-te s slovenskim jezikom in kulturo. Emigracija je vsebinski temelj drugega dela knjige. Seznanimo se najprej z migracijskimi tokovi iz Evrope oz. iz Italije v svet, ki bi nudil družinam in mladim človeške pogoje življenja. Clavora nam oriše emigracijo od konca prejšnjega stoletja do današnjih dni, posledice le-te, diaspore, ki so tako nastale. Posebno poglavje je namenjeno raznolikosti emigrantov, ki so se zatekli na delo v belgijske Andamento demografico dei 7 comuni detla Slavia e deiritalia dal 1871 al 1991 Anno Slavia Italia 1871 14.051 27.303.000 1881 15.261 28.953.480 1901 16.573 32.965.504 1911 17.267 35.845.048 1921 17.640 38.449.000 1931 16.358 41.651.617 1936 15.397 42.993.602 1951 16.195 47.515.537 1961 14.293 50.623.569 1971 9.649 54.134.846 1981 8.051 56.556.911 1991 6.835 57.504.691 rudnike (do 30. septembra 1992, ko so zaprli zadnji rudnik). Posebno pozornost namenja avtor emigrantom iz Beneške Slovenije, s primerjavo demografskih podatkov sedmih občin Nadiških dolin pa najjasneje oriše dejansko razsežnost ne le emigracije, temveč tudi posledic politi-čno-gospodarskega zapostavljanja teh krajev ter zati-ska-nja oči pred dejanskim praznjenjem in umiranjem beneških vasi. 'Revščini ne odgovarjamo s poezijo ali s filozofskimi disertacijami. (...) Beneška Slovenija je na izziv revščine odgovorila z dostojanstvom dela, ki so ga naši ljudje našli daleč od doma, tudi v globinah rudnikov v Belgiji". ročil javnosti predsednik Leo VVallner. Ob tem je poudaril, daje odločitev padla šele ‘po dolgi in izčrpni razpravi". Na Koroškem so "zgodovinsko odločitev" sprejeli z navdušenjem. Deželni glavar Christof Zematto je bil po u-godnem razpletu glasovanja tako zadovoljen, da je le s težavo zadrževal solze: "Sedaj bomo naredili vse, kar je v naši moči, da bi se ta etapna zmaga spremenila v končno zmago," je med drugim izjavil in zaključil: "Prepričani smo, daje dosežen cilj res sad mednarodnega sodelovanja med Koroško, Furlanijo-Ju-lijsko krajino in Slovenijo, ki v tem trenutku lahko samo napreduje." Koroški član predsedstva olimpijskega komiteja dr. Die-ter Kalt je dodal, da pomeni sklep tudi močno podporo prekomejnemu sodelovanju ne le na športnem, temveč tudi na ostalih področjih. Odločitev je velikega pomena za koroško gospodarstvo, predvsem za turizem. Nosilec celotne promocije koroške kandidature za skupne igre ob tromeji, olimpijski zmagovalec v smuku "Kaiser" Franz Klammer, pa je dejal, da je bila ta zmaga zanj pomembnejša od tiste leta 1976. Ita-lijanski Olimpijski komite (CONI) je pred glasovanjem na Dunaju napovedal, da Italija ne bo predstavila svoje kandidature, če bo Avstrija izbrala Celovec oz. Igre brez meja. Popolno zadovoljstvo je po avstrijski odločitvi v imenu dežele F-Jk izrazil tudi predsednik deželne vlade Giancarlo Cruder: "Ta odločitev je nedvomno povečala možnosti za Trbiž 2006 znotraj CONI-ja, ki se bo moral dokončno izreči do konca januarja. Trud Koroške za skupno kandidaturo je bil torej poplačan z odkritim uspehom, do katerega je nedvomno prišlo tudi zaradi izida nedavnega referenduma prav na Koroškem, na katerem se je kar 82% volivcev izreklo za omenjeno rešitev. Z zmago nad prestižnimi predlogi Salzburga in Kitzbuhela je kandidatura Koroške dokazala, da je vzbudila pozornost avstrijskih športnih oblasti za ERIK DOLHAR nek mednarodni ideal, ki lahko predstavlja eno od poti za tesnejše sodelovanje med evropskimi državami in deželami. Z največjim upanjem za uspeh smo konec prejšnjega tedna predstavili Trbiž 2006 pri CONI-ju v Rimu." Zadovoljstvo sta izrazila tudi odbornika Tanfani in De Gioia. Pozitivni pa so tudi znaki iz Slovenije. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije (OKS) Janez Kocjančič je izjavil: "Mene osebno, pa tudi moje kolege v OKS - združenju športnih zvez - veseli, da so Avstrijci izbrali Celovec kot svojega kandidata za ZOI leta 2006 oz. da so podprli kandidaturo za izvedbo olimpijskih iger brez meja na tromeji. Zdaj bodo pogovori o nadaljnjem sodelovanju z avstrijskim komitejem lažji. Upamo, da se bodo podobno kot na Dunaju odločili tudi v Italiji in da se bo o tem pozitivno izrekel tudi italijanski olimpijski komite. V OKS bomo v naslednjih dneh preučili odločitev avstrijskega olimpijskega komiteja in na tem temelju oblikovali nadaljnjo strategijo. Poudariti pa je potrebno, da ima ta kandidatura realen pomen le, če se bodo o tem pozitivno izrekli vsi trije nacionalni olimpijski komiteji. Ne nazadnje takšna kandidatura in izvedba iger veliko stane, prek milijarde ameriških dolarjev. Potrebno bo natančno določiti razdelitev stroškov in pridobivanje denarnih sredstev. V tej zvezi bodo zelo pomembna stališča pristojnih državnih organov in vlad Slovenije, Avstrije in Italije." Pristojni referent za šport v koroški vladi in namestnik deželnega glavarja Michael Ausservvinkler je napovedal takojšnja pogajanja z avstrijsko zvezno vlado, s Slovenijo in F-J k pa naj bi čimprej sklenili sporazum o skupni izvedbi iger. Z veseljem sta odločitev sprejela tudi zastopnika Slovenije in F-J k v promocijskem komiteju za izvedbo ZOI 2006 Vojteh Budi nek in Pier-giorgio Baldassini, ki sta bila prisotna pri dokončni odločitvi na Dunaju. SNEŽNE RAZMERE 8.12.97 cm snega odprte proge delujoče vlečnice zadnje sneženje dostopne ceste tekaške proge KRAJ MIN - MAX St. km na SKUPNIH SREDI TEDNA - NA KONCU TEDNA DNE - KOLIČINA KM TEPTANIH / NETEPTANIH NEVEJSK0 SEDLO tel. 0433/54026 90 • 200 4/9 0-4 3.12.