«sMI*
i Bol»
SOSVETA
glasilo slovenske narodne podporne jednote
omam MeTfeUi
t.UpboMt utnmi MU.
.year xvil „
IMS*.

t». îoio. al «t. »Mi-«fmi Omotm «f Mink ». HT».
rat« «f
Chicago, III., sreda, 2. julija, (July 2), 1924.
, ■ k I II »n^^ ^
••khr^„i.oo štev.—number 156.

UM.
AM of Oa«. S. lil?. »»(UriMŠ m J«m 14. Uli.
orainsko mesto v razvalinah.
oddelek ae j« lotil ogromnega kupa razvalin, kjer je pred nevihto stalo veliko gledališče. Javne šole izprcmenjene ▼ bolnišnice. Več otroških trupel odkopanih. Trupla ubitih ljudi naskrivaj odstranjena. Organizacija za odpomočno akcijo. 35 oseb io našli še ¿¡"h pod razvalinami.
0., 1. jul. — Grobpvf j pokopanih eo se danee odpr-• nsvalinah Loraina, ko so reci odkopali 35 oseb, ki so še dui so bile pokopsns od so-' večera. Pod kupom neke po-hiše so našli pet oseb — i ¿rufino — ki «o še dihsle in ile «mrli; na drugem mestu i dve drugi živi osebi. V i»h poalopja v kopališča View eo nsŠli moia pod letim tramom. Tram mil je qd-obe nogi, toda hlače, ki so i pod tramom, so preprečile od-I krvi in mož je še Živ. r Lorain. 0. — Lorainsko meate-i bilo zadnjo eoboto še vse v ritanju in napredovanju.
ceste, čedne hiš?. Pa je imel vihar, ki je lepo mesto petnajstih minutah izpremenil j kup razvalin. In sedaj so pri-odkopavati iz razvalin človc-žrtve.
Vetfna tistih, ki jih je ubil sil-tornado v sobote zvečer, so u-v razvalinah nakopičenega lenja, opeke, t ramo v ja in je-
pondeljek zjutraj se je loti-¿ets petdesetih delavcev pod ijaikim vodstvom dela ter jela Ikopavati in razmetavati, kar je felpifil in naçrmn<ll' fpvssni-ri» •
general Frank D. Henderson še več pomočnih čet.
Vojaštvo bo opravljalo policij ske posle najbrž še več tednov. In treba bo Še več mesecev, preden bodo odstranjene vse razva line.	> . .
Oolumbus, O. — Ohajska država bo skrbela aama za nesrečo ter nudila prizadetemu prebivalstvu v Lorainu in Sandusky ju potrebno pomoč. Tako je naznanil go verner Dohaney.
Governer je nastavil odpomočno komisijo, in državni nujnoet-ni odbor bo pozvan, naj da tsj komisiji $50,000 na razpolago. ,
Vsaka banka v državi je po oblaščena pobirati priapevke i odpomočne svrhe. Komisija je naznanila, da se ne bo zanašala na nobeno vnanjo pomoč.
Governer je naročil 300 peči na olje. Cevi za plin so večinoma vse razbite in poppkane, in preteklo bo več tednov, preden bodo popravljene, oziroma nadomeščene z novimi.
Minnesot»ka delegacija za LaFslletts.
Minneepolis, ifinn. — Kak; on mož za aenatorja Roberta I-a Folletta kot predaedniŠkega kandidata ae je 30 MiuneaotČanov v pondeljek odpeljalo v Cleve-land, kjer bodo napeli vse svoje moči, da imenuje konvencija konference za progreeivno politično akcijo, ki se ima pričeti dne 4. ju* lija, wiaoonsinskega senatorja ss predsedniškega kandidata. .
Minnesotska nestrankarska liga je poslala deeet delegatov na elevelandsko konvencijo. Ti as i raajo aeatati v Clevelandu v noči dne 3. julija, da izpopolnijo kon venčno organizacijo, ki se bo pO' sanjala za potrditev aenatorja La Folletta.
Ligini delegatje bodo imeli gluha ušesa za vssko bosedo, ki bi bila izrečena Williamu G. Mc-Adooju v prilog. Kolikor ee tiče kmečkih delegatov, bo konferen ca stremita za tem, da ugladi in utre La Follettu pot V predaedni. ško tekmo.
demokratje se še vedno gredo slepe miši.
McAdoo neöe odnehati, governor •mhh »o nadalje pritiska, ln vseh ostalih štirinajst kandidatov le vedno vztraja.
Pregled dsevaih dogodkov.
\ »
fotili so ee nsjprej razvalin dresa gledališča, kjer je nSj-do sto ljudi — moških, žensk otrok — izgubile življenje.
»tintrideeet trupel so bili že po-j potegnili iz razvalin na robeh podrtin. Vai p» mislijo, dal lora biti še več ljudi pokopanih
«redi razvslin.
Vojaki stražijo razvalin« ter ■rt*, da »o nepoklicani ljudje ne ievajo v reševalno delo. Oko-razvalin stoji neprestano cela «a idgo ved nožev in sorodnikov 'lih, ki »o najbrž še pod razvadi. Kazkopavanje razvalin gre Io izpod rok. Tram za tramom ^jujejo, kup za kupom ka-j» in zidovja izginja. Tu se trra vrsta opeke. Prvo Člove-truplo ae pojavi pod pridnimi rojovalnega oddelka. Tru-1'je neke nbite deklice. Noeilo k pripravljeno.
I» pot^m se je vrstilo truplo za prtom. Ao»t jih je bilo. Rami o-Ko j« bilo zadnje trupelce 7*do- m ko se j« »toril mrsk, 61,0 «nogo delavcev, ki so tr-t* ni bilo nobenega več ele-" kakim truplom v razvali-
V Lorainu odkopavajo mrliče izpod, razvalin. V torek so našli 35 oaeb le Živih; bilf so tri dni pokopane. • •
Demokrstje že dva dni glasuje-jo za kandidata; McAdoo in Smith se tepeta za nominacijo.
La Follatte se mora odloČiti ta teden, če bo jcandidat.
Severna Dakota je obrnila hrbet nazadnjakom. <
Fall, Doheny in Sinclair obtoženi pred zvezno veleporoto.
Zmaga krojačev v New Yorku; koncc stavke.
Inozemstvo.
Opozicija v Italiji odločno nastopa proti Mussolini ju.
Japonci obnovili protiameriške demonstracije, ko je izključitve-ni zakon «topil v veljavo.
Zavezniki in Nemci bodo ta mesce prvič po vojni konferirali i enakimi pravicami.
Ruski arheolog odkril grobove kitajskih krsljev v Mongoliji, ki so stsri več kot 4000 let.	\
Kam
3®obeTi#i
»o Šla vsa tista
trupla!
'ra uradnika se ni dalo naj.
*1» h bil pri volji vsaj ngibati
f "m.
**jj j« v tej tragediji, kar je »Wd'.vlt nsoin zadelo tisto, ki za žrtvami. Njihni mrt-"!D nJ,h"o žalovanj« je nekaj, *amo njihno. In ekoro na-*"V»J «o trupla izginjala iz mrt-■ Pa kar is razvalin.
.....in	ki ao
' svojih družin, mrtve, uko prevzeti, da j« njihno pj^ ^ "je mejflo akoro na
JJ^k » H. ftnlvelj, ki po-P^f '^ »i*ke«nn oddelku, je ■W umato v osem okrožij Ur -	' no bolnišnico t vaa-
zavodu*Moštvo ima seznam ranjenih imenih v vsakem okrožja » prskrbeti postelj« in bolni-
^ -"»i	^ manjka
lau. . :m»j« predolge prate. ^ <i'r ne m.njkt. Bden te-
H i h
r
^»iki neareči ne s »»ajo predolg«
r J< bil obstreljea v eo-I i krotil po mesta; da sU Uka lopov« casačena pri
g«*edn*m de|u ter uatr«-
k, ■ «•rti Iska
^■i« v Um ozira «edaj i isb. >.1, ker j« dob.l
Polet okoli tvota.
Američani polsUli v Allahabad; Anglsl v Hongkongu.
KallraU, Indija, L jul. — Trije ameriški eropUni ,oklnčani z venci «vetja, katere so jim poklonili Indijei, eo danes zjutraj zapustili KalkuU na poUtu v Allahabsd.
Hongong, Kitajska, 1. jul. — Stuart McLsren je včeraj brez nezgode dospel sem iz lndo-Kin«.
> VBLMlflABJI MORAJO ' PREDLOŽITI SVOJI KMJIOS.
Cbieago, UL — Pet v«|fnie«ar-jev j« izgubilo itočo pravno bitko, ko je izdal proti njim zvezni okrožni sodnik Adam C. ttiffe sodno povelje 'mandamus'. 8 Um nalogom je nkazal veleaeoarjem, dS morajo predložiti svoje r«čun ske knjige in zapisnike s« preiskavo, ki jo vodi polj«doUki Uj-nik. Velemessrji «o zatrjevali, da bi preiskan je tistih knjig raskri lo kupčijeke 'tajnosti, pa nI nič pomagalo.
Seipol j« okreval.
Dunaj. L jul. — Minbtrski predsednik »eipel ki i* bil pred enim meoeeem obstreljen. je Uli-Ulškodnins, ki ko okreval, de ae ^ dan« prvir volilo okrajno peljal v avtomobil*	ICoek.
V obtolnld sta obdolitaa aaretej podkupovanja v sadovi oddajo oljnih rsiorv v najsm.

Kan po|de Gonper» zdaj?
RepubUkaaol in demokratj« io mu dali figo, ko je bora&il sa "planks" — kaj pa sdajt
PITNAJST GLASOVANJ JB 2K BILO, PA KI IB NOBBNBOA KONONBOA ZAKLJUČKA.
How York, H. T. — Demokrat-aka narodna konvencija se je včeraj zgodaj zjutraj razšla v znamenju brezupnega zastanku. In tako so bodo Še uadalje šli alepe mili.
Bilo je že t dvajset glesovsnj. Na pet najetem jo dobil McAdoo 479 glasov, a Al Bmith pa 305, a na zadnjem McAdoo 474 in Urnith 811, Davia pa 84. Ko že ni bilo aeje, ko so se de-at je že razšli, in ko so vodi-imeli potem konferenco za prepahi, se je njihna govorica o-sredotočevaU okoli Johna W. l>a visa, senatorja Halstona in sena-
legat
Ulji
Fallv Doheny in
Sinclair obtoženi. ^îvb'kUc daleč zadaj za Mc
Washington, D. O. — Bivši bo
tranji tajnik Albert B. Fall mesta Three Rivere, N. M., Harry F. Sinclair, Edward L. Doheny in le-tega sin Edward so obtoženi aa-rote in podkupovanja v svesi oljnimi rezervami, Ki jih jo odda v najem notranji tajnik Fall, ko jo bil član Mardlngovega kabine.
fttiri obtožbe so naslednjo :
Fall In Doheny sU obdolžeha zarote, ki je stremlU zs tem, da bi biU vlada osleparjena z odda-jo oljnih rezerv v Californiji v najem. Fall je obdolžen, da J« prejel podkupnino v znesku po $100,-000 od Dohenyjs.
Doheny In njegov ain sU ob-dolžena, da sta dala Fallu podkupnino v znesku po $100,000.
Fall in 8inclair «ta obdolžena in obtožena zarote, ki je «tremila sa tem, da bi bila vleda oslepar-jena v zvezi z oddajo teapotdom-skih oljnih rezerv v najem.
Zveznemu maršalu je bilo uks-zeno prijeti vse štiri obdolžence ter jih privesti pred sodnika, da polože vsrščino za sglasitev na sodišču, ko bo tozadevna obravnava.
Adoojem in Smithom s svojimi 84 Iglaaovi, je zbujal največ pozorno Sti.	a
Končno glasovanje je dalo Cozu 60, Underwoodu 39, Glasbi 35, Ralstonu 31, Robinzonu 30, Har-rlsonu 20, Ritchieju 17, gov. Bry-anu iz Nebraska U, gov, Daviau iz Kanaasa 11, Bslisburyje 6 Walsha 1 in Bakerju 1 gina.
PetnajsU glasovanje je dokesa lo eno «emo dejatvo, In aieer to, da je McAdoo za eno trotjino gla sov pred Hmithom, a U pa v 1st eni razmerju McAdooju v nspotje.
Obema še manjka dokaj glasov & dvotretjinske veČin«, potrebn« za nominacijo, u katero je treba 732 glaaev.
In za«t«nek je tiko sdliden, ds bo preteklo najbrž še precej dni, preden bo konec tega slcpomiše-oja.
Petnajst glsaovanj se Jo vršilo ns seji, ki se je pričela v pondeljek o poldeectih dopoldne in s« nsdsljevala s mslim presledkom opoldne do polnoči in štiri minute v torek zjutrej.
Devet glasovauj je bilo podnevi, šest >j)a ponoči. McAdoo je prednjačil na vseh glasovanjih. Najnazadnjs jo dobil 474 glasov, kakor smo že omenili. Njegovi priataši so ponesrečeni.
(Federated Press.) "Ako nas le vi razočarat« kakor ao naa republikanci v Cleve-a udu" — je rokel Samuel Gom pern, predsednik Ameriško delavsko federacij« ,prcd odborom za platformo demokratske stranke v New Yorku — Mtedaj prepuščam vaši domišljiji, kam pojdo velika Inaaa ameriškega ljudstva. Tako ne more iti vedno ,da bi dofivljali razočaranje za razočaranjem."
In Gompers jo bil zopet razoča rani Demokrati mu niso vrgli v klobuk nič več kot republikaucl. Kam pojde sds jI Ali gro nazaj v Cleveland, kjer bodo ta teden abo rov« I i progresisti in sooialiatif
Pritisk na Mussoll-nija Je vedno večji.
Opozicija se as zadovoljuje s nje-govo reformo. Eadnje lanos fašizma morajo pasti.
Nove demonetraei-je na Japonekea.
Ameriška sssUva vržena s ameriškega poslaništva v Tokiju ae dan, ko js stopila Ukljmčitev v meč,
Tokijo, 1. jul. — Neki neznani Jsponec je dsnes zjutraj vrg«l «a tla smeriško zastsvo z mesu ameriškega poslsniltva v Tokiju. JeffeAon Caffary, ameriški opravnik powlv, j« Ukoj postil zunanjega ministra barona ftida-h«ro, ki j« obljubil sadolč«nj«. Policija išče itoriloa.
Protiemerilk« demonstraeije, ki ao v zadnjih par tednih akoraj doeela ponehale, so s« dan«« obnovil«, ko je stopil ameriški pri-selniški zakon z izključitvenoj klavzulo ¡m Japonee v moč. Templi so natlačeni ljudstva, ki prosijo bogove pomoči za "uničevani " jsponski narod. Časopisi so prinesli zasmebljive proti«me riške karikatur«. Novi japooski parlament j« bil dane« etverjoe.
BA IZGUBO O! • $61,000
voo
Chleego.1». — Okrajna aodilče
j« prisodilo uradniku Rob«rtu J. Hmiiht) koneeen zadnjega Udaa $55.000 odškodnin«, ker i« v neki nesreči, ki ae je pripetiU lani v »jeaertj avgiict^v Illinois Cent rsl Yards. Sjegov dom j» » Ds ven porta, Iowa. To j« n«jv«čj« jo j« le kdaj de v okraj«
Pričakovali so, da ybo dobil žo v nekolikih glasovanjih zadostno število glasov Ur bil tako imenovan za predsedniškegs kandidat«. Ali kljybtemu je rekel David Ladd Rockwell, da bo McAdoo zmagal najkasneje danee. "A« dokaj moči imamo v rezervi," j« dejal,
Hmithovl glaaovl s« niso pomnožili do dcaetega glasovanja. Tedsj je oddala delegscija iz držav« New Jersey svojih o«eroindv«jset glasov za newyorškega governerja, dočim j« kansaška delegacija pre-atopila a evojimi dvajsetimi glasovi na McAdoojevo stran.
In ob tej priliki j« prišlo do velikih demonstracij. Obema kandidatoma je konvencija priredila velikenske ovacije in hrupne pa-rede.
Kmalu po leetem glasovanju je prišlo Is Washingtona naznanilo, ds so oljni msgnat ftinclalr, bivši notranji tajnik Fall, Edward Doheny in njegov ain obtoUnl. Harrison je stopil na govorniški oder, m obrnil do konvenčneg« predsodniks Thomusa Walsha Ur d«jal konvenciji, ds so tlst« obtožnic« poalediea tia^ga, kar j« J,«redil g. Walsh. Konvencija je priredila WaUhu burno ovacijo,
Rim, 1, jul. — Parlamenterna opozicija postaja odločnejša od dae do dne. A« pred ttlrinajatimi dnevj ne bi bil nihče pričakoval kaj takega v Italiji. V petek je opozicija izjavila, da bo nadalje vala parlamentarni Itrajk toliko ¿eis, dokler Muaaolini ne razpuatl inilioe Črnili arajo In prevzame od govornoat za dejanja njegovih falistov.	'
Danos tiskajo listi opozleije debelimi črksml besede, ki jih je izrekel Tureti .vodja soelsUstUn« stranke i "Htojimo na Aventiau nafo vestl.M Ts boaede kllšejo V «pomln slovito episodo starsgs Ulms, ko so se plebejcl umaknili na hrii) Aventin in prisilili pstrl oije, ds ao jim deli zshtevan« prs vice. Turati yrimerjs sedenji boj s falisti a to epizodo ^rimske zgo dovine Iii nspovedujo poraz mo dernili patrleijev-fašistov.
Opozicija je «oglsftiio osvojila Turatijevo Izjsvo, ki s« glssi, da j« Mussolini moralno odgovoren za umor poslanca MatUottiJa in sato s« mora umskniti is vlsde. Moč opozicija je dovolj razvidma ts tlni, Po vsem Rimu so a« poj« ^vili na stenah napisi s črno barvo» "Živel spomin ne Mstteotti Ja T' Delavci v tovarnah in otroei na ccstali ponavljaj na glaa t« besede. Doset minutna stavka sad* nji *p«t< k, katero ao aranžiral« socialistične unije v vseh večjih mestih Italije, je bila tako impo zantna, da so jo morsll fašisti molč« geldsti. Fsšistovski znak ns snknjab izginja povsod. Fašistov ska organizacija v Turin u ja zagrozila čalnom, da jih izobči, č« n« bodi» nosili znaka.
Kriz« š« ul končana, ¿«prsv je Mussolini zsmesijsl Iliri ministre z novimi in obljubil druge reforme. Kri in korupcija, s ksterima s« je umazsl fsšistovski režim, le ni oprsns.
se Freaoa Ferdinanda ae Deaaje.
Dunaj, 1. jul. Zadnjo nedeljo je biU mala v kapeli v gradu ArUUtUn, kjer «ta pokopana nadvojvoda Krane Ferdinand in njegova žena Zofije, kl «U blls ustreljena pred desetimi leti v Sarajevu. Okrog <00 avstrijskih ari^tokraUv js bilo pri mali.
Chicago in jaseo la bolj trevi.
•kol les kšedno.
t V četrtek Several ve-
ZBAONA POlTA PBlOBLA PO SLOVATL
Ohleago, HI. » šestdeset rrač |
nih vozil je bilo pripravljenih v pondeljek zvačar, da |»rično pro važatl poltn« p^>lilj«tv« preko kontinenta naslednji dan.
Ob testih zjutraj j« «spustil «n srskoplov Heo Frsnc seo, s dru iti p« ob deaetih dopoldne i.ii dan Jt'ew Vork. V obeh teh mestih bosta f»o dve zrakoplova na rezpo* lago. Ravno Uk tudi na osmih dragih krajih. Dvajset zračnik vozil j« v rezervi ponajf«! po miaeiaaippaki dolini za «lač«j u •II on«* nujne potrebe,
7m |>ol*t ns zapad je določ«mih štiriintrideset itr In petlnfiiride aet minut, za |H>Ut proti vzhodu pa dveintrMecet ur in pet minut.
Maročaa! obnovili napad« na
Madrid, 1. jul. — irradno aa po-roč«. da «o marolanski vslaši*obnovili napade na Ipensk« pA«to-jaak« v ss padal eoai. Apanel ima-jo ve« mrtvih
LAFOLLETTE SE MORA ODLOČITI ŠE TA TEDEN.
Progresisti v Clevelandu ga nomi-n 1rs J o, Is sprejme program. Olksškl soolalisti so so odloOUi sanj.
Madlson, Wls. — Delegetje Ne-strsnkamke lige, ki se vdelež« konvencij« progreaistov v Cleve« landu 4. julija, bodo nomiuirsli senatorja Roberta M. La Folletta za predsedniškega kandidate, če so konvencija Izreče za aamostoj. ni tiket. Tako je dejal Cheiter C!, llatt, tajnik lige. '
Wiaconaiueka delegacija, ki jo odpotovala v Cleveland včeraj (torek), je precej velika. Zaato. pane ao farmarak« organizacije ln dtdavake strokovne unije,
La Follette se mors odolčitl ta teden, če bo ksndldst sU ne. Nje* govl prijatelji v Madisonu pravijo, ds'bo La Follette pravočas« no obvestil konvencijo pismeno ali brzojavno.
k Chieago, 111. ~ Socialistična stranka v Cook eountjrju (Chioa-go in okolloa) jo poslala dva delo* gsta v Cleveland na kooveneljo Konferenco sa progresivno politično akcijo. Delegata ata Wm. A* Ounnoa in Charles Hnow. Stranka je na sboru, katerega ss js vdrležilo 1200 delegatov, tudi sklenila, da delegata lahko podpreta numinaaijo La Folletta, čs on sprejme prlnoipe, ki s« v glsvnem strinjajo s principi socialistične stranke.
Konvencija socialistična strsn* ke ss otvorl 6. julija v Clevelandu, Do Uga čaaa bo Is snsno, kaj sto* rl La ftdlotU in kaj aaključije pcegveelsU. A ko bodo saključkl sa sooialists ,UdsJ ne bodo noml-nirsli svojega predsedniškega kendidata.
Konferenea med Zavezniki In Nomel.
Londonska konferenea bo aa kateri bodo sedeli zmagoval-oš la premagano! s enakimi prs-vioaml.
London, 1. jul. — Londonska konferenca o Dawesov«m načrtu,
ki s« otvorl 10. julij«, bo dr«ms v dveh dejanjih, Prva dva dni aH morda teden dni bodo zborovali zavezniki sami v svrho, da poravnajo med seboj diferenc« ln «s se* d lilijo Ji letin «tačrls, ki se predloli Nemčiji, nato ps bodo povtbljenf nemški delegatje ns konferenco. Ampak to n« bo druga vsrsalsks konferenca, na kateri so morsll Nemci sprejeti pogoje miru bres razprave, Nemci bodo imeli v Londonu lat« pravic« kot zavezni* ki) podali bodo avnj« mnenj« le debatirali s zavezniki. C« bo treba, bodo zavezniki ublažili «voje pogoje, «smo da prid« enkrat do miru med Nemčijo in «nUnto. — Tako poročajo is krogov Isborit* ske. vlade.
PITVA VODA V OHIOAOÜ BO-PET DOBBA.
Chtoago, m, — Clkaška pitna voda j« s|»et varna pred never* nostjo okuUnjs. Tako j« nasna* nil zdravstveni komissr Hundeaen, ko j« dal anslislrsti vodo ob Jeser* ski fronti.
Drulinsm nI v«Č trrbs preku* bavaCl pitne vod«, je rekel. Pitae vodo ja on<"usiils reka Calumet, ki Je vsled velikih deževnih nalU vov tekla nszaj v J«zero pr«d dobrim tednom dni.	t
Lehorltaka vlada sedmi« pore-ftsaa.