-30 cm odprte 0/2,5 TRBIŽ - SV. VIŠARJE tel. 0428/2967 0/14 0-0 3.12. - 15 cm odprte 14/60 RAVASCLETT0 ZONCOLAN tel. 0433/66033 0/20 0-0 3.12. - 25 cm odprte 0/5 FORNI Dl S0PRA VARM0ST tel. 0433/88208 0/12 0-0 3.12. - 25 cm odprte 5/ 15 PIANCAVALL0 tel. 0434/665258 40 - 150 20/20 14 - 14 3.12.-70 cm odprte 15/15 POL STOLETJA GIMNAZIJE V NOVI GORICI USPOSABLJANJE MLADIH ZA USTVARJALEN VSTOP V ŽIVLJENJE PREDSTAVITEV KNJIGE "CIME IRREDENTE" DR. LIVIO (ISAAK) SIROVICH V KOPRU Z 2. STRANI ALI BO SLOVENIJI DANA... SLOVENIJA BO MORALA SPREJETI VSE ZAKONE, PRAVILA IN DRUGE NORME EZ Morebitno vabilo Sloveniji k pogajanjem za polnopravno članstvo EZ bo v javnosti ugodno sprejeto. Tudi zaradi tega, ker je iz nedavno opravljene javnomnenjske raziskave razvidno, da je okoli 60% vprašanih Slovencev razpoloženih proevropsko, samo 16% pa je t.i. evroskeptikov. Za zdaj ni znano, koliko let bi trajala pogajanja, da bi bila Slovenija sprejeta v EZ. Morda bi se to lahko zgodilo do leta 2000 ali do leta 2002. V Sloveniji je več organov, ki usklajujejo in usmerjajo priprave za morebitna pogajanja z EZ. Delujejo na ravni parlamenta, vlade in Gospodarske zbornice, njihov nadrejeni organ pa je Igor Bavčar, novoimenovani minister za evropske zadeve. Glavna težava pri približevanju integraciji naj bi bilo pomanjkanje strokovno usposobljenih ljudi, o čemer v Sloveniji seveda vedo, da bodo zahteve EZ velike in stroge. Poleg usklajevanja sedaj veljavnih zakonov z zajetno evropsko zakonodajo bo na slovenski poti v integracijo najbrž nastalo eno najbolj ozkih grl v parlamentu, ki bo moral izredno veliko število, "pravo goro" novih zakonov še sprejeti. Pri tem bo potrebno zagotoviti čim boljše sodelovanje med vlado in Državnim zborom oz. njegovo komisijo za evropske zadeve. Pomembno dejanje v smeri približevanja Slovenije EZ je oblikovanje 26 delovnih skupin, sestavljenih iz vrhunskih strokovnjakov z raznih področij, ki bodo pripravili gradivo za pogajanja z EZ. Sicer pa Slovenija nasploh izvaja celovito preobrazbo svoje družbene in državne strukture in osvešča prebivalstvo o novem stanju in razmerah, ki bodo nastale ob vključitvi v EZ. SPOJ BESEDE, PETE IN GOVORJENE Na novo odprta Gostilna Po-lonka v Kobaridu je bila na Miklavževo prizorišče literarnega večera, ki so ga z govorjeno in peto besedo o ljubezni pripravili Marjana Remiaš in Nonet Brda pod umetniškim vodstvom Radovana Kokošarja. Večer ljubezni je izzvenel v novih proznih tekstih Marjane Remiaš, ki je pred dvema letoma izdala svoj prvenec z naslovom: Trenutkasta nestrpnost. Kobariški Večer ljubezni, kakor tudi briški, ki je pred dobrim mesecem bil v Šmartnem, pa napoveduje novo prozno zbirko. Nonet Brda je govorici ljubezni dodal zven ljubezenske slovenske in tuje pete besede, ki se mu ni mogla upreti sicer maloštevilna (zaradi prostorske omejenosti), a dovolj občutljiva publika, ki je literatko in pevce spremljala z gromkimi aplavzi. MARJAN DROBEŽ V Novi Gorici bo v petek, 12. t.m., slavnostna akademija ob 50. obletnici Goriške gimnazije. Prireditve ob tem jubileju sicer trajajo že dalj časa, vrh pa bodo dosegle z jutrišnjo slovesnostjo. Po u-vodnih besedah ravnatelja Bojana Bratine bo slavnostni govor imel akademik Ciril Zlobec. Predviden pa je tudi poseg dr. Pavla Zgage, nekdanjega slušatelja novogoriške gimnazije in sedanjega državnega sekretarja v Ministrstvu za šolstvo in šport. Na goriški gimnaziji je v letih od 1947 do 1997 zaključilo šolanje 3666 dijakov, v tem šolskem letu pa jo obiskuje okoli 600 dijakov. Razvoj šole je opisan in razčlenjen v posebnem zborniku, ki je izšel ob 50-letnici. Gre za publikacijo z bogato vsebino, ki ji značaj in pomembnost dajejo tudi prispevki oz. razmišljanja ravnatelja gimnazije Bojana Bratine, dr. Branka Marušiča, ki je opisal zgodovinski razvoj Goriške gimnazije, ter pisatelja Saše Vuga, ki je tudi sam obiskoval omenjeno šolo. Ravnatelj Bojan Bratina je zapisal, "da spomin ob jubileju sega celo v čase, ko se je izobraževanje na Goriškem rojevalo v jezuitskem redu, ali v nekoliko bližnji čas avstroogrske meščanske šole. Iz bogatih skupnih korenin se pretakajo sokovi v trdna debla goriških srednjih šol in nehote je čutiti daljnega skupnega duha in tradicijo. Od tod pa se duh zavedanja in znanja širi v vse pore življenja na Goriškem, širi se v širšo Slovenijo in s svojimi žlahtnimi predstavniki plemeniti človeško delo v vseh daljnih deželah zunaj domovine." V NOVI GORICI NOV TEDNIK Na Goriškem je na izbiro veliko slovenskih časnikov, ki izhajajo vsak dan ali pa tedensko oz. enkrat vsakih štirinajst dni. Med njimi se hitro uveljavlja tudi naš časnik, Novi glas. Spričo take konkurence je prodaja raznih glasil različna. Nedavno je začel izhajati nov tednik z naslovom Sobota. Izdaja ga družba Primorske novice. Časnik s tem imenom je nedavno praznoval 50-letnico izhajanja. Sobota, kot je razvidno iz imena, izhaja na ta dan. Tudi v Kopru napovedujejo širitev Glasa, regionalnega tednika za slovensko Istro in Kras. Po izjavi direktorja in odgovornega urednika Janka Tedeška, naj bi Glas postal vseslovenski časopis. Oblikovali ga bodo v treh uredništvih: v Kopru, Ljubljani in v Mariboru. Kot zapisano, je v zborniku Goriške gimnazije zgodovinar in njen nekdanji dijak dr. Branko Marušič opisal zgodovinski razvoj te u-stanove, ki izhaja tudi iz preteklosti Državne gimnazije (delovala je od 1849 do 1915) in drugih srednjih šol v Gorici. Njegov prispevek je podroben in natančen in vsebuje, denimo, tudi seznam dijakov omenjenih šol in njihovo narodnost. Med ilustracijami pa je objavljena tudi fotografija Janka Bezjaka (1862-1935), prvega ravnatelja slovenske Državne gimnazije v Gorici. Zanimiva, a zlasti aktualna, so razmišljanja pisatelja NARAŠČANJE DEVIZNIH REZERV SLOVENIJE Slovenija je imela konec meseca septembra letos 4 milijarde 234 milijonov dolarjev deviznih rezerv. To je za 138,5 milijona dolarjev več kot mesec prej. Podatki so bili objavljeni v zadnji številki Biltena Banke Slovenije. Od omenjene vsote so približno 3,264 milijarde dolarjev znašale devizne rezerve Banke Slovenije. Slovenske devizne rezerve so se od konca leta 1996, ko so znašale 4,13 milijarde dolarjev, do konca letošnjega septembra torej povečale za 193,6 milijona dolarjev oz. za 4,7 odstotka. Ob oceni omenjenih podatkov o naraščanju deviznih rezerv slovenske države pa je potrebno opozoriti, da je zunanji dolg Slovenije konec septembra letos znašal 4,117 milijarde dolarjev. Od konca leta 1996 se je povečal za 400 milijonov dolarjev. Devizne rezerve so torej še zmeraj večje - za okoli 207 milijonov dolarjev - od zunanjega dolga Slovenije. Iz omenjenega Biltena Banke Slovenije navajamo še podatke o vplačilih Slovenije na fiduciarni račun, ki ga ima pri Banki v Dresdnu. Sredstva iz tega računa so namenjena plačevanju obveznosti slovenske države Italiji, v zvezi z odgovarjajočimi določili Osimskega sporazuma in Rimskega sporazuma, ki sta bila sklenjena med državama. Do konca letošnjega oktobra je bilo na omenjeni fiduciarni račun vplačano okoli 35 milijonov dolarjev, toda Italija iz računa ni dvignila še nobenega zneska. ---------M. Saše Vuge, vsebovana v govoru letošnjim maturantom ob podelitvi maturitetnih spričeval. Rekel je tudi: "Ne pozabite na biblijsko podobo o talentih, zakaj svoji primorski deželi boste morali dati primerno več, kot ste od nje prejeli... Zdaj so vaše poti odprte za vse morebitne fakultete, domače in tuje. Za vse diplome, podiplome, magisterije, doktorate, skratka za življenje, ki bo vse bolj bogato..." Želje in priporočila, ki so zanimiva in uporabna za vse učence in dijake šol na Primorskem in tudi za slovenske šole v Italiji. V slovenski javnosti, zlasti pa med lovci, vzbuja različne odmeve in ocene odlok o prepovedi lova na t.i. prvem gojitvenem območju Triglavskega narodnega parka. Gre za okoli 24.700 ha površin, na katerih naj bi bil v prihodnje dovoljen le t.i. sanitarni lov. Dovoljeno bi bilo namreč loviti bolne živali, zlasti tiste gamse, ki so o-kuženi z garjami. Omenjeni odlok direktorja Triglavskega narodnega parka Janeza Bizjaka je naletel na pomisleke prebivalstva znotraj parka, ki se pritožuje, da je zmeraj bolj omejevano v svojem življenju in razvoju. Ogorčeni pa so tudi lovci, ki opozarjajo, da je stalež divjadi v parku visok oz. ugoden, tako da nadaljnji lov ne bi ogrozil nobene živalske vrste. Upoštevati bi tudi morali, da lov, ki se ga udeležujejo tudi mnogi tujci - med njimi je pogosto največ Italijanov -, prinaša MILAN GREGORIČ V četrtek, 27. novembra, je bila v Kopru, v režiji Osrednje knjižnice Srečko Vilhar in Kulturnega kluba Istra, predstavitev knjige "Cime irredente" tržaškega pisatelja dr. Livia (Isaaka) Siro-vicha, geologa in raziskovalca Geofizičnega eksperimentalnega laboratorija iz Trsta. To je bilo hkrati prvo avtorjevo srečanje s kulturno javnostjo v Slovenski Istri in Sloveniji nasploh. V svojem zgoščenem in izredno zanimivem nastopu je Sirovich uspel predstaviti na nenavadno iskren in jasen način tako korenine kot tudi sedanjo podobo nacionalizma, tega velikega zla, visoke dohodke. Lovci oz. njihove organizacije zahtevajo posredovanje ministrstev za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano oz. za okolje in prostor, ki sta edino pristojna za odločanje o omenjeni zadevi. Naj poudarimo, da na območju Triglavskega narodnega parka deluje skupaj 15 lovskih družin. V parku je med vsemi živalskimi vrstami najbolj razširjen gams. Njegov stalež naj bi samo na območju Goriške znašal okoli 2 tisoč živali, vsako leto pa lovci uplenijo 20% od omenjenega števila, torej okoli 400 gamsov. Direktor Triglavskega narodnega parka Bizjak na o-menjene kritike in nasprotovanja odgovarja, da si bo prizadeval za prepoved lova na območju celotnega parka, ki obsega okoli 58 ha površin. Zatrjuje, da lov omejujejo o-ziroma je prepovedan tudi v drugih narodnih parkih v Evropi. M. ki že dolgo razjeda njegovo rodno mesto Trst. Večer je izzvenel v pristno doživetje, saj je prava redkost in osvežitev srečanje s tržaškim italijanskim intelektualcem, ki je sposoben na tako kritičen in neprizanesljiv način presojati družbeno in politično stvarnost svojega mesta. Seveda pa ni avtor kritičen samo do tržaškega nacionalističnega zakotja, ampak do nacionalizma nasploh. Na obojestransko doživetem večeru so se spletle tudi nove človeške vezi, ki bodo zanesljivo prispevale svoj skromni delež pri preseganju pregrad, ki nas razdvajajo ob meji. V VITEŠKI DVORANI GRADU DOBROVO RAZSTAVA DEL IZ HIŠE UMETNIKOV NA HUMU V BRDIH