Umlon. 1 Jul. — Anglilka de* laAka vlad« j« bila vl«rej zop«t — i» «admič — I »o r air na v zbor* mel. Ubersleš so potegnili « torij! (a odklonih i ►red log vlad« glodo davke na sabav«. U borili «o Is tako vaj«ni porasov, da ee vel n« zmenijo «enj«. Ker jo zadeva manjše Važnost i, je ootal tudi U poraz br«z poaledk sa vlade.
PROSVETA
D «trnka aiviet
{MmM Pnm.)
Ktwyortfd knjtü tmêfU. itAvki
New York. — Htavka 40,600 krojaških delavcev v industriji moških in otroških oblek j« bila končana 30. julija z zmago etav-karjev. Krojaški magnatje ao prignali unijo za vse delavnico, lest-
vico vs
co minimalne mesde in zavaro-
njrzoper brezposelnost. Nova pogodba 'določa, ds se ustanovi
razsodišče za poravnanje bodočih »porot.	*
Koliko sunejo delavska konvencije.
Bt. Louis. — Ksko drago ao konvencije delsvskib organizacij, je razvidno iz poročila tajnika organizacije ielrzuičarskih telegrafistov. Konvencija te unije v Cle-velando je stala $27 na aianto aH $1620 na uro, Pred 35 lati so stroški zborovanja ravna ta or. ganizacije znašali $50 aa uro.
Brezposelnost med šelemtfpgji
Mobrklge, 8. Dak. — Želeanl-čerji na zapadu se nahajajo v slabih delavskih razmerah, poroča Harold W. Scott, tajnik Bra-tovššine lokomotivnih strojevodij in vlakospremnega o »obje, unija št. 752. Zlasti je mnogo kurja-išv brez dela. Na mnogih diviai-jah opravljajo strojevodjo delo kurjačev. Kadar strojevodja izgubi sluibo, mu dajo delo kurja-la, a kurjač gre s trebuhom sa v kruhom.
' »< • ■ .	■ •}	i *'t. JW* •
Razmere na farmah.
Washimgton, D. C. — Poljedelski depertment poroča, da sa je produktivnost na smeriških farmah povečala 16 odatotkov ali prlbllino eno petino v desetih le* tih CM04990), istočasno pa je število zaposlenih oseb na fargiah padlo štiri odstotke. Produktivnost je narastla radi mnofeših ae etrojev. Stroji, a katerimi obdelujejo polja, so se pomnoiili sa 40 odatotkov v omenjenih deaatih letih. Površina obdelane zemlje se je povečala povprečno 10 akrov ns fsrmo.
Trideset odstotkov fsrmarjev je imelo avtomobila leta 1920. Največ avtomobilov imajo kmetje na «evernem zapadu, potem pride Mvernovzhodni eentrum, paeifi-šne države, pogorske drisva in nazadnje srednjo atlantske drla-ve. V istem letu ja imelo 36 od-sto t kov farmarjev ialefon. >* Department daljo poročs, ds ameriški kmet pridela več os ose-i bo kot evropski kmet. ampak povprečni pridelek na akru je manjši kakor v Evropi.
Poljedelski department je naštel še več znakov napredka, ozi-; roma dobre strani ameriškega jkmefa — ni pa povedal, kako sil-¡no so se kmetje sstfolžili v sad-;njih desetih letih in kako jih gu-llij» bsnkirji ter IMlni trust, ki nsrekuje farmarjem ocee ra nji-J h o ve pridelke in livlha.
i
1 i
Razne vesti.
»	■■ I! ■ !■	t	»
ANOLBâKI «TAWTfWK W POSMRTNO ŽIVLJENJI.
j London, Anglija. —- Znameniti j angleški fizik in znanstvenik Oli-ver Lodge je prišel po dolgem ] rssiskavanju do zaključka, da je poamrtno šivi jen je. Seve ne misli znanstvenik takšnega šivljunja, ¡kakršnega nam allkajo cerkve-injakl. On ne pravi, da so nebesa, iviee in pekel. On 1e trdi, da je IIvi iivlj<<njaka energija večno, i torej tudi po a mrtl Človeškega trupla. On ne veraja v praznoverje te aH one cerkve, pač pa ; pravi, da zametu je vsakršno praz •no ver je.
• "Razvidno In jaono je. da obstoja ailea princip ali eleoient, kl ošivlja atome.
"Po moji hipotezi so tisti ua tvarjajoči principi v tesne ji i sveti a etrom kakor pa a snovjo. Neposredno delujejo na eter in le posredno na snov. Tiste elementarne sile ostanejo v etru. čeprav so snovna teleeea le larabljena in lanlšeaa.
, . "Stopnjema izvemo, da sodi večji del vesoljna energije in č}. sto gotovo tudi vea potencijslna energija etru In nikakor pa ne HtT. Atornlčna snov je ena r<rč, eter druga. Odnoaaa sta al.Ia «pojevslol člen med «jima je e-lektrika. Eter ja temeljna reč/*
Tako jo Otiver Lodge prišel na misel gleda aa laver šivljenja ka ker Thomaa Edison. i Nadalje pravi aagtalki znan etvealk t	i
Na U splošni način bi rad torej predočil, kako si mislim metafizike pojave. Moja teorija je čisto enostavna. Ali utegne pa ae izkazati, da je resnična in da bodo posledice silnega pomena za človeštvo.
"Dokazi za iivljenje po smrti ae morajo naalanjati na dejetva, ne pa na praznoverje. Z vso od lomnostjo zanikujem in zametu-jem tiste neutemeljena praznoverja.
"Predvsem ne verujem v ofiv-ljeaje mrtvega trupla. Če pravimo, da podkrepujejo nsii zaključki nauk, ne mislimo s tem reči, da menimo tisto oiivljenja.'
V Kaj postane z osebfaost jo, to je zadeva preiskave, znanstvene in odkritosrčne preisksve."
i-:-
PO 13 NALOŽIL V 97 BANKAH.
Chicago, IU. — Harland Heid, 1401 Ho. Hamlm ave., je hotel o-bogateti česnoč s tem, da je ia-dajal ničvredne čeke. Ali njegova nakana se mu ni obneala, in moš premišlja eedaj minljivost tega avetf in previdnost pa opreznost ameriških bank v ječi.
Harland je eter 25 let. Pred-kratkim je prišel iz Hammonda, Jnd., v čikaško mesto. Aretiran je bil v denarnem zavodu 'Wood-lawn Trust and Savings Bank* zadnjo eoboto ter povedal pozneje polletji, da je potreboval denar za dogotovitev svoje iznajdbe, kl bi mu prinesla Edisonovo slavo. Povedal pa ni, kskšne vrste je tiata iznajdba. Pa kaj mu je treba sedaj praviti to, ko so Izničeno njegovo sanjo f
Bila je Izvrstna in pristna nakana, a katero je prišel v Chicago, je povedal fant policiji. Sedem domindevetdeaet vložkov jo vložil na sodemindevetdesetih čikaš-kih bankah. Na vsaki je vložil po 92. Kasneje je še pridodal $1.
Šel je nato v Rockford, 111., ter ai napisal sedemindevetdeset pisem ▼ vsakem pismu je bil ček za 9117.25. Pridejano je bilo še obveatilo, da je tiati ček za njegovo plačo.
I V eoboto je sklenil zamenjati vse tiata čeka za denar v gotovini. In šel je od banke do banke. Na vsaki je pokazal avojo bančno knjižico ter prosil dotičnega n. rsdnika, naj mu Izmenja ček." Slo mu je vaa lepo ispod rok. Naposled Je prišel na 'denarni uvod 1' Wood lawn h Trust and Savings Bank." Tu ao ga vprašali, če i-ma denar še v kaki drugi banki. In fant je dal satrdilen odgovor, In uradnik mu je rekel, naj nekaj minut počaka. Banka jo po* klicala detektive, ki ao ga aretirali ter odv#dli na policijo.
Detektivi ao našli pri njem 9900, avtomatično piatolo 4,900 čekov na njegovem avtomobilu.
POT OD' CHIOAOA DO NBW YOBKA PREHODIL V 46 DVBH.
Smria Dakota abulia aazadajakoai Mat.
Minoeapolis, Minn. — Severpe DakoU ee je vrnila v vrsto progresivnih elementov.
Ooverner Nestoe je raaobosil
raz eiaekutivne palače belo za aUvo priznevšl, da je zAagal pre gresivni kandidat sa governeiako sluibo, čeprav še niso is vseh Volilnih okrajev znani volilni isidi. Nadalje je tudi prav Isfcko trdi ti, da ai stara garda smagala niti s enim samim kandidatom SA državno službo na svojem volilnem lietku.
Izid primarnih voliUv mora pač dati dokaj mieliti republikancem cele dežele. ,
Progresivna zmaga je prišla v Čseu, ko ai konservativci prizadevajo dopovedati deželi, da je stara aovražnost proti reakciji stvar preteklosti, in da se kmetje in delavci vračajo v republikanske vrste.
Prav težko je takšno trditev spraviti v skladnost z volilnim i-zidom v Severni Dakoti.
PTed tremi leti so ao konaerva-tivci dokopali do oblaeti e tem, da ao odpoklleali guvernerje Prazierja, ki je bil potem isvoljen v Zvezni senat. Poraz governerja Fratierja ao razvpili za znamenje, da ao se jela progreeivni pravdi majati tla.
Sedaj so pa progreaivei zopet na sedlu a popolno močjo. '
Coolidge in njegovi reakcijo-narni pribočniki bi foaj izpoznali pravo razpoloženje ter šli malo vase. In če bodo mislili dosledno, morajo priti do zaključka, da ne piozabijo kmetje in delavci tako hitro, kakor to trdi nazadnjaška enciklopedija.
In kmetje pa delavci v Severni DakotKee^ pravnič nc razlikujejo od onih ▼ mnogih drugih državah.
Izidi narodnih volitev meaeea novembra bodo to dokazali na jasen način.
SLIKE IZ NASELBIN.
Luteranski duhovni
proti modernizaa.
~ .. i Chioago, 111. — 250 luteranakih duhovnov, ki predstavljsjo !,♦ 300,000 Članov luteranske cerkve, je aprejelo rezolucije proti mo« dernizmu in miru za veako ceno.
To, da(ao cerkev prizadeva i. meti svoje prste tudi v državnih zsdevah vrneš, ao označili za naval na predpravice, ki sodijo edi-nole državi. «
Modernizem ao označili za lažnivost, temo in greh, a fundamen-talizem pa za resnico, pravico in pravičnoat.
Naslednje resolucije so sprejeli luteranski duhovni aoglaano*
"Dočim obžalujemo vojno in jo smatramo za nesrečo, Ki prinaša mnogo gorja in sla človeštvu, Mmneapolia, Minn. «— Po poto-Iin daslravoo ae trudimo po vseh vanju, na katerem ja v 46 dneh svojih močeh za mir mod narodi
Coravall, Pa. — Kot ujnika
društva št. 528, ki smo ga ustanovili dne 11. marca t. 1., me vele dolžnost, da napišem o prvih u-epehih društva. Ustanovljeno je bilo s enajst Člani in težavo, kakor je pač pri vsakem učetku. Tajnik ima pri društvu še največ dela in tisto sem prevzel jaz brez vsake plače, samo da bo društvo uspevalo in se članstvo množilo. To ae je tudi agodilo, kajti po preteku 60 dni nas je le 19 in isgle-da dojiro, ds H bo društvo množil le dalje. Pripravljen sem šrt-vovati vse svoje moči, samo da bo društvo imelo uapeh. . Nekaj bi rad opomnil člane, namreč da bolj redno plačujejo a-sesment. Jas nimam časa in tudi ni moja dollnoet, da bi moral koga opozarjati, kaj je dolžan. Vsak ve, kaj ga Čaka, če ne poravna ob času. Ako ne more priti sam, naj polije. Seja je vsako drugo nedeljo v mesecu, točno ob daaeti dopoldne. T^amo zaključili radi tega, ker je popoldne igra z žogo, da imajo člani popoldan prost in se bolj'redno udeležujejo sej.
Moja želja je, da bi priredili piknik, ko bo mogoče, da pridemo kaj k denarju a društveno blagajno. Denarja nimamo v blagajni, etroški pa ao s dokUdami se članstvo preveč obremenjuje in tudi denar počasi pride. Rad bi bil, da bi člani kaj ukrenili na prihodnji aejl.
£e bomo delali akupno, bo dru-itvo napredovalo. O tem ni dvoma. Ako bomo pa brez brige, tudi društvo ne bo uapevalo. Treba je, da smo zavarovani vsi in nam ne b,o treba na sUre dni in v alu-čaju bolezni iskati pomoči od drugih ljudi Člani ate lahko še do-stikrat slišali, da U jednota plačuje dobro in točno vsa, za kar se pogodite, ko se aavarujete. Slovenska narodna podporna jednota ni kakor tuja društva, ki obljubijo po 9300 do 9500, ko na bo-ate plfčali le polovice zneeka. Obljubljajo dosti, dajo pa nič, ko je treba* Pri naši jednoti, za kar ata zavarovani, to dobite.
Pozdrav vsem članom ^S. N. P. J. — Peter Lukanioh, tajnik.
prehodil oaamlja med čikaškim in newjrorlkim meetom, ja dospel dekan zobozdravniške fakultete na minnesotsld universi Alfred Owre zadnjo soboto v New Yor-ku. Dekan Owre je dejal, da je sedaj peš prehodil rosen držsvc Washington sel kontinent Zdru-šenlh držav.
♦ Dekan Owre je peš prehodil Ja-ponako U dvakrat. Zadnje njegovo potovanja po Japonakem ja bilo l 1914. Več tur je naredil po Angliji in Frsneiji. Pred šestimi leti je v družbi s dr jem. H. H. HoHldayjem U St. Paula, Minn., peš prepotoval Južno Dakota, Montano in Idaho.
1800 sovjetskih uradnikov poeett Francijo.
Pariz, 1. Jul — Francija le ni formalno priznala sovjetsko vlade kljubtemu je Irancoaka vlada dovolila 1200 sovjetskim uradnikom vstop v Francijo. Olavni stan ruske delegacije je le najet v nekem pariškem hotelu. lMšnaaje jetov se izvrši le ta teden.
aov-
Francost aa Mijo ameriškim
Paris, 1. Jul. — Pariški liati ao presenečeni radi sklepa na konvenciji demokratske stranke v Združenih drfavah, da se stranka požene za ligo narodov šele tadaj, če jo ljudstvo odobri s referendu mom Kern je šla Wilsonova stran kaf — vprašujejo FraneoaL
Poveljnik albaaaka
AUne, J. Jul. — Oeneral Tre-poveljnik smagovltik alban skik vstaških lat. i« kU včeraj «merjen l'MIl so ga priatašt ubel premirja Ahmeda Žogata.
na I vetu ter ppdpiramo, vsako pošteno In pravl9no odredbo sa pre«
prečitev vojne in za poapešit|v miru, vfeeoo menimo,, da je nespodobno sa cerkev vmešavati ae v zadeve, ki sodijo edinoler drla-
n.
"Smoter vsake cerkve je reMh vanje duš t oananovanjem cvjia gelija Jezusa Krista, ki je im ličar sveU. Vršimo to dolžnost vseh dolžnoetl ter glejmo, da cerkev vplivala na pospešev pravičnosti in miru po oelem tu. Pripravljeni bodimo vedno in povsod elužiti bogu in deželi I
"Spor med fundatnentalisti in modernisti smatramo za pr med resnico in lašjo, lučjo in mo, pravičnostjo in grešnoa Tu ne gre sa vprašanje o luči glede atarega predmeta, ae go sa slabšo vero v stare ugotovljene reenlce. Ml aprejemsmo OV pismo kot besedo boljo. Mi verfe jemo v to, da jo Jeaua Krist p bog, kl larlra iz očeta vekomaj tudi da ja pravi človek« ki g aj rodila devica Marija. In mi sa to, da pridigujemo o križa Isvelilarju kot edinem upanju pregrefao ČJbveltvo."
Bivši fiUptaaki rebeli asUaovfe stranko
Manila. 1. j«L—Oeperai Emiltto Aguinaldo, bivši vodja fltipina vstašev proti Ameriki, orga nova politično stranko «njimi vojaki, kl ao bili ftpanei la pozneje s Amerif Stranka ne bo protismerllka, rila pa se bo sa neodvisnost plnov.
Ola Blum, #aak. — Žalostnsga
naznanjamo ^ • sorodnikom, znancem in prijateljem, da je a-mrla naša ljubljena hčerka Agnes Helena Matko dne 19. junija 1924 ob osmih ajutraj. Pogreb se je vršil 20. junija ob štirih popoldne na tukajžnjem pokopališču v Cle Elumu. Rojena je bila 14. septembra 1923. Nsjfepša hvala vsem, ki ao nam stali na strani v žalostnih urah. Hvala družinam Martinu in Uršuli Smolšnik, Lukas in Lojzi Debelak, Birto^in Mary Ževart, Urban in Polonija Mezek, vsem, ki so darovali za sveže cvetlice in vence. Iskrena hvala vsem, ki so spremili pokojnico k zadnjemu počitku ter dekletom, ki so ji bile tovaršiee in Jo spremljale na zadnji poti. Tebi naU draga in nepo-zabljena hčerka pa želimo miren počitek. Žalujoča oetala Anton in Agnes ftatko.
Moon Run, Pa. — Počitnice i-mamo od 10. aprila ter prav nič ne vemo, kdai se vrnemo delat. Rojakom torej ne svetujem hoditi sem za delom. Če se bodo razmere izboljšale, bom že poročal. Med temi počitnicami sem obiskal svdje stare prijatelje v Cle-velandu, Ohlo, ter videl, da tudi tam niao povoljne delavske razmere v tem času. NspotU sem se k družini Antona Travna, kjer aem bil prav gostoljubno sprejet in smo se tudi sebavali, da jo petelin zapel beli dan. Ni maajkalo najboljšega, kar apada k zabavi, njegov stanovalec pa je še zaigral par poekočnic. Drugi dan sem bil pri druiiai Tončsr in Božič.
Vsem se lepo zahvalim za po» strribo Sprevidel sem, da vlada med njimi lepa sloga. Imenovana laatujeta lepe lastne domove. Po-alovil aem ee bolj tell^) od njih, posebno od g. Trsvns in soproge Za dobro postrežbo ae zahvalim. - f. T. Korttalk.
Lodge, Moat — Naj veda llsni in Članice naše jed not« za ije veselje, ki je prišle neaedo-e tem, da me je obiskala se mrs. rtkufsa« svojo hčerko na Mina. Prišli «U fla maj dom ed Lodgu aa 13. junija. Kaka a vender sele srečen da» ek. S sestro se nisva prav nil Na postaji se si govorili t aj bo adaj. krni nikogar a» it", a jas sem stala pri nji »m Ja le vpraAala, Če je ona maja sestra. Ni bUe odgovore, le ekjem hi pa jok od veeelje. Vide.
SREDA, t. JULIJA 1924.
li ee aisv« 34 let. Tako naa loči neoda mlade delavake otroke in če ae Ji aljuki aae zopet združi po dolgih letih v eteroeti. Ae malo dekletce aem bila. ko sva se ločili.
Priiia ja tudi naju sestre Franca Gloč is Roundupa, da smo se po dolgih letih veselile aesUnka vaa tri akupaj. Mr. Johnu Skufss iz Elyja, Minn., se najlepše zahvalim, da nam je iakazal tako vese lje. Lahko se vidi, da Je dober gospodar in spoštuje evojo družino.
Poadrav članom in članicam 81ovenske podporne jadnote od članice Aimo O loč
Albia, Iowa. — Več društev mi
je pisale radi prošnfe brata Karla Poglodiča, ker prošnja ne nosi društvenega pečaU. Društvo 'Valvasor', št. 163 je na redni eeji 13. aprila odobrilo prošnjo brata in toplo priporočamo, da mu po ovojih močeh pomagate do učenja in boljšega kruha.
Brat Poglodič je bil pred vojno rudar v Indiani, odkoder je šel v šolo. Svojih ljudi nima, da bi mu pomagali. Ker ao zdaj počitnice na univerzi v Dubyqur, gre v poletne šole v Iowa City, la.
Naj tudi povem, kako imenitne čaee imamo, namreč možje. Delajo nič v premogokoplh, pozimi pa so delali le po dva in tri dni na teden. Sedaj pride še 4 do 5 me-aecev aamo po štiri ure dela na teden. V okolici ao še mule vzeli ia rovov na čist zrak iz treh jam, v eni pa le čakajo.
Dolgo ao pravili, da začnejo z obratom prvega v mesecu, potem pa petnajstega in Uko dalje. Sedaj pravijo, da bodo kmalu sa gotovo ianalli, če bodo mule vzeli iz jame. Jako alabi čaai se obetajo delavcem. Ni čuda, da toliko beremo o tatvinah. — Halona Krištof, tajnica druitva It. 163.
SEVERAS BALZOL
Bpletaa tonlka
i ionska.
Pomaga naravi s tem ds h. lodec in jetra bodo pričela. avojim normalnim poslov^ jam in prebava bo zopet £ stala rodna.	^
Ca«a SO In M emu, Vprašate svctfaga lakom**
W K SEVERA CO,
CEDAN M A HI L) S, IOWA
SMRDLJIV DIH.
"?X0«v«UM prinaša zanimive veeti vsak dan. Ali sU naročeni na dnevnik "ProsveU'7
POZOR SLOVENKE!
Mladenič, aUr 29 let, ae ^lim seznaniti z Slovenko v starosti od 18 do 25 let v svrho ienitve. Katera rečno miali, naj mi polije sliko, katero na zahtevo vrnem. Tajnost jamčena. Vsa pisma naj se poli je jo na: T. D. Bo* 782, W. Frankfort, 111.	• (Adv.)
■i i ■ 11 i i i,..'.....
DA SKUHAŠ DOBRO PIVO. PIŠI PO NASE PRODUKTE.
imsmo v sslogi slad. hmelj, slsdkor In vse druge potrebščine. Poskusite In se prepričajte, de je doma pri nas, kuhani vodno le najboljši In nejco-nejlL
Grocerijam, aladčlčarjem In v prodajalne ielosnlno damo primeren po-
Bat pri večjih naročilih. Pilite po
b----"----
Različne želodčne neredroiti J večkrat povzročajo «mrdljiv dih k Uri povzroča precej nezadovolj»
M ikih ljudi navadno c_ |o čiato malt itv,
in ae ljudje ta bljejo. Mogoče is reda šelodcu
_ peeeroča vs« aitnonti, no pt ta slučaji kjer povn ča to trakulja, k tors počaii ruj« iivlienia človeki.
Veliko moi, i« in otrok trpi in zdravijo u rut bolezni med Um k Je njih pravt boli den trakulja. Pn va s n a ra e a jt drobci trakulje odpadkih. Podoba snamenja to: oi tics, slab tek, m ba tete, »mrdlji kola, bolečine e du .-.-v- in nogah, plaunja trebuhu in Želodcu, ki ae včjuih vidi ffuio v grlo. Bolnik nima volj« d< dela in ne sešivljenje, noben« t« blcije in jo malaakoličen. Želod« postane večrkat kiael in hrana noč« doli po grlu. Omedlevčini napad s tu in tam pojavi valed trakulje. Pri petilo ae je celo, da je trakuljt tl» la v Sapnik in zadavila bolnika, šite ao tega parazita predno v« Q mori. Naročite ai dovolj Laxtai zdravila za 910.48 pri Laaal Maj Co., S9g Laxal Bldg., Box 963, Pitta burgh, Pa., še danea kar jutri j« lab ko to prepozno. Za zavarovanje uvo. voja pošljite 25c več. (Adv.)