Družina Bažato, ki nadaljuje bogato umetniško pot moža in očeta, fotografa in entuziasta Marjana Bažata, je pretekli petek v viteški dvorani gradu na Dobrovem odprla razstavo del, ki so na Humu, v prostorih nekdanje stražnice, nastala v zadnjih dveh letih. Razstavni barvitosti (na Dobrovem so razstavljena dela udeležencev kolonij) se je pretekli petek pridružil bogat katalog, v katerem so zbrani podatki, ki skušajo povezati dveletno ustvarjalno pot Hiše umetnikov na Humu. Večer na gradu Dobrovo so z nagovori obogatili Franc Mužič, župan občine Brda, Igor Bavčar, minister za evropske zadeve, ter Brane Kovič, ki je razstavo in katalog predstavil po vsebinski, umetniški plati. V kulturnem programu so nastopili člani Noneta Brda pod umetniškim vodstvom Radovana Kokošarja. Predstavnik Lions cluba Nova Gorica (prezgodaj preminuli mojster fotografije Marjan Bažato je bil član novogoriških lionistov), dr. Franc Bizjak, je družini Bažato podelil priznanje kluba za uspešno vodenje Hiše umetnikov na Humu in za plodno nadaljevanje Bažatove začrtane poti. - MARJANA REMIAŠ OBVESTILO V torek, 23. decembra, ob 20. uri bo na dvorcu Vogrsko Gala božični koncert z vokalnimi solisti iz Sankt Pe-tersburga in organistom Tonetom Potočnikom. Informacije na št.: 065 21-262. POSREDOVATI BOSTA MORALI PRISTOJNI MINISTRSTVI SPORI O LOVU NA OBMOČJU TRIGLAVSKEGA NARODNEGA PARKA 13 ČETRTEK 11. DECEMBRA 1997 14 • •••••••• ČETRTEK . DECEMBRA 1997 MANIFESTACIJA ZVEZE NEPOSREDNIH OBDELOVALCEV KMETJE OHROMILI TRŽAŠKI PROMET ERIK DOLHAR Množična deželna protestna manifestacija 10. t.m. v Trstu je popolnoma uspela. Pred nekaj tedni so traktorji "zagrozili" tudi na goriškem Korzu. SGZ / USPELO STROKOVNO PREDAVANJE PRORAČUNSKI ZAKON ZA LETO 1998 ITALIJANSKO PRAVO REFORMA NEPROFITNIH ORGANIZACIJ o) "Vprašanje kmetijstva je treba postaviti v središče pozornosti države, da bo tako mogoč splošni družbeno-gospo-darski razvoj in zajamčeno dostojanstvo kmečkega sveta," med drugim meni Zveza neposrednih obdelovalcev. Kmetje in njihove stanovske organizacije po vsej Italiji prirejajo manifestacije, da bi seznanile širšo javnost s svojimi problemi. Stanovske organizacije kmetov še zlasti obžalujejo pomanjkanje neke kmetijsko- agrarne politike na vsedržavni ravni. Kmetje čutijo predvsem pomanjkanje koordinacije med raznimi predlagatelji, predlogi in izvršno oblastjo. "Če rešimo kmetijstvo, rešimo tudi okolje, prispevamo k zmanjšanju primanjkljaja prehrambene bilance in ustvarimo možnost zaposlitve za mlade," nadalje meni Zveza. Kdo so nasprotniki kmetijstva? Zakoni za zaščito teritorija, ki se ne zmenijo za kmeta; regulacijski načrti, ki dejansko onemogočajo ustanovitev učinkovitih kmetij - podjetij; higiensko-sanitarni predpisi, ki ne poznajo kmečke stvarnosti itd. Zveza neposrednih obdelovalcev ponuja svoje predloge za kmetijstvo, ki predstavlja temeljni sektor za družbenogospodarski razvoj. Davek IVA na vino se je od 9% povišal na 20%. Vino so nekoč imeli za del vsakodnevne prehrane, danes pa naj bi bil to luksus. Vsakodnevni problemi kmetov na Krasu so npr. zlasti v zvezi s hlevi in klavnicami, ne da bi pri tem pozabili na vedno večje birokratske zapletljaje. Zveza neposrednih obdelovalcev je zato priredila v sredo, 10. t.m., množično deželno manifestacijo v Trstu. Zveza je od svoj i h članov dosegla, da so se manifestacije polnoštevilno udeležili: bilo je preko štiri tisoč kmetov s kakimi 400 traktorji. Pred deželno palačo na Oberdankovem trgu je potekalo sklepno zborovanje, na katerem je imel pokrajinski predsednik Zveze dr. Nevo Radovič poseg tudi v slovenščini. Delegacijo Zveze je nato sprejel predsednik deželnega odbora Giancarlo Cruder. Izvršni svet Zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta v tiskovnem sporočilu najostreje zavrača obtožbe Kmečke zveze na račun svoje stanovske organizacije in obsoja demagogijo odbora KZ. V pojasnilo samo nekaj ugotovitev in pripomb: 1. Deželna Zveza neposrednih obdelovalcev je k sodelovanju na protestni shod povabila vse sindikalne organizacije, vendar je bila deležna s strani slednjih grobega izsiljevanja. Zato se je odločila, da nastopi samostojno. Kmečka zveza deluje v okviru Vsedržavne zveze kmetov (CIA), njena samostojnost je zato enaka samostojnosti Zveze neposrednih obdelovalcev iz Trsta. "Večkrat smo že poudarili, danes to delamo poslednjikrat, da si Kmečka zveza sama ne more lastiti pravice do zastop-jstva slovenskega kmetijstva (približno 80% naših članov je namreč Slovencev in to jasno dokazuje tudi sestava odbora),11 nadalje piše Zveza neposrednih obdelovalcev v tiskovnem sporočilu in v 2. točki u-gotavlja: "Povsem izkrivljeno, neresnično in podlo je razlaganje ter podtikanje, da si naša stanovska organizacija ne prizadeva za ovrednotenje goratih območij in za odpravo vseh omejevanj, ki ga je tu deležen j kmetijski sektor. Verjetno bi se lahko tudi pravno nastopalo proti organizaciji, ki si dovoli trditi, da "druge" stanovske organizacije (Coldiretti seveda) niso pozivale k spoštovanju proizvodnih kvot mleka." O Kraškem parku, ki sicer ni spadal v tematiko manife-) stacije, Zveza neposrednih obdelovalcev pojasnjuje: "Raz-prostiranje Kraškega parka samo na zaščitena območja je grobo potvarjanje resnice. Dej-\ stvo je, da bomo na Krasu, taka je pač politična volja naprednih uprav, imeli tudi medob-! činski park. Zahteva, da bi bili soudeleženi pri upravljanju ! parka (kakršnegakoli pač), pa se nam zdi povsem umestna: podobno zahtevo sta svoj čas postavili Agrarna skupnost in Zveza lastnikov kraških zemljišč. Menimo namreč, da smo dovolj osveščeni, da naše za-j hteve in stališča predstavljamo | sami." Zveza na koncu sporo-j čila ugotavlja, da "stališče, ki ga zastopa Kmečka zveza, postavlja pod resen vprašaj nadaljnje sodelovanje med KZ in Zvezo neposrednih obdeloval-icev iz Trsta. Stališče Kmečke Izveze bomo zato obširneje | razčlenili na svetu Zveze." Hall sklopu humanitarne pobude Overland Pro Andes je odprava štirih kamionov pred kratkim prevozila ameriško celino, da bi ponesla denarna sredstva raznim centrom UNi-CEF-a za pomoč revnim otrokom te celine. Iniciativo Overland Pro Andes je organiziralo vseh 600 Zadružnih bank Italije, ki so mobilizirale lastne člane, uslužbence, stranke in vse tiste, ki so zainteresirani za izvedbo te velike pobude. Sredstva, ki jih bodo zadružne banke zbrale, bodo darovali preko UNiCEF-a otrokom iz sveta v razvoju. K pobudi je pristopila tudi prva mreža italijanske televizije s serijo večernih programov, ki so ravnokar na sporedu in s katerimi želijo zadružne banke seznaniti s to pobudo italijansko javnost. Poleg nje najdemo na seznamu tistih, ki so pristopili, tudi velike družbe iveco, TELECOM, PIRELLI, SSB in CISCRA. Celotna akcija naj bi bila kon- MARTIN DRUFOVKA Dne 28. novembra t.l. je bilo na Slovenskem gospodarskem združenju v Gorici predavanje za člane o novostih, ki jih prinašajo proračunski zakon za leto 1998 in vsi povezovalni zakoni. Kon-zulent za delo G. Nadrah je predaval o novem IRPEF-u, o deželnem dodatku, o novostih za odvisno delo, o povišku doklade za družine z dvema članoma, o fringebe-nefitu... Orisal je tudi takoi-menovani "Pacchetto Treu", ki govori o raznih olajšavah za zaposlitev delovne sile. V tem času so vajenske pogodbe (člen 6 št. 2, zakon 25 za leto 1995) najbolj ugodne za delodajalca. Nato je komercialist S. Mo-gorovich predaval o reviziji davka na dodatno vrednost IVA, o poenotenju skupne prijave IVA 740-770, o fiskalnem režimu za avtomobile v podjetju, o deželnem davku IRAP itd. Vladaje predstavila kompleksen zakonski dekret za "poenostavitev" vseh neštetih fiskalnih obveznosti in za zmanjšanje števila davkov. Nekaj bistvenih primerov, ki jih bo moralo podjetje oz. posameznik v drugem letu opraviti: podjetja z manj kot 10 za- kreten poziv k moralnim vrednotam na pragu tretjega tisočletja. Sporočilo pobude naj bi bilo jasen odgovor na vedno večjo materialistično in individualistično vizijo sveta. O-benem naj bi javnost spomnilo na moč vrednot, kot je solidarnost, ki je dala pečat našim skupnostim in tudi vsem Hranilnicam in posojilnicam oz. Zadružnim bankam. poslenimi, bodo predstavila eno samo prijavo, ki bo nadomesti la dosedanje prijave IVA, ; 740, 750, 770 in ICIAP Podjetja z več kot 10 zaposlenimi bodo morala prijaviti obrazec 770 posebej. Prijava bo i služila za plačevanje vseh davkov in dajatev, in sicer IVA, IRPEF, INPS in novi deželni davek IRAR ki bo nadomeščal davek ILOR, ICIAP, davek na premoženje in takso na šifro IVA. Vsa plačila mesečnih obveznosti bo treba opraviti do 115. v naslednjem mesecu. Pozitivno novost predstavlja dejstvo, da bo lahko davčni zavezanec sproti kompenziral davke in prispevke, ki bi jih morala država povrniti tudi s kompenzacijo kredita oz. dolga socialnega zavarovanja. Letne obveznosti za plačila IVA, IRPEF, IRAP in INPS bodo j 31. maja za saldo in prvo akontacijo, 30. novembra za drugo akontacijo in 27. decembra za akontacijo IVA. Proračunski zakon vsebuje veliko drugih novosti, za o-brazložitev katerih je Združenje oz. osebje Geoservisa na ; razpolago. Ker je bilo zanimanje za predavanje veliko, ga name-{rava SGZ ponoviti v začetku januarja. Zadružne banke so za to pobudo pripravile tudi posebno stran na internetu (http:// www.bcc.it), na kateri so na razpolago stalno novi podatki o projektu Overland Pro Andes. Preko interneta lahko katerikoli lastnik navadne kreditne kartice nakaže podporo DAMJAN HLEDE OLAJŠAVE ZA NETRGO-VINSKE USTANOVE Poglejmo sedaj konkretneje, katere novosti uvaja reforma na področju davčnih olajšav netrgovinskih ustanov. Najprej uvaja neobdavčljivost dveh kategorij dobičkov, ki zato ne bodo sestavljali obdavčljivega dohodka. Gre za: 1) fonde, ki si jih je ustanova nabavila med priložnostnimi javnimi nabirkami tudi v zameno za ponudbo dobrin (ki ne smejo imeti velike vrednosti) ali uslug; 2) prispevke s strani javnih uprav za konven-cionirano izvrševanje dejavnosti, ki so v skladu z institucionalnimi smotri ustanove ali za njihovo izvrševanje v režimu akreditacije (člen 8, sedmi odstavek zakona št. 502/ 92, kot ga je spremenil člen 9, prvi odstavek, črka g) zakona št. 517/93). K prvi kategoriji neobdavčljivih prihodkov je treba dodati, da bo moral pogoj "priložnostnega značaja nabirk" biti točno definiran s posebnim odlokom in da bodo morale vse ustanove, ki bodo izvajale javne nabirke, izdelati v teku štirih mesecev po zaključku davčnega obdobja poseben obračun, v katerem bodo morali biti vpisani prihodki in stroški, ki so bili izvedeni med iavno nabirko v slučaju praznovanj, obletnic ali akcij za senzibiliza-cijo. Druga novost obstaja v novem načinu forfetarnega