NAUČITE SE ANGLEŠKO
Nt vaa aa«ita« i»t*H«1 «<UU to »M aavMU Jntk pet«« potu v kraU«a lat« D» vaa pra»ri«Mia na poil J »m o aa p«k* aj« «m aalaea. SmrJ» anel**«to« »aa ki v kartet Na •JlaAaite Um«*« priinlt. uU a a ««aim. H aalovt 1h,aiit»A«|Wk
SLfí -
formad jo net
FRANlt
OGLAR.
•401
Clovoloadt O.
PIVO — PIVO
Zal^aJ plačevati visoko ceno u slabo pivo, ko pri meni lahko dobite najholjie vrste SLAD In HMELJ vedno svei, iz ksteref« si sami doma napravite dobro pijačo. Jaz vam pošljem ia 17.00 12 škatelf alada in 12 zsvole« hmelja. Z naročilom je poslali $2.00, ostalo avoto plačate kc prejmete blago.
ANTON SAMSA, 1901 Blasell Street, Chicago, I1L{
Jeli vaša navada hraniti?
Hranjenje, kakor tudi mnoge druge vrline ao sa
dosego na-
rdka in sboUšanja Šivljenskih razmer neobhodno potrebne. Ako < niste pričeli hraniti, no odlašajte dalje umnl prU.it« i* daaa« j in ulošlte Vaš denar pri solidni domači banki na
"SPECIAL INTEREST ACCOUNT'
kjer Vam prinaša 4% obresti na leto In je sigurnost zajamčena.
Dmvm »skotilo e DalUrjib, Dinarjih, ia Lirah ieniejeM« caaa
la toča*.
.,' . . . '-/ < t* '' 1 Zaatepatro mk prekomorakih parobrodaih prag.
FRANK SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street,	New York, N. Y.
GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKO PODUNAVSKE BANKE.
Ustvarja zaupanje, neodvisnost in priliko. Mnofa velika bogastva so imela itoj začetek ▼ skromnosti.
MIUONE LJUDI HRANI — RAVNO ZA TA CIU. ZaTzemite ae tudi ▼i tako delati in zadovoljni bosta z uapehom.
Kaspar State bank
1900 Blue laland Av., vogal 19. cesta CHICAGO	ILLINOIS
INOZEMSKI ODDELEK Vam najboljše peetreft« pH pašiljo^ prevosnimi parakradaku»« ~ "	isdolujo rez^
drugo potre
družbe,

Vesti iz Jugtslavije.
jjdavce »O «MjalL
V obramb« kapitalističnega reki nasilja ao dobfl zapeljani,
Kjani "llldiži oro¥e'
Tdobili dovoljenje, do atreljajo Lvsko rajo kot zajce. Članska Cznica Orjune je obenem lov-r kirtt ja svobodno streljanje
ii ubijanje delavlev. Orjuna pa hoče to avoje početje L-inti in zakriti. Pravi: Or-CTisatopa državno in narodno Jj^tvo in varuje draovo in kra-Ker pa je rudarako delav-to državi nevarno, — zato pu-I v roke, granate v Žepe, pa di nad delavce! To je bila pa-a Orjune. j pa je delavstvo, kfj pa so [»rji zagrešili T
Nepopisno je trpljenj« !h ne-«opii.ua jc beda rudarakega de-ivjtv». Lansko stavko, k! ao jo »dili rudarji za zboljšanje avo-Wj položaja, je oblast strla in eenogočila rUdarjem zvišanje jrtd. Z zlomljeno rudarsko stav-l0 pa je začela Trboveljaka prc-logokopna družba z nezaaliaa-jum in brezmejnim izkoriščanjem delavstva. Še več! S cinizmom, Večinsko naslado ao ¿kaponenti »Trboveljske družbe metali na ee-Ko družinske očete, se norčevali delavcev, žalili človeški ponos in delavcev poftenje. Kaj je bilo nari Trboveljski družbi, če je irezebal odpuščeni mdar v svi-ajaku in če so 1e izmozgane prsi jradareke matere grele nedolžno rudarjevo dete. — Kapitalistično ikoriižanje je slavilo v. Trbov-lj«h svojo orgijo!
Pa rudarji so molčali. Pa rudarji so kljub temu delali, kopali »klade iz zemlje^ dasi ao atrada-li, dasi so hirali in umirali njiho-ri otroci. Produkcija Trboveljske družbe je bila lani vSčja kot pa kedaj pred vojno. To je edina krivda Trboveljakega rudarskega delavstva l Ob nezadostnih mez dih so rudarji izkopali in nakopali toliko premoga, da morejo in smejo delati sedaj samo 4 dni \ tednu. To je edina krivda rudar jevl
Orjuna pa pravi, da so trbo. teljski rudarji državi nevarni in je isto treba, da razvije Orjuna v Trbovljah svojo zaatavo. Da triumfira z godbo in zastavo nad premaganim, nad sestradanim rudarjem !
Orjuna je svoj triumfalni pohod dobro pripravila, vsaj jo jiodpira in vzdržuje baš ona buržuazija, ta ona kapitalistična klika, ki vleče dobičke na račun slovenske fa delavstva.
V Trbovljah ao ogrožen^ držav-nun narodni intereai. Ravno valed «ta, ker gredo dobički Trbovelj, •kih revirjev v dobrobit francoska» akcionarjerfr, v dobrobit nem, špekulantom. Za te dobičke pa mor» strsdati slovenski dela-slovenski rudar in propasti •lovenski živelj. -
Jfod krinko nacionalizma pa imenu francoskih in riklh (,0»>^karjev nad sloven-trpinom jugoslovanaka Orjuna.
EJi ?rjuna kot ^vrševatcljiea : fran(,°»kih in nemških ak-
\ITT ~ jUitifici«. nmori, u-Je »«»venskega rudarja Fakina!
K*J ni dovolj krotak in mir« «genski proletariat f l Mirno dT 5° v. iovarnah, v redu vozijo f	vedo vsi, da je Fa-
** prelil preobjeatni aurovi prodni svoje blago de-'"> in njegovim aorodnikom ■ " potom njih dela dobre do >*<wza.lužke. Daai dobro ve-
" m le človek, ki ae boji boja
■ «•»'J«»i. ki .i pt želi boja a ^envk,m delavcem in ki ai za-i» «lovenske rudarake krvi.
J®'vno je, da rudarako delav. f£ 't'. ',rl ^nih oblaatih F* «Uči!«, Vsaj j. vlada pred-l,*tega razred g, ki je in škrofuloze rudar-
ščanaki razred izkoriščanim me- naj, ni ovaj. — Bi se znalo zgodi-ato izobrazbe — beatialnoat in po : ti, da bi Cika Davidovi« delil mi-aurovelost, mesto kruha pa krog-! metrske naslove. — Zato ao potr-lje in granate. — Tudi slovenskafpeli in nadaljevali v avojera klu agodovina bo pričala, da ae vlada bu lojalno opozicijo. Sedaj jo Pa joči meščanaki razred ni oborožil šič — vaikdar zveat dani beaedi a izobrazbo, znanoatjo in kultur — v interesu države in državne-noatjo, marveč a puško in bajonc-' ga edinatva začel a rekonstrukcl-ti.	#	I jo kabineta. — Odšli bodo na raz
Misterijev meščanska družba | položenje ob polnih, ne bai slabih nima. Fakinov umor, ki ae zdi po ¡prejemkih ministri Uzunovič, Ko štenim meščanskim
IZ PRIMORJA.
Katastrofalna toča na Ooriš-kem. — Dne 3. junija zjutraj se je dvignila nad eelo Ooriško silna nevihta. Suha toča je začela padati okoli 8. ure zjutraj ter popolnoma uničila vinograde po vaej Vipavski dolini od Ajdovščine pa tja čez Rrdo v Furlanijo. Najbolj
Sleveiska Narodni
Ualaaavljaaa t. aprila 1004.
PoJpom Jcdioti |
lakarp. 17. Jaalja 1007. v 4riavl «UaaU.
prizadeti kraji ao Domberg, Ri-krogom mi-1 j**. J»njič in Simonovič. 8 takimi j henberk, âtevcrjau, Cerovo.ln \\¿
aterijozen. je le eden vidnih do.¡prejemki bodo tli na raapolože-1 polče. ljudje pravijo, da ne po kazov, kako naailna in brutalna nJ«. da ai bodo lahko privoščili — Unijo niti najstarejši take atra je meščanska družba. * |t0 P« *« la*>ko verjamemo — pri- hote. Uničen je pridelek cele po Proti tej meščanaki družbi mo-Metne P°*itn>ee. To je torej prva krajine, uničene ao vae črešnj^, Li ra voditi delavski razred boj ¿g portija, ki ao bo izmenjala. Kakor t0 v teh krajih najboljši izvozni doaego političnih in goapodarskil»! J® ▼»deti, dplajo v radikalnem | predmet, pravic, obenem pa ustvarjati "»¡m «a dAavo v treh šthtah. In
predpogoje za upoatavitev aocia> 1®I». alhia ae «e utrudi, ni
1 hčo se z\državu ne uniči. Vendar pa vsi radijo in zaradjujejo in
Oborožena Ljubljana. — Odkar I imajo urejen delovni čaa. I	Mod debelo. — Ne|c francoski
so orjunaši naatopili v Ljubljani j Politika močno roko. — V Pa-	učenjak je raziskoval moč rarnih
s surovo silo, ae je število rovol- iič-pribičovičevi vladi ae bije pre-	malih živalic in aiccr a pomočjo
verjev in pištol v Ljubljani silno cej ostra borba zato, da se začne	majhnih vpreg. Ugotovil jc, da
pomnožilo. Danes je cela Ljublja L državi a* politiko močne roke.	more n, pr. hrošč aorazmerno 21
na oborošena in po okoliških hri-1 Naravno, da zagovarja to politiko	krat več prepeljati kot konj, čube
bih, kamor Be hodijo Ljubljanča-, pribičevio brez zadržka. Pašiču	la pa celo 30 krat. Čebela vleče z
GLAVNI STANi UIT4I SO. LAWNDALE AVE., CHICAGO, ILLINOIS.
Isvrftavalni odbori
UPRAVNI ODSEKi PradeaJalk Viaeaat Caiak.r, pa4pra4»a0aik Aadeaw VUlrick. K. F. O. 7, Bo« los, Jaka«lawa, Pa., gl. tajaik Maltkaw Tark, lajaik kalaitkeaa a40alka BU. Navak« gl. klagajalk Jaka Vagrick, arašalk s»**''« J*ša Zavartalk, upravitalj gUtila FMIp GWiaa.
POROTNI ODSEKi
407 W. Hmt Si., SprlaffUM. III., Marli« », Fr.4 A. Vl4.r, 1400 S. Hamlia Ave.. Hea4«r»aavilU, P*.. Jaka CarUk, 4(4
Jaka Ua4arwaa4, pra4»a4aik, 40 2«laaalkar, Bo« 170, Barberlaa. Okia CkUaga, III., Jaka Tar4«lj. Bo« Ot, I
Razno.
ne vežbat v atreljanju, poka ob M 8e Z(j| ^ g0 mogei „ lahkoto 20 čebel, hrošč pa 14 hro-popoldnevih kakor v turški voj-Ltvarj0 opc^ jma pa tu<jj Pašičlžčev.
ski ali pa na kmetih in v mestih j apet]t na tak0 politiko, aamo bolj Izgube katoliško oerkve na Če-
ob petkih. To je jako dobro zna |lokav in ivit je kot pa pribičevi6. |kem. — Po štetju iz 1.1021 je bi-menje za Ljubljančane, da in»ajoJZa ijubljanakim občioakim svo- |0 na Češkem 78.2 odstotka prebl-sami revolverje, ker ao bodo ven- tom bi radi razpuitiu 4e druge valstva katoličanov, dočim jih je dar enkrat prepričali, da je z re- obži|lc v Sloveniji, v katerih io- bilo ac 1, 1910 6,488,111 ali 95.7 volverjem* ailno težko zadeti na panujej0 2upauiv ki ne drve 6e» odslotkov. L. 1922 se je priznslo 10 .korakov daljave velika vežna drn in gtrn ra demokrati. Na lir- 5,216,180 prebivalcev za rimske vrata in zato jih bo tudi strfh I vatakwn pa nameravajo razpuati- katoličane. Rimska cerkev je torej pred revolverji nekoliko minil.u{ vg0 Radičevake občine in posta- v 10 letih izgubila 1,291,937 ali Posebno mnogp blaga je prodala L,jti povgod komiaarjc. Tako bi iz- 17.6 odstotkov avojih pristašev, znana fabrika v 8teyru. To pove- Liedaia Hrvataka kmalu kot ob- kar je na vsak način že proccjš-mo lahko zato, ker leži fabrika v|iiren komiaarijat policijskega ro- nja izguba. Izstopajo pa iz kato-Avstriji in ji torej naša davčna žima .Vprašanje pa je, kakšne bo- htfke cerkve predvsem Čehi, do-oblaat ne more do živega. , do poaledice takega naailnega po-|<iim so je.l^emoi še trdno oklepa
Mod ienakami. — Ko se je bi- ^•• 7-lo širom cele Slovenije razvedclo, stavka v Zagrebu. — Radi or kaj se je dogodilo v Trbovljah, in junaškega pokolja, ki ao ga vpri zlaati, na kako aramoten način so morili 1. jouija v Trbovljah je ubili rudarja Fakina, ao se zgra- j sklicalo zagrebško delavttvo pro žali nad takim zverinstvdm vsi testni shod, ki ga jc pa policija! (*7.7 dostojni ljudje. Znakih nam je prepovedala. V znak protesta 10 odet.
jo. Na Češkem ao Že celi okraji in mAta, kjer ao katoličaui v manjšini. Oil večjih meat jmu katoliško manjšino Vysokč M.fto (47.7% kat., 32.7% pripadnikov odst. katoličanov, 37.7 pripadnikov čoškoalova
CkUaga, III., Jaka Tae4elj, ! W. Hay St., SpriaaflaU, III.
BOLNIŠKI ODSEKi OSREDNJE OKROUEt BU« Navak, pea4..4alk, 10S7-80 Sa. Uwa4«U Av., Ckkaga, III.
VZHODNO OKRÓtJE* Jaeak A»kraAi¿, Ra« 100, Maaa. Raa, Pa.
Jaka Graialj, I40ZI Pappar Ava., CUvaUaO, O. ZAPADNO OKROŽJE 1 Aalaa Salar, Bai 104. Grae«, Kaa«„ aa Jagaaapad.
Maa Mare, Bo« 100, Bakl, Miaa., aa »avarasapad. Mik« Zagal, S4S3 S. Wlacka.Ur Si., Mareay, Ulak.
Nadzorni odbori
Fraak Zails, peadtadalk, SOSO W SOlk St., Cki«a|a. Ul . Freak Somrak, 8817 Prataar Ava., CUv»Ua4, O, William Sitiar, 0404 St. Clair St., CUvalaad, Okla.
Združitveni odbori
Pradtadalki Fraak Alai, IIM Sa. CrawfarJ Ava.. CkUa«a, 111. * Jaika Ovaa. SOS» W. 80tk St.. Ckleaga, III. Jaa. Skak. 0404 Oelaa Cl„ CUvelaa4, Okia. VRHOVNI ZDRAVNIKI Dr. P. J. Kara, 08)8 St. Clair Ava.. CUvalaaé, O. POZOR I—Kare.paaOaaca a gl. adkaralki, ki daUJa v (lavaam wrade, •• vril takaUt
VSA PISMA« kl se aaaaiaJa aa pa»U gl. peeiaadaika aa aatlavai Pr«4.a4aUtva S. N. P. J., 8087-80 Sa. Lawa4ala Ava.. Ckiaag*. lH*
VSE ZADEVE BOLNIŠKE PODPORE SE NASLOVEi Balalika taj-aiilva S. N. P. J., 8087-SO Sa. L^wadala Ava., Cklaafa, III.
DENARNE POSIUATVE IN STVARI, M aa tMaJa «I. Uwlvalaaga ad bara la Jadaale vak4a aa aaalavai Tajaiitv« S. N. P. J., 8087-80 Sa. Laws» dUU Ava.. Ckic«|a, III. v
VSE ZADEVE V ZVEMI Z BLAGAJNIŠKIMI POSLI aa »ailljaja aa aailavi BlagaJaUtva S. N. P. J., 8087.80 Sa. LawaOala Ave., Ckiaaga, IN.
Vi« «atlaške aUda paalavaaja v gl. Uvriavalae« adkaru ae aai palljaja Fraak Zalle«, pradydalk« aadaaraaga adkara, 4igar aa.lav Ja sgaeaj.
Val prlalvl aa gl. parala! a4.«k aa aaj paiiljaja aa aa.Uvt Jaka Uader* waad, 407 W. Hap S»., SprlaffUM. III.
Val 4apUi la «kragl aplal, aaaaaalla, «glaal, aara4alaa la aplak vaa kar
Si v avaal s (la.iloai Jadaata, aaj »a paiilja aa aa»Uvi "Praavala", 8087-80 a. LawadaU Ava., Ckleag«, III.
pa več slučajev, da ao rekle ncka-jvprizorili v torek triurno stavko,IČke eerkve, 12.« odat. brez-
tere ženake pri tej priliki: "Z ki jo potekla mirno, doatojno in konfeaijonalcev) in Dvftr Krâ vsemi naj bi tako naredili! Ôo pre- brez večjih incidentov. Policija je lové (35 proe. katoličanov, 31 malo ao ga mučili!" — Z za<lo-Licer po «tari navadi iskala kon- proe. Češkosl., 25 proc. brezkoaf.) voljstvom ugotavljamo, da se do fUktov s svojim neumestnim na- Silno je padlo število katoličanov take aurovoati in breosrčnolti; ni stopanjem, vendar je delavstvo v železnobrodskem okraju (28 spozabila nobena kmečka in no- pokazalo rod, dlaciplino in pamet, proe. katoličanov, 17 proe. češko-bena delavaka ženska. Ta sramo- ki bi je ravno policija krvavo po-1 slov. in 39 proc. brezkonf^. Veli. ta jo bila prihranjena V^aUligent- trebovala. Ker ao demokrati ae- ka Praga šteje še 58 proe, kato-WmM ženskami Je ia karl-^j v vladi, je jaano, da pravj ličanov.
pravi pregovor: "Kar kadiČ ne jntro: delavci v Zagrebu ao s Bojkot, — Tlfcykot (reci« boj-more, pa baba pomore.{stavko doživeli fiasko in polom. kotj „„ je pjia| „p^j Mtiralec
Ko bi bili pa v opoziciji, bi »evc- k|netov in delavcev na Trškem. To da tudi izvirno poročali: »tavka Jlovek kmi,to jn ^„„.¿ke delav-'
bali, ali pa da ne bodo več pri njem kupovali itd. "bojkot". Tak "bojkot" ao proglaaill rudarji v Trbovljah in okolici nad vaciui trgovci in krčmarji, ki podpirajo slovensko fašiste raznih vrst. Kakor izvemo, izvajajo trboveljski rudarji ta svoj aklep z vso doslednostjo. Oni pravijo i "Xa kogar delaš In za kogar živijo vpiješ, ta to uaj pa redi!"
Povost "Jimmle zroalo dušo
HUCfins" jo lota
Onruga. — Razprava proti raz
J« P"1 M«. tokVirU. U-kUnill v i..
kalna politika v anarhijo.	njemu na delo. Hvojo besedo so
Umor dveh ljubimcev. — V srb- kmetje držali več mesecev. - Od ski vasi Dobrotam ob bulgarski tedaj naprej Imenujemo sklep
umor gotovih ljudi, ki pravijo, da ae;Ogden Ave., Chicago, III, Phone: ......................(Adv.)
atrabopetno taji avoja grozodej
stva.
Javorje pri Örni. — Dne 5. ju nija t. 1. je skoraj vea dan deže-
prolot
Hala ob čara veliko vojno. Dobi i pri KnJUevnl matici g. M. ». 1.
4 HIlNA OOSPODIVJAt
Slovenka, srednje starosti želi dobiti delo. za hišno aospodinjr pri mali drulinl. Najrajši pa greni kam ven na deželo. Ponudbe na slovite us: Msry Weeka, 3641
KNJIGE
Knilževne Matice S.N.P.J.
I j'-tike .„ ^ ®trok. Zatp j« tudi unwvil0# » Trbovlje demokrat-
valo, nihče si ni mislil, da bode IJ^1^/^ "hiv^deUkav I ^io tegi aii' onega čloVeka ogT.j 6iawfort 01M, na noč nastalo tako grozno aenrjo «J^ J	stano-
a točo,	vanje bivše ljubice in našla pri
la vae ^ljalje pridclke. Nekato- J	ljubimca. Brez pre-
rc od teh je ^^^ ^ eka sfa umorila dekleta in skala, pa še	to^ do-	umorjeni trupli
bili povn^ne S skrbjo •« P^J v bH|njl KOzdf da bi jih obe.ila
šujemo kaj bode kdo bo n.^	J^ ^	^
pomagal. Živino prodajamo na- \ m u „„¿^ Urofte na p0.| pol zastonj akoravno ac v črni I	mledov.li morilca,
meso še vedno po 90 do 96 kron ^	kmd .
'r??	Z 'hI^ bomb/ki so ubile nekaj kme-
jI, nihče nc kupi kaj; drugih pri-	ko buI arikJ
delkov pa nimamo za prodati. —	* *
Mislili smo tudi, da bi nam po-	racJr-
alanci kaj pomagali, Pa Uate (kle- Mesto brozpooslnUi podpor. -
rikalne) navadno vidimo aamo ob	V Splitu ao imeli elani podružni
čaau volitev, ko pridejo fehtat za	ce Saveza drvodjelakih delavcev naše glasove z raznimi obljubami,!sestanek. Na aestanek je vdrla po-
katerim pa menda sami ne verja-	lici j» in aretirala 18 udeležencev
mejo	Znano je, da vlada v lesni stroki
. - ,, ^ .. velika breposclnost. Zato je ns Oplotnioa pri Konjicah. - V ravno ln ^ujn0| da prirejajo de nedeljo dne 16. maja so nspred-L cl gfJltanket da se posvetujejo njaki "Sokola" ustsnovili v naši DriiavDa 0bla«t pa zoper brezpo Vsi tako dolgo zaželjeno "0rju'Lelnost ničesar ne ukrene, zato 1 no". Imeli ao takoj prvi nastop.I Bljlbo vfgt in v tikem rtipo|o pri katerem ao pretepli nekega j^j,, vidi MnJe zarote.
kmečkega fanta in enega "Svo- __t '.....
bodaša". Naatop je bil čisto or- fKVTTVSVA junski z bikovko in boksarjem.! ZBH1TVBNA Ker se je pretep dobro obneael, so
jih obljubili še več, češ, da jih ne Ra^l bi se priženil na farmo, naj zadene nikakršna kazen, čeprav s| |»ode dekle ali vdova bolj sred koga ubijejo. — Zdi se nsm, delne stsroati. Jaz ae ne oziram take metode niao v inteneijab Or- kakšne narodnoetl Je, jaz aem june, ker pretepač je lahko v*a- Hloveuee. Če katero veseli in res kdo/ ki ima korajžo. in ai treba,|D0 mUIi, naj piše na naslovr da se vpiše v Orjuno zsto, ds se "Fsrmamki Ženin". 2657 Ho.