seštevka letnih dohodkov. V letni davčni prijavi bodo namreč vse tiste netrgovinske ustanove, ki lahko po zakonu držijo poenostavljeno računovodstvo (člen 18 zakona št. 600/ 73, in torej tiste, katerih prihodki niso presegli 360 milijonov lir, če gre za proizvajanje uslug, ali eno milijardo lir, če gre za proizvajanje drugih dobrin), lahko "optirale"zatak humanitarni akciji. Plačilno storitev preko interneta omogoča posebna tehnologija Telepat ki zagotavlja strankam varnost elektronskih plačil. Potovanje ekipe Overland skozi Južno Ameriko se je pred kratkim zaključilo, toda kdor želi, lahko podpre huma- način seštevanja, po katerem bo obdavčljiv dohodek določen v naslednjih odstotnih merah: a) proizvajanje uslug: do 30 milijonov = 15%, od 30 do 360 milijonov = 25%; b) druge dejavnosti: do 50 milijonov =10%, od 50 milijonov do ene milijarde = 15%). Tako določenim vsotam bo treba dodati še pozitivne vrednosti, ki jih preidvidevajo členi 54,55,56,57 zakona št. 917/86. Takšna skupna vsota bo predstavljala obdavčljiv dohodek. Vprašanje, ki se pri tem postavlja, je, kaj bo odslej z doslej obstoječim forfetarnim določanjem dohodka, ki gaje predvideval zakon št. 398/91 in ki so se ga posluževala skoraj vsa združenja, športna in kulturna? Četrti člen reforme pravi, da sistem, ki ga določa zakon št. 398/91, še obstaja, kar pomeni, da je alternativen tistemu, ki ga sama reforma na novo uvaja. Dejansko obstajajo med o-bema sistemoma določene razlike, ki jih je vredno omeniti: 1) sistem zakona 398 velja za manjše ustanove, saj se ga lahko poslužujejo le tiste, katerih dohodki niso presegali i 25.647.000 lir (vsota za leto 1996), medtem ko smo videli zgoraj, daje sistem, ki ga uvaja reforma primeren tudi za ustanove z znatno višjimi dohodki; 2) forfait zakona 398 velja obenem za neposredne davke in za davek Iva, medtem ko velja novi sistem samo za davek na dohodke. To pomeni, da se bo, vsaj s tega vidika, prejšnji sistem še vedno splačal za manjše ustanove, treba pa bo za vsak posamezen slučaj posebej preveriti, kaj je bolje. nitarno pobudo tako, da odda svoj denarni prispevek na poseben tekoči račun pri enem izmed okenc zadružnih bank do februarja naslednjega leta. Pobuda Pro Andes je namreč le drugi del širokopotezne akcije, ki seje pred nekaj leti začela s prvo odpravo, ki je prevozila Evropo, Rusijo, Sibirijo in Aljasko, ter se bo nadaljevala še z dvema špedicijama skozi Afriko in Azijo. Pobudo, h kateri je pristopila tudi Zadružna kraška banka, bodo kot že rečeno u-radno predstavili vsem uslužbencem zadružnih bank dežele Furlanije-Julijske krajine med božičnico (miklavževa-njem), ki bo v soboto, 13. decembra, v zgoniškem športnem centru. Prireditev, na katero so vabljeni vsi uslužbenci zadružnih bank naše dežele, bo pripravila Zadružna kraška banka v sodelovanju z Zadružno kreditno banko iz Doberdoba in Zadružno kreditno banko iz Sovodenj. DALJE ZADRUZNE BANKE ZA POBUDO OVERLAND PRO ANDES V soboto, 13. decembra, bodo ob 16.30 v Športno-kulturnem centru v Zgoniku predstavili pobudo Overland Pro Andes, h kateri so pristopile tudi Zadružna kraška banka, Zadružna kreditna banka Doberdob in Zadružna kreditna banka Sovodnje. ;co&vo unicef & pro andes BBD TEHNIKE PSIHOLOŠKEGA TRENINGA ROLKANJE NAMIZNI TENIS SMUČANJE PROGRAMI NOVEGA NAČELNIKA KOMISIJE ZSŠDI Livio Rožič bo skušal organizirati kakovostna predavanja o tehniki Kot smo že poročali, je bil 37-letni Goričan Livio Rožič (na sliki med društveno tekmo, ko je branil barve Olympie) pred kratkim izvoljen za predsednika smučarske komisije Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Poglejmo, s kakšnim programom seje predstavil naši javnosti. "Najbolj si želim, da bi nam uspelo organizirati čim več predavanj o tehniki smučanja," je med drugim izjavil Rožič, "in da bi kot predavatelje povabili v našo sredo kako znano ime tako z italijanske kot s slovenske strani. Nadalje si želim, da bi zamejsko prvenstvo in zimske športne igre čimbolje uspeli in da bi mogoče potekali tudi v znamenju novosti." Besedo je Rožič držal, saj je smučarska komisija ZSŠDI za četrtek, 11. t.m. priredila v Trstu predavanje na temo “Snow time - carving evolution". Car-ving se na belih strminah vse bolj uveljavlja kot alternativa smučanju s klasičnimi smučmi, vendar pa se ni poznana v zadostni meri. Člani Smučarske komisije pri ZSŠDI so zato povabili medse strokovnjaka iz Pordenona Sandra Del Pupa, ki bo govoril o tehničnem in teh- nološkem razvoju smučanja, pomenu carvinga z analizo materialov, tehničnim opisom, prikazom videoposnetkov, spregovoril pa bo tudi o hitrosti, nevarnostih in obnašanju na progi- Pa še beseda o zasebnem življenju novega predsednika Smučarske komisije ZSŠDI Li-viu Rožiču. S smučanjem se u-kvarja že veliko let. V sedemdesetih letih je dosegal dobre rezultate na tekmovanjih FISI, vse dokler ni moral zaradi poškodbe opustiti tekmovalno smučanje in se posvetiti bolj rekreativnemu. Zelo dobre rezultate dosega zdaj na smučarskih tekmah bančnikov, saj je zaposlen pri Kmečki banki. Leta 1989 je na Kaninu opravil učiteljski izpit druge stopnje in je trenutno učitelj Slovenskega planinskega društva Gorica. _ ED OBRAČUN MLADINE OB KONCU SEZONE • ••••• • ••••••••••• ’! f itM nm. Člani in prijatelji Mladine so se srečali 30. novembra pri "Bibcu", ki vodi kmečko-turistično podjetje v Križu. Nedeljsko popoldne je bilo karseda slavnostno s podeljevanjem nagrad in priznanj najzaslužnejšim tekmovalcem Mladine (na sliki), kramljanje ob bogato oblo-ženi mizi pa nadvse sproščeno. V takem vzdušju smo se pogovorili s pravo gonilno silo zamejskih rolkarjev Borisom Bogatcem. Letošnja tekmovalna sezona je bila za barve kriškega športnega društva Mladina nadvse uspešna... Sezono naših rolkarjev bi res označil za odlično. Dosegli smo zelo pomembne rezultate, predvsem glede na vztrajanje pri tem športu. V italijanskem prvenstvu smo dosegli zelo dobre rezultate od najmlajših do odraslih. Naj omenim le nekaj naših najmlajših tekmovalcev, ki bodo tudi v prihodnje nedvomno še napredovali in beležili velike uspehe: Mateja Paulina, Ana Košuta, Mateja Bogateč in Eros Sullini. Uspešni smo bili tudi v italijanskem pokalu, pri Grand Prixu: naši tekmovalci so po- brali kar osem naslovov v različnih kategorijah, kar nam je prineslo tudi skupno zmago na društveni lestvici. Tudi na mednarodnih tekmovanjih so naši fantje in dekleta dosegli odlične rezultate na evropski in svetovni ravni. Ti rezultati so prav gotovo poroštvo za nove uspehe. Med tekmovalci naj omenim Jaro Košuta, Matejo in Davida Bogatca: to so naši rolkarji, na katere veliko računamo tudi za naprej. Pri tem pa ne smem pozabiti na druge, kot je predvsem Rupil Maisero, ki je pri nas dejansko učitelj. Kako bi lahko, vsaj v grobih obrisih, prikazal vaše prihodnje načrte? Vedno imamo v glavi nekaj načrtov. Vztrajamo pri organizaciji tekmovanj, kar nam omogoča izboljšanje odnosov tudi z drugimi društvi. Vztrajamo predvsem.pri mladih, za katere si prizadevamo, da napredujejo, v naše vrste pa skušamo privabiti tudi nove tekmovalce. O konkretnih načrtih lahko povem, da mislimo tudi letos prirediti Grand Prix, kot je pri nas na Krasu že običaj; obenem upamo, da se nam bo posrečilo prirediti tudi italijansko prvenstvo v samem tržaškem mestnem središču. ■ ED KRAS TEHTAL ZAPOSLEN NA RAZNIH FRONTAH Konec tedna so mladinske vrste Krasa Telital nastopile na dveh kvalifikacijskih turnirjih za uvrstitev na državno prvenstvo. V Terniju je slavil v najvišji starostni kategoriji z mladinko Vanjo Milič. Mateja Crismancich in Lisa Ridolfi sta se v nadaljevanju prebili do četrtine finala, Paola Zavadlal pa med šestnajsterico. Lisa Ridolfi in Eva Carli sta se izkazali pri deklicah, kjer sta prišli med prvih 32 uvrščenih. Od Krasovih deklic je najboljšo uvrstitev dosegla Alessia Gerebizza (med 16), Roberta Zavadlal in Giada Vidoni pa med 32-erico. Martina Milič je med naraščaj-nicami dosegla od 5. do 8. mesta. Martina Tretjak je zmagala v svoji skupini in v izločilnem delu tekmovanja zasedla od 9. do 16. mesta. Roberta Zavadlal in Roberta Ridolfi sta osvojili nekaj kvalifikacijskih točk z uvrstitvijo med 32-erico naraščajnic. Naraščajnika Boštjan Milič in Jurij Verč sta vsak v svoji skupini premagala po enega nasprotnika, kar pa ni zadostovalo za pripustitev v drugi del tekmovanja. V mladinski konkurenci so za Kras Telital igrali sedem mladink in Bojan Simoneta. Poleg Vanje Milič, ki je premočno slavila pri mladinkah, je med prvih osem prišla le Daša Bresciani. V drugem krogu direktnega izločanja sta se morali pomeriti tudi sestrični Martina in Nina Milič. Slednja si je izborila nadaljevanje igre kot zmagovalka skupine in je med 32-erico izgubila z Martino. Ta se je prebila še za krog naprej (med 16). Dvema Krasovkama preboj iz skupine ni uspel, nekaj točk pa je osvojila Jasmin Kralj (med 64). Pridobljene točke se bodo v skupnem seštevku upoštevale dvojno. V ponedeljek je bil v Zgoniku podoben turnir, a le za ekipe iz Furlanije-Julij-ske krajine. ODBOJKA TRENER SLOGASIC DUŠAN BLAHUTA PREPUSTIL MESTO FRANKU DRASIČU Do drastičnega ukrepa je prišlo po petih porazih na šestih prvenstvenih tekmah B2-ligašic. Izjava tajnika Sloge Peterlina. Slovaški strokovnjak Dušan Blahuta (na sliki, levo) je v torek, 2. t.m., odstopil s položaja trenerja odbojkaric Koimpexa NTKB, naše najboljše ženske šesterke, potem ko je dotlej s to ekipo dosegel le eno zmago v šestih kolih B2 lige. Blahuta je svojo odločitev sporočil pred torkovim prvim treningom po pekočem domačem porazu proti Dolu. Trening je tako vodil njegov pomočnik Marko Kralj. Vodstvo Sloge se je na začetku prejšnjega tedna nekajkrat sestalo, da bi našlo ustrezno rešitev. V četrtek, 4. t.m., nam je Športno združenje Sloga poslalo sledeče tiskovno sporočilo: "Po odstopu prof. Dušana Blahute z mesta trenerja ženske ekipe Koim-pex Nuova Kreditna, ki nastopa v italijanski državni B2 ligi, in po pogovorih, ki jih je vodstvo društva imelo v teh dneh z njim in z ostalimi člani trenerskega aktiva ŠZ Sloga, sporočamo, da je bil za trenerja o-menjene ekipe imenovan strokovnjak prof. Franko Drasič (na sliki, desno) in da bo naloge pomožnega trenerja še naprej opravljal Marko Kralj. Vodstvo društva se prof. Dušanu Blahuti zahvaljuje za do sedaj opravljeno delo. Prof. Blahuta ostaja še nadalje član trenerskega kolektiva SZ Sloga z drugačnimi zadolžitvami. Vodstvo ekip, ki jih zapušča prof. Drasič, bodo prevzeli drugi trene- rji ŠZ Sloga." Za pojasnila smo se obrnili do tajnika ŠZ Sloga prof. Ivana Peterlina. Zakaj ste se tako odločili? Moram reči, da se za to pravzaprav nismo odločili mi. Do tega je prišlo, ker je po zadnji domači izgubljeni