NERVOZNE IN MELAN* KOLICNE 2ENSKE!
r»maaan« »•. ar*a.liaju tn>aU, aaraIHt •i U 4m*i .1ava« mimii «Sravila la.»l« Surnum, »dr«vil« .a l.a.k« aw*4aMll. TI-*•»• Jih r«M. IlMi« lik hvali 4aa ha aa «lUU. ali .lUala a (aai. Ali va.U Sa vm* ha bul.lln.ka earlMte »u.U «vaja taaaia« aja. k>*4Ul aa «br«.u all I.MÜ vaSaea «Iva« U. ZahaJ M «a aa «»ravala twtiaU alara laaiaa, eraSaa )a Saa aaUiT K M a»lah UmM alara avaaal« leatk«, U ravaa la la ml««I. p* latih t NIM«. 8«haaalaa aara4> a«aii M a« mural. pa»|ll. al««r vaa ha pa* «rahalh «4e«IJ«l. AS« trpita valed aarvaa« aa.U, a«Uh«UaU. r.»«. b««.«laa, fl»v«bat. IIS., ira «j «t aaraéiu l«avthariiai«. tn hva* Wla« b«.i« Sa«««, ka ala frvU iavaOMs ia »a aáravll«. U«vN>«raww, «rahaU aaavl. kl a« tM>f«la«aia vara« ia nalaM aSraaa »a Hubrolt l«aat«a. Ab« trpita valM »raha. d«aa aSUha. ali «h« v«m f a«»«r Malala «»US praSlaJrai«. t«S«J «i aarMU aaJhaU* »«ea »dr.vil«, |t| •• m d.nar 4-bUI —m»-pa. NarMII« «i aSravIto U.«lhwrn«ai »f M-tri la pMUail« vm dru« M»»k» » »Uj« b«m Saau. št««, »aia« IIS«». hI to ÑU laaw • Mrakrai, b«Ur«g« ra À—U Pa: «« »dr«vila nikdar n« »«a dubriti an«*l. lil .« |M,lr.b« ,.hv«ii vam n« a»«r« »allk« e«m«a«l «.< vam raj« lfc«dt»J.J«. Uivihar« p «Mi« J« •••n, jgh Uip«« ^ U
«•«•.•valniMu •»««!« priUlMt« ikl« «« a« buii« elraVi, bat eiSIU «H ».«a; a« uJim.I	lAav.)
POWÜDBA.
iP ^
,,	; rrtwv,|0 uriuusrai-
. y'lder, da ugotovi: Trbovelj->J^Hijo ao zakrivili aloveu-
^•ddnr j,	krirdo Trb0.
ri"l*rjer ugotoviL Ob^ P* )* pred mistehjem Faki-h,,. * 1u®ora« - Vrnil ae je
sme — pretepati.
fcckonatrukoija kabineta — Ko
je Pašlč sestavil vlado, je v nje govem klubu nastala*'stvarna^ opozicija, katero je vodila lepa misel: zakaj pa bi ne bili tudi jaz, ti in ovaj ftumadinae ministri. Zakaj naj bi bil ovaj llosanee minister policije. Kad .več ima
------- - parol Ta dru žil na miset bi znsla
^ ta misterij ra».|dPlati tiste dni radikalno demo-. ratkr.l l0 rešil čaat sloven | krat,ki kosl eijl precejšnje ne-»¿lhkr<Hië' v «fodorini alo-1 rodnosti. Zato je Piši« opozlrijo ugr	»"HU bo oztal bestl- ! potolažil in ji obljubil, da bo vla-
de*/ r l,mor kot frnl do pri prvi priliki rekonstruiral. ^ nar^or| éaiU	\ ;id,kiU ki ^ foito na
L ' 'I- ioviat slo v enakega naro 1 ailnisirske portfel>. lwli »«J» L^1 kljub tema io« kljub vse državniške, za vodstvo držav pot. Tudi alovennka nik podov potrebna ^•oobaoati. je in bo zgodovina raz m» kap.raii : t* bi takrat delali l'a "iIn zgodovina bo šiču aétnoati. bi se znslo zgoditi, je dal vUdajoéi »o-i do bi ae bd postal miawUr m o-
Lawudalc Ave., Chicago, 111.
(Ad v,) !

POTNIKI
a «Sari keaj U
EMIGRANT JE
Is starega kraja poUiJte pr«ko
emil kiss Bankirja
133—2d Àv^ Naw York
Denarna p^Ujatve — Delar-jik-DInarjlk
Hranilni *44aUk. Javni notarski «rad. « PUH« aa laforaMrlje.
Književna matica' Slovenske narodne podporne jednote Je izdala in ima v zalogi sledeče knjige:
Pater Malaventura. Spisal Zvonko A. No-vak. Izvirna povest iz življenja amerUkih frančiškanov. Z izvirnimi slikami, katere je izdelal Stanko Žele. Fina trda vezba. Cena s poitnino vred $1,60.
Slovonsko-angUška slovnica. Dodatek
raznih koristnih informacij. Fina trda vez-ba. Cena $2.00 s poitnino vred.
Jimmia Higgins. Spisal Upton Sinclair, poslovenil Ivan Molek. Povest iz življenja ameriikega proleUrliaU za časa velike vojne. Trda vezba. Cena $1.00 s j/oitnino vred.
ZajadnlcL Spisal Ivan Molek. Pove* Iz doslej skritega kosa življenja slovenskih delavcev v Ameriki. Trda fezba. Cena $1.75 s poitnino vred.
Zakon biogonnziio. Spisal Howard J. Moore, poslovenil J. M. Zelo podučna knjiga, ki tolmači mnoge naturne zakone In poka-zuje, kako se »ploinl razvoj ponavlia pri posamezniku fizično in duževno. S slikami. Trda vezba. Cena $1.50 s poétnlno vred.
Zadnji dve knjigi, naročeni skupaj, dobite za tri dolarje. Vse zadnje Itiri knjige za iest dolarjev, vredne so!
Naročbr, • katerimi je poslat! denar, sprejema
Književna Matica
2667-10 So. Laoradalo Ava., Ctiicogo. IU.
TTSSS
TT4SS
TT4 SS
TTSS4
ralba. 0»d. r.lba. 0*4.
nais
g variai g variai
Mova PLoaea gA njnu, Ora, VU lar
V«u.
HralU Krnil, H
VSI
N«a»Sba hO. i4.l W.lM«, M«at»b« O a^ha a Ova-OsKiise
v «a Praf
! M«mI
Za pdkaina pr »lotita Sie, aaalk«
sasteja.
IVAN PAJIC,
VUlae Oaalar
14 Main St., Conomnugli, Pa.
V aalafi Iraaaaa l*S PUaa ralU, •UaaaaU, NaesAM la Hea«SaU.
cana too d« 11.36.

M,
PROSVETA
_glasilo »lqvkwke wakopm popeoha j1mmte
-¿aIWM ÊLMUIM WMoUk 9U9MÍMMM m
----HBS
NerelalaaT
»W Uta Inf 1.Í! $1.46 M tH M
uuuMBittiiaaBMi
ta: Zediajen«
lil m tri nm—; tri pMMet, in m umtmtt* .
II I if II ■äawggMMMMäWMjfail^

PROBVETA"
THE
Orna af
fst;
üfttICHT
tka "——t- x-'-l-l
^^pSSJSSSÄ
tka IImmIi NatioaaJ
HTENMENT1
SgkserlrUom Ualt^/Žajas
»ai—Ufr—«
IT
Datan v akJapaja ■•«■asi da j« • » MIMi 4« M fMI M »Ufl IIA
Füiilli Jt ptifi^
KAJPADA — ENAKA MERA ZA VSE
PROSVETA
m
S
I
Stokrat in stokrat ao čitatelji že slišali, da velja enaka mera za vse. Res ae to lepo sliii, 'posebno če kandidat republikanske ali demokratične stranke to naglaša v volilni kampanji, ampak praksa naa uči, da enaka mera za vse postoji le v besedah, dokler je priznan krivičen gospodarski sistem, ki prinaia majhni peščici ljudi izredno veliko bogastvo, druge pa sigurno in počasi peha v vedno večje uboštvo.
Neenakost v meri ni izražena le dejstvu, da je gospodarski sistem tak, da prinaša poedincem bogastvo, ljudskim množicam pa revščino, marveč naletimo nanjo po« vsod in celo tam, kjer se deli pravica.
Gospodična Rockefellerjeva, hči njega oljnatega veličanstva Rockefellerja, mL, ima navado, da porabi veliko gazolina, kadar se vozi z avtomobilom. Ona ga sicer ne izliva proč, temveč stopi tako trdno na gumb, ki odpira in zapira zaklopko v cevi, po kateri teče gazolin v cilindre, da avtomobil drvi hitreje po cesti, kot je dovoljeno po postavi. Zaradi te navade je bila dvakrat aretirana, kaznovana pa nikoli.
Motorcikljiski polieaj Fleming se je drznil motiti princezinjo oljne dinastija, ko je sedela v avtomobilu in s« je udala svoji navadi, ki jo prepovedujejo postave. Aretiral jo je. 4mpak princezinja ni bila kaznovana. To je povzročilo precej prahu in pričeli so iskati grešnega kozla, ki je povzročil njeno oprostitev. ,
Zdi se, da so ga našli in sicer ravno v osebi policaja Fleminga, ki Jo je aretiral. In zdi se tudi, da je on spremenil zapisnik »a odredbo magistrftnega sodnika in je stvar podpisal policijski komisar Enright,
Fleming je zdaj grešni kozel Premestili so ga od motorcikljiškaga oddelka blizo njegovega doma daleč proč od doma tja v Bedford v Brooklynu. Preje je opravljal Službo le osem ur na dan. Zdaj bo pa imel vsaki tretji dan osem ur reservno službo, kar pomeni šestnajst ur dela na dan. Kadar hočejo ga lahko premeste od službe po dnevu v službo ponoči. Poleg pa potrebuje vsalki dan tri ure, da gre v službo in pride iz službe domov.
Takole m godi navadnemu človeku, ako se odkrije, da njegovi višji krivijo hrbte pred dolarskimi princezi-njami.
Fleming je po sedanji morali napravil prvo neumnost, ko je aretiral dolarsko princezinjo. Ako bi on ne izvršil aretacije, bi izostale vse druge sitnosti. Drugo neumnost je izvršil, «ko je na odredbo magistratnega sodnika spremenil zapisnik, da je sodnik labko oprostil dolarsko princezinjo. Nekateri ljudje pravijo: "Prav mu je, zakaj se je pa mešal v stvari, ki mu ne gredo mar."
In taka je morala v človeški družbi, v kateri šteje nekaj Človek, ki je gospodar čez tako premoženje, da se navadnemu človeku zavrti v glavi, ko čita številke o ocenitvi njegovega premoženja.
Moč denarne mošnje je dandanes večja kot kronanih vladarjev. In dokler bo ohranjen sedanji sistem blagovne produkcije in distribucije, bo dobro zvrhana denarna mošnja carjevala človeštvu in toliko časa ostanejo besede "enaka mera za vse" le prazne sanje idealistov.
V sedanji človeški družbi iščemo zastonj enako mero. Velika je razlika, kje se človek rodi: v miljonarjevi palači ali v borni delavski ali farmarski koči. la te raiUke spremljajo človeka skozi vse njegove življenje vprav do groba, tako je celo razlika pri pokopavanju bogatina in ubožca. Bogatinu aa priredi slavnosten pogreb, na gomilo Itti4ko mu <»loi portavijodragocen spominek, četudi je bil v avo- ^'d. M pru.,itMi jem življenju naveden gumpec in ni storil nič koristnega vpraviieni dohiti "permit", ka. aa človsitvo, medtem ko ubožca pokopljejo v najbolj od- m> bili poprej m k oni to pripu-daljenem in pozabljenem kotičku na pokopališču, v ve- r "fnimtli*** * J? ** likih mestih pa celo na pokopališču, na katerem so po-
kopani aami ubožci, dasiravno je bil ženij in Je njegovo d.4j * bn ^^ ^^ ^ delo koristilo vsemu človeštvu.	puičen v JRdrušene drlava. Poleg
Razlike so odviene od premoženja, ki ga ima človek,	£
zato so besede — enaka mera za vse — navadna prazns pr,kuo*««* bivaUN.°t. j. da fraza, a katero akušajo navihani ljudje sugestirati sira- je njegova odsotae-t bila le u. mainim delavcem in farmarjem, da so enakopravni s mi- '»sdaijt ** se i« ^hre.i to-Ijonarjl, d» toliko ohranijo n~n.ko m«o r toUrcu	^^SU^fJ
goapodujočega razreda	|od dneva, kn M j« vkreal, »*pr*
Dovoljenja za povratek
v Zdrvžoao države.
Priseljeoilka oblaat je rsvno-kar izdala predpisa glede izdaja nja povratnih doveljenj (penaita) za inosemee, nastanjene v Združenih drŽavah, ki hočejo začasno odpotovati v inozemstvo. Oni, ki al hočejo izprositi tak . "permit", morejo dobiti predpisani formu-»lar z| proinjo edinoie od generalnega prieelniikega komisarja. Kaj pile jo v anglelkem jesikn. Piani o naj bo naalovljeno na; Hon. Com-miaaioner of Immigration, Waah-ington, D. C. Lahko pišete ta kole: "Dear Sir: — Please sand me a copy of Application Form No. 631, for a permit to reenter the United States after a tempo rary visit abroad. Respeetfally yours (ime in naalov)." V prevodu ee to glasi: "Cenjeni gospodi Izvolite poslati mi primer formii-larja proinjo it. 681, v svrho dovoljenja za povratek v Združene drŽave po začasnem obisku ▼ inozemstvu. 8 spoštovanjem .._.
Generalni priselniiki komisar mu na to takoj polije predpisani formulsr za proinjo, kakor tudi drugo tiskovino (Form No. 634), ki vsebuje potrebna navodila za izpolnitev formularja in vložitev proinjo. Priselniika oblast je izjavila, da ne bo teh formulgrjev raz-redila med parobrodarske agente, feanke ia druge privatne organizacije, marveč da jih bo pošiljala le onim posameznikom, ki hočejo vložiti proinjo za "permit" in t to evrho zaprosijo generalnega priselnilkegs komisarja za potrebni formulsr.
Treba dobro razumeti, •kaj ti "partajta" pravzaprav pomeaja-jo. Permit ne jamči za to, da ae bo potniku dovolil zopeten vstop v Združene države, ako ne bi on is kakega raslega odgovarjal predpisom splošnega priseljeniškega zakona. Permit je ls dokazi-lo, da se inosemee vrača i z začasne odsotnosti v inozemstvu ia da je sato priseljenca izven kvote (non quota immigrant). Ob svojem povratku v Združene države | i njim postopa na isti način, kakor z vsakim drugim priaeljen-cem, Jti je po zakonu izvzet iz kvote. Na primer, odmora zopet pla-f čati glavarino (head tax). Ako je nepiamen. veljajo glede njega določbe splošnega prieelniikega zakona, ki dovoljujejo povratek le onih nepismenih priseljencev, ki so bili sa k on i to pripničeni v Združene države najkaaneje tekom ieatih mesecev po svojem odhodi). Povratni priseljeno mora biti proat vsake nalezljive bolezni in drugih ovir, ki izključujejo 1-nozemce iz Združenih drŽ$v. Skratka priseljenee, ko se vreča iz začaanega obiska v starem kraju, mora odgovarjati splošnim priselniiki m predpisom ravno tako, kot da bi prvič prišel v Združene države, Kar pa sa tiče kvote, je druga stvar; on je Izvzet Is kvote, ako ja *bila njegova odsotnost le začasnega značaja. /
Nekateri inozemei so začasno odili v stari krtj, predno je bil sprejet novi priselniiki zakon. 0-ni zato nimajo "permita". Pred* no se oni spravijo n$ pot nszaj v Ameriko, ai morajo, ker nimajo "permita , priskrbeti priselnil-ko vizo, kakršno novi slkon predpisuje sa 'non-quota immigrante'. Da si io priskrbijo, naj pišejo najbližjemu ameriške m . konzula, da jim poilje predpisani formular sa aaatavo dotične prošnja. Formular prošnje za "non-quota immigrant" je plava pola, do rim sa kvotne prišeljeaaa se rabi b#> la pola. Nekateri izmed teh pri* seljeneev aa bodo hoteli vrniti v Ameriko, predno ameriški kon« zulat dobi ia Waahingtona zalogo teh formularjev. V takem alučaja bo ameriiki konzul visiral njihov potni liât a opombo "isaned In lien of an immigration viaa" (is-«Jano namesto priaelniške viss). Priselnllkc oblaatl bodo pf i pusti« la takega priaeljenea ravno tako kot da bi imel poaebno "prieal-" kakršno zakon tedaj Ker pa nori zakoa
neboma potoval v Združene dr
lave.
Povratna dovoljenja veljajo le za toliko čaaa, kolikor je isreeno
navedeno v samem "permita". Generalni priaelniški komiaar smt izdati "permite'', ki naj veljajo kvečjemu leto dni. Zakon pa do. voljuje, da ae sme ta rok podalj-lati, vsakikrat ne dlje kot za Šest nadaljnih meeeeev. Zt tako po. daljianje treba prositi posebej. Le oni inosemci si lahko zagotovijo podaljianje svojega ebiaka, ki ao •i priskrbeli predpisani "permit". Kdor se sedsj nahaja v starem krsju brez "permita'r, ne more prositi za tako podaljianje, dasi, ko je odpotoval, ni bil novi zakon ie sprejet. On se m^ra vrniti tekom ieltih mesecev po svojem od. hodu ia Združenih drŽav, ali pa doprinesti tehtne razloge, zakaj je izostal dlje časa.
V interesu naiih amoriikih rojakov, ki se aedaj nahajajo v sta-rem kraju, prosimo evropske časopise, da ta članek ponatisnejo. —F. L. I. g. ' • .
■
Meteoritio
SREDA, 2. JULIJA, 1924.
f s
Beli Indljanoi9* ^ ni poti v Ameriko.
Vračajo* se Marsheva ekspedP olja ima seboj trt specimens novaga plejnsna.	,
Colon, Panama, 1. jul. — Ame rilki profesor Marsh, ki je pred kratkim naznanil v listih, da je odkril pleme belih Indijancev v Panami, je zdaj na potu domov s svojo ekspedicijo. Seboj ima tri belopoltne Indijance in pet ruja vih, katere izroči ^Bmithsonian Institutu in ameriikemu toaravo-slovskemu muzeju v preiskavo.
Marsh je dejal v razgovoru, ko je dospel v Colon, ds njegovi beli Indijanei niso potomci belopolt-nih naselnikov, niti takozvani Albinoti, ki imajo bele laae, rdeč kaste oči, plavo dlesno in nobene kožne barve. Njagovi Indijanci mehke zjatorumene lase, sivkaste oči, rdeče dlesno in belo pegasto
k0<0- _• . •
Kitajski Tutinkamen odkopan v Mongoliji!
Ruski učenjak odkril grobova kraljev ,ki so stari več ko iOOOtot.
Moskva, 1. jul. — Profesor Pe ter Kozlov ,ruski arheolog, je odkril grobove pradavnih kitajskih kraljev blizu Urge v Mongoliji, ki ao starejii kot je grob "egiptovskega kralja Tutankamena, kajti omenjeni kralji so vlsdsli vNdobi, ki sega nazaj več ko 3000 let pred Kr., ko je bila Evropa le neznan del sveta.
Grobovi so bili odkriti 50 čevljev pod zemljo v impozantnih leaenih zgradbah. Podzemeljski tuneli pokszujejo visoko stopnjo kulture. Stene so bogato odete z načipkano svilo in satinom in Imajo dolge hicroglifične napise. Odkrita je bila tudi precejlnja množina pohiitva in večje itevilo minijaturnih figur, ki predstavljajo ljudi, liyali in ptiče.
Kozlov je pustil trupla kraljev na mestu, kjer .počivajo več ko 4000 let. «Kdaj organizira ekspedi-eijo ,ki obišče Tty>et in bo nadalje-vala s odkopavanjem pozabljenega mesta Kharakhota, ki ga je Kozlov odkril pred nekaj leti.
Glede začasno pripu-Menih inozeneev.
Kakor amo že poročali, je kongres dne 7. junija sprejel zakon, * katerim ae legalizira prihod mnogih priaeljencev, ki ao bili pripničeni radi znane, sedsj raz-veljavljene sodnijske odločbe v Gottllebovem slnčsju. Isti sskon Vsebuje tudi določbo, kstera <fo voljuje stalno bivanje v Ameriki onim inosemeem, ki so bili dote-daj saftasno prlpuičeni pod "bon-dom", ker bi njihova deportacija Imela izredno nesrečnih posledic sa nje. Med te spadajb torej vsi oni priseljenci, ki so bili drugsče pripuatljivi, ali ki ao priili čes kvoto pa vendarle niso bili deportirani, marveč jim ja Secratar? of 'Labor dovolil, da ae izkrcajo proti jamičini. Delovni tajnik ame to odrediti, ako gre sa izjem-ae »lučaje, ki so iz humanitarnih rSalogov vredni poeebaega uvele-vaaja.
Ta določba je povzročila pre-eej nmporatuml jenja; nekateri ao mislili, da ae Ista tiče tndronih
Disharmonija v
—	Bryant lhaha! •
McAdoo: Aha aha!
Smith. Ja-jal
Klan; Juhaha!
e • •
Ha izgovarjaj po nepotrebnem njegovega imena!
V tem času, )|p prečitate te fcesede, je Henry Ford bogatejši sa deeet dolarjev. * ,
•	• e
Človeški zvonik v /ufOSUviji
Kadar starokrajaki listi sapi-šejo kakšno raco, navadno pristavijo : "Ta je amerikanaka" — kakor da ao vse raee iz Amerike.
Well —. ta je pa jugoelovanskg: "V Stipu, Srbija, so odkrili okostje pradavnega človeka, ki je bil 45 čevljev viaok in je imel 18 palcev dolge zoba."
Strašna novica o ostankih groznega človeka, ki je živel morda pred 50,000 leti v Jugoslaviji takrat je bila ie Jugokanibalija
—	nas dela silno skeptične, ampak eno je mogoče: če so res na-lli take kosti .in če je rea živel tak človek, potem ni bil nihče drugi kot slavni kraljevič Marko! In zakaj ne bi bil Miloš Obl-ličt Slava! 1
•	• e
Kupa kapitalizma.
Kupa kapitalizma je nalitg z žolčem u delavce in s iampaneem za parazite,
•
Ameriiki oboževalci fašizma molče te dni kot ribe. S težko muko gledajo &im in grizejo «i ustnice.
Wall Street Journal, ki je prožil 3oga, ds bi dal Ameriki 49 Mussoliaijev — sa vsako državo enega in zadnjega za Washington
—	si je zamašil ušesa, zamižal in piše o belih Indijancih v Panami.
Kakor v Husovih časih.
Dobro je, da glaailo patrov prinaša otrobe, ki ao jih .vazali sa pogrebnem shodu v New Yorku. Otrobe so sijajni dokaz jalovosti pogrebnika in njegovega čikaške-ga zavezniks. Oe jih čitaŠ, aa ti zdi, da so imeli shod leta 1515. Mrliči strašijo . .
•	• e
Orjunski diktator.
Velikan, ki ai ga isgrebli v Srbiji — iz katerega ae ameriški listi norec delajo — je bil vsekakor diktator svoje dni. Ker-se zgodovina ponavlja, bodo ga jugoslovanski orjunci imenovali
za diktatorja Jugoslavije.
#	# * /
Eno je gotovo. Kadar v pozni bodočnosti izgrebejo kosti "Ame-rikanskega Slovenca" na obali Čikaškega kanala, najdejo pritlikavca, ki bo meril pet inčevl
'e e e
Izkadi m, Eumuaijal
Rumunski kmetje se pripravljajo na revolucijo. Le hitro, hitro, da vas ne prebiti Nika-ragval
• • •
Oslovska konvencija oslovska
stranke.