tekmi trener Dušan Blahuta dal ostavko, in to nepreklicno. Sam je ta svoj odstop utemeljil z razlago, da ne najde skupnega tehničnega jezika z igralkami in da je zato boljše, če se na samem začetku - preteklo je namreč šest kol od začetka prvenstva - umakne in prepusti mesto komu drugemu, ki bi z igralkami lahko vzpostavil boljši tehnični dialog. Do te zamenjave je tudi prišlo. Med tednom smo se pogovorili s starosto trenerjev pri Športnem združenju Sloga, prof. Frankom Drasičem, ki je to novo funkcijo prevzel, tako da bo do konca prvenstva on vodil to ekipo, ki nastopa v državni B2 ligi. Jasno je, da so nastale vrzeli pri drugih ekipah, tistih, ki jih je do danes treniral prof. Drasič, vendar smo si te naloge pač porazdelili v društvu samem, tako da do večjih pretresov ni prišlo. Prišlo je do nekaterih menjav, rošad, skratka, sezona se nadaljuje s polno paro, tako kot se je začela. Ta zamenjava pa ni takoj obrodila zaželenih sadov, saj so dekleta kljub novemu trenerju tudi tokrat izgubila... Res je, sploh ni prinesla nikakršnih sadov: dekleta so izgubila tudi na gostovanju proti Baricelli 2000 z gladkim 3-0. To se pravi, da so razlogi za dosedanje poraze in neuspehe le mogoče globlji, kot so si mogoče tudi same igralke predstavljale, da gre samo za nesporazume s trenerjem. Zdi se, da bo treba tudi pri njih marsikaj urediti, sam pa bi dal zelo enostaven recept: več je treba trenirati, da pridejo rezultati! ------------ED ODBOJKA MOŠKI: B1 LIGA: LA GO-RIZIANA KMEČKA B. - Sassuo-lo 3-1 B2 LIGA: SLOGA KOIMPEX - Mec & Gregory s 3-2 C: Finvolley - OLYMPIA AGRARIA TERPIN 1-3, SOČA UNITEKNO - Prevenire 3-0, Ri-gutti - BOR 3-0 D: Acli Ronchi - NAŠ PRAPOR 0 - 3. ŽENSKE: C LIGA: OLYMPIA KMEČKA BANKA - Fiume Ve-neto 3 - 2, Farra - VAL IMSA BCC Sovodnje 1 - 3 D: Tecnoinox - SLOGA SAVA 3 -1 Gonars - BOR FRIU-LEXPORT 3 -1. AMATERSKI NOGOMET PROMOCIJSKA LIGA: -ZARJA / GAJA 97 - Trivignano 2-1, PRIMORJE - Capriva 1-1, JUVENTINA - San Luigi 1-1 1. AMATERSKA LIGA: SOVODNJE - Edile Adriatica 4-0, Vesna - Pro Romans 2-2 2. AMATERSKA LIGA: PRIMOREC - MLADOST 1-2 , BREG - Zaule 1 -1 3. AL: CGS-ZARJA/GAJA B 4 - 0, Union - KRAS 0 - 3, Ser-vola - BREG B 0 - 4. ■EEm C LIGA: Bravimarket Ge-mona - JADRAN NTKB 75 - 81 (43 - 36) C2 LIGA: Amid del Basket - DOM AGOREST ROB ROY 82 - 77 (30 - 41) D LIGA: BOR RADENSKA -Drago Basket 91 -81, KONTO-VEL LA NUOVA EDILE - Lega Nazionale 60 - 76, CICIBO-NA PREFF. MARSICH - Inter 1904 65 - 80 PROMOCIJSKA LIGA: BREG - Petrolchimica 65- 69 ERIK DOLHAR Italijanska atletska zvezaje letos v okviru dejavnosti tehničnega in zdravstvenega sektorja priredila srečanje s športnim psihologom dr. Claudiom Robazzo. Posvet je uvedla slovenska zdravnica dr. Irena Tavčar (ha sliki pred dvajsetimi leti; leta 1977/78 je osvojila naslov najboljše zamejske športnice leta - ukvarjala se je z atletiko pri Boru). Dr. Ro-bazza je imel osrednje predavanje o tehnikah psihološkega treninga ("mental trai-ning"). Ta oblika treninga ima le nekajletno zgodovino, postaja pa vedno večjega pomena pri pravilni pripravi športnikov. V glavnem skušamo pripeljati športnika do maksimalnega izkoriščanja njegovih sposobnosti s programirano fizično in tehnično pripravo, ob tem pa se večkrat pozablja druga plat treninga: psihološka priprava. Psihične sposobnosti pa je treba stalno trenirati, ravno toliko kot fizične in tehnične. Nedavne študije psihofiziologije so namreč dokazale, da se psihične sposobnosti športnikov, a tudi nešportnikov, lahko izboljšajo s pomočjo psihološkega treninga. V športnem gibanju, kjer si lahko le malo društev privošči svojega psihologa, je zato pomembno, da tako trenerji kot športniki sami popolnoma osvojijo tehnike psihološke priprave, ki omogoča dosego boljših rezultatov. Dr. Robazza je med glavne pojme tehnik psiholo- škega treninga uvrstil predvsem osnovne spretnosti športnikov, vizualizacije, popravo napak, oblikovanje ciljev (goal setting), upravljanje psihične energije, koncentracijo in upravljanje čustev. Na splošno lahko trdimo, da je psihološka priprava bistvena za vsakega športnika. Tega se dobro zavedamo tudi v mikrokozmosu zamejskega športnega gibanja, kjer marsikateri igralec ne uspe izkoristiti svojih izrednih telesnih veščin, ker je "z glavo drugje", pa naj bo to študij, delo, dekle ali še kaj drugega. Katero od naših društev pa bi si lahko privoščilo svojega psihologa? 15 ČETRTEK 11. DECEMBRA 1997 Z Novim glasom v novo L ^Pokloni sebi in prijateljem naročnino na Novi glas. Vsakemu novemu naročniku darujemo koledar Goriške Mohorjeve družbe za leto 1998 ^-----------------------------— HBBfc ^ LETNA NAROČNINA: SAROČITE SE LAHKO TUDI PO TELEFONU ITALIJA In SLOVENIJA 70.000 LIR, INOZEMSTVO 100.000 LIR, ....................... ZRAČNA POŠTA 130.000 LIR 'ME IN PRIIMEK ( ^ -jy NAVODILO ZA NAROČNIKE: NASLOV...................... Obrazec izrežite ali fotokopirajte, izpolnite ga v vseh delih in ga pošljite ............ po pošti ali osebno prinesite na tržaško DATUM PODPIS oz. goriško upravo Novega glasa - Zadruge Goriške Mohorjeve. j “m—~..............................31 IME IN PRIIMEK ZADRUGA GORIŠKA MOHORJEVA 34170 GORICA, R1VA P1AZZUTTA 18 TEL. 0481 / 533177, FAX 0481 / 536978 NASLOV 34133 TRST, UL. DON1ZETTI 3 TEL. 040 / 365473. FAX 040 / 775419 ....................... DATUM PODPIS NAROČNIKA NOVI GLAS