Veliki boben, potna čela, zastave in vinski duhovi iz srednjega veka. To je demokratska konvenciji. Zborovanje ao odprli s
"'i ]>u pr
molitvijo. Predsednik je nasna- ka več tieoč kraljev, ki m*> nie nil, da bo molil kardinal Jamea «lanj tirnn»ki kot je bil Jurij IU
Gibbons ki je že tri leta mrte^l Molil pa je kardinal Patrick Hayes — in kukluksi so krepko
preklinjali, *#lUv se je ^ a kletvicami 1
McAdoo! — KukluM I rajo in tulijo, katolinJ klin jejo.
ymitb! - Katoličani ,,aratJlr jo m tulijo, kukluks, Z0B kolnejo.	^
Wilson! — Vsi parad i raj« lulijo , . Naenkrat |m h,0j,j , oder Wilaonov duh in zshtev» bandero lige narodov ostane J čelu strsnke . . . Mrtvaška tišin Zaman je plediral mrfvi Wifo Bandero lige narodov ostane kotu, kjer je obležalo po t^J leta 1*20.
V letu ,Gospodo vein je j mokratija vzela sekiru »a ^ J klala na dvoje. Obe polovici m deta v verski boj za oslov »ko *
CO.	,
•	e •
Za svobodo .. Demokratska stranka, ki osla, se "je v New Yorku izrek za svobodo govora in tiaka. Stri ka, kl ja med vojno in takoj vojni, 'ko je bila na krmilu, o pala tiaoče .ljudi*svobqde,Jcer govorili in pisali dru^are kot bilo.mogotaem povolji, ta strani se sdaj razglaša zu brauitelji svobode govora in tiska! Največji hinavci pod solneen
le sspišite si poraz !
' • • •
Desetletnica
Pred par dnev^ je preteklo d« set let, odkar je bil v Ssrajevi ubit nadvojvoda Franc Ferdi mand, ki je imel biti po milost božji cesar avstrijski. MeKec do po tei* umoru je izbruhnila avi tovna vojna.
Menda ga ni v zgodovini aveti desetletja, ki bi bilo videlo toli ko dogodkov in epohalnih izpre merab kakor sadnjih deset let. Al kolo, ki je bilo pred deaetimi let zatočeno v dolino, se ¿c ni osti vilo { ša drvi. ' Kaj prinese sveti prihodnjih deset letf
Človek bi lahko marsikaj ugibal, a zakaj f Če bi bit kdo napovedal pred desetimi leti vse to, ksr je danes fskt, bi bili rekli, di je anoreL
Vsi oni, ki dsnes javno in na tihem žele, da bi se svet pomik' nil nazaj za deset let — naj živi še deset let, če že nočejo dvajseti Najhujša kazen za nasprotniki napredka bi bila, če bi živeli sto let.
•	• •
Benito in Benko, podajta si rok»!
Zadnji dogodki v Slp«*mji dokazujejo, da ni med italijanskimi in slovenskimi fašisti niti za las razlike. Giovanni Cspucini ia Janez Kravjak sta si brsta, ne po krvi, po veri v nacionalistično blaznost. Če bi bil kdsj kak sod-nji dan, bi poslsnec Matteotti if Rima in rudar Fakin iz Trbovelj pričala o triumfih krščanske civilizacije v 20. stoletju. Ampik sodnji dan pride — prej kot jt
sapisano v oblakih.
• • •
Izjava neodvisnosti
Dne 4. julija preteče 148 H odkar so Američani itfulpiaslj ia javo neodvisnosti In napovrdiB revolucijo angleškemu kralju. Takrat je bila Amerika pod kraljem. Dnea po 148 letih ima
«ins
Podpisati je torej treba novo w javo neodvianosti.
K. T. B
inozemcev, ki so bili pripulčtni v Ameriko kot turisti osiroma začasni potniki radi zabava ali posla. Mnogo izmed teh inozemcev vprašuje, da-11 ta določba ne po-menja, da smejo sedaj mirnim srcem ostati za vedno v Združenih državah.
Delovni department je vsied mnogih takih vprašanj izdal navodilo, da se gori omenjeni zakon ne tiče turiatov in potnikov na o-bisku. Dotična določba ae tiče le nekoliko beguncev, ki so bili fa-čaano pripuščeni pod "bondom". Vsak tak sluftsj se bo rešil, čim pride na v&to. Ali od tnrietov se pričakuje, da bodo odpotovali iz Zdrušenih dršav, čim poteče rok, do katerega so bili sačaano pripuščeni. -ML!
Dijogen mlajši
Farmar: Kam pa greš s lan-tarnof
Dninar: "K dekletu v vaa."
Fermer tauje s glavo): "Jaz si niaem nikdar svetil, kadar sem šel k dekletom."
Dninar» * Zato p« »te dobili is-j birek!"
Praktična mrzla luč končno U-, najdena.
Pariz, 1. jul.--Francoska a-
kademija snsnosti je ursdno potrdila iznajdbo mrzle lu« >, k« * najvalnejša iznajdba v tem let«. Ianajditelj Camille Du»««nl je monstriral novo luč pred rlani a-kademije. Ko je utiral svetilko, n je imela 2000 svečnih sil, j« Prl*1 sa gorečo žico s prsti, ne ds bi «s bil opekel ali ksko drur»^ m škodoval. Dnseerd je lajavil. » lahko naredi evetUko. ki bo ^ U 10,000 svečnih sil. tod« svetlobe bo popolnoms hlsdn«
Nova Inč je veliksnskejrs V*» j na v vseh ozirih. Lnč je *»<** eenejla, ne daji» «d seb«; toplote, aveti selo dobro m K m-sol u t no varna, ker ae «orr po^
«iti eksplozije in ne pošarsj»^
. K	- j, .« I**
n tske
lovskega stsbfc-a je preeealjive vidnosti rs v s stališča komforis. k»r »_ povzročiti vreč in» v sebi f I*"*" nem Čaan.
delavec, ki b<* ^
jt -« Savske «Mati dnevnik
m

IA GOVORNICA.
članov S. N. P. «J* '¿itateljev ProtTft«-
br^emtr, Pa. — Poj»'
u broju 143i od 18.
proAveti, organu S. N. P. «oipitom Jo« Ualei. On na-'Kro broj 401, i na .ve reci, da i« dopu ne-D j milimo, da onoga nl-bntf Galci nego John Veli, da »mo članovi dru t <01 u *nu.'
l, onda mois t0 «bjaenitit , »volil dopisu prisnsje, da ■gabili njegs i co. Kso na-,ke i Mizbili na jezu, ko« 1 njihove strane počela, d« n društvu.
Osle* '1« bi nam bilo	■■■■¡{¡■■■■I
da »t pozabavimo oko na- m*h- K«* tajnika društva mo ve-h ¿atopisa. Na ovo moža, dolžnost, da izvem, kje so ns
daljno združenje, j« t a ko rt koč "Auurižko Doiuotino" poziv-brez vsake prave podlage in ino ! Ijam, da »e prav nič nc vtika v to, rebitna napaka, katera se bo mor i če ima Slovenska narodns podpor-ds pripetila, bo morda v najbliž ns jcdnota kskc doklado pri bol nje prihodnosti. Članstvo v splo* mik« m skladu. Člani jeilnote jih nem rsčuns le na sedan/ost, za bodo" plačali, ne da bi bilo treba prihodnost ps deloma nič.	*4A. D." ksj o tem poročati.'Mi
Zahteve po spložnem združenju imamo svoj lis^ ki uarn izhaja s ekonomskega stališča pri naiihj vsak! dan in ta bo že objavil, kar podpornih organizacije*! od stra-lje treba objaviti. Priporočil bi, ni članov že dolgo živi in idsjs nsj "A. D." rsjži mslo pogleda bo živele toliko česa. dokler se ne! nszaj, kako je bilo leta 1919, ko uresniči. Opozicija pa js tudi po- je bila kstoližka jednota na pro
stala jako Živahna in ne bo dolgo, ko se bo umirila.
Bratski pozdrav vsem prizadetim! — Ivan Prostor.
iti. da smo viie pročitali
„ i njegovi co. Žito se tičo uja delegata na konferen-Vestem Penn Council for ion of Foreign Bom, zar ulinjeno i potroicne ne-rota iz društvene blegejne. , dolaze br. O. i njegovi da se svakim tjednom jedan u Pittsburgh ne eni trošak, to je, kad bi KemogučeI Blagajna jo i drugo sleduju ns nss dru-¡i troškovi, za koje je člsn-i obavezano.
veli brate, ako bi se dozvo-ruitveni novae za sveku ra-Magejna bila bi brzo prazna, govori o industrijski krizi i of« moida vidi, ds nije go i e pikniku ) zabavama. Knds , dodjemo do potrebnog sred
novca? Neka nam ksže. ebalo bi se pružiti ruku u ika novčarku ali i ons je ja itn sada nastupa kriza; u tvu raztrojstvo, a ne jedin Čuti ae glas, de mnogi Člano puste društvu još u početku „ vrtenja u društvu. A šta bi recimo zs par-mjesecit PolN pad. Ovsko pissnje bi otro i poslednju ksp društvene
ri.
teka pari, što ja ovdje kažem. N. P. J. kako potporna orga lacija je čisto ekonomske priro-Kao tskova ona mors, da budista od svakog mešanja u po ku, pod njezinim čarterom in. okviru njezinih načela. Njezine dnice mora ju biti i ksd ne bi jrii Čiste od politike. — S. Mi nvich.
CUveland, Ohio. — (de malo o
rsienju.) — Veat mi nc dopu , da bi se ae malo obregnil gle združevalnega vprašanja ns-slovenskih podpornih orgsni «j. Pogosto se dsnes rasprav-pri raznih orgsnizacijsh o raienju, ravno od atrani naše imitacije pa je članstvo popol-®»tiho. Umestno se .mi vendar Ui w ravnotsko od strsni ns •ifanizseije vmešavamo v bo-\ druženje. Zadeva je ie »'» Precej *tara, ampak ni še Irtrtano doseženo. Mošna situacije glede nedelj. M Združenja je postale nekako «ieijonalna. Nekatera nsaprot-•i' prav smešno čltstl, fskto-P« ki bi imeli poaredovsti za Jne i» praktične naavete o na-združenji!, samo opezu-1 Ali bi ne bilo bolj priporoč-P». "'■ jako umestno ze vsako |J*«no organiteeijo, da bi Jr«< vodje organizacij podeli P1»*" nasvete na člsnstvo sa Pfi,'i združenju.
Ji1 svoječasno ursdnik ^»snizselje in sem ved-«agovsrjal stališče, katero se j« «delo najbolj prsktično za Imel sem seveds tu-«■•protnike proti moji ideji in kot ae navadno dogs-
,V*h t«Mk in ensklh sluča-„kiJ da||#t pH dru,
¡f ren.ralnih itebih" boje
,'n preprilan aem, da aa C? , U"°V0 «M eli druge ar-kaj malo pozne gospo-<"«"ije. Isti pa, ko r *PMed za splošno dobro obstanka organize-
fc >01 m r»_____u .
h»,
»r t Isjan, %
fj*. Da ne pride do mo-,D,'rf ali mogoče celo proti meni. ko ee ie ^ J«vnesti glede zdru-
J* »«j konABo izrazim aamo,
r * •' l ■■
sedaj združenih or-
t ^^ ''" rot,"<l P°d f^rne r * J- prenesla veliko tei-r^ 'draisnje in a tem trn-i ti tU relikanaki uspeh.
delovanj« in doaeg0 C1' 'lr »>cnja ime tozadevni n«i«f«. Ja "
daj. Takrat je molčal Pirčev Hat. Tudi zdej je bolj zdrevo zanj. a-ko piše stvarno in no neappdofc nega natoleevauja, ki trni nc bo prineslo nikske koristi, temveč Qullowaj, W. Ta. "— Tu kroži- prev grdo Škodo, jo že več Časa govorice, da je brat Z bratskim posdravom čitste Andy Ben, ¿len društva "Svobo-iljcm! — Poročevalec.
daM, št. 363 v Gsllowsyju, W.|	---
Va., umorjen v westviriiuskih iu-, Blaine, Ohio. - S poletnim ča
soni «mo dobili cirkuse. Pred te-
------„„	w .... dnj g0 itneji v nevelendu,
haja, ako je sploh še med živimi^ »daj ps se vrši-v New Yorku. Ks-
če je pa umorjen, je moje dolž nost, da poskrbim potrebno pri S. N. P. J. 1
Člani jednota in drugi rojeki ste uljudno na prožen i, ds mi na-znsnite o njegovem stslišču. On je priše} v Združene drŽsve pred 11 leti in sicer iz Prelože, Lokev pri Divsči ns Krasu, sedaj Julijska Benečija, Italija. Je zelo močne postave in priden delavec. Zadnjikrat je bil tu o božičnih praznikih. Od tedaj ne vem, kje se nahaja.
Z bratsEKm pozdravom! — Michael Krilmančič, (tajnik društva "Svoboda", št. 343), Gsllowsy, W. Vs., Box 67,
kor nam pripovedujejo, bo v krat kem zopet v Clevelandu tretji, ki ga bodo vpriiorili progresivei, a 11 "progresivni repek", kskor je iiuenovsl to frskcijo v kongresu kongresnik Berger.
Nehote prihsja človeka v glavo misel, zakaj se progresivei niso pridružili k oni skupini strank, k je imela konvencijo v 8t. Pfculu, Minn., če so raa za delatoe in kmete kakor naglašajo. progresivei no msrsjo nikskega' opravka i komunisti in rdečkarji sploh, ker to so čudni stvori. Ali si morejo misliti, da ai s tem utrjujejo »te-lišče v delavskih slojih T Dvomim. Delavec, ki pride k zavesti, 110 mara kompromivov, temveč s« zateče k stranki, ki mu jamči, d« bo naj več dosegla zanj. Za cincatijo ne inara, tako kot sc ga poslužujejo nekateri progresivei, ki se po eni strani muzajo nsprednim stran kam, n se od stsrlh reakcijonar nih dveh vendsr ne morejo pdee piti. Delavci, glejmo ns to,- ds u «tpnovimo skupno močno stranko ki ne bo dclsla kompromisni buržoazijo.
Rovi pri nsa obratujejo redno, sli delodsjslci in njih prignnjsčl se že nerevnost norčujejo ix nas, ker jih pri vsakem rovu čska po l.r> do 20 na delo. Brečnegs se što je, kdor dobi delo. Tuksjšnjs dru štvo priredi plesfto veselico ns 12 julija V linijski dvorani, to je ns atop 33 Blsine, Ohio. Anton Vshar:
(tfaznanilo o veselico smo pri občili pod naslovom "Igre. keu certi in plesne zsbsve. — Ured.)
Ookedale, Golo. — Kakor piše tfl/<iik društva št. 201 v dopisu z dne 18. t. m., je prejel enonimno pismo ter išče krivca pri društvu št. 66. Mogoče j« pisec snonimne-gs pisms v njihovi bližini, torej bi bilo morda bolje, da ga išče pH društvu št. 201, kateremu so tudi društvene rezmere bolj znane, ko piše redi Članiee in da je bil ee-lo društveni obiekovaUc.
Jaz nisem bil v njih okolici že dve leti, s 1. junija sem šel obis-kst strica mo^e žen«. Takrat j« nekdo pisal pismo na predsednika in tsjniks druitva it. 201 in očividno sato, da bi padla krivda neme, s« je podpisal sa Člana društva št. G6. Piscu anonimnega pisma bi svetoval, ako se ns ups ns dan s svojim imenom, naj rajši n« piše takih pisem. Po mojem mnenju je slsb tak Človek, ki se nc upa na dsn s svojim imenom, po. sebno v takih sadevab, ko napa-da druge.
Če premislimo oelo zadevo, pridemo do zsključks, da namerava tak pisec nepodpieanega pisma zanetiti prepir pri društvu; ker jo namen nelep, je torej najboljše, da se prezrejo ^taka pisma. Saj de-lome tudi vem6, odkod so priba-jela taka pisma,med stavko leta 1922.
Lete 1013 sem slsvksl pet me-secev, e še drugih pet bil brez dele, kor ga nijrilo mogočo dobiti. Če amo po netmssečni stsvki šli vprašat za delo, so povsod rekli, da so prostori polni, a čs ss jc do-bilo delo, ni bilo mogoče dobiti stsnovsnjs. Posebno težko je bilo zs očets z družinami Šestih o-trok. — Andrej Milavee.
Oojlinirood, Ohio. — Vssk list
ims Svojo bsrvo, ki se razlikuje od druge poaebno sedsj toliko bolj, ko so na vrsti konvencije raznih nszsdnjsšklh strsnk in sc bližsjo predsedniške volitve. I>e-levci nimemo ničeser pričskovsti od njih, nsjsibo demokrstov sli republiksneev.
V roks mi js prišls "Amerišks Domovins", ki je prineele členek iz Clevelends in Collinwoods, v ksterem piše o eemi naprednpsti. Med drugim netoleuje, kako smo se poglobili v Prosvsti o kstoJi-škem shodu. Po mojem mnenju je bilo gotovo potrebno povedsti v j to potrsbno in njegovs dolžnost, jsvnosti, *kako zavejejo ljudi s| sko ga ooče ssm obiskati, <fs skli-svojimi nsmsssnimi jeziki. Ni Če brste in si izvolijo nekogs, ki Čudno, če snejo ti ljudje spretno j ge obišče. To je storil in izvoljen govoriti, saj imsjo 24 ur prost«- j« bil Jehu Perne, de ge obišče, ge če«e ns «lsn. A žsl, jaz drugim 'Jaz sera bil tskrst bolsn in se po bolj zsmerlm, ki jih verno poslu prsvilih nisem mogel udeležiti, šejo ds postsnejo 1 t«m še toliko j Brst Perne je prinesel f«*t od bolj' nezavedni. 8ej Jmemo ven- Oenterje, de ima "duše v glevi", der dovolj dobrih listov v A me- s drugsče ds je rsvno tsk kot je riki katerih se lahke oprimemo bil in da prosi ven ter da niiua
sc Ugotovili, kaj pravzaprav je z Gantarjem. Bilo je malo ugover-jenja. a vendar sem dosegel ln izvoljena sta bils Frank Tušar in Mstt Breznik, ds gs obiičcts. Od ujegs sts prinesla enako veet, da je trdil, de ime duie v glevi in da j>rohi ven, a drugih snekev blas-nosti da ni videti na njem. Tudi ta dva ga nista snsls priprsviti, da bi jims povedsl, kstsrs duše ims v glavi. Trebs je prej pozns-ti čustvs,in nazore človeka, prodno ju mogoče jasno spoznati njegove duševno dtanje.
timelo trdim, da Joseph Center ni bil blesen, Čeprev ga je eo-d išče spoznalo aa tskegs, pač pa jc postal žrtev, ker je bil bojes-Ijiv in kot tsk usmiljenjs vreden. 2dsj |is ac meni pr«dbaeiva, sekaj ¿lune jas nisem sprsvil ven sa čsss, ko sem bil tejuik društva. Tajnik dele to, ksr mu člsnstvo paroču, to je moj zsgovor v tem osiru. Kot resnicoljub sem tudi verjel obiakovsloem, a pozneje, ko Ž» nisem bil več tajnik, sem spoznal, de so bila poročila na pačne iu obiski površni. Bil aem pri nesrečniku že petkrat i.i ved no gs dobim v enakem položaju kakor je bil prej, ko je bil še zu naj. Tudi meni jc pri prvem obis ku zatrdil, da iiua duše v glavi, iada prepričal sem ga, da je zmoti in danes tega ne trdi vuč.
O tem aem tudi poročal na seji društva Št. 41 in priporočal, da bi s« društvo ssvielo ter storilo po trehne korake, ds h gs reši is groznega polčžsjs. Zsksj je bilo potem toliko ugovorov o nemo goČnosti proti njegs osvoboditvi Jaz tem še vedno na delu aa nje govo svobodo, ali društvo kaj gib Ije v tej amerif
Omenim naj tudi, da sem kmalu po eksekueijl Viljema Oresena abolel in nisem mogel hoditi na seje, ker sem bil na bolniikl listi Ako j« reanlca, kar je opisano v dopisu, zskaj ni bila apolnjevana točka št. 23 na strani 641 frlpo ročam, da prečitajo strani 43 in 46, osmo točko pravil ter uatavo H. N. P. J. Kadar bodo dobro poznati pravila sami, naj pouč« druge. — Jernej Kokelj«
Inrin, Pa. — Kot ljubitelj mf-ru in resnice ter ljubezni do bližnjega želim dstl kolikor mogoče krstek odgovor družtvu Št, 41 ns dopis r. dne 23. junija. Njij povem, ds me še nikdo nI dozdsj obsodil, ds.no govorim resnice, in to valed tega, ker mslo govorim, a veliko mialim. To bo potrdil vaak, ki me pozna. Dopis, ki aem ge pisel, kako se je pričela žslostne zgodba in kaj jo jc povzročilo, sem pissl v rsvno tej zs-vesti. Mnogokrst potem sem bil v dotiki s članstvom društva št. 41 in tudi Člsn do sprils t. 1., vendsr bi rsd vedel, zsksj me ni kdo opotorll, ds ni to resnica, kar sem pbst. Hedsj me društvo ob-sojs v jsvnosti.
Ds rojaki ne bddo mislili, da sem rss ksk ssvsjslee resniee in ss le ns vides delsm resuegs, nsj omenim sledeče t Opazka stoji v dopisu, ds sem bil tajnik ¡meno-vsnegs društva in sem imel ravnotsko priliko dobiti Joeephs Osntsrjs Iz umobolnice x društvom vred. Rea, bil sem tajnik, a resnies je tudi, ko je brat Jo. seph Gantar pisal pismo brstu predeedniku Johnu Tuisrju Is ti-mobolniee, de se slebo počuti In bi red videl, de bi ge kdo prišel obiskst, me je brst Tuisr vpra šel, deli js vredno skliest! izredno sejo ali ne. Kekel aem, de je
in Iz njih nčime o delevskem gibanju ter eedenjem položaju, ki
slabši ne more biti za delavee kot j«.
Tndi "A. I>." piše. da so šli stredet v Rusijo In de bodo kma
Ohicago — Olarendon Kills, ni
i— Polkovnik llobert IngersoU j« rokel "napredek ae rodi Is pogu nwi, Nt rab veruje, pogum dvo mji. Strah pade na zemljo In moli) pogum stoji pokonci in misli K|rah so umika, pogum napreduje. Strah je barbarizem, pogum je civilizacija. Htrsh verjame v čarovništvo, pogum v znanj« In večni zakon."
Ako se vpošteva Članek, ki j« bil priobčen v "Glasu Naroda" dur 22. maje 1924, ima Slovenska narodns podporns Jednote, desl je nspredns brstaka brgsnisseija, člana, katerega js atrsh podpisati svoj 1 saten Članek.
Pa preidimo k stvari. V današnjem dopisu, ki je sadnji kot odgovor neznanemu kritiku, trdim, da je «lesnani kritik v svojem Članku pristranski. On pravi, da se lahko vse dokaže a štatiatj-ko. Tudi jaz eodim tako in eieer, da ss lehko vse do>sie s štstisti-ko ljudem, ki ne vedo ničesar o predmetu, o katerem se piše. Am> pak jas dvomim, da je njegovo dokszovsnja imelo sploh kskien uspeh, kajti če bi bili isdstki tako visoki kot on trdi, <ia so, ts-dsj lii člani odstopali od ftloven. skn narodne podporne jednote in vstopili v druge podporne orga-nizaoije, in člani H. N. P. J. bi ne trdili, da ao aaeamenti M. N. P .r, najnižji izmed vseh jugoelo-vutiskih podpornih orgenizaelj, a-ko se vpoiteva različna podpora, ki jo prejemajo.
Prvi problem itatietike j« ras* r<dovanje,-Precej velika je razlika med besedama "isdat«k" in "izplačilo". Predvsem je trebe, da je šlovek nepristranski o pred-metu, drugič da zbere informativno gradivo in de kedar sestav-Ijs štstistlčne tsbliee, more gledati ssmo na take postavke, ki es dajo primerjetl in ki spadajo v razred pod nepisom. Vsaka pod* p rns ergenisscijs icplsČuje rsz-n<> podporo in seveds ae potrolek uprave in vodstve neravno uravnava po dobrotsh, ki Jlk organize eija daje, Neki drugi problem je ta. da nima vaeke bratska pod-
rečuniti nobenemu poaebncmu letu, ampak se morejo razdeliti na leta, ki potečejo med konvencijami. Na pr. ako ae konveneija vrši vsako četrto leto, tedej se ene četrtina konvenčnih iadatkov sera-čuni vsako leto. Ker ti izdatki ui-ao eentraliairanl pri vseh jugoslovanskih organizacijah, sem jih izpustil v tablici sa upravne t roške n se jlni dal nasjov drugih tro-ikov.	_ .
No, zakaj aem paprevil veliko pomoto T Slovenska narodna podporna jednota je v letu 1U21 ob-državala svojo združevalno* kon-veneljo, ki je stala organizacijo $36,719.60. To niso izdatki za u-pravo sli vodstvo, ampak so izdatki za zakonodajstvo, ki sc po previlik H. N. P. J. v ril vsaka iti-ri lota. Ako bi hotel primerjati ta sdatok s drugimi takimi Udstkl pri drugih organizacijah, tedaj bi moral sestaviti drugo tablico in jI dati naslov "Konvenčni izdetki". Pri nckiterih jugoslovanskih podpornih organizacijah pokrivajo te izdatke lokalna društva, tsdsj se ne more dobiti grsdivo, lii če se ne more dobiti grsdivo, se ne mo. re sestaviti tablica. Poatavka, ki sem jo tudi Izpustil, ze glssi na $1,600 In nosi naslov "odbor sa poduk". To prepuščam sodbi Članstva, ako smatra to poatavko sa izdatek uprave in vodstva, ali Jc jo js orgsuisaeija ls poaodils Is svojega troškovnegs sklada odboru zs poduk ln lsohresb*, ki jo bo vrull v 'splošni uprsvni sklad' jednote In katerega rabi ta odbor, da da Članom jednota drugo do brino, to je konstruktivno iso* brsabo. Izpustil sem tudi postav ko ss $1,666.96 pod nsslovont "dijaški ssesmenti". Tudi to preptt ščsm čltsteljsm v razsodbo, ds sodijo, sko a« naj Izdatek klaaifl clra ali ne kot iadatek za upravo in vodstvo, kakor na pr. ne kla*l< ficlramo kot izdatek za bolniško pod|>oro kot Isdatek za upravo in vodstvo, ampak kot bolniška podpora Izpustil aein tedi vsoto $249. 26, "aaesment za iimobolne član«" ln darove za $1.093. Sodbo pre pustim Članstvu, ako predoČujejo te postavke podpore aH če so iz dafkl sa upravo In vodstve pp slov. Ako člani pogledajo mojo tablico, kjer je nad postavkami, ki itejejo akupaj $41.330.81, za pisano "drugI stroškV", vUtjo, da je Izredni kritik sauni dlvldl ral vsoto a številom članstva. Ako l/t bil Uelal s poštenim namenom
bi bil iel v~javno knjižnico, |Mds kal bi poročila In bi »e preprlčsl, zakaj sem imel vzroke, ds *«m tr postavka odbil od "izdatkov za upravo In vodstvo",
Postavke, ki sem jih Upustil od izdatkov zs upravo in voditvo N. U. Z., so bili t roški sa štirinaj-«tO kgnvoneijo $43,336.00. pri spevkl za štirinajsto konvencijo $34,376.2\ hrvatske vojne sirote, nabrano v letu 1920, vknjiženo v poemrtnluskeui skladu $34,616.00, obrestni eli premestltveni sklad, slrotinskl sklad $1,230 00; vse postopke skupaj $113,779,13. Tudi to prepuščsm sodbi Čltatsljcv, ds odločijo, sko t« i »ostavke spadaj v izdatke za upravo in vodstvo jednote, sli če so taki t roški, ki Jih Js trebs razdeliti prtk več let, «li ie so izplačilo podpore, ali dobrin ln bi se sploh ne sm»ll rsču-niti kot izdatki.
Dolžnost šUtlstičsrJa je, da pozna rečunovodne principe in če j« klaaifikaeija poateVk o i »«laikih, podporah sli izplsčillh na-pač na v poročilih, is katerih je pobral informacij«, tedaj mors Isveati potrebne popravke v šta tističnib tablicah, še ne, njegove tablice no pokažejo rvettičpih razmer o rečeh, katero primerja. Njegov« teblice eo pristrsnsk« in zavajajo čitsteije. Moja krivda ni, ako jednote izdsjsjo zmotljiva poročila z ozirom ns klssifiks-«ijo, ker Jednote in podpora« or-gsnlzseije ne zsposlijo eksparlnih računovodij z ozirom na razredo-venje postevk v detajle, sko vse jednote hi podporne organizacije ne rebijo «telnegs računovodnr» ga sistema
ki znesli $106,574, sli $63,230.86. manj kot v letu 1921. v katerem* so dosegli vaoto $173,833.62, medtem ko je J. S. K. J. poročals, da je imela v letu 1920 $33,872.53 U. listkov sli $12,376.69 več kot v letu 1921, v ksterem so znsšsli ls $21,493.86. Poročilo K. 8, K. J. * navaja izdatke za leto 1920 na $43,317, za lato 1921 pa na $38,• 220.74. kar govori, da sta J. S. K,-J. iu K. S. K. J. imeli izdatke, katere je treba razdeliti na leTe in da ne zaposlita ekspertnih raču« novodij.
Številke ia I. 1920 se dajo ložje * ' porabiti za zmotljivo rezredovo-njo v prilog S. N. P. J. kot številke iz lota 1921. Ko ae nisal čla-nek, sem se posluŽil številk is leta 1921, ker ao bile to aadnja številke, ki so se mogle dobiti v jsv-ni knjižnici in ker sem hotel pred-ožiti čltateljem Prosvete, to Je ofu oljrlnega glasila, članek podučljU ve vsebine, kar mislim da aem tudi dosegel. V svojem členku ui« sem nikdsr namenoma napeljeval vodo na mlin 8. N, P. J. In tudi namena niseui imel, da storim kaj takega, ampak o isrednoin kriti-' ku v "Glasu Naroda" ae ne mor« ; reči kaj takega, kajti preveč jn očividno, da je skušal pobarvati svoj dopis v Interesu ,T. H. K. J.
Kadar kateri napado napravo sa poduk, ki aloni na pravici Iu e* nakopravnosti, tedaj jo bom lira* «sil* polkovnik lngeraoll jc laja-vili "Poduk je najbulj radikalna reč na svetu. Učili abecedo, pomeni pričeti revolucijo; gradnja Šole pomeni konstrukcijo trdnjave; vaaka knjižnica je arsenal svrhan « orožjem in strelivom napredka; vsako dejstvo jf monitor (oklepna ladija a jeklenim atol. pičem), katerega atrani so iz le« lesa in stolpič ls jekla. Zahvalim se ianajditeljem iu odkrlvateljent itd." Jas inlalUn, da Ja IngersoU s temi besedami povedal resnico, ampak Isredni kritik pravi, da Je glavna naloga bratskih orgaiilsa* elj I« zavarovati svoja člsne iu voditi le izključno zsvsrovaUis poale, kar )o pokasuj»\ da aatne« njava pravila 8, N. IV J. aa bi* blijo, o katerih vedno govori, nU kdar jih pa na čita. V drugem V členu In prvi točki pravil N. N. P. J. sa prav Jasno čltsi "Dalje je namen Jednote podpirati svoje Alane duševne In jlk povadlgntti kulturno s sbujanjem prave de« mokrttMne «vesti med njimi, s sdruzevanjem In Isobraisvanjsm < na tsmslju prvega odatsvks na* čelne lsjave. resolucij in druglk ' sskljulkov, sprejetih na kanven-oiji, prt splošnem glasovsnju ali po glavnem odboru."
Ako bi bil iaredni kritik v lile- v su Narode porabil aamo par ur sa , čitauje pravil H. N. P. J« jih aua-lisi ral In razimšljeval o tcui, kar Je čital, bi bilo satij zelo koristno, ker bi popolnoma raiumel nalogo N. N. P. J. in kako se naj ts nslo- 'i ga Isved«, poleg bi pa še postal i mogoče ognjevit zagovornik Hlo-venake narodne podporn« Jednote. To bi sc igodilo rsvno take, Ska hI čital biblije s premislekom in duhom, jo anslisirsl in premi« »lil o vsakem stavku, kej j« čital ' kajti poetal lil namreč največji na« i sprotni k organizirane rengijf» kričansk« religije. V biblijo verje. m« saredl lega veliko ljudi, ker f jo ne iltajo a premislekom ln pre« t uderkom. Ako govorim o bibliji, , n« mislim biblije, kot Jo čiujo iu reziagajo duhovni, ampak pravi prevod biblije z vsemi mitičnimi ' pripovedkami, ki «o v nji. Duhov* < ui so svoječssno zelo nsaprotovs* II, ds se av. pismo preloži v Šiva jezike, ln vsi Iel 1 so ssksil Dokjer so ssmo duhovni čitall biblijo |b Jo rsslagsli po svoje, nI živ krst razen njih vedel, kaj je zeplsaiie-ga v bibliji. Snane Jim je bilo, e* ko bodo navadni ljudjs čitali sv# pismo, da bodo takoj aposusli, da so notri ss plesu« stvsri, ki ao po* polnoas v protislovju z snsnstvs« turni odkritji To j« bil vsrok, zs» ksj so duhovni morili In prsgs* ujeli reforafNtorje, ki so prevedli sv. pismo v Žive j«iike. Iz tega lahko sodimo, zaksj so tudi na
Drug dokaz, ds sa moje loatvl-j «lo»«»«i«ü» ^ preganjali slo. ee bolj nategne in manj prlelran- v«"k« reforme«<»rj« ob času re.
druglh znakov blaznosti. Spoznal p-rna organizeelja svojik izdat-de ge ja ze nenormelnege. ko je, k"V eentraJisirenik, kot ae pr. oni rekel. de ima "itiri di*!« v Hlovonaka narodna podporne jed-glavi." Znel ge pe ni pripraviti noU. ki noai vee konveo^ne izdet. do tege, ka tere so tiate idrl duie. ke. Ako am bode aeatevlti neprl-Leta IVJ'2 s< m bil izvoljen ze stransks tebliea. se aieraj» tekl la-lu gledeli in proeili, de Id prlllij tejnike druilve ét. 41 íti mee^ a dstki ísfiusiiti íz tabliee, ki prl-nssaj sil bo prepozeo. Ne ve-*.! februerje sera sopet uvidel potre ! m«Tje semo troike ypreve ín vo.|-kai ie etorile nusija «letlAnemu l»o ter dollnost, de bi kdo obukal ,tne. Konvenifti izdeiki bi se me-dopiMvalea da udrihe po njJbívlege ^Une v uwobolnicí. To rali rszdeliM ns itevili» leí. v ka-Mist m de Ruaije sploh nikogsrjse« priporoíil íUnsMu ne «JUtejem gs ko«vraei>s trie. N«keta-' ^ujeait kljuV temu. ae kli*e od tod in rojakí ei hoíejo de Je neia dalinox, <:^ge p-» ir-"•'niki »druJb-njs po-ll* ssmi izboljuti rssmere. íe^rjeti^ m«-»«eib topn enkrst obiéée
ske kot neznstiegs kritika v "Glasa Nsrods", s ozirom ns rssredo-vaaje. je v »"in. sko se prim»rje tee ladstek, kot je v poročile Ia
formseij«. Ia če Ijudj« več n« verjamejo, da je bibles božje razodeljs, ksj lil se zgodilo s du* kovnif Ako bi ae ne oprijeli dru-
leta m\ z izdatkom v poročilu! #«f» |»okliea, bi morali umreti leta |rjo. Ta.i|j pronajdemo. da lakote. Da r«člna Am.ričenov iu Je M. N P J. ¿romale, da Je ime Angleiev ne v-rjeen da je res, U V lafil 1920 Ia $4g,S202n »kup- Ur j« »«pi-"-ga v Idbnjl, J« U* nih iads.kov sli $60M.*7 »anj;^ Wkt t t-m, de j«WUi bi* kot v letu 1921. kar pove, de b.	pr«tedeaa v angleščino Je
bile zmoiljivo, ako bi ac leto IWI	««^H <,i }* Am'[
z nepričakovano pomnožitvljo' <'Sal in Angleži čitajo. ia se teko $66,V4.27 »sčiiuile k Izdelkom ze pr«pri^ejo. da je v protislovju s uprave in »o«l»ive. eko se meo is «
naimC taia
redno ^»množili poeli ia je bil ne Vse «veto pismo ne pude siti reSfteJ članstva H. S P J v l«m)mega prieors iz skskeaj»«srjev«-
r 1 Prizadete član- bi ee gotovo l«nee v razpravi ns-i"A. D." ae krenil.
r« organizacij« imsjo koaveaeijr---------■ ■■■^B	f
tako drugo leto, druge veako let« isredno velik, lUvno to velja, ge "Mideamroef Night s I>r«sm
tudi áñoéee* ií-' or, mo' Pripor, si m m d. ..vid.mo trt je Ida .« tretje vsako šetno(,e * M. t V svojem p*«.čil.i *a ^n^ im, ^ ne mor. «Mis 1 "	dr. « lana Os borne lahko jeaae^. |e,o. Ti Izdatki m ne morejo pri-lleto If» ««^«j«. «I« ^ i«d«Hstavka, kot Jih podaja Hubert la-
-i >
m -

PROSVETA
gersoll, največji nasprotnik kr (iranske religije in najboljil svo
bodotnisclni govornik, niti eno in spiraeije za napredek in svobodo kot jo pove Proglas neodvisnosti.
Biblija je zbirka {»ripovedk, pravljic in nereanic.
Nekateri elani kritizirajo po krivici 8. N. P. Jker no Čitajo pravil. Ako bi vsak član čital paz-no saj enkrat na leto pravila 8. N. 1'. J, kar bi bilo najbolj*« delo zanj, za njegovo druiino, jednoto in napredek, tedaj bi so prepričal, «Ja j<- Slovenska narodna podporna jednota ena izmed najbolj demokratičnih organizacij na svetu in tudi ena najbolj naprednih, ker uči avoje člane, "da je prvi korak h napredku, da prenehajo biti sužnji «tvorov, ki ao jih sami u-stvarili."
Naj končam a kvotacijo Inger-solla: "Jaz rečem ortodokaen ne aamo v religiji, temveč v vsem. Kdor je prenehal ae razvijati, je ortodokaen, pa naj bo v umetnosti, politiki, religiji, filozofiji ali
v	kaj drugem. Kdor miali, da je pronašel že vae, je ortodokaen.
"Ortodoksnost je to, kar gnije, in krivoverstvo je to, kar ae neprenehoma razvija. Ortodokanoat jc noč preteklosti, polna teme vrs-žarstva, krivoverstvo j« pa večni prihajajoči dan, luč, ki razsvetljuje visoko čelo intelektualnih pijonirjev sveta."
Izrednemu kritiku prav prijateljsko svetujem, naj ne oatane ortodokaen, ampak preskrbi naj si Thomas Painovo knjigo "Age of lleaaon" in predavanja polkovnika Robert Ingersolla, katere je izdala Kegan Publishing korpora-cija, 26. E. Van Buren St., Chicago, III. Pile naj tudi llaldeman— Julius kompaniji v (Jirard, Kansas, ki ima na prodaj veliko knjižic po pet in deset centov. Obrne naj sc tudi na Proletarca, ki ima , veliko podučnih knjig pa razpolago, in ne pozabi naj naročiti knjig, ki jih je izdala Književna Matica 8. N. P. J. Poleg mu t^ tujem, da naj sc vpiše ua Ilando-
vi	šoli za socialno znanost v New Vorku za korespomlenčne kurzo, ako ne more obiskovati Šole. Ako bo to storil, se bo prav zanesljivo posip vil od ortodoksnost 1. — Ri-chafrd J. Zavertnlk, Ph. B. •
ZDRAVNIŠKI HŠSVET1.
Piše vrhovni adravnik P. J. Kani.
Vprašanja in odgovori.
Ravmatiaam in drugo.
"Prosim zdravniškega nasveta. Že deset let je, odkar so me pričele bol A i noge. Najprej me jc bolelo eno koleno, potem se jc premaknilo v drugega, flla sem takoj k zdravniku, ki je rekel, da jc revmatizem, in mi dal maziln ter ni i priporočil, jemati toplo kopeli. Kn mesec sem hodila v kopališče in se kopala v vroči vodi. Čutila sera se ie slabejša in bolj utrujena. Zjutraj ko acm vstala, se m Imela trde In težke noge, da se p» komaj hodila. Zadnja le-ta j% nekoliko boljše. Če predolgo stojim, me aačno noge grozno boleti in ob apremembi vremena me trga. Začele ao me boleti roke. Ponoči mi zaspijo, da jih moram mssirstl. Boli me ob straneh In po raznih delih života. Zdrav-nik mi pravi, da imam Izležen na obistih. Vsak majhen prepih mi škoduje, da moram biti vedno toplo oblečena. Operirana sem tudi že bila. Pred tremi leti ao mi odvzeli slepič in še nekaj drugega, da nimam več otrok. Zdaj me menda še od operacije boli v spodnjem trebuhu t todo moram pogosto spuščati. Htara sem 36 let, tehtam 173 funtov, apetit i-matu dolier, včasih še preveč pojem. Prosim Vaa, kaj ml je atori-
ti. da bi ae bolje počutila!" •
Ta članica boleha že deset let. Ima torej kronično bolezen. Prvotno je brez dvoma imela člen-*ki revmatizem, ki ao je sprehajal iz enega kolena v drugega. Imeti je morala vnetje v notra-njih deltb. zakar je bila 0|>erira-na. Po slftnih operacijah j« pri mnogih ženskah pozneje vedno nekaj narobe, slasti Če so operira-tie na obeh straneh. Vsi poznsmo ženske, ki po rsznih operacijah vedno dtihujejo in tožijo, da so bolne, daairavno «o v aplošticm vi* det) zdrave, Imajo dobro slast p« jedi, tehtajo dovolj in so% dobre barve. Kako pomagati takim ženskam t Velikokrat so bolehne do-kler ne pridejo v leta preko štiridesetih let, ko zopet Jieksm «Ii* vljo, — Zoper revmatizem in zoper trganja bi priparoeil dopisovalki solnčne kopeli, f«- ima priliko. d« se na vrtu ispottavi sal«^^^^ mm Žarkom d« po««. Priča« naj F. L. i i.
s vet rt ure, potem pa vsak dan po pet minut dlje, da «e koža pri vadi. Ore naj na «olnee vsaj dvaj setkrat, prodno bo kaj zaleglo. Do-atikrat» pomagajo solnčne kopeli to tudi za kronično vnetje na mc hurju in na obistih. Poleg tega naj pazi na stolico. Pije naj zadosti vode, kislo mleko, je naj ssdje in zelenjsvo, ksr vse pospešuje redno atotico. Zoper Ženske slsbosti bi ji domači sdravnik Ish-ko napisal kake organoterapev-tična zdravila, katera naj bi iato-
tako jemala dlje časa.
• _ <
Nahod.
• "Jaz trpim na nahodu ž« par let; moram ae vfedno brisati in akozi eno noanico morem prav malo dihati. Ali je kako zdravilo zoper kroničen katar?"
o
Temu članu svetujem, da naj gre k avojemu domačemu zdravniku, da mu pogleda v nos: I>e z natančno preiskavo in z električno lučjo more zdravnik dognati, kaj povzroča nahod. Veliko bolnikov ima v nosu ta)co*vane polipe, to je mehke izrastke, ki zapi-rajo nosnico in povzročajo vedno smrkavoat. Te je lahko odstraniti z majhno operacijo, pa nahod izgine. Polipi ae radi ponovijo, vsled tega je treba iti vsako leto k zdravniku, da nos ponovno pregleda. Drugi pogoati vzrok kroničnega n%hoda je takozvana ozona sli "smrdljiv nos", ki zlasti mladim dekletom ploaalkarii povzroča veliko skrbi. Ozeno je težko trajno ozdraviti, pomaga si pa bolnik lahko aafti, da noa ne smrdi. V prvi vrsti je potrebna skrajna snaga. Noa ai je' treba izprati dvakrat na dan a toplo vodo, kateri primešajte malo sode bikar-bonatc ali boraksa, ki deloma ras-stopi kraste, ki se delsjo v nosnici In katere j« treba sproti spraviti venkaj, sicer povzročajo alab duh. Nato naj si tak bolnik vnoa-Ija vodo, kateri primeša nekoliko tekočine, ki se dobi v lekarnah pod imenom Zonita, o kateri sem pred leti piaal, da je jako dobro ras-kužilo pri izmivanju starih gnoj pto in indolentnih ranah. Na ov ju je napiaano, koliko tekočine ireba priliti vodi, da ni premočno, poleg tega se dobijo v lekarnah mazila za nos (NaaSl Ointment) katerim jo primešana kafra in jnenthol, kar hladi nos in prepreči tvoritev krast. Če bi bolnik «s kronično ozeno ali a smrdljivim nosom kako tri d* šest mesecev redno zdravil noa po gorenjih navodilih, bi se maraik^teri iznebil te nadlčge. — DrugI bolniki s kroničnim katarjem v nosu pa rabijo manjših operacij na hrustancu in na kostnih izraatkih v nosu. Vendar se operira na noau vse preveč; odkar ao operaeije na ton-sillh v modi, je vedno več specialistov za noa in operirajo vse vprek, da morejo živeti. Marsikateri kroničen nahod je posledica nepotrebnih ali prekorenitih operacij. — Poleti, od 15. avgusta naprej, je sezona za "hajr fever", ki povzroča nahod, kihanje in na-Aušljlv kašelj* O preprečen ju po-letnegs kihanja acm napisal Članek lansko spomlad. Kdor je podvržen tej bolezni, naj aa zdaj o-glaai pri svojem domačen zdravniku. Profilaktiftne injekcije travnih praškov pomagajo v petinsedemdeset odstotkov slučajih. Vbrizganja bi ae morala pričeti vaaj a prvim julijem.
I
POZOR PftKD LUI PROTI RAKU.
Pred kratkim ao vai časopisi poročali, ds jo dr. T. J. Olover iz Toronts, Ksnsds, baje iznašel ae-mm za zdravljenj« raki. Ker se je toliko o tem piealo, bodo gotovo mnogi ljudje, ki trpijo nn raku. trosili mnogo denarja In časa, da si priakrbijo dr. OlovefJev lek v nadi, da se ozdravijo. Po mnenju zdravstvenega departments držav« New York j« oni lek oči-vidno isti aerura, ki ga je 1. 1921 preizkusil dr. K. O» Wood, ravnatelj oddelka za proučevanje ra-ka v Crocker Laboratory v New Yorkn, kakor tndi kasneje ameriška zdravniška družba in kanad-ski zdravniki.
Dr. Gloverjev način oglaševanj« in babanja vabaja domnevo? da gre za prevaro. In državni zdravstveni dep«rtjn«ut svari bolnike. ki trpijo n« raku, preti po alovanjem a dozdevnim ianajdi-teljem ali njegovimi zastopniki in pred h«bo njegovega l«ka.
Vzrok rak« ni le znan. Ni kakega maka al, da lu bil ■MiroČen pa kaki posebni kliči. Kdini zna ni lek je ta, «la raka apoena ž« vi sačetnen razvoj«, na kar aaj al« dl le- enj«. potom kimrglčae op* I raeijc. z Jarkov «U radija ali, potom kombinacija teh riravU. —
S polja vede.
Tamalj vsemirja.
(Po J. Arthurju Thomsonu.)
Is česa obstoji svet, svetovi in vsemirje sploh f Is Čess je. snov f Ksj je temelj vsemirjut
S temi vprašsnji «o se bavili ljudje 2e izdavna. Odgovori so bili različni. Modrijani nekega ljudstva v Aziji «o zaključili, d« vsemirje sloni na hrbtu v«10pega slona, slon pa da ltoji na velikan ski želvi. Pri tem so ostali. Za vprašanje, n« čem čepi želva, ae nigo brigali. . Sicer bi bilo vs«eno, Če bi bili vposlili vse živali na svetu; kajti ie vedno bi ostslo vprašanje: kaj pa je potem t VeČina stsrih narodov se ni ba-vila a takimi vprašanji. Zemlja in nad njo nebo jim je bilo vae-mirje, ki je atalo ali plavalo v niču. Najlolji odgovor jI bil, da zunsj zemlje ni nič.
Moderni človek ni zadovoljen a takimi odgovori. On išče temeljev vaemirj«. Danes smo prepričani, da vsemirje rea "plava", Zemlja ne sloni na ničemer, vendar pa jo drži gravitacij« v tiru, da ne "pade" ali zaide na kriva pota. Gravitacija (težnost) jc tista sila, ki drži zemljo in ostale planete v pravem tiru, da jih solnce ne potegne vase. Solnce vleče zemljo k sebi, toda zemlja se brani a tem, da z veliko brzino kroži okoli aolnca. Vse zvezde arlcčejo druga drugo kakor velikanaki magneti, ampak gravitacija jih rapidno podi v velikih orbitih, da »a padejo skupaj. Vprašanje, kako in na čem svet "stoji", jo torej reieno.
Kaj pa temelj t Temelj snovi f Mi vemo, da snov obstoji iz trdin, tekočin in plinov, ki sc zopet dele v elemente. Iz česa pa obstoje elementi, in iz Česa je tisto, ki tvori element^ itd. T
Za odgovor na ta vprašanja, se moramo zateči k moderni fiziki in kemiji Obe ,vedi se pečata vtaka po svoje s snovjo in eneržijo, obe skupaj sta pa dali človeku poj m o temeljni naravi vsega, kar je — in a tem ata odprli nov epoh v zgodovini človeškega miselnega razvoja.
Prvi učenjaki, stari Orki, so tc pred več ko dvatiaoč leti ugibali o aestavi snovi. Kamen lahko zmelješ v pr^h, žlico vode lahko razdeliš v toliko kapljic kolikor hočei, in če imaš pripravo, lahko deliš ie prah in kapljioe, ampak enkrat mora biti konec deljenja, ao rekli stari Orki. Nato so zaključili, da jo vsa snov. sestavljena iz silno majhnih, nevidnih, delčkov, ki ao qedeljivi. Te delčke ao imenovali "atome'V kar pomeni v grškem nedeljiv.
Stari griki misleci so pogodili mnpgo dobrih idej, ki ie djtnea služijo za podlago in materijal v strukturi moderne vede. Ravno tako ja bil njihov atom dobra koncepcija. Dabes vemo, da je snov dostavljena iz atomov. Ras-lika je la, da so si Orki napačno predstavljali zgradbo atomov. Mialili so, da imajo tekočine in plini okrogle in gladke atome, ki sc ne drle skupaj, dočim je kamen z drugimi trdfnami vred ia grobih in kljukaatih atomov, ki aa drle drog drugega. Qrški nazor o atomih je bil- pozabljen, kojfe priilo krščanstvo. Celih 1800 let ja apala ideja o atomih in ficle John Dalton, glasoviti keftiik Iz Manchesterja, jo je zbudil v prvi poloviei 19. stoletja.
Dalton j« prvi definitivno «formuliral atomično teorijo • kot znanstveno hipotezo. Vsa fizična in kemična veda ad tedaj batira na atomu. NapaČho je'misliti, da so novejla odkritja elektrona« izpod bi I« "atomizem". Atom je ie vedno najmanjša enota kemičnih elementov,
Nihče ni ie videl atoma. Naj-novejši čudežni mikroskop nam ne more pokazati drobca snovi, ki j« miljonkrat manjši kakor flro-čin« lasa; to j« namreč velikost stoma. Kljubtemu vemo, «U sto mi ao. Učenjaki jih štejejo in tehtajo, čeprsv so ne\ idni. Novejšo snsnost j« odkril«, d« so «e Orki motili: atom ni nedeljiv Atom s« deli š« v manjše drobca: elektrone. Ampak atom je samna-sebi ««lota. Lahko rečemo, d« atomi ao opek«,*Is katere j« zgrajen svet in ves univerzum.
Ali č« bi ia»li magično steklo« skoai katero bi mogli videti «ta-ase. n« bi jih videli zloženih «kapa j kakor opeko v zidu. pav pa bi vid«li, da «o med njimi vskke praznote, večje in manjše ruda U« Videli bi še (trkaj drugega. Atomi m mirujejo. Kadar gleda « proatim očesom na mrtev
ruje, Ali oko na« var«, kakor naa vara glede "premikanja" aolnca
po nebu, dočim se v resnici pre miee zemlja. Atomi se neprestano gibljejo, iu sicer s neverjetno hitrieo. Atomi so svetovi v malem, ki se vrte okoli svoje osi in obenem potujejo if orbitih okoli svojih središč. -
Skupine atomov zopet tvorijo nove sisteme, ki sc imenujejo molekuli, molekuli pa tvorijo kemične elemente, ki spojeni skupaj delajo vidno snov. Dočim so atomi v bistvu enski v vseh elementih, niao molekuli. Vsak kemični element ima svoje molekule. Ras-lika temelji na številu atomov v molekula tega ali onega elementa. Na primer dva atoma sta molekul vodika, trije atomi ao ozon; dva atoma vodika in en atom kisiks naredita vpdo.
Na ts način dobimo \ prvi pogled v zgradbo materije. Temeljna razlika med tekočinami, plini in trdinami je ta, da molekuli v plinih stoje zelo narazen, vslad-česar so plini nevidni, v tekočinah so bližje drug drugemu, medtem ko ao v trdinah zelo gosto skupaj. V plinih imajo molekuli popolno individualno svobodo in nahajajo se v silovitem gibanju. Ako jih hočemo prisiliti, ds se zbližajo kot v tekočinah, moramo omejiti njih gibanje. Tq se . lahko zgodi - na hudem mraz*u. Na ta način znanstveniki spreminjajo pline v tekočino. Enkrat, ko ae solnce ohladi in temperatura na zemlji pade na 200 stopinj pod lediičem — kot jc danea na luni — se naše ozračje spremeni v ocean tekočine, ki bo ležala 35 milj globoko na absolutno zmrznjeni masi vodnih oceanov.
(Dalje prihodnjič.-)
Razpošiljanje tiskovin za bonus.
Dne 16. junija jc vojna uprava začela razpošiljati tiakovine bivšim vojakom v svrho prošnjo za priznanje, pravice do bonusa. Dne 21. junija je končala prva pošilja tev 6,000,000 tiskovin, ki se razdelijo med bivše vojake potom lokalnih podružnic ameriške 1<* gije, podružnic Rdečega križa, lo? kalnih vojaških komand in raznih veteranskih organizacij. * * Od dne 23. do 28. junija se je vriila končn« razpošiljatev tiskovin, namreč 5,000.000 njih, ki se razdelijo potom poštnih uradov.
Vkljub temu, da ni kongres šo nakazal potrebnih skladov, je predsednik ukazal, da sc takoj začne z izvrševanjem zakona o bo-nusu. Zato je vojna uprava začela najeti potrebnega pisarniškega osobja za opravljanje takega velikanskega posla. Do konca julija bo 2517 uradnikov nastavljenih, ki bodo posebno trenirani za sistematično delo, kakrino je potrebno pri reievanju nekolikih miljanov aktov.	A
Generalni sdjutsnt omenja, ds je organizacija žc tako dozorela, da je vojna uprava že od 21. junija naprej pripravljena sprejemati prošnje biviih vojakov. Pričakuje se od veteranov, da se bodo natančno držali navodil, ki jih dobijo skupaj a tiskovino za proi-njo, in da bodo zlasti pazili, da napravijo dobre prstne odtiske.
Vojna uprava zopet poživlja bivie vojake, naj nikar ne piiejo na vojni department glede svojih proionj. Prejem istih se bo jim potrdil Čim prej mogoče. Rsdi te-gs vsako nadaljno dopisovanje jc nepotrebno, razun ako vojni department zahteva kako pojasnilo. - F. L. I. I,
Rabindranath Tagore:
Trgovec.
♦.
Misli si, mamica, da bi morda oatali doma in jaz da bi moral no pot v tujo deželo. ,
Misli ai, da bi bil moj čoln pripravljen v pristanišču, do vrha natovorjen.
Zdaj pa dobro tyemiali, mamica, predno porečeš, kaj ti naj prinesem, ko se povrnem a potovanja.
Mamica, hočoi kupe in kope zlata f Tam ob obrežjih zlatih rek so polja polqa zlate žetve. .
In v senci gozdne pteze kapljajo zlati čampini cveti na tla.
Nabrati jih hočem vse zate v mnogo sto koiev.
Mamica, ali bi hotela biserov, velikih kakor deževne kaplje v jeaenif
Popoljem se k obrežju bisernega otoka.
Tam trepetajo biseri v ranem svitu na tratnih cvetlicah, biseri kapljajo v travo in bisere prše na pesek v penah divji morski valovi.
Moj brat dohi par krilatih konj, da bo letal z oblaki. '
Očetu prineaem Čarobno pero, ki bo brez njegove vednosti samo pisalo.
Zate, mamica ,pa moram imeti skrinjico in dragotine ,kl jih je plačalo sedem kraljev s svojimi kraljestvi.
IKI POZOR!
Znamenje (July 1-1924) pomen!, de vem naročnina poteče na ta dan. Ponovite jo pravočasno, da ram liste ne ustavimo. Ako lista ne prejmete, je mogoče vstavljen, ker ni bil plačan. Ako je vai list plačan in ga ne prejmete, je mpgoče ustavljen, vsled napačnega naslova, pUite nam dopisnico in navedite stari in novi naslov.
Naši zastopniki ao vsi dni-štreni tajniki in dragi zastopniki, pri katerih lahko plačate naročnino.
Naročnina za celo leto je $5.00 U za pol leta pe $2.50. Člani S. N. P. J. plačajo za pol leta $1.90 in za celo leto $3.80.
Za mesto Chicago in Cicero za leto $6.150, pol leta $3.25, za člen* $5.30.
Za Evropo, stane za pol leta $4.00, za vse leto pa $5.00.
Tednik stane - za Evropo $1.70. Člani doplačajo samo 50c za poitnino.
Naročnino lahko tudi sami poiljete na naslov:
UPRAVNISTVO
"PROSVETA"
■ * ; »
2657 So. Lawndale Ave., CHICAGO, ILL.
RAD BI IZV1D1L
kje se nahaja Frank Hribar, doma iz Lei pri Litiji, pošta Sava. Sporočiti mu imam zelo vaine stvari zaradi njegovega umrlega strica Frank Brcgar-ja. Prosim rojake, če kdo ve za njegov na-alov, naj mi to sporoči. Če bo pa sam to čital, naj ae mi oglasi na naslov t Alojzij Orile. Bos 86. Jennv Lind, Ark.
KAD BI BVXDBL
za mojeg« brata llelmsrja M «ve, dom« ia lške vasi pri Ljubljani. Pred.dvemi leti je bil tukaj v KSrrellu, P«., in od tukaj je od šel v Warren. Ohio, kjer ja bivsl le par meeeeev, kakor so mi roj«ki sporočili. Cenjene roj«ke prosim, če kdo r« za n j«gov naslov, d« mi ga nasnsni. Ako bi p« slučajno čital ts oglaa, gs pro«im, da mi takoj prijavi, ker poročati mu imam ario važne atvtri od tn ia ia starega kraj«. Moj n«alhv
OO LAH NAJ »
Frank Benetič, dom« iz Vinice na Dolenjskem. Pred letom dni se je nahajal v Pittaburghu, potem pa neznano kam izginil. Če kateri od rojakov ve, kjo ae nahaja, ali če bo sam bral ta oglaa ,naj se mi takoj naznani,"ker mu imam poročati zelo vafne reči. Gašper Bei*-kovec, 4827 Plum Ave., Pitta-burgh, P«.	(Adv.)
ZAHVALA.
Mr. Aloia Bkulj, Brooklyn. N. ii Podpisani ae vam ne morem dovolj zahvaliti sa izvrstno harmo niko, katero ste" mi poslali, nikdar si niaem mislil da imate take do-\>re harmonike na zalogi.
■taetoj Jokovich, M or ley, Colo.
Hele sedaj s« vsm zahvaljujem za izvrstno hsrmoniko, kstero ste mi poslali mesec« marca, bolj ko igram lepše pojejo.
Louis «stotnik.
Mulberry, Ksns.
SREDA, 2. JULIJA
NAZNANILO IN ZAHVi
Tužnim in globoke potrTJ cem naznanjam,,, v	,
še nadvse ljubljene h - rke I
J08EPHINE ¿MILJE RiCJ
katero nam je krutaSS smrt ugrabila dne junijt ob pol dveh popoldne. ]> ■
smo jo po cerkvenem 0}}re(i junija, ob 10. dopoldne na |pokopslišČu. Tem potom «e hvalimo botru in botri Mr Mrs. Joe Plaveč h |^nt0|' darovani krasni ven .- jn ^ ter tolažbo za pokojno, j^p, la moji sestri Mrs. FeliejtJ svaku, sestri Ani in Maku Podpečan za darovano križ ir krasnih cvetlic. Hvilj Luka Krznar-ju, Mat t iy„j in Frank Slugi, za krasne v in za pomoč ter trud pri p bu, ki šc je tako lepo vršil, stariŠem in deklicam, tat nosile krsto in jo nam za odnesle našo najdražjo e Posebno se zhvaljujemo v« rodnikom, znancem in pi Ijem iz Rentona, Hlačk da, Cumberlandii in Knuaw za darovano krasno vdeležbo pri pogrebu m to] ob teh bridkih urah. Posel,u, zahvalimo vsem sosedom, i nam prihiteli na pomoč, za tolažbo in čutje dveh noei pri sti pokojne. Hvala vsem u tomobile, kateri ste brezpl vozili in skrbeli ,za re<l pri grebu. Posebna ljvala moji t Lini Felicjan za njen trud smrti pokojne in za čnsa boli najinih sinčkov. Istotako g« hvalimo Mrs. Ivanki Maurir je ostala pri nas ves teden in magala v bolezui. Še enkrat n skupaj iskrena hvala. Ti pá dražja, nadvse ljubljena in aestrica, snivaj v miru v T svobodni ameriški domovini.
héel
Zapustila si nas v tugi, Tvoje truplo v jamici trohnl TvGja dušica se veseli, tam kjer tuge in trpljenja n
Žalujoči ostali, Joscph in scphine, stariiŠi. Joe }\ Kri Jr., Joban K. Peter V. Wiljpm Albert II., bratci in ostiJi sor niki.
£numclaw-Krain, "W«sh. 25. junija 1-924.
NAZNANILO IN ZAHVAL
— - r-—— -"»-««i mnvTjje, PBAIQL KAVO, pre.lmet, smo prepričani, da nu l FA&BBLL, PA
BIALKO? INTERNATIONAL ORCHESTRA
preskrbi godb« sa v»s aloJaje t« prilik«.
I SIT k. VUrtmm S».,	IH.
S tulnim srcem nu/nanj« sorodnikom, znancem in prija ljem žalostno vest, da je dne junija 1924 po dolgi bolezni vedno zaspal moj sin, (orim unuk)
FRANK MOČNIK.
Umrl jesza proletarsko bolel jo v najlepši mladeniški dobi. si šele 19 let in 7 mesecev. Rojei bil Bohinju na Gorenjskem, jc član društva " Victoria" 220, S. N. P. J. v Bryant, 01 Pogreb se je vršil dne 13. juni t. 1. po katoliškem obredu na kopališče West Lawn v lM etta, Okla. Najlepša hvala nom društva št. 220, H. S P. za pomoč in trud, ter a darou ni krasni venec in za vdeležbo! pogrebu. Iskrena hvala tudi sorodnikom za ves njih polrtj valnost in za darovane veN Hvala lepa znancem in pri« ljem za krasne dsrovane ves in cvetljice, ter za vdeležbo ij pogrebu. Iakrena hvala vseej so ga apremili k zadnjemu H tku na mirodvor. Tebi drafij moj, oziroma vnuk. želim |*>«JJ mimo in lahka i»sj svobodna ameriška zemljs. W joči ostali: Anton,Potočnikj čem. Katarina Potočnik, (roje Henikarali) mati.' Franci Krij Vic (rojena Močnik	i
sino (rojena Močnik —• ton Potočnik, K. 2. 1^* ■ rvetta, Okla.
FARMA NA PRODAJ.
A
aajdrf kik trti
<iiui> M
H
o*
183 akrov v llud-oi Columbia Cfc, V V boljša fsdjereja in grozdje, linam 25<*> * '»j nad 1200 vsskovrstnih si ves. fino poslopje blizu studenens vods, moderno J*'
bik. 4 j r*^
pnUttj
dv. skupaj kopdi, P^"!] polov»««, ker «o dve hiši zaradi bolezni p« »"V pojasnila «e obrnit'- ii ANTON KOREN. I*ai VERACK« S. V.
orodje. 10 krav, konji, 7 prašičev, na«J n 120 kokoši. Tal
kupiti,!

JULIJA« liti.
PROSVETA
Vplattla:
Vpittili.
ZLATI ZAHOD iIVLJINJA
UPRAVNlftTVO
«poaarja vm naročnik« in druge ittuuljo, nnj nikar oe kupujejo pobenih posebnosti is posamernlh oglasov, ki aa nahajajo v Listu, ksr nekateri m direktno sapaljivt Vsak naj bo teb previden tn se ▼»•UJ, fte le mogoči pred no kaj kupi t* oglasov, prupr č* Za vse oglase »o odgovorni le oglaševalo! sami, nobene odgovornosti ns pro-vaame upravništvo tn ne lastnik lista. Oglase Imamo aato, da nam pomagajo plašati list. kateri Jo vsak dan draijl v tiskarni ta vte povsod. Torej hodita previdni, še se pa nabrileto, toda t vse to prt-piite sami sebi In ne aam
Upravitelj.
iia.. ui..
144., 114.. 144.. 14T.. 144.. 14S.. HI., lit., 144.. 144.. 144.« 147. . 144.. 14».. 170. , ITI.. 17«.. 17«.. 174.. 17S.. 174.. 177.. 174.. 144.. 141.. 18«.. 144.. 14«.. 144.. 104.. 147.. 184.. 14S., 144 .. 141.. 14«. . 144.. 144.. 144., 187.. 14«.. »44.. i no.. «SI.* «0«.. «o«.. «04.. «04.. «04.. «1)7«. «04.. «00.. «14.. «11..
«1«.. »J».
«14. • «18.. «14.. «17..
«14.. . >«0.. ««1..
«24..
tli. p, «18..
_ ««4.,
■ i '■ ««7..
Izplačila: «««.. i «««..
Uli
...... m..
«44.40 ..............itt. k'
140.40 ..............238
148.00.......
••Ml..............Ho
ut.00......'.	;J|
1*0.40....... {Ji;;
•«.«•.......«j;
117.40 ....... ,44 '
{•Kj.......««::
141.04..............244
«41.00..............;J* ;
84.44 ..............248
o«.oo..i....	t4M;; ...................m!i
. ilfOM BHPJ' ▼ P0JAB
^ KILO!
L,mjewsnoJe gL ixvrše; ¿M razpisi izredni eaea-
bolniški iklsd v razred Lje boliiiik« podpore po CLečno do prekiica. In med Lin ^ je i^rpal tudi sklad L^t bolniško podpore ter Stegs gl. izvrševalni odbor Lmn k razpisati izredni aees-l^tzred $4 dnevne bolniške L in sicer po $1.00 mesečno Jšljra. 8 sprejetjem inlcija-¿rušt\a štev. 333 se mora i bolniški razred sam vzdrše-in 6e je primanjkljaj v kate-ali razredu ,se razpiše izred-i*tnent. Izredni asesment po pečoo v razred $4 dnevne jftt podpore se začne od 1. 11 I- Izredni asesment za fd $5 dnevne bolnižke pod-«aod 1. junija t. 1. Člani, ki ¿mižati zavarovalnino v bol. i »klad. morajo to naznaniti ko eden raeiee naprej in zni-l atopi v veljavo še le drugi i; za tekoči mesec pa morajo llati izredni asesment.
Matthew J. Türk, gl. tajnik SNPJ.
141.40 . 144.04
V« . 44
1844« i 110.04.
POZOR ROJAKU
Kadar šelita barvati vešo-hišo od sunsj ali snotraj, staviti novi papir in vsa taka barvarska dela, .se obrnit« do svojega rojaka oseb» no ali pa kličite na telefon T,oš-no iu solidno delo po smernih e«nah. 8e vam priporočam sa obilni posut, Tel. Haginav 3366.
8AM BARBllO, barvar, 0051 Avanue "M", Ohioago, HI.
M...............
I proletarec jj
' Ja ilov«nska glasile seetaltsUt	1 »
; n« »ti*nk« v Am«rikt. Vsak	! > dolavM ia rojak, M a« saatma » » ; aa ■<>< i«iia«ft, M ge moral rot* ! , a« čitaU, kar vam kaše
prav« sliko sneialiauan ' Naročnina a naša $8*00 na ! | loto, $1.78 na pni lota.
\ Naalov: PROLITARKC, Ü Mil W. Mih Ii-CHICAGO, ILLINOIS.
Pilile pe ael aealk M<«l
............................I
lUN MED JEDNOTO IN DRUŠTVI
ZA MESEC MAJ 1*14
Vplačila
nov naselnisk! zakon.
Po novem nasalnlškam sako-nu so gotov« oseb« lsvseta Is kvot«, a n«kaUre pa imajo prednost v kvoti. Pootopanja sa dobavo potr«bn«ga dovoljenj« J« povsam .aruga^no od
{r«jlnj«fs. Kdor šoli koga do-iti ia staraga kraja, ali lell sam potovati tja in sa aop«t vrniti, nad — obm« na m«n« «a pojasnila tn potrabn« spis«, JmJmI v Zapadnl P«nnsylva-ntjl najholjle storijo, le prid«)« ooabno k mani. Uradn« ura v ptoarai «4 0. de S. Zv«4«r in ob nedeljah pa ne domu, toa Z 071 k II.
anton zba&nik,
'« 1 1 javal iMlar,
206 Bnk«wnll Bldg., Pittsburgh, Pa.
(N~pr.ll ««dalj«.)
Dr« Lorenz
14.4«.......
111.08
104.70 114.14 418.87 44.78
DR. KOLER
6tt Ponn Avn., Pittsburgh, Pa. *
IORCf KONCERTI IN PLESNE ZABAVE.
M V • »»!'•>
domaČi zdravnik
PIKU «« tr«*H«<»l MMtS, • S«»Hm
assrals« le^u maa miu«« m s
vm m«tk. k»lr»nl tlravi« p» »kr»J-Im»I m»•■"41 K »k»t kur* nniu 4a «•■ «r«Mkuj. »4r«»S», m l.kai'». prMiU ia m« •• Smi m m» ",11.
NvrMui« »H	kito a*4ra«toi v II
urok t* «i.ar k»M «mmMK
a»U, i »••kuri«, ki «**m4«|« Sat*. ItM v krti» I« kril« I« «4m4Š <M «H ««M«»J.i »ud». 0*4r»*tm • (*l«VMt>a.
IMMUI« IrMMl*. UltNil, «t<kH-Hi hmim, 4 krof h i« 4n*9» MM M* ItttL kt	|m*u krvi,
•m rar (m » krotfc«« Im« to «I hnkm
IMPORTIRANE KOSE
t« oauoo oaooj$ it JUooetAViia
S«.* U 4«»»hiIr.M.f■ 8UiM»k««»
Mi« • Hulkim M »«tok. I«, M,
i » to M i*l«»v ........ssee
i kM a rtoibt im i »I Irr M kfe*«M.........................J|
Sl*V<<»«	.......-t. M«,,,. IJS
ImMl kaM.M "S«rgmmmm, JB
......................... .49
Naročite "Proeveto" • vašemu sorodniku ali prljateljn v stari domovini.
SLOVENSKE gramoFON PLOSCE
ia« h>mIm> pr«>«U ia mMiIU i i« I« m* ■•»• i«i«8»k.
Slovenska Banka D. D.
bf.ocrad .t. zacitts LJUBLJANA
essr, ss 'sszs
neeerve i	sf»« ^^^^^
ropnusatiea*	ai^M, a»«s
«, iHiMk OsaiiiMi. (kiap nsls»
lUSM«. lf*»U*4. OrttoS. SM*^««. Sda* Mf,	MM. StoMrtk. S#4W, iS—-
,S>Mhi I«SM »IQ k* IMIMI, VrlM. Varal« mMif »•«• inam
).r»»IM MAtMfr lil MlkakMiiM)« «I »mMs v ŠMMrto*. SMS tiHiiai
i) .si H«e* f	«toN«a
Z*fc«*r*H« »«4*8	4« »M
idj^ngsp ««• «M. V M M»iMMMt.
AMtMÜNSZI ODDELEK i BLAVENBKA HANDA D. D,— portovaUa, lik« br 7, ZAOtKB.
IMAM V ZAlXKil tt NAO II LET
HOLE ZA PIANO
SLOV. IN HRVATSKE
Nn^WWk'^Potokar
GOLOB Jk GOLU
471 M**«mmI A«.. Mise««ban
PROSVETA
.SREDA. 2. JULIjA
Težki položaj priseljen co» u Isbl.t i
Temni in mrsči se /.<-raljs in nebo in ne morevo reči, kern greva.
Nenadoma me pokliče! in pra-sai, šepeta je: "Kakina luč je tam na bregu t"
In v istem hipu poči atraien vrkrik in postave pridrvijo proti
Najnižje cene.
CHAS. BAUDEK IN ANTON ANTONClC
i ■>
; » Vam nndita na lah*ro bogate zalogo,	2
1 K><Ur	F'*??" LT»*0 hifct 9* znotraj alt zunaj, aa obrti i U do	J
; fO**» — tor rmm	da bodete boljr po*trtii.nl in cono »a	1
delo ugodnejše. Mikava tudi raan«vwt«o olike, kakasfcia beli vrste	'
* «mat Mtts, In U pspnlaaao«a peenttml rokaasl. ga toplo pri.	|
CHAS. BAUDEK IN ANTONClC '
300 S. Central Avenua, Cbtabolm, Minn. i m i .............................................
8
Ig. Mihevc:
Vstal je-vstal bo!
r-	-.i -	,
Globoka pod zemljo živi veliko er«'t-. Ker mu ni življenja tam zgoraj, koder hodi jnimlad, dalo
Življenja, s« je »ree pokopalo rov»*. —
Preko poljan pa je žla pomlad in trosila cvetje vsepoveod. Kot da je nekdo t močno'roko ožel gosto zemljo, ao padale na žareče are« debele kaplje umazane vode . . .
"Kako dolgo sel", je pomiali človeka krt. Naslonil »e je na krem po v držaj in onemoglo povesi glavo.
"Kako dolgo šef", je vzdihnil pesti medlo rszsvetljenim Črnim stenam globokega rovs. —
Človek se je zamislil. Obstal je pod visoko goro. Preko» skalovja in trnja je vodila pot proti vrhu. Od daleč je bil prišel in krvave Je so mu bos« noge od ran. Za njim jo obstal ae eden, dva, Slo, tisoč, nepregledna množica ae jih je uabralo. iu človek se je ozrl. Vsem so krvsvele noge, vsem je zijslo iz izhujšanih obrazov nemo vprašan je.- Mar je tu naš eilj f
"O, bratje!"
Takrat pa so se uprle vseh oči .v goro.
"Naša Kal vari ja 'bratje'!" In tisoč glasov se je sklonilo v onemoglosti, med množico je planil jok.
Takrat pa se jc dvignilo iz vrha gore veliko solpce. Preko trnja in robatega skalovja ao plo-zali zlati žarki v dolino, kjer je bila množica. Nekdo je zaklical: Pridite, bratje, tu, na vrhu Kal-varije si zgradite dom. Opomnite ae, da brez trpljenja, ni vstajenja, firez ljubezni ni življenja. Prehodili ste «dolgo pot, od rojstva ste romali po zemlji in kamenje ao metali na vas. Stokrat ste ae opo-- tekli na ostri poti, blodili ste po temi in v temi so umirsli vaši o-četje. Vi pa ste sinovi dela, otroci luči, za vami gre svoboda. Bratje I Hpomnite ae krvavih žuljev vaših, spomnite se lsčnih in golih vsših otrok, spomnite se zaničeva-nih vaših žena I Zberite svoje moči, sprejmite veliko misel vstajenja in napotite ae na poelednjo pot, na Kal varijo. Združite ae, po-dajte si roke, da bodfto praznovali vašo Veliko noč. —
Krist je vstal. Kdor hoče biti Bog, mora na križ, kdor hoče bi ti svoboden, mora poizkusiti su ienjstvo. Bratje I Trpljenje, aa» uičevanjc, beda ia pomanjkanje vas je uspoeobilo sa veliko svobodo. Utopite na vrh Kslvarije in razglejte kraljestva, ki so Vam pripravljena. Vaša je bodočnost, ker je boj vaš.
Satanske sile padajo na kolena pred vašim delom. Vaši žulji so posvečeni, vaše, trpljenje je pa-sijou začet ob rojatvu, nadaljevan v življenju, končan vrh Kalvari-je. Kriat je vstal. A najpoprej je • trpel, potem jo bil poveličan. — Bratje! Osrite se in poglejte, kako s« odpirajo grobovi vaših očetov in učiteljev. Is teh grobov prihaja, glaaen pozivi Bratje, združite se v ljubezni, osvobodite aebe Ln naši* grobove I —
Množice f>od Kalvarijo ao se zganile. Kot roji mravelj so se pognale v klanee, sa eeboj ao zapuščali krvave sledove. Množice ao hitel« proti vftu. Nekdo j« dvignil visoko v zrak rdeč« znamenje, eveti prapor ,. .
e <
. »
Človek v rovu ae je zbudil iz zvejo zamišljenoeti, Odložil je kramp, vrgel od aebe umazano rudarsko obleko in se nspotil proti ishodu.
Zunaj pa je bila Velika noč, apomlad. Zvonovi eo peli in osna-hjali nekaj velikega, peli ao pe-aem o vstsjenju.
"Vstsl bo moj bratski rod, vstsl bo in povrllčea bo!" —
- Ti sediš sključene v svoji noail-niei in ponavljaš v molitvi imena bogov.
Noeilci, trepetajoči etraku, m skrivajo v trnjevem grmu.
Zakličem ti: "Ne boj se, m* mica, jaz sem tu/'
Z dolgimi koli v rokah*in s di v je razkušt ranimi lasmi prihajajo bliže in bliže.
Jaz vpijem: "Pozor! VI lopo-ti! <8aino še en korak in po vaa bo!"
fte «nkrat grozno zarjujejo in oddirjajo.
Ti zagrabiš mojo roko in praviš; "Ljubi otrok, sca božjo voljo, ogni se jim."
Jaz pa pravim: "Mamica, sa-mo pazi name."
Potem Izpodbodom svojega konja v divji galop in moj meč in ščit zažvenketata - drugi ob dru-upi
Bitka postane tako strašna, mamica, da bi te oblila mrzla zona, č<? bi jo videla iz svoje nosilnice.
Mnogo jih beži iu veliko število jih je poseksnih na koae.
Vem, do si misliš, vsa vaae za globljena, da mora biCi tvoj otrok v tem hipu mrtev.
Ali jaz pridem k tebi vea s trvjo oblit in prsvim: "Mamica, ritka je Že končana."
Ti prideš ven in me stisnei na svoje srce, poljubiš in rečeš sama *ebi:
"Ne vem, kaj bi atorila, če ne bi imela avojega otroka za spremstvo."
Tisočero nepotrebnih reči se zgodi dan za dnem, zakaj bi se takšna stvar slučajno ne mogla uresničiti f
BHo bi kakor pravljica v knjigi.
Moj bratec bi rekel: "Ali je to mogoče T Mislil sem zmerom, da je tako šibak!"
Naši vaščani bi dejali vsi začudeni! "Ali ni bila to sreča, da je bil fant s materjo f*
" 7 w J*
Zadnja poročila is Havane razodevajo obupni položaj, r katerem ae nahajajo mnogi evropaki priseljenci, ki so se podali v. Kubo. Ti ljudje ao želeli priti t Združene države, pa ao ob času, kb je bi« kvota njihove rojstne zemlje ijfrpana, šli t Kubo, ker eo upa li, da t>9do od tam nadaljevali svojo pot v Združen« države, čim začne novo fiakalno leto. Paro brodarski agent je v starem kraju ao jim rekli, da jim na morejo prodati voznega lietka za Združene države, pač pa da jim lahko prodajajo vozni llatek za Kubo. Sledeč njihovemu naavctu so pri aeljenci šli ▼ Kubo, mialel da se bodo tam a kakim delom veaj za silo preživljati, dokler ne pride ugodni trenotek za vstop v Ždru-žene države. Doživeli ao pa lalo-atno razočaranje in aedaj jih. je
Mnog« enakih bresurčnih prevar ae jc izvršilo na njihov rečen.
Kaj naj poetane od tok nesrečnih ljudi t Novi priselniiki zakon jim je še bolj skrčil prilika do prihoda v Združene države. Oatati morajo v Kubi leto dni, predno smejo zaprositi sa ameriško pri aclniško vizo. In še potem epsida jo pod kvoto, ravno tako kot da bi ae nahajali v atarem .kraju. Nekateri — in teh ni dosti —, ki ao žene, otroci ali atarli ameriških državljanov, ao v stanu priti kma lu k avojim sorodnikom v Zdra žene države. Ali večina teb nesreč neiev bo le stežka kedaj Zagleda Is obal Združenih držav, ko ao kvote aedaj tako znatno znižane. Edina pomoč za nje je, ali se povrne ja »asaj v svojo domovino, ali da najdejo kak kraj, kjer morejo delati m živeti. Havana ima le malo dobrodelnih ustanov, ki morejo pomagati v tej atiaki. Židovska dobrodelna društvu v New Torku so nedavno ustanovila po seben odsek za Kubo, ki je že no-
tam približno 12,000, ki živijo v, kaj ukrenil v pom<¿ židovskim
KAffAlnvnah in m m>>« 1..1.. L!	...	___ . .
R»btndrmn»th T«<on: ,
Junak.
Mamica, misli al, da potujeva ln greva skosi tujo in nevarno deželo.
T«b« nesejo v aoailniel, jas pa Jašrm poleg tebe na rdečem konjičku.
Večer je ln oolnce sahsja. Pn-Ičava joradižka leži mračna In aiva pred nama. Delela je aepu-ŠVna in neplodna. f Tesna ti j« pri aren in misliš si: "N« rem. kam amo Mili."
Jas pa U rečem t "Mamica, ne boj ae "
lioka je poraala l esrtro, bodočo travo in preko nje beži oska, gra pava atest.
Na proetraneas polj« nI videli živine i povrnila ae je v avoje ataje r v a« i.
Rabindranath T^ore:
Mali veliki mož.
> > • f T rl •>,• •
Majhen aem, ker sem še dete. Velik bom. kader bom tako itar, kakor njo j sta.
Moj učitelj prido in poreče: "Pozno y je, prinesi svojo tablico in avoje knjige."
Jaz pa mu porečem: "Ali ne veate, da sem velik, kakor ata? In da ac mi ni treba več učiti T"
Moj učitelj ae začudi in poreče: "I.ah ko pusti svoje knjige, ako mu drago, akj je le doraatel.**
Oblečem ae in pojdem na letni semenj, kjer je gneča največja.
Striček plane k meni in poreče: "Ti te še izgubiš, moj dečko, daj, da te ponesem."
Jaz pa mu odgovorim: "Ali ne vidiš, striček, da aem tako velik kakor ataf Sam moram Iti na sejem."
Striíek poreče: "Bes, lshko gre, ksmorkoli hoče, ker je ie doraatel. *
Mamica se bo vračala is kopeli, ko bom dajal noveev svoji dojilji, ker bom vedel, kako ae odpira pu-žica s ključem.
Mamic« poreče: "Kaj pa delaš, ti malovredni otrok?"
Jas pa na to: "Mamica, ali ne vel, da s«m že tako velik kakor ata, in moram dati arebra svoji dojilji."
Mamica ai poreče sama acbl: "Lahko dajo denar, komur hoče, ker Je še doraatel."
O počitnicah oktobra meseca pride ata domov in mialeč, da »em le detcee. mi prineae la atesta majhno čeveljčka in kratko avi-leno krilec.
Porečem: Ata, daj to mojemu dadl, zakaj jas sem taka velik, kakor ti.
Ata pomisli in poreče: "Lahko ai kupuje obleko sam, le bole, saj jo ia dorasteL"
negotovosti in ne znajo, ai pomagali.	*
Skoraj polovica teh cev so Z?d Je i v Poljske Zastopana pa je več ali
ka evropska dežela; t______
Jugoslovanov je med njimi.
V KubJ je prav malo dela ropake priseljence, ki nfao nava-
Wo bi
n>
priseljencem v Kubi; zdi se pa, da se malokdo briga.
Oni ljudje v Združenih državah, ki imajo prijatelje in sorod nike v starem kraju, kateri vsled kvote ne morejo priti v Združene države, naj jim nikakor ne svetujejo iti "v Kubo. Naj jim pile jo, da se nikar ne dajo spraviti na
vroöT	limanice od kakih goljufivih agen-
. m	-Jcuiiil	®*|tov, ki Jim
ponujajo "llfkarto"
poljih aladkornega traa, ali;niso ¡ v Kubo in jih zagotavljajo, da je zmogli prenašati vročina. ¿Uzua1 -	t « »
tega, delavci na poljih žadkorne ga trsa so veČ:noma Črnei in Kitajci s takim življcnsklm standardom, da ae mu niti najbolj siromašni evropski delavce ne more prilagoditi. Delo v onih malo rudnikov, kar jih je tam, je algbo plačano in ¿eetalno. Tobačna industrija pa potrebuje izurjenih delavcev ali veaj takih, ki lahko razumevajo navodila, dana jim v deželnem jeziku, ki je španski. Nekatere ženske ao šle alužit v hiše; mnogo moških pa se je lotilo krolnjarjenja, kar ha venski šta-cunarji, čim dalje bolj zainerJajo.
Večinoma ao ti priaeljenci pri-ailjenl živeti v najgršem in zlo-glasnem delu .mesta, po šept hi osem v eni sobi, katere edino pb-hištvo so kaki zaboji. Nekateri šb zanašajo le na pomoč s strsui svfc-jih sorodnikov aH prijateljev Združenih državah. A dasi živijft v največji revščini, so vemlarU; predmet izkoriščanja. SvindlerJl, izmed katerih se odlikujejo celo nekateri lopovi njihove laatne ns-rodnoeti, Izkoriščajo njihovo zmedo in vročo šeljo, da bi mogli nk kak načiu priti v Združene države. Ono malo denarja, kar ga šc imajo, se izvablja od njih p°d krivimi pretvezami, ko se jim obeta pomoč za vstop v Združene države. Zgodilo ae je Več kot enkrat, da so lopovi od takih priseljen-oev izvabili znatne vsote denarja za prevoz v Združene države, jih na to vkrcali v kako Indijo in po par urah vožnje izkrcali v kako puato točko aamega otoka Knbe, čel da je to obal Združenih drŽav.
od tam prav lahka stfar priti v Združene države. — Jf, L. 18.
napredek.
"Proeveta" pile H blagostanj* ljudstva. Ako aa atrinjai s njeni mi idejami, podpiraj trgovee, k oglašajo > Prosveti. — V zalogi imam vae blago za vaakdanje po trebičine po zmerni ceni.'
ANTON ZORNI*.
Herminie, Pa.
¡WMMMMMWf+W NOVI NASLOV
UrsSas ar« sai 4m*m a* 11—a aas »«a. «*u«M asesUa, "
r*ML. srsS* la Nk«U srsOsr mé T ém SJS.	,
DR. JOS. V. GRAHEK
Phpsidaa aad Ssrfsss I IOS Amar!esa Stata Baak EM«. •00 Craa» St. al Sistk Ava.,
F1TTS9UKCM, PA, MIMiMMMfMfMtWffi
KNJIGARNA L. J. ALES
1028 E. 63rd Street, CLEVELAND, OHIO.
jI ji j»
Ima vedno v zalogi vse slovenske knjige.
Ceniki zastonj.
'•fjtfn
EDINA A8ERTIHM ZA VSE ZDRUŽ. DRZA1
sa najboljše yrste .tarokraj.ke kose in drugo star-krajako orodje.	arc
Razpošiljamo v vse kraje po sledečih cenah-
Strukk« motike, ročno kovane pri Dobrem polju, po Tovarniške m etika malo teije, po......... ........
*-srS3gir~ nr&s:	k*
Pri nnročilo, • kos, po «.S2.2S Kosa. takozvane "Poleran- , k® po S1.S0. in U širje
močnejša p« .......$2.00
Koaišča, doma na Kranj-akem delana, po $140. mo^pajla, tukaj dela-
PO ...........$2.00
Klepalno orodje, dvoja vrste. po $I.S0, težka ročno kovana, po........$2.00
Bergamo brusi, posebno veliki, po SOc, U črne
vrate pa po...........75a
OaelnikL po ............SOc
Srpi, velike vrsta sa klepet "po ../..........$1.00
Srpice (Pralce, po.......7$e
"i1	nak"nico « naročilom, takoj it dsL
poštnino plačamo mi. Naslov napišite samo:
STEPHEN STONICH, CHISHOgvi, MINN.
D , Imemo tudi vedno v zalogi nove vrste Lubaaove harmosik,
mmmB¡mmm}mnHmmmii>>ii>>M>>>>)>m^rrr^rrrr ^. ^„^
NAJVEČJA SLOVENSKA ZLATARSKA TRGOVINA
Frank Černel
♦' €033 ST. CLAlR AVE^ CLEVELAND, O.
Zvez, broške, zapestnice, diamantne prstana in lavalirje, verižice Ltd.
POPRAVLJAMO: ure in drugo zlatnino po nizki ceni. —
;	PODRUŽNICA
Columbia Gramofonov!
in gramofonskih plošč. Slovenskih In drugih. Prodajamo as lahka meaečna odplačila. Pišite po cenik, keterf ae Vam pošlje brsspUčas, ali pa osebno vprašajte sa cene predno drugod kupite.
Najboljie blago.
MMMMIIHmMIIIIMOI»IIMOHIIO»WWWm
. ' SLOVANSKI FOTOGRAF
PAVLIK'S STUDIO
l 261$ S, Lnvradnle Are« Chicago, IU.
'	(Telefon Uimdale 6*45)
Največji fetegrafMhu u*sd na Jaiaa-aapadni straai a«U. w ^^ . , ^ p«l kleka severa« «4 S. N. P. J. dveraee.
' Pesekae pa sera as I sa daje na slikaaje rasnih skapia draint, porabe L t i Pokličite me na telefon.
P«veia«Je slik in splek vsa slikarska dala IsTiinj^m točao. M» L Je delo jaasšun. Se priporeiam aa naročila.
>>o<o#»a*oict<>i<^o»ooooo«oeoeoeeoo»»»»oo»»»»»»»»»
LURASOVE HARMONIKE.
Zopet mi je dospela velika saloga 108 komadov krasnih Lubaaovih harmonik. Sedaj ai lahko aopet naročita kakorftne vrate ¿elite, dvakrat, trikrat in štirikrat uglašene, nemške ali alovenske.
Potem Imam le tpllko salogo tudi drugih harmonik selo po niaki ceni od $6.00 naprej, sa ačiti mlade fante ao aelo pripravne. Pilite po naš cenik. _____.	Naalov sapiiite samo:
| STEPHEN STONICH, CHISHOLM, MINN.
Nadalje reapeiUJem •« vsa krale. 4nkm eapeUrane kakšen« ketle.
s kape In aevTPttlle po «enlk. V aal«f! lasa as fs4s« »tara krajsba pUnluie, Uteme steklenice M.
Največja slovenska tiikarha v Ameriki je
Narodna Tiskarna
2146-4S-S0 Blua Island Ave.t Chicago, Illino».
Afl tiskarna v slovenskem, hrvaškem, slovaškem, deškem, poljiken, "kakor tudi v angleškem in nemškem jeziku. Naša posebnost se tiskovin« sa društva ia trgovce.—"PROSVETA" ao tiska v nsii tiskarni
NAZNANILO l
| Kdo Šali kupiti starekrajskn še nič rabljene in aicer 3krat uglašena harmonike f Moj soprog jt^ je prineae! • meeeeev aaaaj is stare «Innsovine, A zadela ga Je prerana krut« smrt, eatoraj jih hoče prodati njegova aoproffa Prodam jih po niski «oni. kakor tudi radio po niski coni.1 Pilit« na naslov
Marf trnala. ft. E. S. OllnUm. Ind.
(Adv.)
M A CTT i l/r «yiiM Mim, ^
¿IAÜ 1 A Y L ftSstTiiÄ H Victor Navlnšek,	,TM,T
CON g M AUCH, PA.
i M. Mladic & J. Polacek
JAVNA NOTARJA ; 1334 W. 18th Street,	Chicago, IIL
Izdelujeva notarska dela ss tukaj in stsri kraj. Delamo pr<± nje sa dobave svejcev is aUrega kraja, kupne pogodbe. Poaojujo-mo in vsamemo posojila na prve vknitbe (Mortgafe). Prodsjsm« hiše. lote in farme. Cene niake, delo to«no ia pravilno. Informacije zastonj.
aMIMIMIMIIIMIMIHMMIMIMHOIIO»»»»^!
it Ann n ^^ *** ^
Ivr\l/ILvl in H ercego vi ni
Nsravoa, oktuea, cenen, dober! Od importer ja do kadilca — bras poeredovalcev!
a m_.	..________„ « _ ... j.__- . * ... JO
KaMsaa «Sati/» sa mM........ jI
ioe MrWaM Wal.. .;-'''
I.... see I »^l^ÄT. ^ .I* T.. I*
Ma ASaáto eaetrIhi ............IS 2a pSsa*	%	|ja
•............... «e « laaafca la W ............1
raSUNs Sanar «aa»r.|. niWai ta* aa C. O. O.
JOHN SEPICH St CO^ 501 W. 26tb St. New York
VltfVCIIfftill!Ill
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiimiHiiiiMHmMtMinsas^ |S. N. P. J. dmltvomt
gaSar aaroCate sasu»*. H je m drugo perlt« aa ml* in naalee «e beéeu boljše blage a« ssÄ#ssia>o Na4m (n eeee«<
yilll tllHIHIIHIlItlllltlllllllllllll MMR
IfTicerže
I 1142 N. E. Dallas Rd.
CLEVELAND, O.	■
IniiNimnNtMiiNmNiinnNNiimiiiiiiii'mifiiiimniiiiiiiiiHiHiiMiHMiiiiM
■y**tt
odvetniška in javno-notarska pisarna
F. A. BOGADEK,
4S4 DIAMOND STaggT
WALSH auiLDiaC. _____... 9k
-prrtsauscr^